46
ARHIVI XII 19?9
Ve rosic vje (Rcligions Wissen schaft): prvi med prvimi (ersic mit Vorzug)
Teoretična filozofija (Theoritiscue Philosophie): prvi med prvimi
Matematika (Mathematik): prvi med pmim Splošna zgodovina (Universalgeschichte): prvi med pr vimi
GrSki jezik ((j'richisehe Sprache): pivi med prvini.19 Tak uspeli je imel tudi vse ostaie tri semustre. Zboljäal je Se oomo iz nravi na "povsem primeren" (ganz ge-mössj.20 Zadnje izpite je opravil v Ljubljani 10. novembra 1821.
Pc letih Študija na Dunaju, ko se je zopet vrnil v Ljubljano, m o Prešernu zaslediti nikakrSnili poaatkov. "re gietioval sem popis prebival: tva v Ljubljani za leto 183"!, a ni nikjer omenjen, čeprav so v popisu zajeti tud: najemniki. podnajemniki, skia tka, vse kategorije prebivalst v?.21
Na Temeljnem sodišču v Kranju Se čaka staiejSe arhiv sko gradivo te ustanove ca začetka 19- stoletja in dalje. Tu bi norale biti Prešernove stvari (spisi) "saj iz zadnjih let njegovega življenja, ko je bil aüvokat v Kranju. Ob pomoči arhivarja Kapeleta na sodiSču ir. kolegice Mije Mravlja iz gorenjski eiote ljubljanskega zgudovinikega adii va sem iskal gradivo iz PreSemove pisarne. Uspeha ni bilo nikakršnega, kijub kar temeljitemu iskanju smo premalo iskali, preslabo? Ali ni več teb aktov na sodisču? Morali bi jili biti kar precej, saj jih omenja tuai Avgt st Žigon v svoji razpravi Zapuščinski akt Preiernov, kar je objaviF icta 19G4 v Kranju.22 Kaj vse vsebuje prešer-mania J Arhivu SRS, mi ni znano.
Marsikaj o PrcSemu iz kasnejSe clobe hi bilo moč najti v Zgodovinskem arhivu Ljubljana v raznih fondih. Poznano je, da so obstajale pobude za postavitev Preierrovega spomenika v Ljubljani že veliko preje, kot Šele v začetku tega i tole tja. Vse večje pobude je morai obravnavati mestni svei ljubljanski. In to je popinano v zapisniktn mestnega sveta ljubljanskega, Ki za ta leta tečejo tekoče. Zgodovinski arhiv Ljubljana pa hrani tudi puscuen fascikel o postavitvi Prešernovega spomenika v Ljubljani iz časa županovanja Ivana Hribarja Tu sr vsi zapisniki sej pose bnega odbora zi postavitev spomenika. Ohranjeni so raz ni idejni in ¿e bolj izdelani osnutki spnmemka. V odboru so sodelovala znana umciniSkaihiena. LankobiSe naSte-wl Lahko bomo Se iskali in marsikaj naSli
Pri pregledovanju starejših rokopisnih knjig >z 16. in 17 stoletja sem naSe! tudi naslednje: v rokopisno knjigo COD 1/4S zapisniki mestrega sveta iz leta 1691 -je na 75 prazno siran arhivar VSadislav Fabjančič v letini 1941—1945 z rdečim črnilom napisal:
"Manj strašna noč je v ime »cmlje krilL kot so poa svetlim sončen: sužnt dnovi.
1'reSeren"
OPOMBL
Vse spodaj navedeno jc v Zgodovinskem arliivu Ljubljana, ra zen, it ni drugače navedeno
1 Mcslc Ljubljana. Indeks in delovodniki, LJU 2/1, Ropei lonum 1837-li84o, Slev. 17,2 Meilo Ljubljana, Indeksi in delovodniki. LJU 2/1, R:per toriuni 1847-195?. iluv. 16
3	Mcslo Ljubljana, Indeksi in dc'ovodniki, LJU 2/1, Ges-lions Protokoli des k. k. Magistralcs der tir iplsladl Lafbaeh, 1851.i:ev. 2553, 2820 -
4	Klasična gimnazija Ljubljana (nadalji KG L), LJU 184. ak-cosijski fond 1. Škatla (nadalje i.) 52,—
5	tslo kol 4,6 KG L, i. <1,52.7 KG L, S. 52,8 KGL.š. 52, Tiskan seznani štipendij. Kurcndc N° 8674/
2030,6 Avgi si 1816. -
9 KGL. š. 85, a. e 109. Sdieuctienstulilje različno zapisan, Udi Sebeidionsluhl.-
10 KGL. 5. 85, a. f 110.11 KuL,5. 85,a. c. 11112 KGL. i. 85. a. c. 112.—
13	KG i, i. 85. a c. 113. 114 -
14	KGL. i. 35, a. e. 115,116. -
15	KGl š. 86, a. e 117 118.16 KGL i. 86. a. c. 119 120. -17 KG L, i. 79,a. c. 38,18 KGL, i. 79, a. c. 38, 39. -
19	KGL, i. 79, a c. 42. -
20	KGL. Š. 79. a. e. 43,48.49,21 Mesto Ljubljana, SlatisliČnl popisi, LJU 2/19, Popis pre
bivalsiva v Ljubljani 1830 in ¡nticksi k popisu. -
22 Avgust Žigon, Zapu5iii.sk: akl l're5crnov, Krrn; 1904.
Prvomajski leiaKi iz NOB v arhivu Instituta za novefso zgodovino
Marjeta Čampa
Letaki spadajo med tnko imenovani drobni tisk1 Mnogovrstni letaki z visoko naklado so imeli skupaj z ostalim t.skom pomembno propagandno funkcijo v narodnoosvobodilni b jrbi, saj radijske novice in dru^e komunikacije prebivalstvu niso bile sploSno dostopne
Prvomajski letaki na svoj način nadaljujejo politično prakse prazničnih proglasov, ki jih pozna naie delavsko gibanje med obe na vojnama Sevedn pa se je vsebina
močno prilagodila vojnim razmeram: "Delovno ljudstvo vsega naprednega sveta slavi 1 maj To je največji in najpor.ie mbnejSi pi aznik vsega socijalno čute iega človeitva. Istočasno pa je tudi praznik slovenskega delavstva in delovnega Ijudstvj Takoj za tem sledija vojaSki in politični imperativi, kijih postavlja narodnoosvobodilni boj: vključevanje v slovensko partizansko vojsko, v OF, skupni boj z os*aliirii jugoslovanskimi
ARHIVI Xll 10R9
47
naredi. Posebej sta poudarjena vloga in pomen Sovjetske zveze, seveda sc omenjajo tudi zahodni zavezniki. Včasih pride močneje do izraza direktivna komponenta tega tiska.
V arhivu hranimo tc letaki; v fasdklu X
1. maj 1943
Centralni Komite Komunistično partije Slovenije je iz dal prodaš "Slovenskemu narodu!" (3 izdaje 3 -4 str., eiklostil; oprema na nasbvni strani rdeča zvezda). Naslovljen je bil delavcem, kmetom, delovnemu ljudstvu, partizanom, partizankam, komandirjem, komandantom in poli tko misare m V osrednjem delu prevladujejo mobilizacijski toni za vstep v slovensko partizansko vojsko in poudarjajo se vojaški uspehi Sovjetske zveze ter zaveznikov, pa »uui jugoslovanskih partizanov pod Tito im vodstvom "... Okupaioiji skušajo mobilizirati slovenske može in lante za vzhodno fronto, slovenske delavce m kmete za dele po vojnih tovarnah.. Kmetje na; ri: oddajajo pridelek okupatorjem ... Mladina naj vstopa v vnte narodnoosvobodilnega boja '¿ene naj se združijo v vrstah OF Živelo bratstvo in sloga narodov Jugoslavije v borb? proti okupatorjem! Živela Sovjetska Zveza, velik zaščitnik malih in vseh zatiranih narodov! Živela angleško sovjetska - ameriška vojna zveza, živela enotnost svobodoljubnih sil vsega sveta v borbi proti kr/avemu fašizmu1"
Pokrajinski odbor OF jc 1943. leta napisal "Prvomajski propias Osvobodilne fronte delovnemu ljudstvi» in niroau Gorenjske in Slovenske Koroške" (2 izdaji, 1 str., oiklost'l), Nekaj poudarkov: ".., Veliko večino slovenskega naroda predstavljajo delavci, kmetje in delovno izobraženstvo. Zato mora bili in zato je prvi niaj, praznik delovnega ljudstva, tudi slovenski narodni praznik . jc tudi praznik vseh narodov sveta, k: sc z Sovjetsko Zvezo, Anglije in Amerike na čelu borijo za svojo svobedo. Prvi maj torej ni pmznik miru, praznik borbe, je -." Seveda pa je dedan poziv za vstop v organizacijo OF in tudi v partizansko vojrko.
1 nuj 1944
"Živel 1 maj!",jc naslov prazničnega proglasa, k: ga je izdai Centralni komite Komunistične partije Slovenije (1 izd?'|L., 1 str., rdeče črke tiskarne "11—A' , 17. 4. 1^44) CentrUni komite se obrača na Slovence in Slovenke, borce, oficirje in politkomisaije, na delavski razred Slovenije, na kmete, inteligenco, obrtnike in meščane, na komuniste ... "Delavski razred Slovenije! V sveti domovinski Vojni proti najhujšemu sovražniku demokracije si doprinesel velikanski delci. Pokazal si krasne primere svoje patnotične zavesti, nerazdniiljivo povezane s svojo oemokiatično in clovečanskc zavestjo ." To je gotovo lepe priznanje in zahvala slovenskemu debvcu. Nekateri proglasi so bolj kritični v tem oziru
Razmnožen jc bil tudi letak Ccntramcga komiteja Komunistične panije Jugoslavije (1 izdaja, 4 str., tisk): Narode m Jugcslavije Delavci, kmetje, delovno ljudstvo, rodoljubi naše domovine!" v uvodnem delu se ugo-tavlia, da so delavcem Jugoslavije dosedanje voiaškc in politične zmage prinesle vso demokratične pravi:e, ki jim v prihodnosti zagotavljajo vlego in mesto kakršne ga delavci zas'uŽijo. Nato sledijo zelo kritični toni:
"... Na žalost mnogi izmed vas ¿c služijo okupatorju in njegovim pomaga i eni, ko delajo v njegovih fabrikali, delavnicah in po poljih, sli se nahajajo celo v različnih ve'-jaških formacijah ... Delavci na delu v Nemčiji! Vi ste napraviii največji greli nad delavskim razndom, nad svojim narodom in nad našimi velikimi zavezniki, a v prvi vrsti nad ZSSIÍ ... V' ste zamenjali nemške delavce, da jiii je Hitler lahko poslat na fronto- Rušite stroie in skladišča, vračajte se takoj v domovino! Stepajte v Narodno Osvobodilno Vojsko Jugoslavije in na delo za obnove naše domovine!" CK KPJ je prav tako ostro przval se ¿e-iezn.iarjc, rudarje, kmete ter vse delovno ljudstvo na okupiranem ozemlju, naj ne sodeluje z okupatorjem
Glavni odbor Delavjke enotnosti (Franc Lcskošck, Tone Fajfar Frarce Svetek) je sestavil proglas "Slover skenni delavstvu 7a 1 maj", (5 izdaj, 1 str., eiklostil; tisk: tiskarna 13—A 6.W0 izvodov, nat.snjeniii 76. 4. J J44)4 Ta letak kaže, da vključevanje delavcev v narodnoosvobodilni boj ni bilo vedno tako uspešno, kot so sí aktivisti želen: "... z vašim delom v okupatorjevi industriji si sovražnik podaljšuje življenje, z vašim deiom se podaljšuje trpljenje slovenskega naroda... Pozivamo vas, da vsaj v zadrjilr mesecih nastopite ket prav. Slovenci in zavedni proletaici... in zadnji opomin tistim delavcem, ki so se iz kakrínihkoíi razlogov uali mobilizirati v izdajaisko Rupnikovo vojsko."
Okrožna organizacija OF Kozje—Brežice jc 1. maja 1°44 izdala poziv "Serovskim rudarjem!" (glej zbornik Krško skozi čas, 1977, str. 519). Četudi ne gre za pravi prvomajski ietak, ga delno citiram zaradi njegove vsebi ne: ...' Rudarji! Odbor Narodnoosvobodilne fronte, kot merodajna oblast na teritoriju Slovenije, vas je že večkrat opc zoril, da prenehate z delom za okupatorja... Svoboda se ne daje, svoboda se jemlje Skrajni cas je, da prenehate s hlapčevsko službo in da izvršite naloge, katere postavlja prtd vas Narodnoosvobodilna fronta . Organizirajte se po vseh obratih v oabore Delavske enotnosti!"
10 OF je 24, aprila 1944 v svojem prvomajskem letaku "Slovenci!" (4 izdaje, 1 str., eiklostil, tisk tiskarne 13--A) pozival k prosiavijrnju praznika z vso primerno svečanostjo, saj je slovensko delavstvo vneslo :>gronen delež v osvobodilno borbo: dokazalo je v najtežjem tre nutku zgodovine svojo ljuhezen do naroda in skrb za bodočnost za svobodo.
UF je 72 1. maj izdala tudi trosilni listič "Svobodaje blizu!" (2 str., rcleč tisk na rumenem papirju). Omenim nai dvoje zanimivih gesel: Sano narod, ki si nam reže svoj kruh, si tudi sam piše svojo postave! — Živeli enotni sindikati Jugoslavije! -
Pokrajinsko povetjeništvo 1O0F za Gorenjsko je izdalo letak delavcem, kmetom, delovnim izobražencem, par tizanom in aktivisnm OF (Kranj, 3 izdaje, 1 str., eiklostil, na naslovni strani peterokraka zvezda s srpom in klpjivom). Med prazničnim tekstom je tuai poziv izobražencem Gorenjske: "... danes je prišel trenutek, ko mora tudi zaveden slovenski inteligent izpolniti svojo doižnos» ao domovine! Zato dvignite svoj glas proti sleparski, pustolovski propagandi Hitlerjevih b;lo in plavo-gardističnih gestapevskih agentov!" OF se podobno obrača tudi na kmeta: "Nc nasedajte llitleijevim agentom, ki poskušajo izrabljati vaša verski1 čustva in navezanost na zemljo, da bi vas pognali v boj proti lastnim bratom in proti R^eči armadi. ."
Ohranjena sta prvomajska proglas? Okrožnega komiteja KPS za Notranjsko in Okrožnega odbora OF za Slo vensko Istro (prvomajske akcije). Lepo opremljen letak,
48
ARHIVI XII 1089
brez navedbe izdajatelja in razmnožen na opalog:afu (slovenska trobojnica, Triglav z zvezdo, moijc, znak OF) pniiaSo navouilc praznik 1. maja naj se praznuje pod geslom "Vse za svobodo, bralstvo in mir!
Tri letake so izdaie vojaSke enote, med njimi tudi ^or-ei XXX- divizije CTrvi maj", 2 str., ciklcstil). V poetičnem slogu so zapisali "'Prvi maj je Tvoj dan, T; izgarani drvar, ki jo Ti klanei in hloai izpili kri... Tvoj Dnznikje dares, sključeni vipavski viničar, nrbet so Ti uklonile brajde, prsti so Ti otrdeli od ravnice. ." Omenjena je SovjetSKa zveza in njena slavna Rdeča armada: v SZ je za vse ljudi poskrbljeno, nt brczdoineev in sirot, za vsak jgai je dcvclj krulia. Polival1!! so tudi Angloamericane, saj so dobili od njih pomoč v orožju, obieki in zdravilni; zelo tgodno so ocenili tudi njihova uspešna bombardiranja Hitlerjeve evropske trdnjave. Preglas so zaključili zgcsii: Živela narodnoosvobodilna vojska Jigoslavije! Živel AVNOJ! Živel SNOS!
1. maj 1945
Tiskarna "TRILOF' je v dncli med 28. in 30. aprilom 1945 natisnila letak "1 maj naS državni praznik" (2 str., 1023 izvoda):5 ..."jugoslovanski r.arodi pivič v zgoao* vin1 praznujemo prvi maj kot svoj državni praznik... v vsen osvobojenih federalnih erotali prevzemajo oblast najširSe ljudske množice delaveev kmetov in delo\niii izobražencev..." letak se zaključi s stavkom: "1. maj proslavlja ves slovenski nared pod vtisem silnih zmag Jugoslovanske armade,"
Okrožni odbor Ol- za Notranjsko Ribnica je izdal letak pod nasiovom: 'Živel 1. maj, nas državni praznik!" (1 str., ciklostil). Teksije pisan zelo čustveno: "Bratje, sest«!... Srca nam napolnjuje sreča in ponos, kajti bli ža se konte trpljenja na3e izmučene domovine ... Svo*. boiia, ki trka na vrata, nas bo nrSla pripravljene. Poka žimo vsemu svetu da smo prav tako sposobni vladati sami sebi, kot smo bili sposobni osvoboditi svojo domovino! ...Naj živi prvi maj, dan bratstva delovnega ljudstva vsega sveta!"
Letak zaključijo gesla s pozdravi Titu, Rdeči armaui.
Naglo zaporedje vojaških in političnih dogodkov v aprilu in maju 1945 je prekomerno obremenjevalo tiskar
je; zato niti ni čudno, da imamo v arhivu oliranjena le omenjena dva lelaKa.6
OPOMBt
1	Drobni tisk (letaki, pmkati, vabila, koledarji, tiskovine i. dr.) jc zanimiv zaradi »voje sporočilnosti in dclela, ki pa ima v prjpagandi tako v prck-kiem kot tudi sedanjem času. lil nas so pisali o tej problematiki: lire da Ijjoj Stane llerriik, Marjeta Mi-kuž,-
2	Karpo Godina je med njimi izbi J nekaj primerkov za mednarodno razstavo v Berlinu lela 19B6.—
1 Jože KraJI. Partizanske tiskarne na Sloveitpken. [. knj.. Lj„ 1972 str. 137,4 Jože Krati, ibid., str. 14C
5 Jože kra l, Pari ižanske tiskarne na Slovenskem, tU. knj. Lj.. 1976 str. 292,6 Se eu prvomajski progtaj omenjam. Četudi jc izid le v časopisi!' Partizanski dnevnik je 1 maja 1945 (it 8'/) objavil "Pro glas narodem demokratične federativne Jugcslaviie za 1 maj" (podpisali so ga: Glavni odbor enoinili sindikalov, NOF Srbije in Ilivaiskt. slovenski IOOF, NOF to sne In Hercegovine ter Makedonije in Cme gore, USAOJ in AI:ZJ).