SEKCIJA O AKTUALNIH VPRAŠANJIH DELOVANJA CANKARJEVEGA DOMA
Potrebni so realni cilji
Sekcijo ja organiziral Svet za kulturo pri Občinski konfe-rencl SZDL LJublJana Center. Razprave so se udele-žlli mnogl pedagogi, mentorji in anlmatorji kulturnih de/avnostl pa mnogi Javnl In kulturni delavci, vabilu pa so se odzvall tudl delegati nekaterlh društev in kulturno-umetnlšklh ustanov.
Uvodne informacije je po-dal član IO predsedstva RK SZDL, tovariš Mitja Rotov-nik. Navzoče je seznanil z oce-nami javne razprave in pou-daril, da je bila programska zasnova Doma Ivana Cankar-ja v javnosti ugodno sprejeta. Pokazalo pa se je, da samo gradnjo in vse v zvezi s tem še vedno spremljajo določeni pomisleki, predvsem kar se ti-če ekonomske upravičenosti-torej rentabilnosti bodočega kulturnega centra. Ugotovi-tve javne razprave bi v gro-bem lahko zajeli z navedbo nekaterih dejstev: z novim Domom I. Cankarja dobiva mesto Ljubljana - pa tudi slo-venski širši prostor nasploh -kraj, kjer se bo kulturno umetniška dejavnost na širo-ko razmahnila. Program Do-ma naj bi predstavljal sintezo najboljšega na posameznih področjih kultumega ustvar-janja, za kar so potrebni jasno določeni programski cilji! Kulturni dotn bo imel lastno
produkcijo; zlasti veliko po-zornosti bodo posvetili tistim kulturno-umetniškim dejav-nostim, ki do sedaj niso bile zastopane in so bile nekako v ozadju (naštete so v progra-mu). Pomembna je tudi zdru-ževalna vloga Doma: potreb-no je zagotoviti večjo integri-ranost kulturnih in umetni-ških organizacij. Ena temelj-nih črt v programu kulturne-ga doma naj bo umetnostna in kulturna vzgoja; v Domu naj bi našle svoj prostor dejavno-sti s področja likovne, glasbe-ne, ritmično-gibalne, scenske, plesne umetnosti...
Dom sam bo imel prostore za večnamensko uporabo: na eni strani za umetnost in kul-turo, na drugi strani pa tudi za kongresne dejavnosti. Vemo, da prav kongresni turizem lahko veliko doprinese k ren-tabilnosti, toda pri tem nika-kor ne smemo dovoliti, da bi ta plat prevladala nad kul-turno-umetniško!
Ob tem se pojavlja v nekate-rih krogih skepsa, pa očitki »megalomanstva«. Vsi pa ve-mo, v kakšnih razmerah so doslej delovale mnoge naše pomembne kulturne organi-zacije: če vzamemo za primer le probleme Opere, pa lutkar-stvo in eksperimentalno gle-dališče, vidimo, da so taki in podobni očitki neumestnj. Treba je tudi poudariti, da Kulturnega doma Ivana Can-karja ne gradimo le za leto 2000, ampak za veliko dlje. Dokazati je treba, da je inve-sticija smotrna, to pa bomo dokazali prav s kvaliteto. Za vse to pa je potrebna neka uvajalna doba, da bo delo v novem centru steklo kar naj-bolje. Zaenkrat se javljajo ne-katere težave strokovne nara-ve, toda te se bodo kmalu pre-mostile in bo Dom do otvori-tve vsebinsko in organizacij-sko bolje pripravljen; ni na-mreč nobenega določenega modela, po katerem bi se rav-nali pri oblikovanju progra-ma. Dom ima velike možno-sti, da v njem zaživi preko 30 zvrsti kulturno-umetniškega programa!. Seveda bodo sku-šali premostiti meje »profe-sionalne« in »ljubiteljske« kulture, kot se je kultura do sedaj največkrat umetno de-lila...
Torej bo Dom po programu optimalno zaživel; potrebni so realni (ne previsoko niti prenizko postavljeni) cilji, in tako se bo vsebina programa počasi stopnjevala k vse za-htevnejšim oblikam. Seveda pa je potrebno poskrbeti za strokovno         usposabljanje
mentorjev za razne dejavnosti s področja umetnosti in kul-ture nasploh.
Ob koncu se je tovariš Mi-ran Zirkelbach zahvalil vsem udeležencem za njihovo ude: ležbo in njihove konstruktiv-ne pripombe, ki bodo tudi pri-spevale k boljši usmeritvi programa in realizacije.
Pa še glede f ormalnega na-ziva, ki do sedaj ni bil povsem ustrezen: že na naslednji seji odbora za izgradnjo kulturne-ga doma Ivan Cankar bo ta ustanova dobila ime »Cankar-jev dom«.
Dora Vodopivec