Letošnje vreme.
Vsi poj te rakom žvižgat Vremena vi preroki! Preserin.
Nevoljno slišimo marsikoga tako letos mrmrati, in po pravici. Letina je večidel slaba, in žalibog, da sta jo uganila letos vremenska preroka: Mathieu de la Drone na Francozkem in dr. Skofka na Marskem. Čujrno, kaj Francoz prerokuje na dalje. Druga polovica sedanjega meseca — pravi —¦ bode deževna. Od vseh Svetih blizo do Božiča (20. dec.) bode v velikem delu Evrope zelo deževalo, po gorah pa bo padlo grozno veliko snega. Zato bojo, posebno v več krajih Francozkega in Laškega, silne povodnje. — Koliko tega vremena bode zadelo naše kraje, ni sicer rečeno , to pa že čutimo zdaj , da kožuh in zakurjena peč sta lahko strpeti.
Naj pri tej priliki omenimo še to , da prof. Witte v Aschersleben-u razodeva večletne svoje skušnje o vremenstvu, po kterih trdi, da po mesecu (luni) se zelo ravna vreme. Na podlagi teh skušinj nam za zimo prerokuje to-le:
Ce pozimi prvi krajec nastopi med 8. uro zjutraj in 11. zvečer, bode toplo, — če pa nastopi med 11. uro zvečer in 8. zjutraj, bode mrzlo. Ce pozimi zadnji krajec nastopi med 8. uro zjutraj in 11. zvečer, bode mrzlo, — če pa nastopi med 11. uro zvečer in 8. uro zjutraj, bode toplo.
To opazovati nikomur ni težko, ker mu pratika sama vsaki mesec pove lunine premembe. Da napovedovati (prerokovati) vreme ni ravno tako norčavo, kakor nekteri mislijo, je gotovo, ako se to opira na veliko-letne in mnogostranske opazovanja, in če tiči in druge živali že davno pred čutijo prihodnje vreme, zakaj bi človek ne iskal ključa, da se tudi njemu odpre pogled v prihodnji čas. Da bi pa o tem se ne pripetila nobena pomota, kdo more zahtevati to?
332