Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Strokovni urednici: Anita Poberžnik in Mojca Dolinar Avtorji: Eneja Baloh, Helena Gostenčnik, Tatjana Lotrič, Suzana Plošnik, Marko Sonjak, Samo Žerjal Strokovni pregled: Eneja Baloh, OŠ Oskarja Kovačiča Škofije in Amela Sambolić Beganović, Zavod RS za šolstvo Jezikovni pregled: Tine Logar Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2023 Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/4.del_primeri_iz_prakse_3_VIO.pdf Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 161233923 ISBN 978-961-03-0803-4 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 2 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Vsebina Priporočila za doseganje ravni digitalnih kompetenc učencev za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje .................................................................................................................. 4 Primeri iz prakse za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole ................................................................................................................................................................... 5 Soustvarjanje opisa “osumljenec na begu” pri pouku angleščine ........................................................................................................................................................................... 6 Samovrednotenje in kritično mišljenje pri skoku v višino z uporabo digitalne tehnologije .................................................................................................................................. 15 Soustvarjanje virtualnega kviza/stripa/igre z uporabo znanja o geometrijskih pojmih, likih in telesih ................................................................................................................ 22 Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in snovanjem novih digitalnih vsebin pri geografiji ................................................................................................... 38 Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in snovanjem novih digitalnih vsebin pri slovenščini................................................................................................. 46 Od ideje do predmeta – s katerim orodjem? ........................................................................................................................................................................................................ 57 3 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Priporočila za doseganje ravni digitalnih kompetenc učencev za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole razvijamo digitalne kompetence na srednji, četrti ravni po DigComp 2.2 (Vuorikari idr., 2022), kjer učenec samostojno uporablja digitalne tehnologije pri reševanju novih nalog ali problemov. Na področju INFORMACIJSKE IN PODATKOVNE PISMENOSTI učenec pojasni, kaj bo iskal v digitalnih okoljih in zakaj. Podatke, informacije ali digitalne vsebine poišče s preprostim iskanjem v digitalnih okoljih, pojasni kako dostopat do njih in med njimi ter pojasni svojo strategijo iskanja. Vire, podatke, informacije ali digitalne vsebine analizira, jih primerja in ovrednoti z vidika verodostojnosti in uporabnosti. Najdeno organizira, shrani v strukturiranem okolju za nadaljnjo uporabo. Na področju KOMUNICIRANJA IN SODELOVANJA učenec izbira različna komunikacijska sredstva, digitalna orodja in digitalna okolja za interakcijo v družbi glede na potrebe. Pri tem se spoštljivo in kulturno vede pri komuniciranju in sodelovanju v različnih družbenih situacijah. Pri deljenju virov, podatkov, informacij ali digitalnih vsebin izbira najustreznejše digitalne tehnologije. Ob tem upošteva etično ravnanje in uporablja ustaljen način navajanja virov in avtorjev. Za proaktivno državljanstvo uporabi ustrezne digitalne storitve. Skrbi za svoj ugled in ugled drugih, varuje digitalno identiteto, ločuje med digitalnimi identitetami in upravlja svojo digitalno sled, ki jo ustvari z uporabo različnih digitalnih orodij in digitalnih okolij. Na področju USTVARJANJA DIGITALNIH VSEBIN učenec etično ustvarja in ureja digitalne vsebine v različnih formatih in z ustreznim navajanjem virov, avtorjev ter z ustrezno uporabo licenc. Že ustvarjene digitalne vsebine spreminja z novimi idejami z ustreznimi digitalnimi orodji, digitalnimi okolji, o katerih razpravlja z drugimi. Uporabi ukaze za reševanje danega ali specifičnega problema z računalniškim sistemom. Na področju VARNOSTI učenec spoznava vpliv digitalnih tehnologij na človeka in okolje. Varno ravna z digitalnimi napravami, v digitalnih okoljih in izbira ustrezen način zaščite svojih naprav in digitalnih vsebin. S primernim ravnanjem v digitalnih okoljih zavaruje svoje osebne podatke, zasebnost, pozna izjave zasebnosti za rabo zbranih osebnih podatkov. O varovanju zdravja in narave razpravlja z drugimi. Pri rabi digitalne tehnologije pazi na svoje zdravje in dobro počutje. Z ustreznim ravnanjem z digitalnimi tehnologijami varuje okolje. Na področju REŠEVANJA PROBLEMOV učenec razlikuje tehnične težave in poišče rešitve za njihovo odpravo. Izbiro digitalnih orodij, digitalnih okolij za svoje potrebe pojasni in si jih prilagodi. Za ustvarjanje, spreminjanje, izboljševanje obstoječih stvari izbere ustreznejše med obstoječimi digitalnimi orodji ali digitalnimi okolji. Individualno ali skupinsko rešuje kompleksne probleme v digitalnih okoljih. 4 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Primeri iz prakse za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole 5 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Soustvarjanje opisa “osumljenec na begu” pri pouku angleščine Helena Gostenčnik, OŠ Neznanih talcev Dravograd Namen dejavnosti so ponovitev, uporaba in sinteza osvojenega znanja pri pouku angleščine po obravnavani temi oblačila in fizični videz oseb. S soustvarjanjem miselnega vzorca učenci ponovijo in nadgradijo besedišče ter z razumevanjem tega napišejo natančen opis osebe. Ob aktivni uporabi digitalnih tehnologij učenci razvijajo digitalno kompetenco sodelovanja in komuniciranja. Z učenci napišemo osnutek miselnega vzorca s temeljnim besediščem za opis osebe na tablo. V aplikaciji Coggle učenci soustvarjajo miselni vzorec na dano tematiko. Vodja skupine ustvari idejno zasnovo in vsakemu dodeli točno določen del besedišča za opis osebe, ki ga razširi, ta bo v pomoč pri opisu osumljenca. Učenci si pri tem pomagajo z zapiski, učbenikom, delovnim zvezkom in svetovnim spletom. V skupinah oblikujejo kriterije uspešnosti, jih objavijo v aplikaciji Padlet in v vodenem pogovoru sooblikujejo kriterije uspešnosti za opis osebe. V aplikaciji Padlet objavim sliko osebe. Učenci skupaj po skupinah oblikujejo in napišejo natančen opis te osebe ter ga objavijo v aplikaciji Padlet. Na podlagi zapisanih kriterijev uspešnosti učitelj in skupine podajo dodeljeni skupini povratno informacijo. Skupine svoj opis dopolnijo in izboljšajo. Glede na model SAMR umestimo dejavnosti soustvarjanja (miselni vzorec, kriterije uspešnosti in opis osumljenca) kot zamenjavo in obogatitev. Z vidika sedmih načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju socialna narava učenja. Digitalna kompetenca komuniciranja in sodelovanja je pri pouku tujega jezika umeščena v učni načrt. Učenci razvijajo digitalno zmožnost tako, da je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v podporo ciljem pouka. Aktivnosti omogočajo doseganje ciljev na višji taksonomski stopnji – z uporabo, analiziranjem, ustvarjanjem in vrednotenjem. Pri dejavnostih so morali učenci med seboj ves čas aktivno sodelovati, tako so razvijali kakovostne komunikacijske in sodelovalne spretnosti, strpnost ter spoštljivost. Pri svojih dejavnostih so bili uspešni, kar je bilo razbrati iz njihovih izdelkov, sledili so kriterijem uspešnosti. Razvijanje izbrane kompetence sem spremljala s pomočjo podpornih vprašanj učencem in z opazovanjem sodelovanja posameznih članov v skupinah. Učitelj ROID/KID je sodeloval pri izbiri aplikacij glede na namen utrjevanja, uporabe in sinteze znanja, kar je vključevalo idejno zasnovo, soustvarjanje miselnega vzorca, opis osebe, medvrstniško vrednotenje, izboljšavo in objavo. Sodeloval je pri oblikovanju in podajanju navodil za učence glede na namen uporabe izbranih aplikacij. Predmet: angleščina Razred: 8. Učni/tematski sklop: oblačila in fizični izgled osebe Število ur: 2 Operativni cilji : Učenci: - razumejo in ustrezno izgovarjajo besedišče (oblačila, fizični/osebni izgled osebe); - usvojeno besedišče ustrezno uporabljajo za opis oseb; - uporabljajo ustrezne slovnične strukture za opis oseb (have got, be, wear); - komunicirajo in soustvarjajo z uporabo digitalnih tehnologij; 6 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje - razvijajo veščine sodelovanja in kritičnega mišljenja. Potek dejavnosti Aktivnost otrok/učencev Vloga vzgojitelja/učitelja Dokazi o učenju Uvod Učitelj: Učenci: - predstavi namen in način ponavljanja in preverjanja znanja z - se seznanijo z namenom in načinom nalogo „Opis osumljenca na begu“ ponavljanja in preverjanja znanja. ter razloži navodila na učnem listu. Idejna zasnova Slika 1: Ustvarjanje idejne zasnove miselnega vzorca »Osebni/telesni izgled osebe« (Lastni vir.) - Soustvarjajo miselni vzorec »Opis - Na tablo napiše/nariše idejno osumljenca na begu« z osnovnimi zasnovo miselnega vzorca kategorijami (obraz, lasje, oči, »Personal/physical appearance« po postava, polt, oblačila …); navodilih učencev, jih spodbuja. 7 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost otrok/učencev Vloga vzgojitelja/učitelja Dokazi o učenju - vodja skupine ustvari idejno zasnovo v aplikaciji Coggle in vsakemu učencu dodeli določen del besedišča, ki ga razširi/nadgradi; - soustvarjajo miselni vzorec. Slika 2: Miselni vzorec »Osebni/telesni izgled osebe in oblačila« (Lastni vir.) 8 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost otrok/učencev Vloga vzgojitelja/učitelja Dokazi o učenju Sooblikovanje kriterijev uspešnosti Slika 3: Sooblikovanje kriterijev uspešnosti (Lastni vir.) - V skupinah ob zapisanem miselnem - Učence razdeli v skupine po dva oz. vzorcu razpravljajo o kriterijih tri, ter z njimi razpravlja ter uspešnosti za opis osumljenca in sooblikuje kriterije uspešnosti. izberejo tri, ki so po njihovem mnenju najpomembnejši, ter jih zapišejo in objavijo v aplikaciji Padlett. Kriteriji uspešnosti: Uspešen/-na sem, ko ob dani fotografiji: - z ustreznim besediščem natančno opišem osebni/telesni izgled osebe in kaj ima oblečeno; - razumem besede, jih pravilno napišem in izgovarjam; - uporabljam ustrezne slovnične strukture (glagoli: have got/haven't got, is/isn't, was/wasn't, wear). Soustvarjanje natančnega opisa osumljenca v aplikaciji Padlet 9 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost otrok/učencev Vloga vzgojitelja/učitelja Dokazi o učenju  Učenci v skupinah po 3 oblikujejo in - V aplikaciji Padlet objavi sliko Slika 4: »Osumljenec na begu« (Lastni vir.) zapišejo natančen opis osumljenca, pri »osumljenca na begu«; tem morajo uporabiti iz vsake kategorije besedišča najmanj eno besedo; - opise osumljenca posamezne  opis napišejo in objavijo v aplikaciji skupine prikaže v aplikaciji Padlet. Padlet. Medvrstniško vrednotenje  Pregledajo opise dodeljene skupine in glede na kriterije v - Glede na kriterije uspešnosti poda skupini; povratne informacije na izdelke sooblikujejo in zapišejo vrstniško posameznih skupin; povratno informacijo. - pregleda zapise vrstniških povratnih informacij in poda skupno povratno informacijo. 10 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost otrok/učencev Vloga vzgojitelja/učitelja Dokazi o učenju Slika 5: Vrstniška povratna informacija (Lastni arhiv.) Izboljšava  Glede na povratne informacije opis nadgradijo oz. spremenijo. Vloga ROID-A/KID-A Učitelj ROID/KID je sodeloval pri izbiri aplikacij glede na namen utrjevanja in uporabe ter sinteze znanja, ki je vključevalo idejno zasnovo, soustvarjanje miselnega vzorca, opis osebe, medvrstniško vrednotenje, izboljšavo in objavo. Sodeloval je pri oblikovanju in podajanju navodil za učence glede na namen uporabe izbranih aplikacij. 11 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Evalvacija Glede na model SAMR umestimo dejavnosti soustvarjanja (miselni vzorec, kriteriji uspešnosti in opis osumljenca) kot zamenjavo in obogatitev. Pri pouku tujega jezika je takšen način dela lahko uporabljen za različna tematska področja, saj učenci s pomočjo miselnega vzorca najprej prikličejo že znano besedišče, ki ga lahko nadgradijo ter nato na tej podlagi oblikujejo in soustvarijo razna krajša ali daljša besedila. Razvijanje kompetence komuniciranja in sodelovanja je pri razvijanju jezikovnih spretnostih zelo pomembno. Seveda pa je treba pri izvedbi te dejavnosti biti pozoren na to, kako vešči so učenci pri ustvarjanju miselnih vzorcev z uporabo digitalne tehnologije. Z vidika sedmih načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju socialna narava učenja (vrstniško sodelovanje in vrednotenje) mnenja. Razvijanje kompetence komuniciranja in sodelovanja pa je pri razvijanju jezikovnih spretnosti zelo pomembna. Glede na pedagoško kolo spadajo dejavnosti pod pomnjenje, uporabo in ustvarjanje. Učenci prikličejo že znano besedišče, ga smiselno uporabijo in pri tem ustvarijo nov izdelek (opis osebe). Pri podajanju medvrstniške povratne informacije glede na kriterije uspešnosti vrednotijo izdelke. Aktivnosti omogočajo doseganje ciljev na višji taksonomski stopnji – z uporabo, analiziranjem, ustvarjanjem in vrednotenjem. Pri dejavnostih so morali učenci med seboj ves čas aktivno sodelovati, tako so razvijali kakovostne komunikacijske in sodelovalne spretnosti, strpnost ter spoštovanje. Refleksija Delo z različnimi aplikacijami za namene učenja je bilo zanimivo, saj so učenci na drugačen način ponovili, utrdili že znano snov, pri tem pa se urili v različnih spretnostih. S sošolci so več komunicirali, sodelovali in usklajevali svoja mnenja. Učili so se drug od drugega. Naučili so se uporabljati aplikacijo Coggle, ki jim bo tudi pri drugih predmetih v pomoč pri učenju. Viri in literatura Andrin, A., Eržen, V., Kogoj, B., Lesničar, B. (2016). Učni načrt. Program osnovna šola. Angleščina, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Redecer, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. Paris Men’s Fashion Week Fall 2020 Street Style (26. 10. 2020). 12 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE P1 Navodila za delo V manjšem mestu se je sredi belega dne zgodil rop trgovine z oblačili. Osumljenec je pobegnil, vi pa ste ga videli. Ker ste bili očividci dejanja, vas policija zaslišuje o storilcu. V skupinah boste natančno opisali zunanji videz osebe »osumljenca na begu« (telesni/osebni videz osebe in oblačila). Najprej bomo skupaj napisali osnutek miselnega vzorca »personal/physical appearance« na tablo. Miselni vzorec naj vsebuje čim več kategorij besedišča za opis osebe. Soustvarjanje V aplikaciji Coggle bo vodja zapisal idejno zasnovo miselnega vzorca ter vsakemu izmed vas dodelil določen del besedišča, ki ga bo razširil. Tako boste ponovili že usvojeno besedišče ter ga nadgradili. Razdelite se v skupine po tri. Kriteriji uspešnosti: V skupini ob miselnem vzorcu razmislite o tem, kaj vse mora natančen opis osebe oz. »osumljenca na begu« vsebovati, da ga bo policija čim prej našla. Napišite vsaj tri kriterije, ki so po vašem mnenju pomembni za dober, natančen opis osebe. Kriterije zapišite v aplikacijo Padlet. Uspešen/-na bom, ko bom ob dani fotografiji znal/-a: 1. 2. 3. 13 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Glede na vaše predloge bomo sooblikovali kriterije, kakšen naj bo natančen opis osebe oz. »osumljenca na begu«. V aplikaciji Padlet imate objavljeno sliko »osumljenca na begu«. Glede na zapisane kriterije uspešnosti boste v skupini napisali natančen opis osebe in ga objavili v Padletu. Vrstniška povratna informacija Preberite opis dodeljene skupine in glede na kriterije uspešnosti podajte povratno informacijo. Glede na povratno informacijo druge skupine in učitelja svoj opis osebe po potrebi dopolnite oz. izboljšajte. 14 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Samovrednotenje in kritično mišljenje pri skoku v višino z uporabo digitalne tehnologije Marko Sonjak, OŠ Šentjanž pri Dravogradu V učnem sklopu skok v višino je poleg razvijanja ciljev športne vzgoje v ospredju razvijanje kritičnega mišljenja in samovrednotenja pri urah športne vzgoje z DT. Skok v višino je za učence tehnično zahteven. Samovrednotenje napredka ob ogledu posnetka izvedenega skoka učencem in učitelju omogoča analizo izvedenega skoka in tako boljši uvid v to, kako naj učenec izboljša svojo tehniko. Učenci na začetku učnega sklopa izvedejo skok v višino, zabeležijo rezultat ter zapišejo svoje mnenje o izvedenem skoku. Ob zaključku učnega sklopa skok ponovijo, svoje rezultate in zapise primerjajo z zapisi ob prvem skoku ter zapišejo svoje mnenje o lastnem napredku. Predhodno si učenci v aplikaciji Edpuzzle ogledajo posnetek, ki prikazuje tehniko skoka v višino, in dobijo predstavo o tem, kakšna je pravilna izvedba. S pomočjo aplikacije Hudle technique posnetek skupaj pogledamo in sooblikujemo kriterije uspešnosti za skok v višino. Učenci v nadaljevanju pri izvajanju skokov v višino uporabljajo aplikacijo Video delay, ki omogoča ogled lastne izvedbe z zamikom, in iščejo svoje napake ter jih skušajo odpraviti. Po izvedenem individualnem vrednotenju sledi vrstniško vrednotenje z uporabo aplikacije Hudle technique. Predmet/področje: športna vzgoja Razred: 7. Učni/tematski sklop: skok v višino Število ur: 10 Operativni cilji : Učenci:  izboljšujejo gibalne in funkcionalne sposobnosti (hitrost, koordiancij);  spopolnjujejo tehniko skoka v višino;  upoštevajo osnovna načela varnosti v športu;  spoznajo možnosti vključevanja v športne dejavnosti v šoli in kraju bivanja;  razvijajo veščine kritičnega mišljenja in reševanja problemov;  uporabljajo digitalne tehnologije za oblikovanje predstave o lastni izvedbi in razvijajo digitalno kompetenco komuniciranja in sodelovanja (interakcija, komuniciranje in sodelovanje). 15 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Uvod  Učitelj pripravi posnetek v  Doma, pred prvo uvodno uro, si sami ogledajo posnetek aplikaciji Edpuzzle, skupaj v aplikaciji Edpuzzle in odgovorijo na vprašanja. Tako se: z vprašanji in poudarki o pravilni izvedbi. - seznanijo s tehniko flop skoka v višino; - spoznajo način zaleta in kako izmeriti zalet; - spoznajo značilnosti pravilne izvedbe tehnike flop. Uvodna ura  Učitelj pripravi primer Slika 1: Edpuzzle (Lastni vir.) pravilne izvedbe v Izoblikovanje predstave o pravilni izvedbi aplikaciji Hudle technique in ga prek projekcije  pogledajo si posnetek pravilne izvedbe tehnike flop v predstavi učencem; aplikaciji Hudle technique  ob razlagi se z učenci  skupaj z učiteljem predebatirajo kaj je pomembno pri pogovori in razjasni vse pravilni izvedbi, na kaj moramo paziti za uspešno morebitne nejasnosti. izvedbo, kakšen je pravilen zalet in kako ga izmerimo 16 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 2: Edpuzzle (Lastni vir.) Soustvarjanje kriterijev uspešnosti  Učitelj vodi in usmerja Kriteriji uspešnosti  oblikovanje kriterijev V spletnem orodju Mindmup učenci sami skupaj z uspešnosti v obliki učiteljem oblikujejo kriterije uspešnosti;  miselnega vzorca; do skupnega dokumenta dostopajo prek spletne učilnice.  do kriterijev lahko učenci dostopajo prek spletne učilnice. Izvajanje predvaj:  Učitelj vodi in usmerja Slika 3: Predvaje (Lastni vir.)  V aplikaciji Edpuzzle so predstavljene in obrazložene tudi učence ob izvajanju predvaje, ki jih učenci izvajajo; predvaj;  učenci sami sebe opazujejo na projekciji v aplikaciji Video  nastavi aplikacijo Video delay, ki nudi pogled kamere z zamikom. delay. 17 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Merjenje zaleta:  Še enkrat predstavi zalet  Pričnejo z izvedbo celotne tehnike flop; pri skoku v višino s Sliki 5 in 6: Merjenje zaleta (Lastni vir.)  izmerijo si zalet in s ponavljajočimi izvedbami skoka tehniko flop; določijo točno mesto zaleta;  skupaj z učenci ponovi,  zalet si označijo in ga natančno izmerijo. kako si zalet izmerijo. 18 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Testiranje – meritve preskočene višine:  Pripravi doskočišče;   usmerja učence; Učenci imajo do zdaj izmerjen zalet in prve izkušnje s  skokom v višino s tehniko flop; sodi o dotiku;   izvedejo meritve preskočene višine (začetek pri 80 cm, učence opozarja na nato postopoma zvišujejo višino); napake pri izvedbi.  v tem delu uporabljamo elastiko namesto palice, ker smo še vedno v fazi učenja;  ob neuspeli izvedbi imajo na voljo še dva poizkusa. Zapis v aplikacijo Padlet:  V aplikacijo Padlet vsi učenci zapišejo svojo preskočeno  Usmerja učence; Sliki 7 in 8: Aplikacija Padlet (Lastni vir.) višino, občutke ob skoku, ali jim je po njihovem mnenju  pomaga učencem pri skok uspel, ali je bil zalet uspešen, so odskočili na pravem zapisih. mestu, kaj lahko še popravijo, kako lahko svojo izvedbo še popravijo, svoj cilj, koliko si želijo preskočiti ...;  do aplikacije dostopajo prek spletne učilnice. 19 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učenca Vloga učitelja Dokazi o učenju Utrjevanje znanja:  Delo v parih in v skupinah;  Učencem nudi dodatna  opazujejo in vrednotijo svoje lastne izvedbe v aplikacijah pojasnila in razlage; Video delay in Hudle technique;  pomaga z nasveti.  so kritični prijatelji svojim sošolcem ob pomoči aplikacij Video delay in Hudle technique. Zaključno testiranje:  Pripravi doskočišče;   usmerja učence; Ponovijo izvedbo meritev preskočene višine;   sodi o dotiku ob neuspelem poskusu ima učenec možnost dveh učence opozarja na ponovitev. napake pri izvedbi. Ocenjevanje in aplikacija Padlet:  Pripravi doskočišče;   usmerja učence; V aplikacijo Padlet vsi učenci zapišejo svojo končno  preskočeno višino, občutke ob skoku, ali jim je po njihovem sodi o dotiku;  mnenju skok uspel, ali je bil zalet uspešen, so odskočili na učence opozarja na pravem mestu, kaj bi lahko še popravili, kako lahko svojo napake pri izvedbi. izvedbo še popravijo;  vpišejo, kakšno oceno mislijo, da si sami zaslužijo za svoj skok;  vpišejo oceno za skok še za 4 svoje (v naprej določene) sošolce;  do aplikacije dostopajo prek spletne učil. Evalvacija V aplikaciji mentimeter podajo svoje mnenje o preteklih urah. 20 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Evalvacija Dejavnosti, izvedene z uporabo aplikacij Edpuzle in Hudle technique, lahko glede na model SAMR uvrstimo pod zamenjavo in obogatitev. Z vidika sedmih načel poučevanja je v dejavnosti v ospredju 6. načelo spremljanje v podporo učenju, saj učenci soustvarjajo kriterije uspešnosti in jih uporabljajo za samovrednotenje in vrstniško vrednotenje. Učitelju pa omogoča povratno informacijo, ki usmerja nadaljnje učenje. Z uporabo DT pri dejavnosti učenci opazujejo svoje izvedbe, jih vrednotijo in se medsebojno popravljajo, razvijajo kompetenco reševanje problemov. Celotna dejavnost je usmerjena k razvoju samovrednotenja in kritičnega mišljenja. Refleksija Večjih presenečenj pri sami izvedbi ni bilo. Naslednjič bi bilo smiselno postaviti dve doskočišči, vendar mi žal to za zdaj pogoji še ne dopuščajo. Učenci se z večino aplikacij še niso srečali. To ni predstavljalo večjih težav, bodo pa v prihodnje, odkar jih poučujem jaz, večkrat v stiku z aplikacijami tudi pri pouku, tako da predvidevam, da bo naslednje leto vse potekalo bolj tekoče. Učencem se je zdela dejavnost zanimiva. Pri skupni evalvaciji v aplikaciji Mentimeter so izpostavili možnost spremljanja svojega napredka kot zelo pozitivno. Vsi so menili, da bi radi takšen način pouka izvedli še kdaj. VIRI IN LITERATURA Kovač, M., Markun, Puhan, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K., Muha, V. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in Ministrstvo za šolstvo in šport. Redecer, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. Škof, B., Tomažin, K., Dolenc, A., Marcina, P., Čoh, M. (2010). Atletski praktikum. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 21 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Soustvarjanje virtualnega kviza/stripa/igre z uporabo znanja o geometrijskih pojmih, likih in telesih Suzana Plošnik, OŠ Selnica ob Dravi Ker je GeoGebra matematični program, ki združuje različna področja matematike in nam s tem ponuja interaktivni matematični sistem, katerega namen je predvsem podpora učenja in poučevanja matematike, sem se odločila, da najprej učence usposobim in naučim uporabljati GeoGebro. Šele nato njihovo znanje, pridobljeno pri ustvarjanju v programu Geogebra, nadgradimo za ustvarjanje interaktivnega virtualnega kviza/virtualne igre s ponujenimi aplikacijami, ki jih kreirajo učenci 9. razreda za mlajše učence in jih tako popeljejo skozi igro do učenja geometrijskih oblik, likov in teles. Ideja je, da učenci prek usvojenih teoretičnih osnov znanje povežejo, kar se nadalje spiralno poveže s kreiranjem interaktivnega spletnega kviza/igre v izbranem spletnem okolju. Cilj je, da skozi lastno raziskovanje in ustvarjanje povežejo svoja znanja in izkažejo razumevanje medsebojne soodvisnosti vseh udeleženih tehnologij. Skozi dejavnost aktivno uporabljajo digitalne tehnologije za vizualizacijo ter razlago geometrijskih pojmov, likov in teles ter ob tem razvijajo digitalne kompetence sodelovanja in komuniciranja. Učenci individualno na list papirja naredijo osnutek/idejno zasnovo, ki ga bodo nato uporabili v izbrani aplikaciji. Končni namen dejavnosti je celostno preverjanje znanja pri pouku matematike v osnovni šoli po obravnavi učnega sklopa geometrijska telesa ter povezovanje tega znanja z vsakdanjim življenjem na način, da bodo mlajši učenci spoznavali obravnavane vsebine na drugačen, nekoliko zabavnejši način. 22 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet: matematika Razred: 9. Učni/tematski sklop: geometrijska telesa – prizma, piramida Število ur: 4 + 2 (zunaj pouka matematike) Operativni cilji: Učenci:  razumejo nastanek geometrijskega telesa – povezujejo znanja ravninske in prostorske geometrije;  znajo na podlagi lastnosti geometrijskih teles le-te primerjati s predmeti v naravi – vsakdanjem življenju;  uporabljajo programe za dinamično geometrijo – GeoGebro;  modelirajo fizične objekte z geometrijskimi modeli;  raziskujejo, razumejo in interpretirajo različne življenjske situacije in povezujejo znanja različnih predmetnih področij in matematičnih vsebin;  interpretirajo matematične modele;  razmišljajo o modelu in njegovih rezultatih;  uporabljajo različne animacije in razvijajo prostorske predstave;  uporabljajo digitalne tehnologije za vizualizacijo;  komunicirajo in soustvarjajo z uporabo digitalnih tehnologij;  razvijajo veščine sodelovanja, kritičnega mišljenja in reševanja problemov. 23 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. RISANJE LIKOV Z UPORABO GEOGEBRE Risanje likov z uporabo klasične GeoGebre: Učitelj vodi spoznavanje ukazov za delo v Klasični  GeoGebri. Seznanijo se z osnovnimi navodili za uporabo klasične GeoGebre https://www.geogebra.org/classic?lang=sl in https://www.geogebra.org/classic#geometry Učitelj učence naključno razdeli v dvojice (https://wheelofnames.com/sl/) Liki, izrisani v klasični GeoGrebri - V dvojicah začnejo risati v GeoGebri, najprej točke, premice, daljice; Učitelj usmerja delo, ga nadzoruje in pomaga z nasveti. - nato nadaljujejo z risanjem geometrijskih likov – trikotnik, kvadrat, pravokotnik … 24 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Sliki 1 in 2: Liki izrisani v klasični GeoGrebri (Lastni vir.) Risanje likov z uporabo GeoGebre v 3D:  Seznanijo se z navodili za uporabo GeoGebre v 3D https://www.geogebra.org/classic#3d Učitelj vodi spoznavanje ukazov za delo v Klasični 3D GeoGebri. V dvojicah Začnejo risati v GeoGebri, najprej o kocke z različnimi dimenzijami Učitelj učence naključno razdeli v dvojice osnovnega roba, (https://wheelofnames.com/sl/) o kocke z različnimi površinami … Nato nadaljujejo z risanjem Učitelj usmerja delo, ga nadzoruje in pomaga nasveti pri o kvadra – različne dolžine/širine/višine, risanju v GeoGebri. nato z risanjem o kvadra z različnimi površinami … 25 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Sliki 3 in 4: Geometrijska telesa, izrisana v GeoGebri 3D (Lastni vir.) SOUSTVARJANJE VIRTUALNEGA KVIZA/STRIPA/IGRE (delo v dvojicah) 26 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Uvod (seznanitev z nalogo in naborom uporabnih Predstavi nalogo: aplikacij) Učenci bodo v dvojicah za prvošolčke izdelali digitalno predstavitev geometrijskih likov in teles v obliki igrice/zgodbe/stripa in razloži potek dela in Seznanijo se z nalogo soustvarjanja. ustvarjanje interaktivnega virtualnega kviza /virtualne igre/stripa za predstavitev geometrijskih likov in teles za učencem 1. razreda. Predstavi:  program Schratch 3 in jim razdeli kratka navodila za njegovo uporabo (Priloga). Prikaže primere izdelkov in posnetek s prikazom ustvarjanja v Seznanijo se z osnovami – koraki za ustvarjanje v Schratchu 3 Schratchu 3. https://video.arnes.si/watch/C1wrNKCYUaWX Prikaže in opiše še nekaj aplikacij za izdelavo Ogledajo si primere in postopek ustvarjanja v stripa/iger/kvizov/predstavitev s kratkimi opisi: Schratchu 3:  digi-puzzle  memory  pptx … https://video.arnes.si/watch/C1wrNKCYUaWX Se seznanijo naborom možnih aplikacij. Učence z uporabo aplikacije (https://wheelofnames.com/sl/) naključno razdeli v dvojice. 27 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Učitelj ponudi nabor pojmov, ki jih naj učenci uporabijo ali v stripu ali v zgodbici …: kocka, kvader, piramida, valj, krogla, prizma za razlago teh pojmov prvošolčkom. Idejna zasnova (delo v dvojicah) Slika 5: Ustvarjanje idejne zasnove (Lastni vir.) V dvojicah ustvarjajo osnutek/idejno zasnovo za strip/ zgodbico/ igro za predstavitev geometrijskih likov prvošolčkom. Predstavi nalogo – ustvarjanje zgodbice/ Soustvarjanje v izbrani aplikaciji kviza/igrice/stripa/interaktivne predstavitve v digitalni Idejne zasnove Igrice/zgodbice/stripi/interaktivne (Scratch ali izbrani drugi aplikaciji) obliki. predstavitve v digitalni obliki Učence spodbuja k razmišljanju, katera aplikacija je najprimernejša za ustvarjanje njihove idejne zasnove. 28 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ.  Učenci v dvojicah izberejo aplikacijo, s katero bodo izdelali kviz/strip po idejni zasnovi. Učitelj usmerja delo, ga nadzoruje in pomaga z nasveti.  Glede na idejno zasnovo v izbrani aplikaciji ustvarjajo zasnovo v digitalni obliki. Ob predlogih učencev vodi diskusijo in sooblikovanje Kriteriji uspešnosti: Sooblikovanje kriterijev uspešnosti: kriterijev uspešnosti, preverja njihovo razumevanje. Uspešen/-na bom, ko bom v obliki stripa/zgodbice/digipuzzla/memoryja predstavil/-a:  vsaj 4 smiselno povezane pojme v skupini ob idejnih zasnovah v digitalni obliki geometrijskih teles z vsakdanjim razpravljajo o kriterijih uspešnosti za uporabo in življenjem, povezavo geometrijskih teles v vsakdanjem  vsaj 4 situacije rabe geometrijskih teles v življenju. Izberejo tri, ki so po njihovem mnenju vsakdanjem življenju, najpomembnejši, in jih zapišejo.  več kot 4 smiselno povezane pojme/situacije rabe geometrijskih teles v vsakdanjem življenju. Izdelava Učitelj usmerja delo, ga nadzoruje in pomaga z nasveti. Igra/kviz/strip o geometrijskih likih in telesih za - Učenci glede na svojo idejno zasnovo in prvošolčke po izdelanih kriterijih uspešnosti izdelajo igrico/kviz/strip/. Slika 6: Strip (Lastni vir.) 29 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Slika 7: Interaktivna predstavitev v pptx (Lastni vir.) 30 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. 31 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Slika 8: Igrica v Scratchu (Lastni vir.) 32 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. https://www2.arnes.si/~jzurb/KVIZI/GeomTelesa/ GeomTel.htm Poizvedovanje Učitelj glede na kriterije uspešnosti poda povratne informacije na izdelke posameznih dvojic, Medvrstniško vrednotenje pregleda zapise medvrstniških povratnih informacij in poda skupno povratno informacijo. Nastale izdelke/idejne zasnove posameznih dvojic si zamenjajo jih preizkusijo ter sooblikujejo popravke, izboljšave. Testiranje Učitelj v sodelovanju z učiteljico 1. razreda in z učiteljem 4 učenci iz 9. razreda opazujejo in spremljajo računalništva izpelje testno uro z učenci 1. razreda. uspešnost učencev 1. razreda pri reševanju nalog. Ugotovitve testiranja posredujejo sošolcem/avtorjem nalog. Izboljšava Končni izdelki na spletni strani šole Poskrbi za objavo na spletni strani šole. Glede na povratne informacije ( vrstniške, Slika 9: Spletna stran šole, (Lastni vir.) učiteljeve) svoj izdelek dvojice nadgradijo/spremenijo in pripravijo za objavo na spletni strani šole. https://www.os-selnica.si/ 33 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sodelujeta učitelja MAT in RAČ. Izvedba Priprava računalniške učilnice za izvedbo Dvojice vodijo in podpirajo učence 1. razreda pri Vodenje in podpora učencem pri izvedbi učne ure za Slika 10: Izvedba učne ure za učence 1. razreda odkrivanju lastnosti geometrijskih likov in teles učence 1. razreda (Lastni vir.) skozi njihovo igrico/kviz/predstavitev/strip. 34 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Opomnik in dodatni napotki za izvedbo dejavnosti (predpriprava): Dejavnost se izpelje ob zaključku učnega sklopa Geometrijska telesa – prizma, piramida, ko učenci že usvojijo matematična znanja o lastnostih geometrijskih likov in teles. Učitelj predhodno skupaj z učiteljem ROID-om pripravi nabor uporabnih aplikacij z opisi in ključnimi navodili za ustvarjanje izdelkov. Za seznanitev in učenje risanja geometrijskih likov in teles v Klasični GeoGebri in v 3D-gegogebri sta potrebni dve šolski uri. Dve šolski uri za pripravo idejne zasnove/osnutka, seznanjanje z aplikacijami, sooblikovanje kriterijev uspešnosti. Ena šolska ura za izvedbo medvrstniško vrednotenja in izboljšavo. Pri načrtovanju dela sem naletela na številne ovire, predvsem v smislu uporabe aplikacij – oz. uporabe digitalnih tehnologij. Ideja za samo izvedbo je bila na začetku zastavljena bolj v smislu uporabe različnih aplikacij za strip/zgodbo/digi-puzzle/memory, na koncu pa se je izkazalo, da je to z učenci teže izvesti, saj je večina aplikacij, ki sem jih želela uporabiti, ali zaklenjenih ali plačljivih in jih z učenci nisem nikakor mogla uporabiti. Zaradi tega sem se po posvetovanju s kolegom računalnikarjem in z njegovo pomočjo odločila za uporabo programa Schratch 3. Učitelj matematike je vezni člen z učitelji prvega VIO in poskrbi za kritično vrednotenje ob uporabi narejenega še s strani učencev prvega VIO. V ta namen smo z učiteljico 1. razreda in z učiteljem računalništva izvedli uro t. i. preizkušanja nalog z učenci 1. razreda, pri kateri so sodelovali 4 učenci iz 9. razreda, ki so z namenom, da bodo spremljali uspešnost učencev 1. razreda pri reševanju nalog, beležili, pri čem imajo učenci težave, ter te ugotovitve posredovali sošolcem/avtorjem naloge za izboljšavo. Glede na zastavljene naloge, ki so jih izdelali učenci 9. razreda, smo ugotovili, da je bila časovno učna ura za prvošolce nekoliko zahtevna, saj še niso spoznali vseh črk abecede in nekateri med njimi še niso znali brati in pisati. Zaradi tega je bila izvedba ure zahtevnejša, kot sem pričakovala. Prav tako je preizkušanje nalog pokazalo še na nekaj pomanjkljivosti, in sicer na to, da navodila še ne smejo biti zapisana z malimi tiskanimi črkami in da imajo učenci 1. razreda še precej težav z grafomotoriko, Vloga ROID-A/KID-A Učitelj ROID/KID je sodeloval pri izbiri nabora aplikacij, pri oblikovanju in podajanju navodil za učence, predvsem pa pri navodilih za delo s programom Schratch 3 ter kot podpora učitelju in učencem pri izbiri aplikacije glede na idejno zasnovo ter pri izdelavi z izbrano aplikacijo. Poskrbel je za pripravo in objavo na šolski spletni strani ter sodeloval pri izvedbi učne ure z učenci 1. razreda. Prav tako je sodeloval pri postopku odprav pomanjkljivosti in slabosti, ki je sledil prvemu medvrstniškemu kritičnemu vrednotenju znotraj skupine učencev, pri uri matematike. Evalvacija Razvijanje digitalnih kompetenc učencev: Učenci z risanjem geometrijskih likov in teles z uporabo aplikacije GeoGebra prednostno razvijajo digitalno kompetenco 3.1 razvoj digitalnih vsebin – ustvarjanje in urejanje digitalnih vsebin v različnih formatih. S soustvarjanjem virtualnega kviza/stripa/igre pa poleg 3.1 razvoja digitalnih vsebin razvijajo tudi kompetenco 3.4 programiranje – načrtovanje in razvoj zaporedij razumljivih ukazov računalniškemu sistemu za rešitev danega problema ali izvedbo določene naloge. S soustvarjanjem v dvojicah in vrstniškim 35 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje vrednotenjem učenci razvijajo kompetenco 2.4 sodelovanje z uporabo digitalnih tehnologij – uporaba digitalnih orodij in tehnologij za sodelovalne procese ter za skupno graditev in soustvarjanje podatkov, virov in znanja. Glede na model SAMR lahko kot učiteljica ovrednotim stopnjo didaktične uporabe IKT v učno-vzgojnem procesu glede na štiri stopnje. Učenci so pri svojem delu razvijali: - stopnjo zamenjave – poleg pisanja dokumenta na papir so le-tega napisali tudi v digitalni obliki z uporabo urejevalnika besedila; - stopnjo nadgradnje – z delom v programu GeoGebra so IKT uporabili namesto učnih pripomočkov – geotrikotnika, šestila itd. ter tako razvijali in spodbujali kognitivne procese. Ob koncu pa so reševali naloge/kviz prek programa Schratch/spletne aplikacije in s tem prišli do takojšnje sprotne informacije; - stopnjo preoblikovanja – z delom v programu Schratch uporaba IKT omogoča bistveno preoblikovanje aktivnosti z vpeljevanjem novih funkcionalnosti za spodbujanje višjih kognitivnih procesov učencev. Učenci so v dvojicah in manjših skupinah ob sodelovanju z uporabo IKT pripravili predstavitev na izbrano temo, med seboj so izdelano nalogo kritično komentirali in ovrednotili, prav tako so kritično vrednotenje prepustili tudi učencem 1. razreda ob preizkušanju narejenega. Kot učiteljica matematike sem pri svojem delu razvijala stopnjo redifinicije – z uporabo IKT sem načrtovala aktivnosti učencev, ki jih sicer ne bi mogla izvesti brez uporabe DT. Učenci so pri tem samostojno pridobili vse potrebne podatke in gradiva ter jih predstavili v skupnem izdelku. Refleksija Moje mnenje je po izvedbi dejavnosti pozitivno, predvsem glede končnih izdelkov, ki so pri tem nastali, in glede motiviranosti samih učencev za tovrstno delo. Nekateri učenci so bili s programom Schratch 3 že seznanjeni, saj so ga že uporabljali v preteklih letih pri izbirnem predmetu računalništvo, zato je bilo delo nekoliko lažje. Tisti učenci, ki pa se s tem niso želeli spopasti, pa so ustvarjali v PowerPoint predstavitvi. Ob koncu sem bila zelo presenečena nad iznajdljivostjo in motiviranostjo učencev, tudi tistih, ki so se prvič srečali s Skratchem in so se želeli naučiti osnov le-tega. Učenci so bili enotnega mnenja, da so bile te šolske ure zelo zanimive. Spoznali so, da se da matematiko učiti tudi na zabaven način. Menili so, da so učne ure prehitro minile, in izrazili željo, da bi še kdaj na tak način ustvarjali z digitalnimi tehnologijami zgodbe/igre z matematičnimi vsebinami za mlajše učence. Vsi so menili, da so s temi urami pridobili veliko znanja, tako v matematičnem programu GeoGebra kot tudi v programu Schratch. Ves čas so aktivno uporabljali digitalne tehnologije za vizualizacijo ter razlago geometrijskih pojmov, likov in teles ter ob tem razvijali digitalne kompetence sodelovanja in komuniciranja. Refeksija preizkušanja v računalnici z učenci 1. razreda V dogovoru z učiteljico 1. razreda in učiteljem računalništva smo izvedli uro t. i. preizkušanja nalog, zato so sodelovali tudi 4 učenci iz 9. razreda, ki so naredili naloge, predvsem z namenom, da bodo laže kritično ovrednotili svoje delo in predstavili ugotovitve v skupini pri matematiki, kjer so naloge nastajale. 36 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Glede na zastavljene naloge, ki so jih izdelali učenci 9. razreda, smo ugotovili, da je bila učna ura časovno za prvošolčke nekoliko zahtevna, saj še niso spoznali vseh črk abecede in nekateri med njimi še ne znajo brati in pisati. Zaradi tega je bila sama izvedba ure zahtevnejša, kot sem pričakovala. Prav tako je preizkušanje nalog pokazalo še na nekaj pomanjkljivosti, in sicer da navodila še ne smejo biti zapisana z malimi tiskanimi črkami, da imajo učenci 1. razreda še precej težav z grafomotoriko, saj so bili pri rokovanju z miško dokaj nespretni. Pokazalo pa se je tudi to, da še ne poznajo izraza »prizma« in da nekaj učencev še nima predstave, kaj je geometrijski lik in kaj geometrijsko telo, čeprav so bili prikazani predmeti iz vsakdanjega življenja. V veliki večini so učenci 1. razreda takoj prepoznali »kocko«, »valj«, »kroglo« in »stožec«, težave so se pojavile predvsem pri eni nalogi, kjer je bil »kvader« nekoliko podoben kocki, saj ni bilo velikih odstopanj pri dimenzijah. Zaradi vseh omenjenih težav smo se med učno uro prisotni učitelji odločili, da smo zadnji dve vaji izpeljali frontalno, s projekcijo, in ugotovili, da je bilo tokrat sodelovanje učencev 1. razreda izjemno. Ob koncu šolske ure so bili učenci 1. razreda navdušeni nad tem, da so devetošolci posebej zanje pripravili naloge, delo jim je bilo zelo zanimivo, dejali so, da so se veliko novega naučili in da jim je bila ura zelo zabavna in si takšnih skupnih ur še želijo. Učenci 9. razreda pa so spoznali, da morajo v prihodnje biti bolj pozorni na to, kaj prvošolčki že vedo in znajo, predvsem v zvezi s črkami, branjem ter pisanjem. Prav tako si niso znali predstavljati, da je lahko delo z miško tako naporno. Tudi sami so dejali, da je bila zanje izkušnja navzočnosti pri preizkušanju nalog izjemna in da so se zelo veliko naučili. Viri in literatura Učni načrti za matematiko za osnovno šolo. Pridobljeno na https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucninacrti/obvezni/UN_matematika.pdf Program GeoGebra. Pridobljeno na https://www.geogebra.org/classic?lang=sl; https://www.geogebra.org/classic#geometry; https://www.geogebra.org/classic#3d Program SCHRATCH 3. Pridobljeno na https://scratch.mit.edu/ Navodila za uporabo SCHRATCH 3. Pridobljeno na https://ucilnice.arnes.simodresourceview.phpid=316697 Posodobitev pouka v osnovnošolski praksi MATEMATIKA, Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2013, DOI http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitve%20pouka%20v%20osnovno%C5%A1olski%20praksi%20MATEMATIKA/ enter UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu - SAMR model pridobljeno na https://digitalna.uni-lj.si/samr/DigComp 2.2. pridobljeno na https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128415 37 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in snovanjem novih digitalnih vsebin pri geografiji Eneja Baloh, OŠ Oskarja Kovačiča Škofija in ZRSŠ Namen prispevka je prikazati pot do doseganja operativnih ciljev učnega načrta za pouk geografije v 7. razredu, ki predvidevajo sklepanje o značilnostih podnebja iz klimogramov in didaktičnih priporočil o vključevanju digitalne tehnologije v vzgojno-izobraževalni proces. Sklepanje o značilnostih podnebja učenci dosežejo ob uporabi že obstoječih in snovanju lastnih digitalnih vsebin. Sodelovalno, ob pisnih in videonavodilih, na spletišču climatecharts.net ustvarijo interaktiven grafični prikaz (klimogram) za izbrani kraj. Prikazane značilnosti podnebja interpretirajo in zapišejo na lastnem interaktivnem zemljevidu na spletišču Padlet. Slednje storijo večkrat, vsakič po obravnavi podnebnih značilnosti geografskih enot Evrope in Azije. Ob poustvarjanju in izdelovanju lastne digitalne vsebine razvijajo digitalno kompetenco izdelovanja vsebin (6.3 po DigCompEdu). Dejavnost je mogoče izvesti in nadgraditi na različnih izobraževalnih stopnjah, in sicer povsod tam, kjer operativni cilji predvidevajo sklepanje o podnebju na podlagi klimogramov. Pred izvedbo dejavnosti morajo učenci že poznati grafični prikaz povprečnih letnih temperatur in letne količine padavin (klimogram) in znati prikazane značilnosti razbrati s pomočjo korakov za branje klimograma. Dodana vrednost umeščanja digitalnih vsebin spletišča climatecharts.net je neomejena možnost izbire, natančen prikaz značilnosti podnebja in možnost primerjanja različnih prikazov. Lastni interaktiven zemljevid s prikazom podnebnih značilnosti na spletišču Padlet pa omogoča nazoren in trajen digitalen prostorski prikaz abstraktnih vsebin (zbirnik), ki se ga lahko uporabi kot učni pripomoček pri učenju za namen doseganja ciljev višjih taksonomskih stopenj (npr. sklepanje o vzrokih, vrednotenje vpliva prikazanih značilnosti na možnosti za življenje, gospodarske dejavnosti itd.), za dokazovanje znanja, samopresojo ali ustvarjanje medpredmetnih horizontalnih korelacij (npr. predmetni pouk slovenščine uporabi na zemljevidu prikazane interpretacije pri opisu države). Program: osnovna šola, gimnazija Predmet: geografija Razred: 7. in vse preostale izobraževalne stopnje Tematski sklop: podnebne značilnosti geografskih enot Evrope in Azije Število ur: 1 (za vsako geografsko enoto) Operativni cilji: Učenci: - iz klimograma razberejo značilnosti povprečnih letnih temperatur in letno količino padavin; - na podlagi klimogramov sklepajo o podnebnih značilnostih; - opišejo značilnosti prikazanega podnebja; - pojasnijo vzroke za prikazane podnebne značilnosti; - primerjajo podnebne značilnosti glavnih mest; - na podlagi prikazanih značilnosti podnebja sklepajo o možnostih za življenje in gospodarske dejavnosti; - ob videonavodilu, na spletišču climatecharts.net, samostojno ustvarijo digitalni klimogram za izbrani kraj v Evropi in iz njega razberejo podatke o podnebju; - ustvarijo lasten prispevek na digitalnem zemljevidu spletišča Padlet, ki vsebuje opis in grafični prikaz podnebnih značilnosti izbranega kraja; 38 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje - razvijajo veščine sodelovalnega učenja, kritičnega mišljenja in reševanja problemov. Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Utrjevanje, samopresoja in preverjanje znanja Slika 1: Koraki za branje klimograma (Lastni vir.) Učenci s pomočjo korakov za branje klimograma, ki so jih Učitelj pripravi klimogram izbranega sooblikovali že v 6. razredu, ko so se prvič srečali z grafičnim kraja (Priloga1), spremlja delo učencev prikazom (klimogramom), v zvezek zapišejo podnebne in pripravi rešitve. značilnosti izbranega klimograma. Svoj zapis predajo izbranemu sošolcu, ki ga ovrednoti po korakih. V parih primerjajo zapise, si podajo povratne informacije s predlogi izboljšav in svoje zapise uskladijo z rešitvami (pričakovanimi odgovori), ki jih predloži učitelj. Na podlagi povratne informacije presodijo o lastni uspešnosti pri branju podnebnih značilnosti iz klimograma po danih korakih. Doseganje ciljev ob uporabi že obstoječih in snovanju lastnih Slika 2: Izpis značilnosti podnebja s pomočjo spletišča digitalnih vsebin climatecharts.net (Lastni vir.) Učitelj pred izvedbo dejavnosti v razredu predvidi naprave za izvedbo: 1. Snovanje digitalnega klimograma na spletišču šolske/lastne mobilne naprave (tablice) climatecharts.net ali računalniki. Za vsak oddelek pripravi platformo Učenci v parih ob pisnih in videonavodilih (Priloga 2), podanih s (zemljevid) na spletišču Padlet. strani učitelja, na spletišču climatecharts.net ustvarijo klimogram enega izmed glavnih mest držav Južne Evrope, ki si ga izberejo sami oziroma jim ga dodeli učitelj. Ob korakih za branje klimograma v zvezek napišejo značilnosti podnebja, ki jih 39 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju prikazuje klimogram. Digitalni klimogram v primerjavi s Pred samostojnim delom učencev je klasičnim, omogoča natančen izpis najvišjih in najnižjih treba pojme, ki so na spletišču zapisani v poprečnih mesečnih temperatur ter mesečne količine padavin. angleščini in ki jih bodo učenci uporabljali pri dejavnosti, ustrezno Po izpisu podatkov učenci na spletišču ustvarjeni klimogram prevesti. shranijo v odložišče v formatu .jpg. Med izvedbo dejavnosti učitelj pripravi 2. Izdelava lastnega interaktivnega zemljevida z opisom in učencem razdeli pisna navodila za podnebnih značilnosti delo s spletiščem climatecharts.net in Padlet (Priloga 2). Učencem uredi Učenci v parih ob pisnih in videonavodilih na spletišču Padlet na dostop do spletišča Padlet (url ali QR). interaktivnem zemljevidu (ki ga je predhodno nastavil učitelj) opredelijo kraj, na katerega se bo nanašal zapis, in nastavijo Med izvedbo dejavnosti spremlja delo polje za dodajanje vsebine. Iz podatkov, ki so jih po korakih in učencev, nudi tehnično pomoč, podaja ob digitalnem klimogramu zapisali v zvezek, ustvarijo strnjeno povratno informacijo o ustvarjenih besedilo, v katerem opišejo podnebne značilnosti kraja. zapisih na interaktivnem zemljevidu. Besedilo zapišejo v vnosno polje na spletišču Padlet. Pri tem dodajo fotografijo svojega klimograma. Ob oddanem vnosu vsebine na spletišču Padlet s strani učitelja prejmejo povratno informacijo. Svoj vnos po potrebi popravijo, dopolnijo ali nadgradijo. Vidijo vnose drugih delovnih parov in na podlagi povratne informacije učitelja ob tem lahko svoj vnos že predhodno uskladijo s pričakovanim rezultatom. 40 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Uporaba interaktivnega zemljevida Učitelj učence razdeli v skupine tako, da so v skupinah učenci, ki so pripravljali Ko so na zemljevidu oddani vsi predvideni opisi podnebij, opise za različne podnebne značilnosti učenci primerjajo podnebne značilnosti glavnih mest in razlike (skupino tvori npr. učenec, ki je opisoval pojasnijo s podnebnimi dejavniki. značilnosti sredozemskega podnebja, Slika 3: Interaktivni zemljevid na spletišču Padlet (Lastni V zvezek napišejo povzetek, v katerem opredelijo možnosti za učenec, ki je opisoval značilnosti vir.) življenje in razvoj gospodarskih dejavnosti (na območju glavnih oceanskega podnebja itd.). mest Južne Evrope) glede na prikazane značilnosti podnebja. Dejavnost se lahko izvede ob vsaki obravnavi podnebnih značilnosti regionalnih območij. Interaktivni zemljevid tako postane učilo, ki ga učenci uporabljajo za doseganje ciljev, zastavljenih na višjih taksonomskih stopnjah. Vloga ROID-A Dejavnost se lahko izvede v računalniški učilnici z uporabo stacionarnih računalnikov ali s tabličnimi računalniki, saj učenci posamezni zapis podnebnih značilnosti ustvarjajo v parih. Odsvetujemo izvedbo dejavnosti s pametnimi telefoni samo zaradi zmanjšane nazornosti prikazov. Delo na spletišču climatecharts.net in Padlet zahteva razumevanje določenih korakov, ki se jih učencem najlaže predstavi v obliki videovodnika za delo s spletiščema, ki ju lahko v sodelovanju z učiteljem pripravi računalnikar. Slednje zmanjša potrebo po reševanju manjših tehničnih težav in učencem omogoča večjo samostojnost pri delu. Tehnično pomoč bodo učenci potrebovali pri prenosu fotografije klimograma iz odložišča v zapis na interaktivnem zemljevidu Padlet, zato svetujemo, da sta pri prvi izvedbi dejavnosti prisotna dva učitelja oziroma učitelj in računalnikar. 41 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Evalvacija Po modelu SAMR je uporaba spletišča climatecharts.net na drugi stopnji ( obogatitev), saj v primerjavi s klimogrami, ki so učencem na voljo v učnih gradivih, omogoča neomejeno možnost izbire, natančen prikaz značilnosti podnebja (decimalne vrednosti pri prikazu povprečnih temperatur, na milimeter natančen prikaz višine padavin) in možnost primerjanja več prikazov hkrati. Po pedagoškem kolesu uporabo spletišča climatechats.net umeščamo na raven uporabe, saj gre za poustvarjanje z že obstoječo digitalno vsebino za stopnjo uporabe, kjer učenci z interaktivnim klimogramom razvijajo že naučene postopke in metode. Lastni interaktivni zemljevid s prikazom podnebnih značilnosti na spletišču Padlet po modelu SAMR umeščamo na stopnjo redefinicije (četrta stopnja) saj omogoča nazoren in trajen, digitalen prostorski prikaz abstraktnih vsebin (zbirnik), ki se ga lahko uporabi kot učni pripomoček za doseganje ciljev višjih taksonomskih stopenj (npr. sklepanje o vzrokih, vrednotenje vpliva prikazanih značilnosti na možnosti za življenje, na možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti itd.), za dokazovanje znanja, samopresojo ali ustvarjanje medpredmetnih horizontalnih korelacij (npr. predmetni pouk slovenščine lahko uporabi na zemljevidu prikazane opise podnebnih značilnosti pri oblikovanju opisu države). Delo s spletiščem Padlet omogoča ustvarjanje lastne digitalne vsebine, zato ga po pedagoškem kolesu umeščamo na raven ustvarjanja. Dejavnost, pri kateri učenci sodelovalno izdelajo interaktivni zemljevid prikaza podnebnih značilnosti, uresničuje (po načelih OECD) načelo socialne narave učenja, načelo prepoznavanja individualnih razlik ter načelo izgrajevanja horizontalnih povezav. Učenci ob poustvarjanju in izdelovanju lastne digitalne vsebine razvijajo digitalno kompetenco izdelovanja vsebin (6.3 po DigCompEdu). Refleksija Učinkovitost izvedene aktivnosti se kaže v nadaljnji uporabi in nadgradnji interaktivnega zemljevida. Poleg izdelave zemljevida za prikaz podnebnih značilnosti lahko učenci (ker so ob dejavnosti razvijali kompetenco izdelovanja vsebin) izdelajo tudi druge kartografske tematske prikaze (npr. tematski zemljevid prikaza možnosti za življenje v izbranih pokrajinah glede na naravne značilnosti). 42 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE Priloga 1: Klimogram Rima (Baloh, Lenart, Stankovič, 2015, str. 31) Priloga 2: Pisna navodila za delo s spletiščem climatecharts.net in Padlet 1. V spletni brskalnik vtipkaj geslo CLIMATE CHART in klini na povezavo (glej spodaj). 2. Na zemljevidu poišči npr. glavno mesto Albanije in klikni na rdečo piko, nato klikni na izpis – create chart (glej sliko). Z drsnikom se pomakni niže, da vidiš prikaz, nato izberI možnost stolpčnega prikaza. 43 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje 3. Izpisani klimogram shrani v odložišče. 4. V zvezek zapiši podnebne značilnosti in določi podnebni tip, ki ga prikazuje klimogram. 5. V spletni brskalnik vnesi naslov https://padlet.com/enejabaloh/podnebja. Dodaj svoj vnos s klikom na ikono (+), ki jo na zemljevidu postaviš na svoje glavno mesto (» Option 2«) ali vtipkaš ime glavnega mesta (» Option 1«). Zapiši ugotovljene podnebne značilnosti, dodaj fotografijo klimograma (»Publish«) in počakaj na povratno informacijo učitelja. 44 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje VIRI IN LITERATURA Baloh, E., Lenart, B., Stankovič, M. (2015). Geografija 7, Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole (1. izd.). Ljubljana: Mladinska knjiga. Zepner L., Karrasch P., Wiemann F., Bernard L. (2020). ClimateCharts.net – an interactive climate analysis web platform. International Journal of Digital Earth, DOI: 10.1080/17538947.2020.1829112 Kolenc Kolnik, K., Otič M., Cunder K., Oršič T., Lilek D. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 15. 3. 2021. https://dun.zrss.augmentech.si/#/ Lipovšek, I., Polšak A., Lilek D. (2015). Smernice za uporabo IKT pri pouku geografije. Inovativna pedagogika 1 : 1. Ljubljana Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje in šport.. Pridobljeno 15. 3. 2022. http://arhiv.inovativna-sola.si/images/inovativna/Smernice/GEOGRAFIJA_smernice_IKT.pdf Padlet (2022). https://padlet.com/enejabaloh/podnebne-zna-ilnosti-v-evropi-in-aziji-fdrp552uc8np43o7 Polšak, A. (2013). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za šolstvo in šport, str, 37–47. Pridobljeno 15. 3. 2022. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPYBDC0G Puentedura, R. R. (2014). SAMR and TPCK: A hands-on approach to classroom practice. Hipassus. Pridobljeno 6. 6. 2022. http://www.hippasus. com/rrpweblog/archives/2012/09/03/BuildingUponSA M R.pdf 45 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Doseganje ciljev UN s premišljeno uporabo že obstoječih in snovanjem novih digitalnih vsebin pri slovenščini Tatjana Lotrič, OŠ Naklo Med glavne namene in cilje pouka slovenščine štejemo tudi motivacijo učencev za vse sporazumevalne dejavnosti, s katerimi se jim, kot navaja učni načrt za slovenščino, povečuje zmožnost delovanja v družbenem okolju ter zmožnost spoznavanja in ubesedovanja predmetnega, duhovnega in domišljijskega sveta. Ob sprejemanju, razumevanju, doživljanju in vrednotenju ter tvorjenju besedil učenci razvijajo svojo jezikovno in slogovno zmožnost, ki jim omogočata samozavestno rabo književnega jezika v vseh okoliščinah. Mednje spadata tudi pisanje življenjepisa in prošnje (za štipendijo, zaposlitev). Učenci ju spoznajo še prek spletnega orodja Europass, evropske dogovorjene oblike za sistematično in celovito osebno predstavitev, dostopno v 29 evropskih jezikih. Ker gre za enega izmed najbolj množično uporabljenih dokumentov v Evropski uniji in je njegova uporaba razmeroma preprosta, se lahko za njegovo uporabo odločimo že v osnovi šoli, čeprav ga dijaki spoznajo tudi v 2. letniku srednje šole. Devetošolci po obravnavi vzorčnega življenjepisa pregledajo še več podobnih besedil, nato pa jih spodbujamo k vrednotenju in oblikovanju kriterijev uspešnosti za tvorbo lastnega besedila. Prijava v Europass in ustvarjanje profila je zaradi dvostopenjskega preverjanja (2FA) za osnovnošolce prezahtevna, zato se odločimo za uporabo kot gost, pri čemer končni izdelek lahko shranimo le v pdf in ga ne moremo več urejati. Učenci se seznanijo z orodjem, nato pa vnaprej zbrane tabelarično urejene podatke zapisujejo in urejajo. Ob zaključku, a še vedno pred shranjevanjem v pdf, na podlagi medvrstniške povratne informacije besedilo popravijo in ga oddajo v spletno učilnico. Po učiteljevi in/ali učenčevi povratni informaciji sledi pogovor o uporabnosti orodja in priložnostih za njegovo uporabo v prihodnje. S klasičnim življenjepisom, napisanem v urejevalniku besedil, sicer dosežemo cilj, spregledamo pa možnost digitalnega orodja, ki lahko postane tudi posameznikov listovnik. Ob prijavi se namreč ponudi tudi možnost izdelave različnih življenjepisov, omogočena je neposredna prijava na razpisano delovno mesto. Učenci ob poustvarjanju in izdelovanju lastne digitalne vsebine razvijajo digitalno kompetenco izdelovanja vsebin (6.3 po DigCompEdu). 46 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Predmet: slovenščina Razred: 8 Učni sklop: življenjepis Število ur: 3 Operativni cilji : Učenci: - razvijajo zmožnost enosmernega sporazumevanja: sprejemajo in tvorijo življenjepis; - Opazujejo in prepoznavajo značilno zgradbo in značilne jezikovne prvine. Svoje znanje o zgradbi in jezikovnih značilnostih življenjepisa nato uporabijo in nadgradijo tako, da tvorijo besedilo te vrste; - pred pisanjem se pogovorijo o strategijah in načelih učinkovitega sporočanja; - uporabljajo slovarske in pravopisne priročnike v e-obliki, komunicirajo in soustvarjajo z uporabo digitalnih tehnologij; - digitalno zmožnost povezujejo z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti, pri čemer jih navajamo na zavestno in kritično rabo. 47 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju Uvodna motivacija Učenci se seznanijo z izzivom in podajo nekaj Učitelj/-ica izzove učence z nalogo: Slika 1: Primer zapisa v Mentiju, pri čemer gre za precej večji predlogov. Odločili ste se za srednjo šolo, ki je zelo vzorec vprašanih kot v razredu, odgovarjali so odrasli. (Lastni vir.) Razmišljajo o različnih možnostih in jih zapišejo v oddaljena od vašega domačega kraja, zato izbrano orodje ali jih povedo učitelju. želite bivati v internatu. Ob izpolnitvi prijavnice morate oddati tudi življenjepis v e- obliki. Kako se boste lotili naloge? Zapišite asociacije v Menti (lahko tudi v Padlet, skupni dokument ali jih povedo in učitelj napiše na tablo). Učitelj/-ica vodi pogovor glede na podane odgovore. Branje vzorčnega besedila Učitelj/-ica učencem na listu ponudi v branje Slika 2: Primer ene izmed nalog z učnega lista (Lastni vir.) Učenci preberejo besedilo, odgovorijo na življenjepis Aleksandre Kornhauser Frazer. vprašanja o okoliščinah nastanka besedila, Poleg besedila so na učnem listu naloge, s izkazujejo svoje razumevanje, izpišejo ključne katerimi učence vodimo k opazovanju in podatke in opazujejo tudi besedno-slovnično razumevanju besedila. strukturo posameznih povedi. Naloge opravljajo v parih. 48 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju Tabelarično predstavijo ključne podatke iz življenja svetovno znane slovenske kemičarke. Urejanje življenjepisa Učitelj/-ica v spletni učilnici objavi oblikovno Učenci glede na navodila uredijo ponujeni in vsebinsko neurejen življenjepis življenjepis in ga oddajo v spletno učilnico, da ga slovenskega čudežnega fanta, Alekseja Jurce. lahko učiteljica pogleda. V navodilih navede, kako naj bo besedilo Urejen življenjepis Alekseja Jurce urejeno. Odpre Nalogo z možnostjo oddaje. Učenci z urejevalnikom besedil uredijo besedilo v Slika 3: Primer navodil iz spletne učilnice skladu z navodili. Povratno informacijo so dobili v (Lastni arhiv.) spletni učilnici – po navadi kar kot kratek zvočno posnetek, saj naloga preverja predvsem natačnost, obvladovanje temeljnih ukazov, ki so jih že usvojili. Po oddaji življenjepisov v spletni učilnici jih učitelj/-ica pogleda in poda povratno informacijo. Izpolnjena tabela z osebnimi podatki Za domačo nalogo učence prosi za pripravo podatkov o svojem življenju. Za domačo nalogo pripravijo ključne podatke iz svojega življenja, tabelarično jih uredijo (v pomoč jim je tabela, ki so jo dopolnjevali ob branju izhodiščnega besedila). 49 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju Predstavitev vrst življenjepisov Postavimo nekaj vprašanj o pomenu Razmišljajo o pomenu življenjepisa in spoznajo življenjepisa: različne možnosti njegovega zapisa. Seznanijo se z Ali veste, Učenci sodelujejo v pogovoru. besedo Europass. - da je bil pred skoraj 540 leti tudi Ogledajo si posnetek – Moj najljubši recept za Leonardo da Vinci iskalec zaposlitve in je Ogled videoposnetka življenjepis in (v omejenem času) brskajo po moral napisati svoj življenjepis? spletni strani Europass. - da je to verjetno najstarejši ohranjen V tem času zberejo čim več informacij, ki jih življenjepis? Zbrane informacije potem predstavijo drug drugemu. - da obstaja več vrst življenjepisov? V spletni učilnici ponudimo več primerov življenjepisov in se pogovorimo o vrstah življenjepisov. Slika 4: Vrste življenjepisov (Optius, 2023) Pogledamo videoposnetek Moj najljubši recept za življenjepis (Zavod RS za zaposlovanje, 2023): (https://www.youtube.com/watch?v=Z7n650 01zJg) in povezavo do Europassa. Omejimo čas za samostojno raziskovanje. Učitelj/-ica vodi pogovor o informacijah, ki so jih pridobili. Ogled videoposnetka 50 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju Pokaže, kako orodje deluje, in jim da splošna Skupaj oblikujejo kriterije uspešnosti za pisanje navodila. življenjepisa. Sodelujejo v pogovoru. Kriteriji uspešnosti: V življenjepisu moram povedati bistvene podatke. Osredotočiti se moram na šolanje in izkušnje ter dosežke. Naprej so pomembnejši dosežki. Paziti moram na pravopis. Pisanje svojega življenjepisa Učitelj/-ica razdeli učence v pare, da si bodo Učenci se prijavijo kot gostje in na podlagi lahko ves čas pisanja in vrednotenja v pomoč. pripravljenih podatkov, značilnosti besedilne vrste Učence spodbuja k dopolnjevanju, Življenjepisi in možnosti, ki jih ponuja orodje, napišejo svoj natančnemu branju in medvrstniški povratni življenjepis. informaciji. Slednja je ustna, saj orodje v Ob koncu pisanja (in pred oblikovanjem pdf-ja) si prijavi kot gost po izvozu v pdf ne omogoča Vrstniška povratna informacija podajo ustno medvrstniško povratno informacijo, več popravkov. ki jim omogoči dopolnitve/popravke. Izboljšani življenjepisi V spletni učilnici odpre mesto za oddajo V spletni učilnici oddajo življenjepise. dokončanih življenjepisov in jih nato pošlje v pregled učencem. Predvidoma vsak učenec 51 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju Za en življenjepis podajo povratno informacijo, ki pogleda en življenjepis in poda povratno mora biti objektivna, morajo izhajati iz pravila oz. informacijo. Pred zapisom povratne značilnosti te vrste neumetnostnega besedila. informacije učitelj/-ica poda navodila za Pozorni so tudi na jezikovno pravilnost. pisanje. Slika 3: Primer Europassa (Lastni vir.) 52 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju Možne nadgradnje Ker učenci delo z orodjem hitro usvojijo, je Tvorjenje in urejanje življenjepisov obveznih naloga zahtevna, ker morajo biti pri avtorjev in urejanje zbirke življenjepisov v spletni opisovanju svojega življenja in dosežkov učilnici, ki služi za utrjevanje znanja. zaradi skromnosti/mladosti iznajdljivi in glede 53 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja/-ice Dokazi o učenju na to, da učenci nimajo veliko podatkov, ki bi Slika 4: Primer življenjepisa za izmišljeno delovno mesto (Lastni Sodelovanje v natečaju za najprepričljivejšega jih lahko vpisali, je možna tudi poustvarjalna vir.) kandidata, s čimer dokažejo svojo domiselnost, nadgradnja – življenjepis književnika, natečaj izvirnost in jezikovno moč. za »delovno mesto« in izbira najprepričljivejšega kandidata. Uporabljajo spletne jezikovne priročnike, naučijo Lahko se odločimo tudi za pomoč učencem se uporabljati komentarje in sledenje pri slogovni in pravopisni zmožnosti, pri spremembam. čemer jim ponudimo lektorske izkušnje – slabše napisano besedilo, ki ga ob pomoči jezikovnih priročnikov izboljšujejo. V tem primeru je verjetno primernejši način rabe v urejevalniku besedil in podajanju komentarjev. 54 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Vloga ROID-A/KID-A Za samo izpeljavo ROID-a ali KID-a ne potrebujemo, je pa v veliko pomoč pri začetnem delu z Europassom. Možno pa je začetno uro z Europassom izpeljati tudi tako, da enega ali dva učenca vnaprej naučimo dela z orodjem, tako da lahko onadva vodita sošolce, učitelj pa jim pomaga. Evalvacija Učenci skozi raznoliko paleto dejavnosti spoznajo neumetnostno besedilno vrsto življenjepis. Razumejo strukturo besedila in različne možnosti/oblike zapisa. Ob ustvarjanju svojega besedila razvijajo digitalne kompetence (izdelovanje vsebin, komuniciranje in sodelovanje), kar spremljamo na več ravneh, naprej pri sprejemanju besedila, nato pri branju in urejanju ponujenega besedila, ki se nadgradi s pisanjem in medvrstniškim sodelovanjem ter povratno informacijo. Ob dodatnem izzivu – igri vlog in izboru najboljšega kandidata – pa naloga pridobi tudi večjo motivacijsko vrednost. Glede na model SAMR umeščamo urejanje pripravljenega življenjepisa v urejevalniku besedil v obogatitev, ustvarjanje svojega življenjepisa ob pomoči že pripravljenega orodja Europass, podajanje medvrstniške povratne informacije v spletni učilnici pa med spremembo. Obe dejavnosti omogočata hitrejše usvajanje znanja, ne nazadnje pa tudi urjenje v rabi urejevalnika besedila, tipkanju, znajdenju v spletni učilnici in podajanju kakovostne povratne informacije. Ob nadgradnji (zbiranju življenjepisov književnikov, izboru za najboljšega kandidata) pa bi glede na pedagoško kolo tvorjenje življenjepisa z orodjem Europass že pomenilo ustvarjanje, saj orodje zagotavlja priložnost za ustvarjanje zamisli in tudi za izdelovanje. Ob prijavi pa je orodje uporabno tudi za vnaprej. Zmožnost tvorjenja neumetnostnih besedil spada med taksonomsko zahtevnejše stopnje, in sicer med analizo in sintezo, jezikovno pravilnost pa umeščamo v uporabo. V okviru sedmih načel vključujoče prakse po OECD pa govorimo o dveh načelih: o socialni naravi učenja, saj si učenci v parih pomagajo s povratnimi informacijami doseči čim več, in o spremljanju v podporo učencu, saj učenci po eni strani sooblikujejo kriterije uspešnosti, hkrati pa jim učitelj v vmesni stopnji poda povratno informacijo, ki jih usmerja pri nadaljnjem delu. 55 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Refleksija Večjih izzivov pri izvedbi ne pričakujemo, če so učenci že navajeni dela v spletni učilnici in znajo uporabljati tudi različne spletne jezikovne priročnike. Orodje Europass je zahtevno le v toliko, da za »resnejšo« uporabo zahteva prijavo z dvostopenjskim preverjanjem, čemur se v osnovni šoli izognemo s prijavo kot gost. V tem primeru pa nepazljivi učenci zapisano hitro shranijo v pdf, kar pomeni, da popravki niso več možni. Pri uspešnejših učencih se kot zelo dobro sprejeta izkaže naloga z izbiro najboljšega kandidata, še zlasti če v nadaljevanju izpeljemo tudi celoten izbirni postopek (imenujemo ekipo) in simuliramo tudi pogovor za »službo«. Viri in literatura Nacionalni center Europass Slovenija, Center RS za poklicno izobraževanje (2023). Europass. Pridobljeno z www.europass.si Optius, karierna svetovalnica (2023). Katera oblika CV-ja je prava zame? Pridobljeno s https://www.optius.com/iskalci/karierna-svetovalnica/oblike-zivljenjepisov-s-primeri/ Poznanovič Jezeršek, M., Cestnik, M., Čuden, M., Gomivnik Thuma, V., Honzak, M., Križaj, M., Rosc Leskovec, D., Žveglič, M., Ahačič, K. (2018). Učni načrt – slovenščina (posodobljena izdaja). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. Zavod RS za zaposlovanje (2023). Moj najljubši recept za življenjepis. [Video] Pridobljeno na https://www.youtube.com/watch?v=Z7n65001zJg 56 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Od ideje do predmeta – s katerim orodjem? Samo Žerjal, OŠ Kozara Nova Gorica Namen predstavljenih dejavnosti je načrtovanje izdelave predmeta pri pouku tehnike in tehnologije v osnovni šoli s prilagojenim programom. Glavno vodilo pri predmetu tehnika in tehnologija je izdelava uporabnih izdelkov. Ob tem razvijamo ročne spretnosti. Pri obravnavi teoretičnih vsebin, načrtovanju in organizaciji dela lahko ob premišljeni vpeljavi digitalnih tehnologij učence spodbudimo k razvijanju še mnogih drugih veščin. Učenci z aktivno uporabo digitalnih tehnologij pripravijo tehnično in tehnološko dokumentacijo za izbrani predmet. Ustvarijo tudi digitalni plakat s pravili o varnosti pri delu in ob tem razvijajo kompetenco izdelovanje digitalnih vsebin. Učenci najprej v skupinah na digitalno tablo predstavijo rešitve, kako bi v okolici šole pridelovali zelenjavo. Učijo se sodelovati, medsebojno sprejemati in primerno komunicirati ter tako razvijajo zmožnost delovanja v skupini. Učitelj jih s svojim vodenjem postavi v vlogo razmišljujočih in kritičnih ocenjevalcev. Ob predstavljenih idejah v skupinah sooblikujejo kriterije uspešnosti za izdelavo predmeta iz lesa. Ob uporabi digitalnih in drugih virov izvedejo primerjavo cen potrebnih materialov za izdelavo predmeta in tako kritično vrednotijo izbrane vire. Na podlagi zbranih podatkov in predznanja izdelajo tehnično in tehnološko dokumentacijo. Izdelajo načrt ter zapišejo vse potrebno, kar bodo kasneje potrebovali v procesu izdelave. Tehnološko dokumentacijo izdelajo v Googlovi aplikaciji za urejanje besedila, tehnično pa s programoma ciciCAD in SketchUP. S pomočjo orodja za grafično oblikovanje Canva ustvarijo digitalni plakat s pravili o varnosti pri delu. 57 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Program: prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom Predmet: tehnika in tehnologija Razred: 9. Učni sklop: izdelava predmeta iz lesa Število ur: 10 Operativni cilji : Učenci: • se seznanijo s predmetom, ki ga bodo izdelali; • opišejo lastnosti najpogostejših vrst lesa; • utemeljijo primernost uporabe posamezne vrste lesa za določen izdelek; • razložijo namen uporabe zaščitnih premazov za les; • naštejejo gradivo, orodja in pripomočke, potrebne za izdelavo; • naštejejo vse delovne operacije potrebne za izdelavo; • se seznanijo s pravili varnega dela (Papotnik, 2003); • načrtujejo delo z uporabo digitalne tehnologije; • s CAD-programom narišejo risbo predmeta in jo kotirajo; • z digitalnim orodjem ustvarijo digitalni plakat; • z urejevalnikom besedila ustvarijo potrebno dokumentacijo za predmet; • uporabljajo digitalne tehnologije pri sodelovanju in vrednotenju; • izdelujejo digitalne vsebine; • razvijajo veščine sodelovanja, komunikacije, prilagodljivosti, timskega dela, kritičnega opazovanja, odgovornosti, reševanja problemov. 58 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Potek dejavnosti Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Uvod • Predstavi prvo aktivnost; • Učenci se v pogovoru z učiteljem seznanijo • na digitalni tabli predstavi aplikacijo z izzivom; Jamboard in možnosti, ki jih ponuja; • se razdelijo v skupine; • učence razdeli v skupine in jih povabi k prvi aktivnosti ter reševanju prvega • preverijo delovanje svojih naprav in izziva; aplikacije Jamboard; • spremljajo razlago učitelja. 59 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Uvodna motivacija in idejna zasnova • spremlja aktivnosti in usmerja učence Slika 1: Uvodna motivacija (Lastni vir.) pri delu; • v skupinah razmišljajo o rešitvah za • po potrebi individualno pomaga pri dani prvi izziv; uporabi aplikacije Jamboard; • vsaka skupina z aplikacijo Jamboard • ob podanih idejah vodi pogovor z ustvari (skicira) idejno rešitev; učenci; • idejno rešitev predstavijo preostalim skupinam; • v vlogi administratorja vodi pogovor; • podajo povratno informacijo sošolcem; • poda povratno informacijo vsem • na podlagi prejetih povratnih informacij skupinam; svoje izdelke po potrebi spremenijo, nadgradijo. • ob predstavljenih idejah učencev vodi diskusijo in pomaga pri sooblikovanju 60 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Sooblikovanje kriterijev uspešnosti kriterijev uspešnosti, preverja Slika 2: Skica predmeta (Lastni vir.) razumevanje. • v skupini ob idejnih zasnovah razpravljajo o kriterijih uspešnosti za izdelavo predmeta iz lesa; • izdelajo kriterije uspešnosti za izdelavo predmeta iz lesa. Kriteriji uspešnosti: Uspešen/-na bom, ko bom: • pripravil/-a tehnično in tehnološko dokumentacijo za izbrani predmet, • v skupini pripravil/-a navodila za varnost pri delu. 61 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Načrtovanje izdelka – tehnološka • Predstavi drugo aktivnost; Slika 3: Tehnološki list (Lastni vir.) dokumentacija • na projekcijskem platnu predstavi aplikacijo Docs in možnosti, ki jih ponuja;  V skupinah razmišljajo o rešitvah za dani - razloži pomen osnovnih ukazov v drugi izziv; orodni in menijski vrstici;  spremljajo projekcijsko sliko in razlago učitelja; - učence povabi, da v skupinah  vsaka skupina z aplikacijo Docs izdela izvedejo drugo aktivnost; tehnološko dokumentacijo za predmet; - spremlja aktivnosti in usmerja; naštejejo potrebno gradivo, orodja in - po potrebi individualno pomaga pripomočke, potrebne za izdelavo, pri uporabi aplikacije Docs; naštejejo vse delovne operacije, • v vlogi administratorja vodi pogovor; potrebne za izdelavo, zapišejo predviden • poda povratno informacijo vsem čas izdelave; opišejo lastnosti nekaterih skupinam, usmerja učenje učence vrst lesa, utemeljijo primernost uporabe pri delu. posamezne vrste lesa za določen izdelek (P1 – tehnološki list);  tehnološki list delijo z učenci v preostalih skupinah;  na spletu v skupinah izvedejo primerjavo cen potrebnih materialov za izdelavo predmeta;  podajo povratno informacijo sošolcem. 62 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Načrtovanje izdelka – tehnična • Povabi učence k tretji aktivnosti; Slika 4: Risanje risbe predmeta s programom ciciCAD (Lastni vir.) dokumentacija • predstavi CAD-program za izdelavo • Spremljajo projekcijsko sliko in delo tehnične risbe predmeta (CiciCAD in učitelja; SketchUP); • individualno s pomočjo CAD-programov • pri konstruiranju predmeta sproti CiciCAD in SketchUP razlaga pomen ukazov v orodni in • konstruirajo risbo predmeta; • predmet kotirajo; menijski vrstici; • izpolnijo glavo risbe; • skupaj z učenci načrtuje predmet po • risbo shranijo na računalnik. korakih; • po potrebi nudi individualno pomoč; 63 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju • poda povratno informacijo Slika 5: Risanje risbe predmeta s programom SketchUP (Lastni vir.) učencem, usmerja učenje. 64 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Načrtovanje izdelka – varnost pri delu • Predstavi četrto aktivnost; • predstavi uporabniški vmesnik Slika 6: Izdelava plakata s programom Canva (Lastni vir) • V skupinah razmišljajo o rešitvah za dani programa Canva; četrti izziv; • razloži ukaze v orodni vrstici; • spremljajo projekcijsko sliko in delo • skupaj z učenci ponovi pravila učitelja; varnosti pri delu in jih zapiše; • zapišejo pravila varnosti pri delu • izdela primer digitalnega plakata s • s programom Canva izdelajo pravili o varnosti pri delu; digitalni plakat s pravili varnosti pri • spremlja aktivnosti in usmerja delu; učence pri delu; • digitalni plakat delijo z učenci v • poda povratno informacijo učencem, preostalih skupinah; usmerja učenje. • podajo povratno informacijo sošolcem. 65 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Aktivnost učencev Vloga učitelja Dokazi o učenju Slika 7: Refleksije učencev (Lastni vir.) Refleksija dela • Vodi pogovor z učenci o opravljenem delu, možnih izboljšavah in pobudah • Opravijo refleksijo svojega dela; za prihodnje. • glede na kriterije uspešnosti kritično vrednotijo svoje delo in svoj prispevek v skupini. • opišejo, katere aktivnosti so/niso jim bile zanimive in zakaj • predstavijo kaj so se pri danih aktivnostih novega naučili in pri katerih aktivnostih bi želeli izboljšati svoje rezultate dela. • predlagajo aktivnosti, ki bi jih želeli v prihodnje. 66 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Vloga ROID-A Računalnikar organizator informacijskih dejavnosti (ROID) je pripravil uporabniške račune za učence in učitelje v okolju Google G Workspaceu. Sodeloval je pri izbiri aplikacij glede na namen uporabe. Evalvacija Izvedene aktivnosti so bile učinkovite, saj smo dosegli vse zastavljene cilje. Razvoj učenčevih digitalnih kompetenc se je razvijal ob ustrezni podpori učitelja. Učitelj mora digitalno strategijo dobro vnaprej premisliti. Pri tem je pomembno, katera orodja bo izbral, da bo učence uspešno motiviral in tako prešel od spodbud do aktivne in čim bolj samostojne uporabe digitalnih tehnologij. Uporabljali smo te aplikacije: Jamboard, Docs, ciciCAD, SketchUP in Canva. Prav tako morajo biti postavljeni izzivi za učence primerno zahtevni, praktični in izvedljivi. Z vidika načel vključujočega pouka smo prednostno razvijali socialno naravo učenja in ustrezno zahtevnost za vse učence. Učenci so bili načrtno vključeni v sodelovalno učenje, delali v manjših skupinah z namenom doseganja zastavljenih ciljev. Učenci prek različnih aktivnosti hodijo po poti od lastne ideje do končnega izdelka. Na tej poti s pomočjo učitelja spoznajo, da vse njihove zamisli niso vedno uresničljive iz različnih razlogov. Predstavljene aktivnosti se glede na model SAMR umeščajo v zamenjavo, obogatitev in spremembo. Pri prvi aktivnosti učenci razvijajo svojo kreativnost prek skiciranja idej in zamisli, kjer tehnologija aktivnost obogati. Z drugo aktivnostjo učenci aktivirajo svoje predznanje ter ga uporabijo pri izdelavi tehnološkega lista. Tehnologija nam ponudi bolj strukturiran, pregleden in učinkovit zapis. Izdelovanje digitalnega plakata učence motivira, saj ga lahko ob upoštevanju učiteljevih napotkov oblikujejo po svojem okusu, kar zagotovo aktivnost obogati. Učenci sodelujejo pri postavljanju pravil delovanja skupine in jih upoštevajo. Tako uspešneje sledijo navodilom varnosti pri delu. Pri konstruiranju tehnične dokumentacije spoznajo, da lahko tehnologija aktivnost spremeni do te mere, da so lahko cilji postavljeni više. Pri vseh aktivnostih so razvijali kompetenco izdelovanja digitalnih vsebin (Redencer, 2018). Ob povratnih informacijah vrstnikov in učitelja se naučijo poiskati pomoč pri učenju pri različnih osebah v svojem okolju. 67 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje Refleksija Sodobne tehnologije nam danes ponujajo velik nabor digitalnih okolij. Digitalna orodja lahko kvalificiramo na mnogo različnih načinov. Nekatera so praviloma namenjena naprednejšim uporabnikom (npr. AutoCAD), spet druga začetnikom oziroma osnovni uporabi (npr. CiciCAD, QCAD). Čeprav lahko z vsemi orodji pridemo do zelo podobnega končnega izdelka, je pot do tja lahko precej drugačna. Pri izvedbi dejavnosti je zelo pomembno, katera digitalna okolja izberemo za doseganje zadanih ciljev. Pri tej odločitvi sem zasledoval kriterije: • Funkcionalnost oziroma uporabnost – je lastnost, da izpolni potrebe, zahteve in želje uporabnika z vidika koristnosti in uporabnosti. Stopnja uporabnosti je odvisna predvsem od vsebine ter od tega, kako učinkovito lahko njeni uporabniki uporabljajo njene funkcije. • Oblikovna podoba – vsebuje nabor različnih elementov, kot so možnosti dodajanja grafičnih elementov, barv, ozadij, gumbov, ikon, besedil, tipografij, fotografij ipd. • Interaktivnost – postavlja obiskovalca v aktivno vlogo. S pomočjo aplikacij lahko učinkovito preverjamo zastavljene cilje in ustvarimo dvosmerno komunikacijo z udeleženci. • Navigacijski sistem – je namenjen hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Bistvenega pomena je, da se uporabnik zna samostojno in hitro orientirati. Učenci so nad uporabo digitalnih tehnologij praviloma navdušeni, če v njih vidijo praktičnost, poenostavitev in izvedbo postopkov, za katere so mislili, da sploh niso mogoči. Pogosto jih motivira sama oblikovna podoba uporabniških/grafičnih vmesnikov, saj lahko preizkušajo možnosti dodajanja grafičnih elementov, barv, ozadij, ikon, besedil, tipografij, fotografij ipd. Pri izboru tehnologij za šolsko delo je smiselno, da ta nabor ni preobširen, saj to povzroča zmedo med učenci in izgubo osredotočenosti na delo. Vedeti je treba, da učenci potrebujejo čas, da se navadijo na neko okolje in postanejo bolj vešči uporabniki, ne glede na to, kako digitalno kompetentni so npr. pri izdelavi digitalnih vsebin znotraj nekega drugega digitalnega okolja. VIRI IN LITERATURA Papotnik, A., Florjančič F., Angleitner, G., Godež, S., Hajdinjak, L., Karner, B., Kocjančič, S., Planinšič, G., Trenc, F., Tuma, T. (2003). Učni načrt za prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom za predmet tehnika in tehnologija. Redecer, C. (2018). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 68 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje PRILOGE Učni list: P1 – Tehnološki list TEHNOLOŠKI LIST Poz Kos Gradivo Delovna operacija Orodja, stroji, naprave, pripomočki Varnost pri delu Predvideni čas 69 Vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc 4. del, Primeri iz prakse – 3. vzgojno-izobraževalno obdobje