„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.“ A. M. Slomšek. Izhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja“ ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po 16 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h. Papež Pij X. Zopet imamo papeža! Pij X. se imenuje ! Živel novi papež! Ti veseli klici se razlegajo zadnje dni po vesoljnem katoliškem svetu. In ta novica gre iz dežele v deželo, od hiše do hiše, dokler ne prodre do sleherne kočice, v kateri prebivajo verni katoličani. Najvišjo čast, katero more doseči zemljan na tej zemlji, da postane poglavar svete katoliške cerkve, to čast je dosegel sedaj nadšktf in patrijarh v Benetkah Jožef Sarto. Dne 4. t. m. izvolili so ga kardinali papežem, in privzel si je ime Pij X. Z novim papežem je visoko povzdignjena tudi kmečka hiša, kajti v kmečki hiši se je rodil novi papež. Mi Slovenci izražamo novemu papežu z navdušenjem svojo udanost in pokorščino. Živel Pij X.! Življenjepis novega papeža. Jožef Sarto se je rodil v kraju Riese, v škefiji Treviso na Be-nečanskem, dne 2. junija 1. 1835 od priprostih starišev. Služboval je prva leta kot kapelan v Fon-tanivi in Tombolo. L. 1867 je bil imenovan za kurata v Salzanu, kjer je pokazal izredno apostolsko gorečnost. Treviški škof ga je v priznanje njegovega delovanja imenoval za kanonika prvostolne cerkve v Trevisu in kmalu potem za generalnega vikarja. L. 1884 ga je sv. Oče Leon XIII povzdignil v škefa mesta Mantova. Tukaj je vsestransko razvijal svoje delovanje. Njegova glavna skrb je vselej veljala duhovščini. Hotel je imeti vnete in izobražene duhovnike. Škof Sarto je bil globoko izobražen v socijalnem vprašanju. Kot tak se je odlikoval na raznih shodih in ob raznih priložnostih, ko je s prepričevalno besedo vnemal poslušalce za sv. krščanske uzore. Papež Leon XIII. je hotel odlikovati njegovo plodonosno delovanje v Mantovi ter ga je dne 12. junija 1893 povišal v kardinala in patrijarha v Benetkah, kjer je deloval dosedaj, ko ga je božja Previdnost poklicala na papežki Prestol. Domovina Jožefa Sarto. Novi papež se je rodil, kakor že omen-icno, v Riese, škofija Treviso, na Bene- čanskem. Ker pa je Benečansko spadalo do vojske leta 1866 k Avstriji, je torej novi papež rodom Avstrijec. Škofija Treviso ima večinoma ravnine in mnogo rek. Prebivalstvo škofije prideluje turšico, pšenico, stročje, vino, kostanje in sadje. Živinoreja je na visoki stopinji, treviške sirarne so na dobrem glasu. Kraj Riese j je kajpada sedaj ponosen, da je iz njega izšel novi papež. Hitro, ko se je izvedela vesela novica, nadel se je kraj v praznično obleko. Župan pa je brzojavnim potom izrazil papežu - rojaku udanost in spoštovanje rojstnega kraja. Družina novega papeža. Oče papeža Pija je bil kmetskega stanu, pozneje sodnijski sluga, ali kak r pravijo nekateri viri, rotovški sluga. Mrtev je že 20 let. Med 8 brati in sestrami je b i Jožef najstarejši. Mati njegova je živela pri njem ter umrla pred 10 leti, tri še neomožene sestre žive še zdaj pri njem. Njegov brat Angelo je v Mantovi gostilni ■ čar. V vasi Salzano živi njegova omožena sestra in je šivilja. Mož sestre Terezije je gostilničar in prodajalec tobaka. Sarto se je vedno rad spominjal ubežne mladosti ter je opetovano dejal: »Veseli me, da sem sin revnih starišev, ker tako iz lastne skušnje poznam bedo nižjega ljudstva«. Njegove tri neomožene sestre so jako priproste ter so mu vodile gospodinjstvo v Benetkah. Nobena ni nosila nikdar klobuka, ampak vedno so bile opravljene kakor žene iz nižjih slojev. O materi papeža Pija X. Materi novega papeža je bilo dekliško ime Margareta Samson. Bila je pobožna in delavna kmetica, ki je vzela v zakon Janeza Sarto, ki je postal pozneje magi-stratni sluga. Ko je postal Sarto patrijarh, prišla je k velikim slavne stim takrat še živa njegova mati. Priprosta stara ženica, ki je doslej vedno nosila na glavi malo iutico, je mislila, da bo z ruto delala sinu sramoto, in si je na glavo nadela priprost mestni klobuček. Ko je Sarto zagledal staro ženico in njen klobuček, spoznal je takoj, da je mati to storila v mnenju, da se bo sin sicer sramoval svoje matere. »Mamica«, ji je dejal kardinal, »klobuček morate cdilraniti, prosim Vas za to. Veliko ljubši ste mi v ruti.« In kardinal ni prej odnehal, predno mati ni zopet prišla med odlično gospodo s priprosto rutico na glavi. In kardinal je s ponosom kazal na ljubljeno mater. Ljudje, ki so ga že prej silno spoštovali, so ga častili odslej še bolj radi plemenite njegove sinoy-ske ljubezni. Pač lep vzgled marsikomu! Še nekaj druzega se poroča o vehki ljubezni kardnala Sarta do matere. Ljubil je svojo mater s pravo otroško ljubeznijo. Ko je Sarto postal kardinal, prišla je mati k njemu. Komaj ga je ugledala, pokleknila je pred njim na kolena, Sarto jo je dvignil in srčno poljuboval njen od starosti na- Skleje uredništvo v pondeliek caoldne. guban obraz. Sarto jo je obdržal pri sebi v Benetkah, a ženica kar ni megla ostati v mestu. Skoro se je vrnila zopet v Riese ter semtertje prišla obiskat sina. Kdo je poslal Jožefa Sarto v šolo. Mladi Jožef Sarto, najstarejši med svojimi krati in sestrami, je obrnil nase že v ljudski šoli s svojo pridnostjo pozornost župnika v Riese Fusarinija. Dobri župnik je dal dečka revnih starišev študirat. Gin-ijiva je bila nova maša mladega Sarta v Riese. Priletni stariši, bratje in sestre so v kmečkih oblekah radostno obdajali mladega duhovnika. Blagi njegov dobrotnik, sivolasi župnik Fusarini, se je jokal veselja, ko je videl, da je mladi Sarto izpolnil njegove nadeje. Osebnost Pij a X. Novoizvoljeni sv. oče Pij X. si je po svoji lepi in prikupljivi zunanjosti pridobil spoštovanje vseh. Iz polnega obraza zre dvoje prijaznih, jasnih očes. Rudeča kardi- j nalska čepica pokriva osivelo glavo. Meh- j kemu obličju daje visoko ravno čelo ; plemenit značaj, 68 letna starost svetemu ! očetu še ni vrezala gub v obrazu. Miloba i in dobrotljivost se izražata iz njegove osebe. Dobro srce novega papeža. Salzano, kjer je bil Sarto župnik, je silno reven kraj. Sarto je pomagal, kolikor je mogel. Nekoč ja prodal celo svoje konje, da je pomagal revežem. Da bi celi kraj povzdignil v blagostanje, pričel je rediti kokoši in golobe ter učil ljudstvo rejo in prodajo perutnine. Danes je Salzano bogat kraj, ki pošilja perutnino po vsej Italiji in tudi izven Italije je znana perutnina iz Salzana. V Benetkah, kjer je bil kardinal, je večkrat zastavil nek dragocen prstan, da je mogel obdarovati vse reveže. Na se je le malo mislil. Pij X. nima druge žepne ure, kakor nikelnasto. Ko ga je te dni nekdo opomnil na nikelnasto uro, odgovoril je: »Boljše radi mojih revežev nisem mogel imeti«. Tudi pri malih otrokih je bil v Benetkah sila priljubljen. Za nje je nosil s seboj vedno v enem žepu centesime (vinarje), v drugem sladkorčke. Otrokom imovitih rodbin je dajal sladkorčke, ubogim pa centesime. S svojo darežljivostjo nasproti otrokom si je pridobil tudi srca starišev. Ko se je v Benetkah izvedelo, da je njih kardinal izvoljen papežem, nastalo je velikansko navdušenje v vseh slojih prebivalstva. Na večer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Razne dogodbice. Mej množico, ki je čakala na trgu sv. Petra izida volitve, je bilo tudi mnogo politiziranja. Nekdo je zaklical: »Laška vlada nas je tako slekla, da nujno potrebujemo krojača«. Nekaj trenotkov pozneje je prišlo naznanilo, da je papežem izvoljen Jožef Sarto. Sarto se pravi po laško krojač. — Kardinal Sarto ni prav nič mislil, da bo izvoljen papežem. Tega se je tako malo nadejal, da bo izvoljen, da je obljubil nekemu prijatelju župnika Strati-miroviča, ki ga je spremljal v Rim, da mu bo ime novega papeža telefoniral. Svojo objubo je novi papež izpolnil. Določil je, naj se dotičniku telefonira o njegovi izvolitvi. — Ko je Sarto zapustil župnijo Salzano, imel je dolgove, ker je dal popraviti cerkev na lastne stroške in čez mero bil darežljiv. »Bom že še več dal, kadar bom papež«, se je šalil, kadar ni mogel dati revežem posebno obilnega daru. — Iz Benetk se poroča: Ko je bil tu sem sklican evharistični sestanek, je dobil in-žener Cardel od patrijarha nalog, narediti na naučno ministerstvo vlogo, da bi vlada dovolila cerkev San Giovanni e Paolo prirediti tako, da bi se sestanek lahko vršil v njej. Inžener je rabil v imenu patrijarha zaimek: »mi«. Sarto je prebral smehljaje pisanje in rekel: »Ljubi inžener, to morate izpremeniti. Za sedaj sem še ,jaz‘. Ko bom enkrat papež, bom pa ,mi‘.« Vendar pravijo, da tudi sedaj kot papež najraje govori »jaz«. Sv. Oče — bolehen. Vse častitelje sv. očeta Pija X. bode jako užalostila vest nekaterih rimskih listov, da ima Pij X. srčno napako. Izvolitev papeža. Ko je v torek, dne 4. avgusta pred-poldan kardinal Sarto dobil nad dve tretjini glasov in s tem bil postavno iz voljen papežem, stopil je najstarejši izmed treh kardinalskih dekanov pred izvoljenca ter ga vprašal v latinščini: »Ali sprejmeš izvolitev za papeža?« Papež je odgovoril, da pač ni vreden tako odličnega mesta, ! vendar zaupa na Boga, ki mu je naklonil glasove kardinalskega zbora. Kardinal dekan je na to vprašal: »Kako se želiš imenovati?« Novoizvoljeni je odgovoril: »Pij X.« V tem trenotku so spustili raz vseh kardinalskih prestolov baldahine, samo nad prestolom izvoljenca je ostal baldahin. Vsi navzoči so pokleknili pred novim papežem, ki je nato "prvikrat podelil svoj papežki blagoslov. V spremstvu dveh kardinalov, tajnika zbora in svojih spremlje-i valcev iz škofije pedal se je v malo za-' krist'jo sikstinske kapele, da obleče papeško obleko. Ko se je vrnil v kapelo, vsedel se je pred oltarjem v nosilnico in je sprejel prvo poklonitev kardinalov v znamenje pokorščine kardinalov. Vsak kardinal je pokleknil pred papežem, poljubil njegovo nogo in mu poljubil obe lici, na kar je papež vsakega objel in poljubil. Nato so mu tudi vsi ostali kardinali poljubili nogo, j ter se je podal med srčnimi ovacijami ; navzočih v svoje sobane. Izvolitev papeža se naznani. Kardinali so začeli voliti v soboto, dne i 1. avgusta. Vsaki dan so volili dvakrat. Še le pri sedmi volitvi, v torek dne 4. avgusta, so se zjedinili njih glasovi za Jožefa Sarto, patrijarha'v Benetkah. Izvolitev novega papeža se je naznanila ljudstvu, ki je čakalo na trgu sv. Petra, ob tri četrt na 12. uro dopoldne. Nekaj minut pred tri četrt na 12. uro videlo se je tri stotnije vojakov leteti na trg sv. Petra. Z vseh ulic so hiteli sedaj ljudje na trg Vojaki so se postavili vsporedno ob pročeljih. V tem trenotku se odpro vrata pri zunanji loggiji. Nekdo jo pogrne z rudečim damastom. Nato se prikaže nosilec križa in za njim kardinal Mačehi. Ljudstvo vzklika radostno: »Živel izvoljeni papež!« Vojaki prezentirajo puške. Mačehi zakliče: »Naznanim vam veliko veselje, imamo papeža, kardinala Sarto, ki si je nadel ime Pij X«. Velika radost nastane med velikanskimi množicami. Vse kliče: »Sarto, Sarto!« Vojaški trobci pa zatrobijo kraljevsko koračnico. Kmalu na to je novoizvoljeni papež Pij X. podelil iz notranje loggije prvi papeški blagoslov. V cerkvi sv. Petra. Kmalu po izvolitvi, ob 12. uri 2 min. je prišel novi papež v cerkev sv. Ptitra, pred njim pa je šel nosilec križa. Na tisoče ljudij je že bilo zbranih v prostrani cerkvi. Množica je navdušeno klicala »Eviva Pio X!«, mahala z klobuki in robci. Ko se je množica nekoliko pomirila, so pevci zapeli pesem papeževega blagoslova, katerega je papež z mečnim glasom zapel. Ko je papež izpregovoril zadnje 1. esede svojega blagoslova, je zopet nastalo nepopisno navdušenje. Blagoslov je trajal dve minuti. Potem je zapustil papež cerkev in se podal v svoje začasno stanovanje. Obiskal je od tukaj obolelega kardinala Herrera. Kardinal Sarto na poti k volitvi. Predno se je odpeljal iz Benetk v Rim, je kardinal Sarto dejal: »Videli bodete, hitro bodemo imeli papeža. Ubogi mež! kak križ bo moral nositi na svojih ramah. Jaz ne bi želel biti oni, ki bi ga nosil.« Sarto se ni nadejal, da bo izvoljen papežem. Ko mu je neki prijatelj pred odhodom voščil srečo, dejal je kardinal Sarto smehljaje: »Vzel sem vožnji listek za tja in nazaj!« Sedaj seve ne bo več prišel nazaj, ker kot vatikanski jetnik papež ostane v Vatikanu Pij X. in italijanska vlada. Italijanski ministerski predsednik Za-nardelli je vsem prefektom brzojavno sporočil, naj se ne udeleže nikakih cerkvenih slovesnosti povodom izvolitve novega papeža, ker se ta izvolitev ni uradno naznanila italijanski vladi. — To je dokaz, da se razmerje mej Vatikanom in Italijo ni spremenilo. Novi papež in kardinal Missia. Papež Pij X. je bil kot kardinal v Benetkah poseben prijatelj biagopokojnega slovenskega kardinala Missia. Pred dvema letoma, ko so v Vidmu na Benečanskem praznovali stoletnico milostne Matere Božje, sta slovesnost povečala s svojo navzočnostjo dva kardinala in sicer kardinal Sarto in pokojni kardinal Missia. Tudi s sedanjim nadškofom Jordanom v Gorici si je jako dober in je bil lansko leto dne 5., 6. in 7. oktobra njegov gost v Gorici. Zastopniki držav pri sv. očeta. Sv. oče Pij X. je dne 6. avg. sprejel v sobanah državnega tajnika Rampolle zastopnike tujih držav na papežkem dvoru, ki so bili v un formah. Ko je sv. oče, spremljan od svojega dvora, zasedel prestol, je višji komornik msgr. Bisleti pripeljal diplomatične zastopnike, v katerih imenu je starosta portugalski poslanik Martins d’ Antas imel kratek nagovor v francoščini, v katerem je izrazil voščila diplomatičnih zastopnikov. Sv. oče je odgovoril v italijanskem jeziku Zahvalil se je za voščila, ki ne veljajo njegovi osebi, marveč visoki službi, ki jo ima kot vladar cerkve. Papež je izražal voščila za vladarje in ljudstva ter naglašal, da je cerkev prava naravna opora vladarjev, vlad in zakonov, ter sklenil z opombo, da cerkev želi, da se čim prej utrdi mir v splošni blagor. Ko je sv. oče podelil apostolski blagoslov, mu je msgr. Bisleti predstavil posamezne člane diplomatičnega zastopstva, ki so poljubili papežu roko. Kronanje sv. očeta Kronanje sv. očeta se je vršilo minolo nedeljo, dne 9. t. m. v cerkvi sv. Petra. Cerkev je bila v ta namen slovesno okrašena. Vstop je bil dovoljen samo osebam, ki so si pridobile vstopnice. Kako se vrši kronanje, smo mi že opisali v št. 15. našega lista. Crtice o socijalnem vprašanji. (Piše Al. Kokelj.) XV. Ustanovitelji in voditelji soc. demokratov, narodnost. Kaj je dobrega na njih? Znanstveni ustanovitelj socijalne demo kracije je jud Karol Marks. Rojen je bil 1. 18i8 v Trieru na Nemškem, umrl je 1. 1883. Njegov oče je bil bogat advokat, kateri se je dal iz sebičnih namenov krstiti s celo rodbino 1. 1824. A v srcu so ostali še nadalje judje kot so bili poprej. V svojih spisih je Marks hudo napadal krščanstvo in slovanstvo. Poleg Marksa sta neutrudno delala za socijalno demokracijo Friderik Engels in jud Ferdinand Lassalle. Engels je bil rojen 1. 1819 v Barmenu, umrl je 1. 1895 v Londonu. Njegov oče je bil bogat tovarnar. Celo življenje je z Markscm vztrajno delal za razširjanje socijalne demokracije. Jud Ferd.„ Lassalle (La.a) je bil rojen v Vratislavi 1. 1825, umrl je v Genovi, ranjen v dvoboji leta 1864. Lassalle je bil dober govornik in še boljši agitator. On je z navdušenimi govori najbolj razširil socijaiistične nauke med ljudstvom. Bil je hud nasprotnik Avstrije in slovanstva. Njegov oče je bil bogat trgovec. Ti trije bogatini, dva juda in jeden brezveren kristjan, so torej ustanovitelji socijalne demokracije. Kdo pa dandanes vodi socijalno demokracijo? V Avstriji so njeni voditelji bogati judje: dr. Adler, dr. Ellenbogen, dr. Ingwer, dr. Verkaui, dr. Berstel in še več drugih, na Ogerskem so Kohn, Grossmanu, Maier, Schlesinger, Stern, Rosenzweig itd. Na nemškem načelujejo socijalni demokraciji bogati judje Singer, dr. Schönlack, dr. Aarons, Stadhagen in mnogo drugih. Na Francoskem so pri vodstvu stranke judje Lafargue (Lafarg), Quesde (Kezd), Vaiilant (Vajän), na Angleškem Bernstein, na Laškem Barcilai itd. Jednako je v mnogih drugih deželah. Iz tega je razvidno, da je socijalna demokracija v resnici pod judovsko oblastjo. Ob jednem tudi razumemo, zakaj socijalni demokratje nikoli ne zabavljajo čez velikansko judovsko bogastvo. Judje so zviti, dajejo jim zdaj denarno podporo, podpirajo jih pri volitvah, usiljujejo se jim za voditelje, da bodo pri kaki prekuciji varni pred njimi. V Krakovu je izdal socijalni demokrat Daszynski celo judovski volilni oklic s pozivom, da bi ga judje podpirali pri volitvah. Socijalni demokratje so torej prav za prav judovski hlapci. Na drugi strani pa spoznamo tudi prave vzroke, zakaj socijalisti tako strastno napadajo krščanstvo. Kdaj je še bil jud kristjanu prijazen? Judje so pravi mojstri, ti že znajo odvrniti pozornost od sebe in jo obrniti drugam. Nadalje so socijalni demokratje v zvezi 8 prostozidarji. Dokazano je, da so bili ti v Parizu 1. 1871 na strani socijalistov. Ko so namreč vladne čete že streljale na ®tqr®šne prekucuhe komuniste, je prišel J? . .ek prostozidarjev in njihov zastopnik iriieque (Tiniok) je zagrozil predsedniku mersu (Tieru) z maščevanjem, če ne da j ustaviti streljanja. Jud Karol Kraus na Dunaju je izdal, da sta najstrastnejša ondotna socijalista Schuhmeier in Brettschneider tudi prostozidarja. Osamljena nista, gotovo je še več sodrugov ž njima v prostozidarski loži. Isto se je trdilo 1. 1901 tudi o voditeljih italijanskih socijalistov. A letos meseca maja se je poročalo, da so mnogi zopet zapustili prostozidarje, ker so uvideli, da delajo ti le za liberalno buržoazijo. Socijalni demokratje so sovražniki Slovanstva. To sovraštvo sta jim menda že vcepila Marks in Lassalle. Tudi naši slovenski socijalisti v narodnem oziru niso na naši strani. Kako bodo li naši? Od juda dr. Adlerja na Dunaji dobivajo navodila. Ta pa je nasprotnik Slovanov. Vsled tega vše slovenske socijalne demokrate preveva nemški duh. Sodrug Pernerstorfer je rekel 1. 1897 meseca julija na zboru dunajskega socijalističnega društva «Vorwärts»: «Delavci, ne pozabite, da ste čhni velikega in znamenitega nemškega naroda. Najprej ste Nemci, potem ste internacijo-nalci (socijalisti).» In praška «Politik» z dne 21. novembra 1897 citira Prusa Hainischa, ki je pisal v berolinskem časopisu «Die Nation» tako-le: «Upanje potapljajočega se nemštva v Avstriji in posebno v sudetskih dežalah se opira na razdevajočo delavnost,slovanske1 socijalne demokracije.» In «Politik» sama pristavlja: «Socijalna demokracija je nekak nov vodnjak za nemštvo v Avstriji.» Za to nikoli ne podpiraj socijalnih demokratov pri volitvah! Ti so nasprotniki tvoje vere, tvojega naroda ter so zavetniki judov. Ali ima socijalno-demokratičen nauk kaj dobrega v sebi? Seveda, v njihovih naukih se najde marsikatero dobro zrno. Socijalni demokratje pravijo, da je na svetu razlika med ljudmi, kateri šo bogati in revni. Revni so navadno tisti, ki hudo in težko delajo. Bogatini pa izkoriščajo reveže ter skrbe le za svoje žepe. Zatiranim se mora pomagati. To uče socijalni demokratje, a to uči od davnih časov še lepše katoliška cerkev. Ta pravi, da so bogatini dolžni revežem milošnjo dajati. Sv. cerkev uči, da je vnebovpijoč greh zatiranje ubožcev, udov in sirot, delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati in utrgovati. A judje in neverni kristjani se niso držali teh zlatih naukov sv. cerkve, za to imamo zdaj pred durmi socijalno vprašanje. Socijalni demokratje sicer pravijo, da se revežem mora pomagati. A to se jim ne more verjeti, ker delajo popolnoma drugače v dejanji kot v besedah, kakor sem pokazal že v zadnjem članku. Ali so socijalni demokratje do zdaj kaj dobrega storili? Dä, organizovali so delavce, jih združili v politična in strokovna društva ter so opozorili vlade na bedo delavskih stanov. Tu in tam so jim pri-bojevali tudi večjo plačo in krajši delavni čas. A to je tudi jedino, kar so napravili. In še tega niso storili toliko iz ljubezni do delavcev, marveč radi tega, da so organizovali svojo stranko. Delavcem so po nekodi priborili boljšo plačo in krajši delavni čas. Dobro! Mi jim to privoščimo, saj so potrebni. A s tem, ker se pomaga delavcem, se nehote škoduje kmečkemu stanu. Mladi, močni kmečki ljudje rajše gredo delat v rudokope in tovarne, ker tam več zaslužijo in manj časa delajo kot doma. Socijalni demokratje zahtevajo v obče osemurni delavnik. Kako bo pa kmet dovolil, da bi se mu meseca junija, julija in avgusta delalo le po 8 ur na dan ? Za to čujte, čim večjo plačo in čim krajši delavni čas bedo imeli delavci po rudokopih in tovarnah, tem težje bodo dobili kmetje poljskih delavcev. In če bo šlo tako dalje, jih poslednjič celo dobiti ne bo. Tu lahko vsak vidi, da se križajo koristi kmečkega in delavskega stanu. Mi vsakemu privoščimo zboljšanje njegovega gmotnega stanja. A da kmečki stan ne propade, morala bo vlada nekaj storiti v varstvo poljskih delavcev. Iz vsega pa, kar je tu bilo napisano o socijalnih demokratih, jasno razvidimo, da se njihovi brezbožni nauki nikakor ne dajo trajno uresničiti v življenji. To so treznejši možje med njimi že sami spoznali, zlasti Bavarec Vollmar in jud Bernstein v Londonu. Ta dva in še več drugih zagovarjajo zmernejšo stran v socijalni demokraciji, da bi se namreč nekako približala današnjemu družabnemu redu. A radikalnejši sodrugi z Bebelom na čelu nočejo o tem nič slišati ter strastno pobijajo svoje nasprotnike. Te kratke vrstice sem napisal, da bi čitatelji «N. D.» vsaj površno spoznali socijalistično gibanje. Podatke sem povzel iz različnih knjig in časopisov. In iz teh podatkov je lahko vsak spoznal, da od socijalne demokracije ne moremo nič dobrega pričakovati. Razne novice in druge reči. Naše misli. Kako bo neki z mladeniškim shodom v Petrovčah? Tako se povprašujemo. Upamo, da ne bo nemirov, ker v Petrovčah ni nemškutarjev, da bi izzivali. Naši mladeniči pa se medseboj ne bodo prepirali, ker so za to preolikani. Ako ne bo slabo vreme, bo shod izvestno veličasten Petrovski shod bo menda letos zadnji mladeniški shod. Mogoče pa tudi, da se nam posreči uprizoriti še mladeniški shod za kozjanski in slovenjegraški okraj, toda danes še ne moremo nič gotovega reči. V prihodnji številki bomo že lahko določno povedali, ali bo kaj ali ne bo. Torej prosimo potrpljenja za prihodnjič! to minejo shodi, potem pa nam je zopet treba gledati, da storimo v mladeniški organizaciji korak naprej. Mi imamo že svoje predloge, kako bi se naj to zgodilo. Toda ne povemo še jih danes! Ko pride pravi čas, jih boste izvedeli. Takrat še le mdo besneli naši narodni nasprotniki!! Toda naj razsajajo nasprotniki naši še tako divje in ljuto, nas to ne moti, mi gremo naprej, mi mladi! Vremenska prorokovani a. Naš slovenski narod ima mnogo vremenskih prerokovanj, katera so nastala po več kot sto let starih kmetskih skušnjah. Kdor si prerokovanja v pravem smislu tolmači in se ne drži tesno prerokovalnih besed, bo našel v njih mnogo resnice. Evo za mesec avgust nekoliko vremenskih prerokovanj, cakor žive med našim ljudstvom! Ge Lovrenc je jasen, bo grozdek strden, in vinčar bo glasen, prijetna jesen. — Ge ima Lovrenc grozd mehak, bo vina sodec kaj sladak. — Jasna Velika maša sladko vino prinaša. — Solnce srpana grozdje meči. — Kar avgust ne skuha, tega september ne speče! — V avgustu slovenski mladeniški shod, vročica obhaja nemškutarski rod! — Tako je ! Slovenske mladeniče razžaljuje. Spodnještajerski nemški listi »Marburger Zeitung«, »Pettauer Zeitung« in celjska »Deutsche Wacht«, katere vzdržujejo nemški trgovci, krčmarji in uradniki, so grozno grdo in lažnjivo pisali o shodu slovenskih mladeničih v Št. Lenartu v Siov. goricah. Da mladeniči spoznajo nesramnost svojih narodnih nasprotnikov, jim hočemo danes nekatere laži priobčiti. »Marb. Zeitung« n. pn piše, da so mladeniči, ko so prišli v trg Št Lenart ‘tulili, upili in besneli; da so kričali: Smrt Nemcem; da so bili šent-lenarski policisti in tržani brez pomoči pred divjimi mladeniči, da je bilo njih življenje v nevarnosti, ker "so mladeniči bili večmoma od vina, piva in šnopsa pijani; življenje in premoženje tržanov je bilo pred mladeniško druhaljo v nevarnosti, da so slovenski mladeniči drugim (komu?) pobili glave in jim (komu?) prebodli telesa ; da so naši mladeniči uprizorili strašanske izgrede; da so se stariši prisilili, poslati mladeniče na zborovanje, kajti sicer ne smejo več v cerkev, tako so jim grozili duhovniki; da je večina mladeničev med pridigo pri Sv Trojici odšla v krčme; da so slovenski mladeniči prodajali svetinjice za šnops; da je že pri sv. Trojici morala posredovati žandarraarija; da so mladeniči tulili pred županovo hišo; da so potegnili nože ko so prišli žandarji; da so se bili, ko so šli domov v Adrencih, v Borčiču, pri Sv. Ropertu, Sv. Antonu, Drvanji, Go-čevi, pri Sv. Juriju in drugod. Mi mislimo, da je dovolj teh laži. Tako vas, mladeniči, zasramujejo nemški listi. Slikajo vas kot divjake, razbojnike in morilce! V »Štajercu« pa se hvalijo Nemci, da so Slovencem prijatelji. Shodi so Nemcem naredili grozen strah. Bojijo se, da kmalu ne bodo več dobili med slovenskim ljudstvom nem-škutarskih podrepnikov. Z lažmi v svojih listih delajo pač izvrstno za to, da se njih strah uresniči. Slovenski mladeniči pa bomo storili pri tem tudi svojo narodno dolžnost. Proč z nemškutarijo na Slovenskem, tukaj hočemo biti samo Slovenci gospodje! Ptujske laži. «Štajerc» laže, da še mati sedanjega papeža Pija X živi. Resnica je, da je žal že več let mrtva! — «Štajerc» piše, da ako nisi vešč nemškega jezika, so ti vse šole zastonj, le nemščina kmetu tudi res kaj koristi, ne pa šole. Resnica pa je, da se nemškim kmetom v okrajih, kjer ni gospodarskih šol, ravno tako slabo godi kakor slovenskim, čeprav znajo dobro nemščino, boljše kot orehov-ski Bračko in slomski Visenjak. — < Štajerc» piše, da kaplan v Ribnici na Pohorju ni hotel poročiti ednega para, ker sta ženin in nevesta nemške narodnosti. Oboje je izmišljotina, obojna trditev gida laž! — «Štajerc» se hvali, da brani spodnještajerske kmete pred izkoriščevanjem od strani kmečkih sovražnikov. Istina pa je, da brani kmečke sovraž?nike in izkoriščevalce pred spodnještajerskimi kmeti. — «Štajerc» pravi, «da se uže tiska v 15 tisoč izvodih». To pa je «uže» najdebelejša laž! Slovenskim dekletom v posnemo. V neki lepi vinorodni župniji Slovenskih goric nahaja se neki nemškutarski fantalin ter strastni razširjevaiec neumnega »Štajerca« ; prevzel je doma posestvo ter si je želel poiskati nevesto. Poslal je v neki list ženitno ponudbo, romal in kobacal je od hiše do hiše za dekleti, pa oh smola, nobena ga ni marala. Nazadnje še poskusi srečo pri neki narodni deklici v domači občini. Ko je šel z bratom si snubit nevesto, zataknil si je za klobuk petelinovo pero, takšno, kakor jih imajo svinjski rezači, zraven pa je še zataknil za klobuk tudi ovitke »Štajerca« in »Marburgerce« z naslovi »Wohlgeb. Herr ... in »zelo visokočastiti gospod . . .«, misleč, da bode dekle kar obviselo že na njegovem, po njegovem mnenju kaj čudno-lepo okinča-čanem klobuku. Pa, oh groza! ... Odklonjen 1 . . . »Tak mož, ki ne ljubi svojega naroda, tudi ne bode ljubil svoje žene; mož, ki črti in sovraži duhovnike, vero in jezik materin, ta bode gotovo črtil in sovražil svojo ženo. Tisti, ki je postal nezvest svoji domovini, tudi ne bode zvest svoji ženi. Takega, ki smrdi po ,Štajercu1 in .Mariborski Špeli1, jaz ne maram!« Tako mu je odgovorilo vrlo dekle. Prav tako! Slovenska dekleta, posnemajte jo! Od Sv. Benedikta v Slov. gor. Po naključju mi pride v roke št. 15 »Štajerca«; pa kako se začudim, ko berem, kako udriha po nas mladeničih in po shodu pri Sv. Lenartu. On piše, da smo, ko smo šli k Sv. Trojici, preklinjali v procesiji. Mi te odkritosrčno vprašamo: Iz katere fare mladeniče pa si čul kleti v procesiji ? Če nam tega ne dokažeš, imenujemo te očitno lažnjivca. Nadalje da bi mi pred obhajilom popivali in potem še k sv. obhajilu šli, to je nesramna laž! Laž je tudi, da bi kateri mladenič svetinjo prodal in za »štamprl« šnopsa dal. Toda ne zdi se mi vredno, da bi na te zlobnosti še dalje odgovarjal! Tak list bi mi naj brali? Nikdar! Ti se poteguješ za luteranstvo! Kar je katoliškega, kar je verskega, to ti je trn v peti. Zatorej mladeniči, tovariši, proč s tem listom, v ogenj ž njim! Mladeniči savinjske doline, zberite se v obilnem številu na shodu v Petrovčah! Pokažite, da ste poštenih krščanskih sta-rišev sinovi! Naj ptujski »Štajerc« rohni in besni, če se tudi na glavo postavi, nič ne de. Saj kakih šnopsarjev, ali takih, ki jim je cerkev deveta briga, takih ne napada on, to so njegovi privrženci. Delujmo na to, da to ostudno stvarco iztrebimo iz naše sredine. Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! — Mladeniči Marijine družbe. Ptujska gimnazija je deželna gimnazija, za to ni čudo, da se na njej zelo skrbi za ponemčevanje slovenskih fantov, posebno potom študentenheima. Slovensko ljudstvo to ve, za to pa ne pošilja rado svojih sinov na ptujsko gimnazijo. Za to je na gimnaziji le malo dijakov. Bilo jih je lani samo 186! Spodnji Štajer niso prava tla za ponemčevanje. Iz škrinjarske rude. Koliko nesreč se je že prigodilo od tistih časov, ko je začel potovati «Dobroznaui nevesekdo»! Prvo njegovo potovanje je zlomilo Skoli-dravo kolo. Pa to je zdaj že zdravo in prav pridno goni mlinski kamen, ker se je Fričev korundič srečno izkobacal iz «tii ia», pa tudi srečno prikobacal v ko-rüzno pürgo, kjer se je naselil kot sosed murkinega tišlarja. — Ob drugem potovanji pa se je sam ponesrečil, ker je teža njegove torbe cepikl iz znane Matijčeve fabrike pohabila. Zavoljo hudega padca je zgubil cepiklist svoj berolinski rešpetlin, zaradi tega ni mogel gledati Žempra frankfurtarce na kopici, zato pa tudi ni zvedel za ponudbo Žempra, ki hoče sam rad se pripeljati po vas, gospod urednik, in vse vaše radovedne prijatelje, na mestni kolodvor, da si jo morete brez posebnih stroškov ogledati. — V nesreči je pa tudi sreča. N^šel sem rešpetlin jaz, pa komaj sem pokukal v njega, zagledal sem strašno martro: Precej prileten Gomiljak, po domače Arnušov Francelj, se ravno davi s korundičem, ki ga noče privoščiti kupcu in podrediti za jesenski «pruljniški» sejem. Še nekaj mi je pokazal berolinski rešpetlin. Ali veste, gospod urednik, koliko vaga v zdajnem poletnem času korundič, ko še niso zreli za pruljnike. Ker se korundiču že slabo godi, zato si je v svojo tolažbo in veselje poiskal tudi kapiiaovo udovo, ki ga vsake štirnajst dni vaga, da bi se prepričala, koliko je že gor vzeja. — Ker pa cepiklist gotovo išče zgubljeni rešpetlin, jaz se pa strašno bojim njegove dvocevke, zato mu ga pošljem nazaj. Vam pa, gospod urednik, želim, da ga vam posodi, ko bote se pripeljali frankfurtarce gledat. — Rudar. Sv. Marko niže Ptuja. Pozno prihajamo sicer s poročilom, a nič ne de, naj bo to dokaz, da še pri nas niso pozabljeni prekrasni dnevi 4. in 5. julija, ko smo imeli prem. kneza in škofa v svoji sredini. Sprejeli smo jib, kakor se spodobi, nad vse slovesno. Že začetkom markovske župnije jih je pričakovalo lepo število mož in fantov na čilih konjičih. Okrasili so se bili s slovenskimi, papežkimi, cesarskimi in štajerskimi šerpami in bandericami. Slavoloki v zastavah, lepo okinčani maji in ovenčane hiše polne zastav, značile so pot do župnišča in cerkve. Diven je bil sprejem pred župniščem. G. g. župnik in sedaj kon-zistorialni svetovalec pozdravili so visokega gosta v imenu presrečne župnije. Po prisrčnem odzdravu mil. vladike izreče lep pozdrav ter predstavi svoje učiteljstvo spoštovani g. šolski vodja. Potem sta nastopila majhen deklamator in majhna de-klamatorka v imenu šolske mladine. Kot zastopnika Marijine družbe sta govorila mladenič Andraž Veršič in mladenka M. Kostanjevec. Zvečer so priredili fantje lepo razsvetljavo z nebrojnimi lampijončki, zbor domačih pevcev in pevk pa je zapel lepe slovenske pesmi. Drugi dan so na prižnici imenovali v znamenje svojega priznanja mnogozaslužnega i. s. župnika in duhovnega svetovalca svojim konzistorialnim svetovalcem. Pri odhodu so zopet brhki jezdeci spremljali v dolgi vrsti prem. nad-pastirja. Dne 4. in 5. julija bili so zares lepi, slovesni, blaženi trenotki, ko smo imeli prem. kneza in škofa v svoji sredini. Hajdin pri Ptuju. Dragi nam »Naš Dom«. Ko nekega dne pridem v trgovino bratov Slavičev v Ptuju in kupim glavnik, zavije mi ga v »Štajerca«. In jaz, kot narodno dekle, zahtevam, da mi ga odvije in zavije v drugi papir. In on me vpraša, zakaj pa? Nato mu odgovorim, da bi majhno dete, katero bo nosilo glavnik, postalo ravno tako neumno, kakor je »Štajerc«. Sedaj me on visoko pogleda, in reče: »Da, mislim, da je!« Nadalje reče: »Kaj vi mislite, da na Hajdini nihče ne čita »Štajerca« ? »Ti so na Gornjem Hajdinu, ker na Spodnjem Hajdinu so sami vrli Slovenci«. Nadalje me vpraša, kaj pa vendar čitam? In jaz mu odgovorim, kaj čitam? »Štajerca gotovo ne! Vrli Slovenci in Slovenke, raje blago pustite, kakor ga dati zavijati v »Štajerca«. Narodno dekle. Sv. Urban pri Ptuju. V našo faro še prihaja nekoliko iztisov ptujskega »Štajerca« ter ga pri nekaterih hišah berejo celo nedorasli otroci. Kako izobrazbo zaiemaio v njem, vidi se že iz tega, da se poslanjajo, ko se v cerkvi opravlja najsvetejša daritev, zunaj na stopnjicah ali pa kje ob voglih ter se med seboj pogovarjajo in smejejo. Vprašam Vas, stariši, kakšna odgoja je to in kakšna zna biti teh fantičev bodočnost? »Štajercu« se ne bo treba mnogo truditi, da jih dobi za luteranstvo. — Naši Št—ercijanci tudi pridno poizvedujejo po dopisniku »Našega Doma« ter so že obrekli po nedolžnem več fantov, kakor tudi č. g. kaplana. Da bi pa oplašili pravega dopisnika, o kate-terem se še njim niti ne sanja, grozijo se, da ga bodo tožili in tudi pretepli. Pa temu fantu ne bode skočilo zastran tega srce v hlače, temveč, če ne bode skoraj tega poizvedovanja in zmerjanja konec, začel bo priobčevati še lepše reči. Vam pa, dragi mi slovenski somladenči, kličem: na boj proti temu ptujskemu nemškutar-skemu in luteranskemu »Štajercu«! Ne mirujmo prej, dokler ne bo izginola njega zadnja številka iz krasnih Slovenskih goric, katere bi radi naši nasprotniki ponemčurili, kakor je rekel neki nemškutar takrat, ko je začel izhajati »Štajerc«: »Bajm cvaj jare muss das gance becirk daič zajn« (V dveh letih mora biti cel okraj nemški). Te besede se ne bodo nikdar uresničile, zato smo porok mi narodni mladeniči in dekleta. »Z Bogom in Marijo za slovensko domovino! — Naroden fant. Tretji mladeniški shod. V nedeljo dne 16. avgusta je v Petrovčah velik mladeniški shod. Po deveti uri bo skupno sv. obhajilo mladeničev in sicer radi tega, da se še lahko okrepčajo pred deseto uro. Ob desetih je slovesno cerkveno opravilo. Govor bo imel preč. gosp. dr. Medved iz Maribora. Po opravilu (okrog jedne ure) bo slavnostno zborovanje pod lipo gosp. Kavčiča, pri katerem bo govoril Al. Kokelj in več mladeničev. Po končanem zborovanji bodo pete litanije Matere božje v cerkvi in potem odkorakamo domov. Na shodu utegneta igrati dva dobro iz-vežbana tamburaška zbora. — Mladeniči celjske okolice in Savinjske doline, vde-ležite se v najobilnejšem številu tega shoda! Pokažite, da v zavednosti ne zaostajate za mladeniči drugih krajev! Pridite mladeniči, vrli sokoli slovenske domovine, pridite od vseh krajev, da si na novo poživimo versko prepričanje in narodno zavest, ravnajoč se po geslu: Z Bogom in Marijo za preljubo slovensko domovino! — Shod bo ob vsakem vremenu. Vransko. Žalost nas je zopet zadela. Dne 3. avgusta smo izročile hladni zemlji pridno in pobožno Marijino družbenico Frančiško Streiher, bila je v najlepši dobi življenja. Bil je slovesen pogreb, spremila jo je vsa družba na mirodvor. In solze so nas oblile, ko so častiti gospod kaplan Franc Gartner, naš sedanji voditelj, imeli ginljiv in pretresljiv govor, ki nam ostane nepozabljiv. Rajni pa želimo večni mir in pokoj! — Marijine hčerke. Koroške novice. Na Spodnjih Krčan-jah so dobili poštno oddajnico, ki ima trikrat na teden poštno zvezo z Grebinjem. — 45 let stara Marija Dobernik v Porečah na Gori je tako nesrečno padla pri trgatvi črešenj raz drevo, da je tekom treh dnij umrla. — prj zidanju protestantovske cerkve v Beljaku padel je delavec Šimen de Lenardo iz Udine raz streho in se ! nevarno pobil. — Na potu k zdravniku je v Starem dvoru nanagloma umrl 36 letni Peter Kest iz Poreč. Osebne novice. G. A. Zopp, profesor v Črnovicah, je imenovan za profesorja na novem ženskem učiteljišču v Celovcu. — Šolsko službo sta popustili učiteljici K. Hill na Brdi in J. Javornik v Borovljah. — V Rožeku je umrl župan Alojzij Zimek, oskrbnik kneza Friderek Liechtensteina, v starosti 70 let. — Stalno nastavljena je v Št. Jakobu v Rožu dosedanja provizorična učiteljica gspdč. Olga Šivic. — Podpredsednik celovškega deželnega sodišča, g. dr. O. Heis, je stopil v pokoj. — V Beljaku se je dne 5. t. m. poročil gosp. dr. Matko Potočnik z gospodičino Juliko Lapuš. Slovenski odvetnik v Celovcu. Koroški Slovenci imajo zopet svojega slovenskega advokata v Celovcu. G. dr. Jan. Brejc se je preselil iz Ljubljane v Celovec ter odprl dne 1. avgusta svojo pisarno na Benediktinskem trgu. Tudi v tem oziru velja za Slovence geslo: Svoji k svojim! Razstava živine v Celovcu se prične dne 5. septembra in slovesno otvori v nedeljo, dne 6. septembra. Združena bode z razstavo živine tudi razstava ku-retine, čebel in psov. K otvoritvi pride tudi pokrovitelj razstave, nadvojvoda Franc Ferdinand. Duhovske zadeve. Mil. g. knezoškof je v nedeljo, dne 19. m. m. na tihem praznoval 40 letnico svojega mašništva. — Za prefekta v Marijanišču sta imenovana semeniška duhovnika R Krappinger in J. Watzinger. Č. g. gospod Anton Žak, župnik v Hodišah, je prezentiran na župnijo Poreče ob Vrbskem jezeru. Župnija Hodiše je razpisana do 12. septembra. # * * Novi srbski kralj. Novi srbski kralj Peter si skuša na vse načine osvojiti srca svojih podložnikov. Tako je že precej dogodkov o njem znanih. Že koj prvi dan si je pridobil kralj Peter Srbe s tem, da je šel med narod, prej pa odstranil neljubo policijo. Kadar se je peljal Aleksander, obdajala ga je množica policajev in oddelek gardne kavalerije. Peter pa je prepovedal policiji, da bi ga spremljala pri njegovih sprehodih. In to je prav. Ljudstvo ga bo gotovo čuvalo, dočim je policija pokazala, da se ni mogoče nanjo zanesti, ko se je šlo, da reši Aleksandra. Posebno rad občuje Peter z ljudmi nepoznan. Nekega večera pride Peter v civilni obleki v malo gostilno, se vsede za mizo, kjer so igrali trije delavci, in prične ž njimi igrati. Šele potem, ko je zapustil gostilno, so ga spoznali, ker je stopil v kočijo, ki ga je čakala v stranski ulici. Nekega drugega dne pride Peter zjutraj ob šestih na trg in izprašuje prodajalke po cenah. Pri nekej branjevki se mu je zdel sir predrag, a prodajalka mu je odvrnila, da so davki previsoki, vsled česar morajo biti tudi živila dražja. Tu zaorijo »Živijo« klici, na kar se Peter hitro odpelje. Nekega dne pred kratkim vzame fijakarja in se odpelje v garnizijsko bolnico. Tu poprosi portirja, da bi smel pregledati bolnišnico, vstopi v neko sobo in govori z mnogimi bolniki. Hoče tudi govoriti z zdravnikom, a ni bilo še nobenega v bolnišnici. Posel mu pove, da je eden v bližnjej kavarni. Kralj da poklicati j i tega zdravnika, naj pride v bolnišnico, a ta mu odgovori, da prav kar igra na karte in ne more koj priti. Ko je zapustil bolnišnico, je zapisal Peter svoje celo ime v knjigo za tujce. Da se zdravnik ni malo prestrašil, ko je to zvedel, si lahko mislimo. Čuden človek. Neka kmetica iz Bogo-savca na Hrvaškem je dovela svojega sina k zdravniku. Kakšne rasti in teže je njen sin, morejo si čitatelji predstavljati iz tega, da je ta človek star 34 let, a ga mati, ki je stara in slabotna žena, zavije v zavitek in ga nosi na roki, kakor malo dete. Za eno bolho 24.000 kron. V Londonu zbira Charles Rotšild bolhe. Dosedaj ima že lepo zbirko nekaj nad tisoč bolh raznih čveteronožcev in ptic vseh delov sveta. Toda bolhe iz skrajnega severa še nima! Po njegovem mnenju je to kaj žalostno za njegov bolhni muzej. Najrajši bi namreč imel bolho severne lisice; kajti ta živalica je za ljubitelja bolh to, kar je jajce velikega alka za nabiratelje ptičjih jajec. Da odpravi to pomanjkljivost, pripravil je g. Rotšild posebno ladijo in najel najboljših lovcev, da mu vendar ujamejo bolho polarne lisice. Ta zabava ne bode stala nič več kakor 24 000 kron. Toliko gorja je na svetu, toliko solza in rev — toda za bolho severne lisice 24.000 kron! Slovaki proti madjarskemu jeziku. Predstojniki nekaterih slovaških občin na Gorenjem Ogrskem so vrnili komitatni uradni list z opazko: »Ne razumemo mad-jarski. V slovaškem jeziku se bo sprejelo«. Posnemanja vredno! Premeten kolesar. Nekega kolesarja so napadli kmečki delavci med potjo blizu Hildesheima s kamenjem. Oster kamen je zadel cev na kolesu ter jo presekal, tako da ni mogel kolesar naprej. Povrhu so ga delavci še zasmehovali. Kolesar pa se je mirno vsedel kraj cestnege jarka ter začel kolo krpati. Ta hladnokrvnost je delavcem dopadala, da so prišli bližje ter začeli s kolesarjem razgovor. Končno se je med kolesarjem in delavci razvila tolika zaupnost, da so stopili v lepo skupino, da jih je kolesar fotografiral »v spomin«. Potem so delavci čakali vsak dan na obljubljene slike. Slik sicer ni bilo, pač pa je prišel orožnik ter vse delavce, ki jih je po sliki zasledil, tiral k sodišču, kjer se jim je odmerila primerna kazen za napad. Jaz sem samd belgijski kralj. V Londonu se pripoveduje ta-le dogodbica: Kralj belgijski potuje najraje in ako le mogoče nepoznan, ali kako se pravi «inkognito». Poleti 1. 1901 je prišel z malim spremstvom v neko priljubljeno francosko kopališče, da bi si tamkaj z vsakdanjo kopeljo v morju nekoliko okrepil omajeno svoje zdravje. Nekega jutra se je prigodilo, da je kralj, ki je navadno plaval vsakokrat prav daleč v morje, nakrat trčil pri plavanju na nekega tujega gospoda. Ta je bil seveda vsled tega silno razsrjen in je kralja prav pošteno ozmerjal rekoč nazadnje: «Kakor se kaže, nimate gospod, navidezno niti pojma, da imate izredno čast govoriti s članom pariškega mestnega zastopa!» «Moj Bog, je odgovoril kralj, zares nisem tega vedel! Na vsak način pa je moja častna dolžnost, da vas v najponižnejši obliki prosim dobrohotnega oproščenja, saj jaz sem samo — kralj vseh Belgijcev!» Gašenje z mlekom. V kraju Tömor-keny na Ogrskem je vihral hud vihar in strela je užgala skedenj pri posestniku Stefanu Fabit. Med nevednimi prebivalci pa vlada prazna vera, da morajo poslopje, ki ga je užgala strela, obvarovati le z mlekom. Kmetje so torej dcnašali mleka v škafih in žehtarih in ga vlivali v gasil-nico, drugi so ga kar naravnost metali v ogenj, s čemur so ogenj le povečali. Neka ženica je nasvetovala, da bodo ogenj pogasili le, ako bodo pomolzli na licu kravo ter mleko vlili v ogenj. In mahoma so prignali nad 50 krav; žene so molzle, možje pa so gasili z gorkim kravjim mlekom. V kratkem času je bilo vse poslopje uničeno in še le, ko se je užgalo pri sosedu, so jeli gasiti z vodo, ker to poslopje ni užgala strela. Prazna vera se je torej zopet enkrat hudo kaznovala. Organizacija katoliške mladine v Nemčiji. Ravnokar izišlo poročilo pravi, da je v zvezi okoli 6900 članov, konec prejšnjega leta jih je bilo 4400. Da je naraslo število članov tekom enega leta za 2500 članov, so pripomogle v to največ volitve v državni zbor. V mnogih krajih so se ustanovile na novo podružnice slavne »Winothorste zveze«, da delujejo med ljudstvom, sosebno med mladino — ker v mladini je naša moč. Grozna smrt. Občinski pastir v Radin na Ogrskem je pasel te dni govedo, med katero se je nahajal tudi velik bik. Ta je nenadoma planil na pastirja in ga nabodel na roge. Na grozno vpitje nesrečnika je priletelo vse polno ljudi na pašnik, a nikdo si ni upal v bližino bika, ki je vedno bolj besnel. Na prijavo je državno odvetništvo v Velikem Bečkereku odredilo, da se ima bik ustreliti, na kar je nastal pravi lov na zbesnelega bika, katerega so po dolgem trudu tudi ustrelili. Ko so nesrečnega pastirja sneli z roga, bil je že mrtev; visel je na rogu celih sedem ur. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. I. Obratski. Ob vznožju precej visoke, z gostim grmovjem poraščene gore leži prijazna vasica, imenovana «Tihidol». Sredi te vasi stoji čedna hiša, obdana z rodovitnimi polji in travniki. Tu je bival «kmet Blaž», kakor so ga klicali vaščanje. Blaževa hiša je bila izmed najpremožnejših v celi vasi; kajti stari Tomaž, Blažev oče, je bil vzor pridnega gospodarja in skrbnega očeta, ki je res mojstersko vodil svoje ne ravno veliko gospodarstvo. Vsi so ga zelo čislali in se zatekali k njemu v velikih stiskah in nadlogah. Ko pa je zatisnil stari Tomaž oči, pripadlo je vse imetje edinemu sinu Blažu, ki je pa v svoji lahkomišeljnosti kmalu zgrešil pota, po katerih je hodil oče. Blažev sosed Luka, imovit krčmar, je bil poštenjak od nog do glave. Bil je sicer tujec in je prišel s svojo materjo še kot otrok v to vas. Ker pa je bila mati ubožna in je komaj sama sebe preži vila, moral je Lukec od hiše. Vstopil je pri nekem premožnem kmetu v službo ter pasel živino. Nenadoma pa mu umre mati. Ker Luka ni imel nikakega imetja, mu ni kazalo drugega, kot nadaljevati svoj posel. Vsled skrbnosti in pridnosti si je bil že v zgodnji mladosti nekaj prihranil. Ko pa dorasle, zapusti svojo službo in gre v širni svet, da bi poskusil v tujini svojo srečo. Usoda mu je bila mila. Crez več let se vrne v vas Tihidol kot imovit mož, sezida na mestu, kjer je še stala koča ranjke matere, lepo poslopje in otvori gostilno. K hiši pa prikupi tudi nekaj njiv in gozda. To pa je hudo jezilo kmeta Blaža, ki je bil prevzeten in nevošljiv kak;, r nobeden v vasi. Nikakor mu ni šlo v glavo, da si je Luka, ta «siromašni pritepenec», kakor ga je imenoval, postavil na mestu stare in na pol podrte hiše tako poslopje in še zraven prikupil ravno tisti kos zemlje, po katerem je on že dolgo hrepenel. Jezilo pa ga je tudi, da si je Luka s svojo prijaznostjo in odkritosrčnostjo v kratkem času pridobil srca vseh vaščanov in da so iskali vsi pri njem pomoči. Zato je premišljeval noč in dan, kako bi mogel svojega soseda spraviti ob dobro ime ter ga izgnati iz vasi, da bi si spet pridobil svojo nekdanjo veljavo. In ta strast ga je privedla do zločinstva. Bilo je ravno na angeljsko nedeljo. Prebivalci naše vasi so obhajali cerkveni semenj. Mnogo ljudstva od blizu in daleč se je zbralo ta dan po popoldanskem opravilu na senčnatem vrtu krčmarja Luke. In glej čudo! Tudi Blaž, ki še ni bil nikdar pri njem v gostilni, sedi danes prav Židane volje v krogu svojih sosedov in hvali krčmarja Luko kakor še nikoli. Da, pokliče ga celo k sebi, mu nalije kupico vina ter ga sili, naj se sprijazni ž njim, češ da so bile vse dosedanje mržnje le sama neumnost in otročarija. Luka, ki sploh ni imel do svojega soseda nikakega sovraštva, mu z veseljem stisne roko, želeč, da bi si bila odslej mirna soseda in zvesta prijatelja. Pride večer. Po cesti se pripelje lepa kočija in dospevši pred gostilno izstopi imeniten gospod, po čegar zunanjosti je bilo soditi, da njegov žep ni prazen. Luka mu pride hitro naproti, ga prijazno sprejme in ga vpraša, česa želi. Tuji gospod mu odgovori, da bi rad pri njem prenočil in da hoče že ob dveh po noči oditi na bližnjo postajo. «Dobro, vse se lahko zgodi», mu odvrne krčmar, ter še mu obljubi, da ga hoče spremljati čez goro, ker je tam ozka in dokaj nevarna pot. Potem pa ga odvede v spalnico. Vse to je videl in slišal Blaž, ki je še z nekaterimi kmeti popival, medtem ko se je že večina ljudstva razšla. Vpraša tedaj Luko, kdo da je oni gospod in kako dolgo ostane v tej vasi. Ta mu drage volje pove vse, kar je vedel o tujcu. Ze precej vinjen plača Blaž svoj dolg ter odide domov. Medtem ko korači Blaž proti domu, hočemo obrniti svojo pozornost na tujca, ki je vstopil v Lukovo gostilno, hoteč tu prenočiti. Mož je velike in lepe rasti in njegov prijazni obraz diči dolga, črna brada. Vsi, ki so prebivali okoli Trnskega gradu, so kaj dobro poznali tega gospoda. Bil je to grof Belostenski, lastnik Troske grajščine, blaga duša, ki je imel srce za ubogega trpina. Rad je pomagal vsakomur, če je le mogel; zato pa je bil tudi pri vseh zelo priljubljen. Da bi še se pa natančneje prepričal o mnogih težavah in nadlogah, ki tlačijo ubogega zemljana, potoval je po deželi. Na svojem potovanju pa zve žalostno novico, da je zbolel njegov starejši sin. Primoran je bil tedaj, kolikor mogoče hitro se vrniti na svoj grad. Umljivo je tedaj pač lahko, da hoče že tako zgodaj odriniti na bližnjo postajo, želeč čim preje dospeti domov. Slišali smo že, da je zapustil Blaž precej vinjen pozno na večer Lukovo gostilno. Dospevši domov se takoj vleže k počitku. Toda spati ne more, različne misli mu rojijo po glavi. Danes je videl z lastnimi očmi, kako priljubljen je njegov sosed, krčmar Luka pri vseh vaščanih, kako ga vse spoštuje in hvali. «Maščuj se», pravi mu nek notranji glas, «uniči svojega tekmeca!» H kratu mu pride na misel, kar mu je povedal Luka o tujem gospodu. Sedaj imam najbolj ugodno priliko za osveto, misli si — vstane iz postelje in hiti iz hiše na prosto------------ * * * V sladkih sanjah še spava vsa narava in povsod vlada tihota in mir. Iz vasi Tihidol prihajata dva moža; prvi ima v desnici debelo, zakrivljeno palico, v levici pa majhno svetiinico. Za njim pa stopa v dolgo, črno suknjo zavit človek, oziraje se zdaj na desno, zdaj na levo, kakor bi se ne čutil prav varnega v tem samotnem kraju. Ta mož ni nikdo drugi kot grof Belostenski, katerega spremlja Luka črez goro na bližnjo železniško postajo. Prideta v gozd. Pot ju pelje mimo globokega brezdna. Nekako plaho se drži tuji gospod zgornjega roba ter stopa počasi po neznani poti za svojim spremljevalcem. Naenkrat pa nekaj zašumi — krik — in grof Belostenski se zvrne v prepad. V tem trenutku pa tudi Luki svetilka ugasne, močna roka ga zgrabi za vrat in ga vrže s tako silo ob tla, da omedli. Kakor pol v snu sliši še Luka nekoga bežati. Ko se zbudi ubogi krčmar iz nezavesti — znatno poškodovan k sreči ni bil — in se domisli, kaj se je zgodilo z nesrečnim tujcem, hiti v vas ter pokliče sosede, da mu pomagajo iskati ponesrečenca. Po dolgem, trudapolnem iskanju se jim nazadnje vendar posreči najti truplo nesrečnega tujca ter ga izvleči iz jame. Pa bilo je malo upanja, da bi ozdravel. Niti zavedel se ni, in predno je prišel poklicani zdravnik, je izdahnil grof Belostenski svojo blago dušo. Njegova nesrečna smrt je povzročila veliko žalost rodbini in vsem, ki so poznali njegovo plemenito srce. * * * Novica o zločinu, kojega nedolžna žrtev je postal ta blagi in plemeniti gospod, se je bliskoma raznesla po okolici. Vse se povprašuje z velikim začudenjem, kdo da bi zamogel izvršiti ta nečloveški čin. Luko ni sumil nikdo, ne le zato, ker jim je pojasnil, da je bil sam napaden, temveč tudi radi tega, ker jim je bil znan kot pošten, vsakega zločina nezmožen človek. Kako se začudijo tedaj dobri vaščani, ko prideta popoldne dva orožnika • v vas ter stopita v Lukovo hišo, da ga odvedeta v ječo. Luka je kar ostrmel, ko je zvedel, da mora v «imenu postave» ž njima. Vse njegove trditve, da je nedolžen, vse prošnje njegove pridne ženice in solze njegovih majhnih otročičev so bile brez-vspešne — moral se je udati. Drugo jutro se je zbudil Luka v zaporu. Sam ni vedel, kako je prišel sem. Zdelo se mu je, da se mu je vse to, kar se je dogodilo, le sanjalo. Toda kako se NAS DOM J Štev. 1?. _____ začudi in prestraši, ko vidi, da so vrata j zaklenjena, da je pod ključem. Sedaj Se le začne natančneje premišljevati celi do- j gcdek. Solze mu stopijo v oči, ko se | spomni na svojo dobro ženico in na nežne | otročiče. Kolika sramota je to za njegovo hišo! V duhu vidi tugovati svojo ženo in zdi se mu, da sliši nežne glasove svojih otročičev povpraševati mamico, kje da so oče in kedaj se vrnejo. Da, kedaj se bode pač zamogel vrniti tja, kamur si želi nje-' govo srce, kjer ga vsi težko pričakujejo, to vprašanje ga navdaja s strahom. In kaj je vendar zakrivil, da ga tako hudo tepe nemila usoda? Hotel je pomagati drugim, a pahnil je s tem sebe in celo družino v nesrečo in — sramoto! Res, hud udarec je bil to za Lukovo hišo. In kako nepričakovano hitro je prišlo vse to! Tam, kjer je še pred kratkim vladala sreča in zadovoljnost, vidimo sedaj tu go in žalost. Najbolj pa je bolelo to Lukovo ženo. Ona je bila popolnoma prepričana, da je njen ljubljeni mož nedolžen in se je tedaj tudi trdno nadejala, da bo že pri prvi obravnavi oproščen. Toda revica se je motila. Luka je sicer trdil in zagotavljal, da je docela nedolžen, a ker ni imel nobene priče, bil je krivim spoznan in obsojen — na večletno ječo. Ko je to zvedela njegova žena, bilo ji je, kakor bi ji kdo z mečem prebodel srce. Vkljub temu pa vendar ni obupala, temveč zaupajoč v božjo pomoč je vsaki dan prosila Boga, naj ji pomaga v tem žalostnem položaju, naj ji reši moža iz ječe. Zraven tega pa je vzgojevala svoje otročiče v vsem dobrem in skrbno vodila gospodarstvo. Blaž na se je od onega dne, ko se je zgodila u nesreča; popolnoma izpremenil. Ogibal se je vsakega človeka, hodil zamišljen okrog in sedaj docela zanemarjal svoje gospodarstvo, s katerim se že tudi poprej nikaj posebno bavil. Vse je šlo rakovo pot. Vest mu ni dala miru; vse kar je videl in slišal, mu je bilo zoprno in nikjer ni mogel najti pokoja. Vdal se ie najnezmernejšemu pijančevanju in hodil bledega in upadlega lica okrog. Nikdo ni vedel, kaj je temu vzrok. Kako pa se začudijo ljudje, ko pride Luka nekega dne zopet v vas in pove pretresljivo novico, da se je Blaž sam javil sodniji in izpovedal, da je on ubil grofa Belostenskega, da bi pahnil s tem Luko v nesrečo in se tako osvetil nad njim. Blaž je bil obsojen na dosmrtno ječo. Toda kmalu po osodbi je zblaznel in se v tem stanju sam usmrtil. Tudi njegova žena je kmalu potem vsled prevelike žalosti umrla. Luko pa so odslej vsi vaščanje še bolj čislali in spoštovali. Dosegel je visoko starost, a prav vesel ni bil nikdar več. Držal se je zmiraj jako resno. Pač pa je zlasti na svoja stara leta rad pripovedoval ta dcgodek in končal redno z resničnim Pregovorom: «Kdor drugemu jamo koplje, saru vanjo pade!» Listnica uredništva. Imeno, župnije Sv. Lovrenc. Hvala *30r.0&lo, kako stojo razmere v Vašem kraju, k Poročite nam večkrat kake novice. — M ari -a 0r\ I\ K. Dopisov lu-oz podpisov no moremo n» ker ne vemo, ali se lahke zanesemo brezimne dopisnike ali ne. — Vransko. «■. Om-riuK poročil. tv -—vAupiömüc »11 no. — v r»n o k. u. ročil tlr08tUe, načeloma ne sprejemamo takih Stran 7. UJ o ti >« o S-i o e< 'S p< ^ 0 *4 . O u- «o ac 'S cd ti H cd M OD (3 a •<>!>c in mravljiščna jajca sir kupi "*8 vsako množino in po jako dobri ceni 27 3—7 I. SIRK, Maribor, , glavni trg. ======= *KX*KKKKKft*XXKK Kmet. društvo v Dobrepoljah 31 priporoča za jesensko setev 3—1 seme „zlate pšenice“, ki je prinesena iz Ameriki ter se tudi v naših krajih izborno sponaša. V vsakem oziru je boljša kakor navadna domača pšenica. Razpošilja se v vrečah pp 50 kg. za 15 K in v vrečicah po 5 kg za 3 K. Kmetija na prodaj v Btebni v Podjunski dolini. Hiša je skoraj čisto nova in z opeko krita, 16 birmov zemlje za posejati, 2 ha 47 a 63 m2 gozda in 64 a 63 m2 travnika in tudi pravica do občinkega pašnika. Hiša je primerna za kakega obrtnika. Proda se po primerni ceni in kupci naj se blagovolijo obrniti do Matevža Riepl v Stebni 32 pošta Globasnica (Koroško). 3—1 sa stojmo na živinskih sejmih s tekočimi številkami nareja na JL zahtevanje točno in po ceni Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. J*rr« neMrođnm tovmrnm poljedelskih strojev •Bo&ijp-tl Pfeif er-Ja v Hočah pri Mariboru izdelnje s parno močjo: ročne mlatilnice naj večje prednosti in trpežnosti, z jeklenim osiščem, ki se vrti v rudeči topovini z mahalnim bobnom, mlatenje z istim lahko izvršujeta od 1—2 osebi; mlatilnice, ki se gonijo z konjsko, volovsko, vodno in parno močjo, ki iztresajo in izčinjajo; rezalnlce za klajo, katere režejo od 6 do 75 milimetrov dolgo; rezalnice za klajo, katere režejo od 6 do 100 milimetrov dolgo; yfte|je (ali gepelje), s katerimi se gonijo mlatilnice in rezalnice z konjsko ali volovsko močjo; druzgalnice za sodje in grozdje; cevi in sesalke za studence in vodovode iz kovanega železa in počinjene; naj novejše ročne sejalnice, vejalnice, čistilnice, brane za travnike in vsakovrstne druge poljedelske stroje pod enoletnim Spričevala. Dajem Vam naznanje, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil 11. julija 1901 popolnoma zadovoljen. Mlatiti sem dal pšenico in oves, — in stroj dela izvrstno. Dva moža njo lahko ženeta celi dan. Jaz bom Vas in Vaše mlatilnice priporočal. Z odličnim spoštovanjem Anton Vraz, župnik. Sv. Anton v Sl. gor., 6. avgusta 1901. pošlem spričevalo, ker z mlatilnico sem popolnoma zadovoljen. Vas pozdravlja Martin Bočko. Hrastnik, 17. marca 1903. Ta prva hvala za dobro mlatilnico, katero sem od Vas dobil, sem silno zadovoljen. Prosim pošlite mi stroj za sadje po najnižji ceni. Vaš prijatelj Alojz Vračko. Sv. Jakob v Slov. gor., 7. sept. 1902. Preblagi gospod Pfeifer! Poslano slamoreznico sem sprejel in se Vam za njo srčno zahvalujem, ker bo zdaj mogoče krmo bolj varčno spraviti. Vam udani Svičina, 21. nov. 1902. P. Budolj Vagaja, župnik. Spoštovani gospod J. Pfeifer! Prav zadovoljen sem z Vašo mlatilnico. Spoštovanjem Franc Verhoušek. V Gomih Lažah, 29. aprila 1902. Gospod J. Pfeifer! Z mlatilnico, ktero ste mi poslali, sem prav zadovoljen, ker dobro izvršuje svoj poklic. Vas bodem priporočal. S pozdravom Sim. Obloušek. Köbl, 19. sept. 1902. Gospod Jože Pfeifer! Naznanim Vam, da sem jaz popolnoma zadovoljen z mlatilnico, ktero sem kak naročeno od Vas sprejel. Priporočam vsakemu, kteri mlatilnico potrebuje, naj si njo naroči pri g. Jožef Pfeifer-ju v Hočah. Spoštovanjem Johan Omulec, kmet. Sv. Anton v Sl. gor., 26. jan. 1902. Srčna zahvala blagorodnemu g. Jožefu Pfeifer. Za sprejeti mlatilni stroj, da bi nepoškodovan služil mnogo let nam, ako se poškoduje, se priporočamo Vašim popravkom. In tudi naši kmeti se priporočajo za drugo leto Vašim strojem. Srčen pozdrav Lorene Cajnkar. ! V Rakovcih, 18. avg. 1901. I ---------- ! Cenjeni gospod tovarnar! ! Zahvalujem se Vam za mlatilnico in tudi Vam Blagorodni gospod Jožef Pfeifer v Hočah! Za sprejeti mlatilni stroj in za gepelj se zahval ujem, ker se z enim konjem izvrstno mlati. Jaz spodaj podpisani priporočam, ako si želi kdo mlatilnico ali gepelj naročiti, naj si naroči pri g. Jož. Pfeifer-ju v Hočah, kteri izvrši hitro svojo delo. Spoštovanjem Janez Kristovič, posestnik. V Bukovci pri Sv. Marku, 9. avg. 1902. Spoštovani gosp. Jožef Pfeifer! Naznanim Vam, da sem z mlatilnico, ktero sem od Vas kupil, popolnoma zadovoljen. Mlatili smo pšenico, žito in oves in na splošno zadovoljnost, kakor pravilno izvršuje ta stroj svojo nalogo. Vas bodem vsakemu priporočal. Vas pozdravljam V Kamci, 8. sept. 1902. Matija Mole. Blagorodni gospod! Naznanim Vam, da sem popolnoma zadovoljen z rezalnice, ktera mi služi prav ogodno rezanju vsako vrste krme. Vas vsakemu priporočam, kteri si želi rezalnico kupiti. S pozdravom Janez Bauman, posestnik. Na Humu, 29. febr. 1903. Velecenjeni gospod! Mlatilnico, ktero ste mi izdelali, služi dobro svojemu poklicu, vsled tega se Vam zahvalujem in ostanem z odličnim spoštovanjem Vaš V Savci, 22. vinotoka 1902. Jakob Rižnar. Zahvalujem se Vam za poslano mlatilnico, ker dobro delo izvršuje. Vas pozdravljam V Gorici, 25. marca 1903. Franc Ašič, posestnik. Gospod J. Pfeifer! Mlatilnico sem sprejel in mi do sedaj že ustrega Spoštovanjem Mihael Mandl. Sv. Križ, 12. oktobra 1902. Naznanjam Vam in se zahvaljujem za mi poslano rezalnico. Prav dobra je, Vas priporočam, kdo si hoče kupiti dobro rezalnico, naj si njo pri Vas naroči, bo jako zadovoljen. Vas pozdravljam Sv. Kunigunda na Pohorju, Franc Gričnik. 23. marca 1903. Spoštovani gospod! Naznanim Vam, da je dobra mlatilnica, ktero sem si od Vas pripeljal. S pozdravom V Obrižu p. Središče, 18. avg. 1902. Ivan Borko. Blagorodni gospod! Naznanim Vam, da sem z mlatilnico, ktero sem pri Vas kupil, popolnoma zadovoljen. Tudi mi pošlite naročeni Trieur (ali čistilnico), ker njo silno potrebujem. Spoštovanjem V Juršincih, 11. marca 1903. Jakob Majerič. Vaša mi poslana ročna mlatilnica je izvrstno dobra, sem ž njo popolnoma zadovoljen. Z odličnim spoštovanjem Alojz Škrinjar, kmet. Libanja, 22. vinotoka 1902. Silno dolgo mi niste poslali mlatilnice, a vendar je prišla in sem s tisto tudi prav zadovoljen. Vas bodem priporočal. Vas srčno pozdravlja Bilča ves v Rožni dolini Bistrica, F. Martič. 23. decembra 1902. Spoštovani gospod ! Naznanim Vam, da sem Vam denarje za mlatilnico poslal, in sem ž njo tudi prav zadovojjen. S poštovanjem Franc Čuš. V Gaberniku pri Juršincih, 15. julija 1902. Gcspod Jožef Pfeifer! Zahvalim se za mi poslane železne cevi in se-salko za moj studenec. Vleče vodo prav dobro. 9 S pozdravom Franc Marin. Malevina pri Sv. Tomažu, 14. marca 1903. m eS 02 Tzajems zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta St. 19 v Medjatovi hiši v pritličju Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v Ljubljani, kakor tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se c~a S-1 S ^ 03 ^ 1—a ^ ES- vsprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premic- proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta posel. — Postavno "a nln in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. t=$ CD i6 zvonov proti poškodbi. SlovenciI pristopajte k domači zavarovalnici! P3 ^