Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 2 Oglasi Tema tedna: Študenti imajo precej pravic, morajo pa jih znati uveljavljati sami .................. 4 Centri za socialno delo: S 1. oktobrom nova organizacijska struktura ........................................... 5 MOS Celje: Razstavljavci z odzivom in rezultati zadovoljni .................................................. 8 BSH Hišni aparati Nazarje: Otvoritev skladiščno-logističnega centra načrtujejo za november ............................ 9 OŠ Rečica ob Savinji: Bogatejši za kombi za prevoz otrok ................... 11 Galerija Štekl: Katja Kovše razstavila grafična dela ................ 12 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 38, 21. september 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj- ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav- ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Medgeneracijske razlike Statistika pravi, da se iz Slovenije vsako leto iz- seli že za eno celo mesto, kot je Ptuj, ljudi, med ka- terimi je več kot tri tisoč mladih, starih 20 do 29 let, večinoma z visoko izobrazbo. Zelo zanimiv je tu- di podatek, da bi več kot polovica slovenskih štu- dentov raje delala za podjetje v tuji kot v sloven- ski lasti. Ankete kažejo, da imajo študenti in diplo- manti slovenskih fakultet o možnostih kariere v Sloveniji slabo mnenje. Dve tretjini jih odgovar- ja, da bi se ob ugodni priložnosti preselili v tu- jino. Imajo visoka pričakovanja glede plač, ze- lo cenijo svoje znanje in sposobnosti ter med pomembne vrednote visoko uvrščajo življenje, polno dogodivščin in nabiranja izkušenj. No, ve- čina jih vendarle ostane v domovini, toda s tem se prave težave šele začnejo, saj se mladi zara- di medgeneracijskih razlik marsikje težko vklo- pijo v delovne kolektive. Generacijo »baby boom«, navajeno odrekanja in sodelovanja, ki je v znatnem deležu že upoko- jena, je nasledila generacija X. Predstavljamo jo ljudje, rojeni v letih 1961-1980, ki smo odraščali v času velike ekonomske negotovosti, pojava MTV- -ja in AIDS-a ter osebnih računalnikov. Smo potom- ci staršev, ki so si s trdim delom prislužili materi- alne dobrine. Na našo vzgojo je pomembno vpli- vala televizija. Zavedamo se, da varnih zaposlitev ni več. Smo generacija, ki se je prva resno soočila s problemom ravnovesja med delom in družino, a kljub temu jasno ločimo poklicno kariero od oseb- nega življenja. Za nami koraka generacija Y s povsem drugač- nimi vrednotami, cilji in posledično načinom delo- vanja na delovnem mestu, kar nemalokrat povzro- ča konflikte. Pripadniki te generacije, rojeni v letih 1981-2000, so odraščali v novi državi, po novih pravi- lih, v družbi z digitalnimi tehnologijami, kot so raču- nalniške igrice, mobilni telefoni in socialna omrež- ja. Vzgojo te generacije je prevzel svet multimedije, njeno priljubljeno »zatočišče« je virtualni svet. Po- sledice tega se pogosto kažejo v nepotrpežljivosti, nenehni potrebi po dogajanju in zabavi, zdolgoča- senosti in neobčutljivosti za sočloveka in skupnost. Pripadniki te generacije so praviloma brez dla- ke na jeziku, nimajo pravega spoštovanja do nad- rejenih in pravil organizacije, niso lojalni, radi de- lajo stvari po svoje in zato lahko povzročajo težave. Na prvo mesto postavljajo osebno življenje in za- bavo, šele nato pride na vrsto služba. Dejstvo je, da medgeneracijske razlike še nikdar niso bile tako velike, trend vse hitrejšega razvoja in nenehnih sprememb pa za sodelovanje med raz- ličnimi generacijami predstavlja vse večji izziv. Ra- zumevanje in upoštevanje drugačnosti posame- znih generacij je že danes, še bolj pa bo v prihod- nje, temelj ustreznega kadrovanja tako v javnem kot v zasebnem sektorju. (ŠMS) (MŠ) Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Kaj čaka študente? Začenja se novo študijsko leto. Nove in »stare« študente ča- ka samostojno študentsko življenje, študentski domovi, polni no- vih morebitnih prijateljev, študentska prehrana na bone in seveda veliko učenja. Pri tem se bodo spopadali z nekaterimi problemi. S kakšnimi se srečujejo naši sogovorniki? Blaž Slatinšek, Ljubno ob Savinji Največja ovira je zame slabo plačano študent- sko delo. Študentje s podeželja smo prikrajšani za številne bonitete, ki jih imajo tisti, ki lahko živijo doma in hkrati študirajo. Ti nimajo problemov z is- kanjem stanovanja, s prehrano. Tako jim tovrstni stroški odpadejo, nam pa prav to podraži študij. Zelo me moti nenehno spreminjanje zakonov, ki se tičejo študija. Urška Bider, Žlabor Za nas študente s podeželja se mi zdi, da nis- mo niti malo prikrajšani za karkoli v primerjavi z mestnimi. Zdi se mi, da smo celo v prednosti, saj se moramo odseliti in osamosvojiti. Na tak način se učimo odgovornosti in še malo več svobode imamo pri razpolaganju s časom. Mi se moramo edino malo bolj logistično znajti s prevozi in iska- njem stanovanja. Iz letošnjega studijskega leta imam izkušnjo, da smo se na študentsko organizacijo obrnili za pomoč pri pisanju pritožbe gle- de odnosa profesorice do študentov. Organizacija nam je korektno po- magala pri celotnem postopku pisanja pritožbe, tako da smo uspešno iz- peljali cel postopek. Adrijana Supin, Luče Ena izmed ovir je stanovanjska problematika v Ljubljani. Težko najdeš dobro stanovanje, ki je urejeno in cenovno ugodno. Menim, da študentje s podeželja nismo posebej prikrajšani. Lahko bi rekla, da imamo celo ravno zaradi tega možnost, da se prej osamosvojimo in začnemo ustvarjati svoje življenje. Moti me izkoriščanje študentov na delovnih mestih in prekarno delo, kar pa je seveda problem ne samo štu- dentov, temveč celotne skupnosti. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Karin Hriberšek, Šmihel Ovire so predvsem predraga stanovanja. Štu- dentsko delo je večinoma dobro plačano. A če že- liš redno študirati, lahko le občasno delaš oziro- ma kje malo pomagaš. Pri določenih službah po- nujajo tudi stimulacijo. Veliko oviro predstavljajo vedno dražji študentski boni za prehrano, štipen- dije pa ostajajo na isti ravni, zato večinoma ku- ham sama. Študentje s podeželja smo prikrajšani za dober odnos z do- ločeni profesorji, ti nas namreč ocenjujejo glede na kraj bivanja oziro- ma narečje. Imamo velike stroške stanovanja in prehrane, Ljubljanča- ni študirajo v svojem domačem okolju, mi pa porabimo denar in čas za prevoz. Ta je zaradi poznih predavanj pogosto problem. Za boljši študij in učenje bi bile zelo dobrodošle samske sobe v študentih, a to seveda ni mogoče. Študentske organizacije so nam v veliko pomoč in so odpr- te tudi za naše predloge. Brigita Klinar, Dol-Suha Študiram v Celju, kar je relativno blizu doma- čega kraja, tako da pravega študentskega življe- nja niti nisem skusila. Ne vem, kakšen je občutek, ko skrbiš sam zase. Na svoj faks se namreč vozim in živim doma. Stroški, povezani s prevozom, so bistveno manjši, kot bi ti bili, če bi morala bivati v kakem mestu. S študentsko organizacijo imam same dobre izkušnje. Kadar sem potrebovala njihovo pomoč ali informa- cijo, so mi prijazno posredovali vse, kar sem rabila. PRIČENJA SE NOVO ŠTUDIJSKO LETO Študenti imajo precej pravic, morajo pa jih znati uveljavljati sami V ponedeljek, 1. oktobra, se prič- ne novo študijsko leto. Pred tem so morali študentje oddati kar nekaj vlog, če so želeli uveljavljati pravi- ce in bonitete, ki jim kot študentom pripadajo. Teh je kar nekaj, od sub- vencioniranih vozovnic, prehrane, subvencij za bivanje pri zasebni- kih, do različnih popustov ter član- stev z ugodnostmi v nekaterih or- ganizacijah. V prihajajočem začet- ku študijskega leta je mlade nago- voril predsednik Študentske orga- nizacije Slovenije (ŠOS) Jaka Tri- lar. Študente je poleg njihovih štu- dijskih obveznosti spomnil tudi na to, da so ideje in dejanja mladih še kako pomembne za izboljšanje nji- hovega položaja ter položaja pri- hodnjih generacij. ŠTUDIJ JE DRAG, ZATO SUBVENCIJE IN DRUGE UGODNOSTI PRIDEJO PRAV Vsi študenti so upravičeni do subvencionirane študentske pre- hrane, dokler se izobražujejo in ni- so v delovnem razmerju. Uveljav- ljajo lahko pravico do subvencio- nirane mesečne vozovnice za me- stni in medkrajevni potniški pro- Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 5 Tema tedna, Aktualno met, država jim nudi subvencije za bivanje v študentskih domovih. Ker so le-ti zadnja leta prezasedeni, so študentom na voljo subvencije za bivanje pri zasebnikih. Študenti, ki želijo delati preko študentskega servisa, morajo izbranemu servi- su poslati dokazilo o vpisu in si ta- ko omogočiti izdajanje napotnic v tem študijskem letu. Poleg tega je dobro, če se priključijo ali podalj- šajo članstvo v lokalnem študent- skem klubu in si tako pridobijo do- ločene ugodnosti ter koristi. POLOŽAJ ŠTUDENTOV S POSEBNIM STATUSOM UREJEN V ZAKONU O VISOKEM ŠOLSTVU Obstajajo tudi skupine študen- tov s posebnim statusom. To so študenti z oviro oziroma študenti s posebnimi potrebami (slepi in sla- bovidni, gluhi in naglušni, telesno ovirani …), športniki, umetniki in študenti, ki v času študija postane- jo starši. V lanskem letu so na ŠOS Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake mož- nosti trenutno največ pozornosti namenja ureditvi osebne asi- stence za študente invalide. Osebna asistenca se za študente in- valide, tako kot za ostale osebe, ki potrebujejo storitve osebne asistence, sofinancira s strani ministrstva preko javnih razpisov. 1. januarja 2019 bo stopil v veljajo zakon o osebni asistenci. Pravi- ca do storitev osebne asistence bo tako postala zakonska pravi- ca oseb, ki te storitve potrebujejo. Matic Retko, predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov: »Klub skozi vse leto obvešča čla- ne o novostih in pomembnih stvareh na našem facebook profilu in spletni strani. Vsekakor pa je težko objavlja- ti informacije za prav vse študente, saj ima vsaka fakulteta svoja pravila. Zato poskušamo izluščiti informaci- je, ki se tičejo vseh študentov, in ob- javljati le-te. Ker nekatere stvari veljajo za vse študente, mi te nekako izluščimo in objavimo najpomembnejše. Pri tem nam pomagata tudi Zveza ŠKIS in ŠOS, ki pripravljata različne brošure in informatorje. Skratka, do informa- cij lahko vsak študent pride hitro in enostavno. Je pa res, da to skrb bruci zdaj praviloma prepuščajo staršem. Ti se in- formirajo na fakultetah, otrokom urejajo stanovanje, nekateri celo hodijo na govorilne ure ... Tudi sam to doživljam, saj me starši kličejo in želijo svo- je otroke včlaniti v klub, poleg tega me sprašujejo, kaj naj bi njihovega ot- roka zanimalo. Na fakultete prihajajo »instant« generacije, ki želijo vse dobiti z mini- malnim vložkom. Ne bom komentiral, ali je to prav ali ne. Vsekakor se mi pa zdi, da je študentsko življenje možnost, da se otrok dokaže, ali je spo- soben skozi teden živeti sam, poskrbeti za prehrano in za prevoz od do- ma do fakultete. Študentsko življenje mlademu človeku poleg veliko znanja, ki ga dobi na fakulteti, ponudi še veliko izkušenj nepovezanih s fakulteto, a vseeno zelo pomembnih za življenje. Seveda pa je vse na starših, ali bodo pustili otro- ku, da se sam preizkusi. V našem klubu trenutno nimamo osebe, ki bi bila kakorkoli ovirana pri študiju. V preteklosti je sicer klub razpisal razpis za finančno ogrožene štu- dente, na katerem je komisija zbrala študente, ki so nato prejeli finanč- no pomoč.« spisali predlog zakona, s katerim se je položaj študentov s poseb- nim statusom uredil v okviru zako- na o visokem šolstvu. Poleg tega ŠOS že leta let sofi- nancira programe, projekte in do- godke Društva študentov invalidov Slovenije, ki je bilo pred dobrima dvema desetletjema ustanovlje- no z namenom zagovarjanja inte- resov in posebnih potreb študen- tov invalidov. A tudi status študen- ta z oviro ni avtomatsko prenosljiv iz srednješolskega obdobja. Le-ti morajo ta status po vpisu na fakul- teto ponovno pridobiti in nato zanj vsako leto ponovno zaprositi. MOŽNOST BIVANJA SPREMLJEVALCA V ŠTUDENTSKEM DOMU Med pravice študentov, ki imajo oviro, šteje več različnih ugodnos- ti. Med drugim imajo možnost po- daljšanja statusa študenta in izje- mni vpis v višji letnik. Pri prehrani jim pripada pravica do desetih do- datnih subvencioniranih obrokov mesečno. V okviru postopka do subvencioniranega bivanja se lah- ko študentu, ki ima oviro, po indivi- dualni obravnavi prišteje 100 točk, poleg tega imajo možnost uveljavi- tve pravice do bivanja spremljeval- ca v študentskem domu. 100 točk se lahko študentu, ki ima oviro, po individualni obravnavi prišteje v okviru postopka do subvencioniranega bivanja. Država omogoča še druge pravi- ce za študente z oviro. Tako ome- njeni kot študenti s posebnim sta- tusom pa so upravičeni do ugo- dnejše obravnave v izbirnem po- stopku v primeru omejitve vpisa in med drugim prilagoditve izvajanja študijskih programov in dodatne strokovne pomoči pri študiju. Tatiana Golob (Foto: ŠMS) CENTRI ZA SOCIALNO DELO S 1. oktobrom nova organizacijska struktura Po letu dni priprav s 1. oktobrom prihaja do reorganizacije cen- trov za socialno delo (CSD). Teh je bilo do sedaj 62, med njimi tu- di CSD Mozirje. Po spojitvi seda- njih centrov bo z oktobrom zažive- lo 16 glavnih centrov, sedanji CSD- -ji pa bodo postali enote novousta- novljenih. Enota Mozirje (sedanji CSD Mozirje) tako po novem spada pod pristojnost novoustanovljene- ga CSD Savinjsko-Šaleška, ki bo lo- ciran v Velenju, poleg Mozirja pod novi center spadata še enoti Vele- nje in Žalec. CSD Savinjsko-Šaleš- ka bo vodila vršilka dolžnosti di- rektorja Helena Bezjak Burjak, ki je do zdaj vodila CSD Žalec. ZA UPORABNIKE SE NIČ NE SPREMENI Z reorganizacijo je bil uveden drugačen način dela in organizira- nja centrov. Cilj ministrstva za de- lo, družino, socialne zadeve in ena- ke možnosti je omogočiti večjo ka- drovsko raznolikost. To pomeni, da naj bi z uvedbo skupne strokovne službe bili po novem na vseh eno- tah na voljo različni strokovni de- lavci s specifičnimi znanji. Pristoj- no ministrstvo je prepričano, da bo sčasoma reorganizacija pripeljala do tega, da bodo socialni delavci v večji meri delali z ljudmi in se manj posvečali birokraciji. Za uporabnike storitev centrov je v največji meri pomembno to, da se zanje nič ne spremeni. Pravice iz jav- nih sredstev bodo še naprej lahko urejali tam, kjer so jih do sedaj, Zgor- njesavinjčani torej v Mozirju. Je pa za prvi oktobrski teden zaradi uvajanja informacijske podpore reorganizaci- ji predvidena nedostopnost informa- cijskega sistema. Poleg tega v tem obdobju ne bo možno prek portala e-uprava oddajati e-vlog. TG Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 6 Oglasi, Organizacije OBČINSKA ORGANIZACIJA STRANKE SOCIALNIH DEMOKRATOV V Mozirju vrata odprla informativna pisarna Bojan Kontič, predsednik Območne organizacije SD SAŠA in župan Mestne občine Velenje, ter Mark Molnar, predsednik Občinske organizacije SD Mozirje, sta s prerezom traku pisarno stranke predala svojemu namenu. (Foto: Barbara Rozoničnik) Občinska organizacija stranke Socialnih demokratov (SD) Mozir- je je 20. septembra uradno odpr- la svoje prostore, v katerih bo po- mlajena ekipa na voljo občanom. Pisarna, kjer bodo predstavniki stranke na razpolago za morebi- tna vprašanja in pobude, se nahaja v prostorih nad Avtobusno posta- jo Mozirje (Hofbauerjeva ulica 22, 1. nadstropje). Slavnostni govornik na dogodku je bil predsednik Ob- močne organizacije SD SAŠA in župan Mestne občine Velenje Bo- jan Kontič, ki je članom zaželel us- peha pri nadaljnjem delu, s pred- sednikom občinske organizacije Markom Molnarjem pa sta slav- nostno prerezala trak ter prostore predala svojemu namenu. S POMLAJENO EKIPO DO NOVIH USPEHOV Kontič je prepričan, da bodo So- cialni demokrati z mlado ekipo, ki se je formirala v Mozirju, kos no- vim izzivom, hkrati verjame, da bo- do občani njihovo delovanje pre- poznali kot priložnost. Stranka je v Mozirju pred leti že delovala, sle- dilo pa je obdobje zamujenih pri- ložnosti. Mozirje s celotno Zgor- njo Savinjsko dolino je tudi za- nje pomembno območje, v kate- rem si bodo prizadevali za nadalj- nji razvoj. Po besedah Kontiča je Občinska organizacija SD Mozirje del področne organizacije, ki se je v preteklosti že dobro izkazala, za- to verjame, da bodo člani v Mozir- ju trdo in pošteno delali in tako tu- di rezultat ne bo izostal. PISARNA NA VOLJO PREBIVALCEM CELOTNE DOLINE Stranka se zavzema za social- no šibke, za pravično državo, pod- poro in pomoč družinam, pameten in pravičen gospodarski in kultur- ni razvoj, za kakovostno hrano in trajnostno kmetijstvo ter varnost in pravičnost za vse ljudi, zato je prav, kot pravi Molnar, predsednik občinske organizacije, da so priso- tni tudi v Mozirju, kjer jih v prihod- nje na teh področjih čaka še veli- ko dela. »Želimo si, da bi kot vladna stranka lahko približali krajanom odločitve, ki se sprejemajo v par- lamentu in ponesli želje in zahteve Mozirja in Zgornje Savinjske doline v Ljubljano, kjer jih morajo končno slišati tisti, ki odločajo o našem jut- ri,« še dodaja. Pisarna bo na voljo krajanom Mozirja ter celotne doline ob če- trtkih od 18. do 19. ure. Veseli bodo prav vseh, ki jim bodo pomagali pri razvoju in izvajanju številih projek- tov, ki so si jih zadali. PR Naročnik objave: Socialni demokrati, Levstikova ulica 15, 1000 Ljubljana LETOS PRVIČ ŠOLA ZA ŽUPANE Pričakujejo več kot 40 udeležencev iz Savinjske regije Pobudo je oblikovalo dvanajst regionalnih stičišč nevladnih organizacij iz vse Slovenije. Pobuda Šola za župane ob je- senskih lokalnih volitvah spodbu- ja kandidate za župane in lokalne skupnosti k sodelovanju za večjo osredotočenost na programsko de- lo za prihodnje županske mandate. Pobudo je oblikovalo dvanajst re- gionalnih stičišč nevladnih organi- zacij iz vse Slovenije. Kandidatke in kandidati za župane ter predstavni- ki lokalnih skupnosti, nevladnih in drugih organizacij bodo za en dan postali sošolci v Šoli za župane. PRIČAKUJEJO DOBER ODZIV Na petnajstih dogodkih po vsej Sloveniji se bodo srečali 1. oktobra na dnevu Šole za župane. Po prvih ocenah pričakujejo več kot 200 udeležencev. V Savinjski regiji pri- čakujejo 40 udeležencev. UČILI SE BODO IZ SLOVENSKIH PRIMEROV DOBRE PRAKSE Stičišča nevladnih organizacij so pobudo Šola za župane prip- ravila z namenom vključeva- nja predlogov, pobud in potreb s strani nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti v progra- me kandidatov na lokalnih voli- tvah 2018. V Šoli za župane se bo- do drug od drugega učili iz slo- venskih primerov dobre prakse. S Šolo za župane bodo spodbu- jali volivce, da izberejo kandida- te, ki imajo v programih najboljšo kombinacijo za skupnost, okolje in gospodarstvo. URNIK ŠOLE ZA ŽUPANE Na urniku v Savinjski regiji bo- do: mladi kot skupina, ki jo je tre- ba zadržati v občini z zanje ukro- jeno ponudbo (stanovanjska poli- tika, sodelovanje pri odločanju, po- večevanje zaposljivosti s social- nim podjetništvom, samozaposlo- vanjem in kreativnimi kooperati- vami), pristopi k dolgoročni skrbi za ranljivejše skupine prebivalcev, kot so invalidi (vprašanje prilago- ditev prostorov različnim vrstam invalidnosti) in starostniki (zago- tavljanje daljšega bivanja doma in hkrati dostopnost domov, različne oblike skupnega in medgeneracij- skega bivanja); turizem kot razvoj- na priložnost tako za razvoj pode- želja in ohranjanje identitete ne- kega območja kot za zaposlovanje (povezovanje ponudnikov, podpo- ra lokalnim izdelkom, umetnikom, prireditvam, doživljajski in kultur- ni turizem, razpršeni hoteli). Vsebi- ne se bodo dopolnjevale glede na predloge, ki jih stičišče zbira v lo- kalni skupnosti. SL Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 7 Iz občin, Čestitke SLAVNOSTNA SEJA OBČINE NAZARJE Poleg urejene infrastrukture pomembni tudi ljudje Prejemniki priznanj Občine Nazarje SREBRNI GRB OBČINE … so prejeli: Peter Lamprečnik iz Spodnjih Kraš, ki je s svojim de- lom pomembno vplival na razvoj PGD Šmartno ob Dreti. Njegova ak- tivnost je opazna tudi na kulturnem področju in je nepogrešljiv član odbora krajevne skupnosti. Ivan Krefl iz Spodnje Rečice je več kot 50 let kot član PGD Nazarje sodeloval v njegovem razvoju. Vrsto let je bil njegov podpredsednik. V tekočem mandatu je mentor ženske desetine. Boris Šporin iz Rovta je veliko prispeval k vzdrževanju kulturne de- diščine. Vrsto let je bil poverjenik za civilno zaščito v občini. Dejaven je v šmarskem gasilskem društvu. Dore Slapnik iz Brda je 27 let aktiven član Čebelarske družine Ko- karje. Bil je soorganizator in udeleženec različnih akcij, ki so poteka- le skozi program družine. Društvo upokojencev Nazarje – projekt Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma sloni na prostovoljskem delu, ki ga opravlja 12 prostovoljcev – članov društva. Ti obiskujejo starejše, ki so pomoči potrebni. BRONASTI GRB OBČINE … so prejeli: Nika Cigale iz Potoka je perspektivna športnica. Kot članica kadetske odbojkarske reprezentance je zastopala Slovenijo na evropskem in svetovnem prvenstvu. Udeležila se je tudi olimpij- skih iger za mlade do 18 let. Larisa Kotnik in Ajda Nina Vivod iz Nazarij sta posegali po najviš- jih priznanjih na glasbenih tekmovanjih doma in v tujini. Sestre Lamprečnik iz Spodnjih Kraš so bile organizatorke koncer- ta v Bočni, aktivne so tudi v PGD Šmartno ob Dreti. ŽUPANOVO PRIZNANJE … so prejeli: Urban Goltnik za uspehe na plavalnem in Tibor Ce- mič iz Nazarij za dosežke na glasbenem področju, Turistično dru- štvo Nazarje ob 30-letnici, Osnovna šola Nazarje ob 10-letnici in Ra- dio klub Mozirje ob 50-letnici delovanja. Letošnji nagrajenci z županom Matejem Pečovnikom (levo) in podžupanom Bojanom Štrukljem (desno) (foto: Marija Šukalo) V Nazarjah so v torek, 18. sep- tembra, s slavnostno sejo obele- žili praznik občine. Tega praznuje- jo v spomin na vpis Javnega vzgoj- no-izobraževalnega zavoda OŠ Na- zarje v register vzgojno-izobraže- valnih zavodov septembra 1998. Ob tej priložnosti so ljudem, ki so s svojim delom doprinesli k večjemu razvoju občine, izročili priznanja in grbe. Podeljenih je bilo pet srebr- nih in štirje bronasti grbi občine ter pet županovih priznanj. LJUDJE DELAJO V DOBROBIT OBČINE NA RAZLIČNIH PODROČJIH O delu občine v preteklem man- datnem obdobju je spregovoril žu- pan Matej Pečovnik. V občini so po njegovih besedah veliko po- storili za izboljšanje bivanja obča- nov. Polega urejene infrastrukture so pomembni tudi ljudje, ki se med seboj povezujejo in delajo v dob- robit občine na različnih področ- jih. Občina zgledno sodeluje s pod- jetji, šolo, muzejem. Imajo številna društva, ki dobro delujejo. CESTNA INFRASTRUKTURA IN SKUPNI PROJEKTI Večina aktivnosti je bila in je po- vezana z obnovo cestne infrastruktu- re. Spomladi so razširili odsek ceste Nazarje–Dobrovlje, obnovili so cestni odsek od mostu do mrliške vežice in cestni odsek v kraju Potok, v Šmar- tnem ob Dreti so uredili parkirišče ob osnovni šoli. Šolo in vrtec so priklju- čili na novo čistilno napravo. Skupaj z občinama Mozirje in Rečica ob Savinji so uredili čistilno napravo v Lokah pri Mozirju. Skup- ni projekt, v katerem nazarska ob- čina sodeluje z občinami v dolini, je tudi izgradnja prizidka k zdra- vstvenemu domu. PRED NJIMI SO NOVI CILJI »Za nami je uspešno leto, pred nami novi cilji. Da smo bili uspešni in verjamem, da bomo uspešni tu- di v prihodnje, pa smo zaslužni vsi. S sodelavci na občini z vso vnemo uresničujemo naš moto »Občina za ljudi«, je ob zaključku povedal župan in čestital dobitnikom pri- znanj in grbov. Kulturni progam so oblikova- li učenci Glasbene šole Nazarje, Mladinski pevski zbor Osnovne šo- le Nazarje in sestre Lamprečnik. Kaj menijo o nazarski občini, pa so preko videa spregovorili župa- ni občin naše doline. Marija Šukalo 5 srebrnih in štiri bronaste grbe občine ter pet županovih priznanj so podelili na slavnostni seji. Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 8 Gospodarstvo MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA V CELJU Razstavljavci z odzivom in rezultati zadovoljni Letošnji 51. Mednarodni sejem obrti in podjetništva se je odvijal v Celju od 11. do 16. septembra. Na njem se je neposredno predstavilo okoli 800 razstavljavcev, med njimi tudi zgornjesavinjski, posredno pa še precej več. NOV KOMPAKTNI KOMBINIRANI KOTEL Že vrsto let se na sejmu pred- stavlja podjetje Biomasa iz Luč. O sejemskem dogajanju so povedali: »Naša ciljna skupina so tako indi- vidualni kupci ogrevalnih sistemov v stanovanjskih hišah in večstano- vanjskih objektih, kot tudi podjetja in lokalne skupnosti, ki so kupci in- dustrijskih ogrevalnih sistemov ali daljinskih sistemov ogrevanja. Obisk sejma je sicer vsako leto manjši in delno se zmanjšuje tudi število obiskovalcev, ki pridejo na sejem in iščejo konkretno rešitev. Vseeno pa smo uspeli pridobiti kar nekaj kontaktov potencialnih no- vih strank.« Kot novost so predstavili Fröling SP Dual compact, kompaktni kom- binirani kotel na polena in pelete z dvema ločenima kuriščema. DOLGA ZGODOVINA UDELEŽBE NA SEJMU Po nekajletni odsotnosti so se sejma udeležili tudi iz lučkega pod- jetja Melu. Kot pravi direktor in la- stnik Alojz Selišnik, imajo v sodelo- vanju na sejmu že kar dolgo zgo- dovino: »Na prvem ali drugem sej- mu MOS v Celju je sodeloval moj oče že leta 1977 in potem kar ne- kaj let. Po letu 1990 smo občasno sodelovali vsaj desetkrat. Ker na sejmu niso bili prisotni že kar nekaj časa, se jim je zdelo prav, da širši javnosti pokažejo ekspo- nate iz novega proizvodnega pro- grama. SODELOVANJE Z AVSTRIJSKIM OBLIKOVALCEM »Razstavili smo nove modele iz kolekcije H-Design in Ecoline, kate- re smo delno oblikovali sami, delno pa oblikovalec in lastnik avstrijske firme Dr. Rudda. Odziv je bil tokrat odličen, sklenili smo nekaj konkret- nih poslov in računamo, da jih bo- mo speljali. Kot vedno, naša proi- zvodnja in modeli slonijo na izdela- vi notranjih vrat iz masivnega lesa. GRČA V LESU NI NAPAKA, AMPAK PRILOŽNOST Pokazali smo nove načine le- pljenja v korist večji stabilnosti kri- la in estetike, kjer pokažemo grče, razpoke in ostalo lesno teksturo kot nekaj naravnega in lepega. Za nas grča ni napaka, ki jo moramo izrezati iz lesa, ampak priložnost, da je zaradi nje izdelek lepši,« po- ve Selišnik. Njihovi ciljni potrošniki so ta- ko individualni kupci kot podje- tja. »Na leto naredimo vrat za oko- li 350 individualnih hiš. Nekaj jih prodamo direktno, sicer pa pre- ko posrednikov, ki so mizarji ali trgovci. V Avstrijo ali Nemčijo na 300 do 800 km ne moreš proda- jati vrat direktno. Vrata rabijo širši servis, kot je le proizvodnja, in to zahteva sodelovanje z nekom, ki je blizu kupca, se spozna na pro- dajo in tehniko,« pojasni direktor podjetja Melu. S svojim programom so se la- ni predstavili na sejmu v Milanu, že novembra bodo nastopili na sejmu pohištva v Ljubljani, v ja- nuarju pa skupaj z enim od svo- jih partnerjev v Nemčiji na sejmu BAU, ki je največji gradbeni sejem v Evropi. KONKRETNA NAROČILA ŽE V ČASU SEJMA Direktorica prodaje v podje- tju Glin Tris Darija Vrhovnik pra- vi, da so se predstavili s celotnim programom lesenih in les-alumi- nij oken v klasični in modernejši iz- vedbi. »Posebej smo poudarili, da smo v letošnjem letu obogatili po- nudbo tudi na segmentu PVC oken. Z odzivom kupcev smo dokaj zado- voljni, saj je prišlo že v času sejma do konkretnih naročil.« ZANIMANJE ZA NOVOSTI VSE VEČJE Z obiskom svojega razstavne- ga mesta so zelo zadovoljni, pravi Tone Grlica, direktor podjetja Grli- ca d. o. o., ki je generalni zastop- nik električnega orodja Milwa- ukee. Na njihovem področju se vsako leto dogajajo številno no- vosti. Tokrat so predstavili trenu- tno najzmogljivejšo 18-voltno ba- V Biomasi so uspeli pridobiti kar nekaj kontaktov potencialnih novih strank. V podjetju Melu so svoj program predstavili lani na sejmu v Milanu, septembra v Celju, novembra bodo nastopili na sejmu pohištva v Ljubljani, v januarju pa v Münchnu na sejmu BAU. Glin Tris je predstavil celotni program lesenih in les-aluminij oken v klasični in modernejši izvedbi. Obogatili so ponudbo tudi na segmentu PVC oken. Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 9 Gospodarstvo NOV SKLADIŠČNO-LOGISTIČNI CENTER PODJETJA BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Otvoritveno slovesnost načrtujejo za november Ob regionalni cesti Mozirje–Na- zarje je letos zrasla stavba, ki zbuja pozornost. Tukaj bo imelo nazarsko podjetje BSH Hišni aparati svoj no- vi skladiščno-logistični center, kar bo prineslo dodatne prostorske možnosti za proizvodni program, kjer bodo z delom pričeli še to je- sen. To bo prineslo nekaj novih za- poslitev, večjih pretresov na kad- rovskem področju pa ne načrtuje- jo niti zaradi selitve programa Tas- simo na Poljsko. Povečali so proi- zvodnjo kavnih aparatov, razmere na trgu malih gospodinjskih apa- ratov pa označujejo kot stabilne. V KRATKEM ZAKLJUČEK GRADNJE Matija Petrin, direktor druž- be, odgovoren za področje tehni- ke, pojasnjuje, da gradnja njihove- ga novega skladiščno-logistične- ga centra poteka v skladu z načr- ti, ki so bili zastavljeni v začetku le- ta, ko so pričeli z izvedbo omenje- nega centra. Do konca septembra bodo zaključili z gradbenimi de- li, oktobra pa bodo potekala testi- ranja vseh procesov skladiščenja. »Manjšo otvoritveno slovesnost načrtujemo v drugi polovici no- vembra,« pravi Petrin. POCENITEV LOGISTIČNIH PROCESOV Z uporabo skladiščno-logistič- nega centra bodo pocenili obstoje- če logistične procese, ki potekajo v Nemčiji. Namenjen bo predvsem skladiščenju in distribuciji gotovih izdelkov. Razteza se na 4.500 kva- dratnih metrih in bo tako kot obe manjši skladišči, ki sta bili zgraje- ni lani, pripomogel k razbremenit- vi obstoječih proizvodnih prosto- rov ter na ta način omogočil prihod novih projektov. SELITEV PROGRAMA TASSIMO NA POLJSKO V novem skladiščno-logistič- nem centru bodo zaposlili približ- no 15 sodelavcev – 11 bo transpor- terjev, ki bodo manipulirali z goto- vimi izdelki, štirje zaposleni pa bo- do upravljali z novimi procesi skla- diščenja. »Selitev proizvodnega progra- ma Tassimo znotraj skupine BSH v sestrsko tovarno na Poljsko z vi- dika zaposlovanja ne bo prinesela sprememb, saj bomo zaposlene, ki danes delajo na Tassimovih proi- zvodnih linijah prerazporedili na druga delovna mesta znotraj pod- jetja,« pravi Petrin. DVOMILIJONTI KAVNI APARAT V tem času so v Nazarjah pove- čali proizvodnjo popolnoma avto- matskih kavnih aparatov, avgusta so izdelali že dvamilijonti izdelek te vrste. Petrin: »Prihajajo pa novi izdel- ki za pripravo hrane, ki bodo nosili oznako večje dodane vrednosti. To je bil tudi eden od razlogov, da smo se odločili za širitev novih prosto- rov našega predrazvojnega oddel- ka za termično obdelavo živil v Lju- bljani.« Tako so prejšnji mesec odprli agilni center, ki bo podpiral iskanje novih produktnih poti in inovacij s poudarkom na termičnih aparatih, ki predstavljajo glavno področje v razvoju programa hrane v prihod- njih letih. »Od 14 do 20 sodelavcev – vklju- čena je tudi nova CAD simulacijska skupina – bo tu delalo na 400 kva- dratnih metrih. Med nove pridobi- tve lahko štejemo »design-thin- king« sobo za inovacijske delavni- ce, termični in elektro laboratorij, testno kuhinjo ter pisarne odprte- ga tipa za predrazvoj in elektroni- ko,« pove direktor. POSLOVANJE NA ENAKI RAVNI KOT PRETEKLA LETA Rezultati letošnjega leta so za malenkost pod načrtovanim. Pe- trin pravi, da se razmere na tr- gu odražajo tudi na njihovem po- slovanju: »Pričakujemo, da bomo končali od 2 do 3 odstotke pod planom. Glede na rekordno lan- sko leto so bili tudi letošnji plani zastavljeni optimistično in visoko. Potrebno je poudariti, da bomo le- tošnje leto, v primerjavi s pretekli- mi leti – izvzemajoč rekordno le- to 2017 – končali na enaki ravni ali celo višje.« RAZMERE NA TRGU SO STABILNE Do konca leta pričakujejo sta- bilno proizvodnjo, kakršna je bila v prvi polovici leta. »Letošnje leto se malce razlikuje od preteklih let, kjer smo vedno imeli nizko sezono v prvi polovici leta in visoko sezo- no v drugi polovici. Če pogledamo letošnje leto po mesecih, proizva- jamo približno enako število apa- ratov v prvi kakor tudi v drugi po- lovici leta. Trg malih gospodinjskih apara- tov ostaja stabilen. Na področju skupine malih aparatov, ki so po- membne za našo tovarno, vidimo, da je v prvi polovici letošnjega le- ta rahlo upadel trg aparatov za pri- pravo hrane, medtem ko trg apara- tov za pripravo napitkov ostaja na lanskem nivoju,« zaključi direktor Petrin. Marija Lebar Zgradba novega skladiščno-logističnega centra že kaže svojo končno podobo. (Foto: Igor Solar) V podjetju Grlica d. o. o. so popolnoma prenovili zunanjo podobo razstavnega mesta. terijo, sicer pa tudi druge ekspo- nate iz svoje ponudbe. »Opažamo, da zanimanje za našo ponudbo med obiskovalci narašča. To je bilo posebej opa- zno letos, ko smo popolnoma prenovili zunanjo podobo naše- ga razstavnega mesta,« še po- ve Grlica. SODELOVANJU SO SE ODPOVEDALI Nekaj osnovnih podatkov o MOS-u smo predstavili že v 37 . šte- vilki Savinjskih novic. Takrat smo omenili tudi Kamp Menina, ki je bil v katalogu razstavljavcev. Kas- neje se je izkazalo, da na sejmu ni sodeloval. Kot je pojasnil lastnik Jure Kolenc, so se po več letih pri- sotnosti odpovedali sodelovanju zaradi kadrovske zahtevnosti take- ga projekta. Marija Lebar, fotodokumentacija razstavljavcev Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 10 Ljudje in dogodki, Oglasi 700-LETNICA PODELITVE TRŠKIH PRAVIC Z besedo in glasbo skozi zgodovino Mozirja Člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje so ob glasbeni spremljavi premierno izvedli pesem, posvečeno Mozirju. Povezovalec Franci Podbrežnik (na sredi) s članoma Gledališča Mozirskega Jasno Skornšek in Matejem Korenom, ki sta poskrbela za vrsto sprehodov v preteklost mozirskega trga. Povezava sedanjosti in preteklosti gre najlažje od rok najmlajšim, tokrat otrokom domačega vrtca, ki so z vzgojiteljicami zapeli in zaplesali. V Športni dvorani Mozirje je bil v petek, 21. septembra, koncert ob jubileju podelitve trških pravic leta 1318. Člani Gledališča Mozirskega so pripravili igrane vložke skozi zgodovino trga, na- stopile so domače glasbene skupine, za konec pa še Ansambel Saša Avsenika. ZAHVALA ALEKSANDRU VIDEČNIKU Prireditev so s plesi začeli najmlajši domače- ga vrtca, tisti, kakor je dejal povezovalec Franci Podbrežnik, na katerih stoji prihodnost. Za nji- mi je pred domačine, ki so tokrat pustili kar pre- cej prostorov v dvorani praznih, stopil župan Ivan Suhoveršnik. Govoril je o zgodovini in ljudeh, ki so ustvarjali ime Mozirja skozi dolga stoletja. Ved- no polni znanja, trdni v domačem jeziku in enot- ni pri razvoju kraja, so zapustili sedanjemu rodu bogato dediščino. V zvezi z njo oziroma njenim odkrivanjem se je župan zahvalil Aleksandru Videčniku, ki je pred pozabo in uničenjem rešil prenekatero listino oziroma dokaz o klenosti lju- di. Videčnik se sicer prireditve ni mogel udeležiti. DOMAČI PEVCI ZAPELI NOVO PESEM O MOZIRJU Člani Moškega pevskega zbora KD Mozir- je so ob glasbeni spremljavi premierno izved- li pesem, posvečeno Mozirju. Za njimi so zapeli šmihelski pevci, najprej mešani in nato še moš- ki zbor, ki ju vodi Toni Acman. Na priložnostni oder so nato stopili člani Ansambla Golte, ki so odigrali par svojih zimzelenih komadov. Za nji- mi so se s pesmijo in plesom predstavili šolar- ji, člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Mozir- je, ki ga vodi Lijana Blagovič. Njihove pesmi so bile uvod v nastop domače zvezde Alye. Slednja je pela ob spremljavi šolarjev, na mikrofonu se ji je pridružila tudi Špela Irman. Alya je še enkrat več pokazala, da je v domačem kraju izredno priljubljena in ob vsakem nastopu več kot dob- ro sprejeta. V MOZIRSKEM GAJU S SAŠEM AVSENIKOM Za veliki finale dogodka so poskrbeli člani Ansambla Saša Avsenika. Začenši z zimzeleno melodijo V Mozirskem gaju so nadaljevali v svo- jem prepoznavnem slogu. Veliki koncert so z igranimi vložki iz zgodovi- ne kraja med glasbenimi točkami dopolnjevali člani Gledališča Mozirskega. Spomnili so se na prelomne dogodke, ki so oblikovali kraj. Tudi na ljudi, ki so tu pustili svoj pečat, prepoznavnost katerega je v ponos domačinom še danes. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 11 Iz občin, Šolstvo OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Bogatejši za kombi za prevoz otrok Ravnatelj Peter Podgoršek (levo) je ključe novega vozila izročil hišniku Maksu Juraku. (Foto: Marija Šukalo) V Osnovni šoli Rečica ob Savi- nji so dobili nov kombi za prevoz otrok. Tega so svojemu namenu s priložnostno slovesnostjo predali v torek, 18. septembra. Tako je sta- ri gasilski kombi, ki je šoli »služil« osem let, dobil zamenjavo. Trak sta simbolično prereza- la župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in ravnatelj Peter Pod- goršek, ključe kombija pa je prejel hišnik Maks Jurak. Pri predaji vozi- la je predsednik SPV Jože Venin- šek dejal, da je omenjeno pridobi- tev šola potrebovala, župan Jeraj pa jim je zaželel varno vožnjo. Do- godku so prisostvovali tudi dona- torji in učenci. Vozilo, vredno 24 tisoč evrov, je skoraj s 60 odstotki financirala občina, del sredstev so primaknili šola in donatorji. Kombi, ki dnev- no za prevoz otrok opravi 70 kilo- metrov, bodo uporabljali tudi za druge prevoze v okviru šole. Ob- časno ga bodo posodili društvom v občini. Marija Šukalo OBČINA NAZARJE Pločnik za večjo prometno varnost najranljivejših Dela na izgradnji pločnika so v polnem teku. (Foto: Marija Lebar) Na delu Lesarske ceste v Na- zarjah, v smeri proti Spodnji Rečici potekajo dela na izgradnji novega pločnika. Dela izvaja VOC Celje, ki je bil najugodnejši izmed treh po- nudnikov. To je prva faza ureditve cestne infrastrukture na tem ob- močju, drugo fazo bo občina finan- cirala v prihodnjih letih. V sklopu tokratnih del bo izva- jalec uredil pločnik od križišča Le- sarske ceste s cesto Pod Slatino v dolžini okoli 175 metrov. Pripra- vili bodo še stojna mesta za jav- no razsvetljavo, ki bo izvedena v bodočnosti. Zaradi del je promet na tem odseku delno oviran in ga usmerjajo s semaforji. Po pogodbi so sedanja dela ovrednotena v višini nekaj več kot 40 tisoč evrov, za kar ima občina denar rezerviran na proračunski po- stavki investicije v ceste. Zaključek del je predviden za konec oktobra, preplastitev ceste pa za drugo leto. Druga faza ureditve območja za- jema nadaljevanje pločnika od kri- žišča Pod Slatino do križišča z Do- bletinsko cesto. Marija Lebar ŠOLSKI CENTER VELENJE Ob praznovanju plaketa gibanju Mladi raziskovalci Doslej je 2.640 mladih razi- skovalcev izdelalo 1.358 razi- skovalnih nalog (587 osnovno- šolskih, 746 srednješolskih in 25 študentskih nalog). Pri delu jim je pomagalo 1.402 mentorjev in somentorjev. Na osrednji slovesnosti ob ob- činskem praznovanju Mestne ob- čine Velenje je župan Bojan Kon- tič podelil plakete, grbe in župano- va priznanja. Plaketo mestne obči- ne je med drugim prejelo gibanje Mladi raziskovalci Šaleške doline, v katerem so pogosto uspešno so- delovali tudi učenci iz Zgornje Sa- vinjske doline. Gibanje je staro 35 let. Nasta- lo je v želji, da se mlade iz Šaleške doline in pozneje tudi širše vzpod- budi k raziskovanju, inovativno- sti in ustvarjalnosti. Ves čas delu- je v okviru Šolskega centra Velenje. Organizirano skrbi za nadarjene učence, dijake, študente in druge mlade, ki se želijo vključiti v giba- nje s ciljem, da razvijejo svoje spo- sobnosti, se vključijo v timsko delo, pridobijo nova znanja in izkušnje … Marija Lebar Prejemniki plaket Mestne občine Velenje, predstavnik gibanja Mladi raziskovalci mag. Gašper Škarja (levo) v družbi župana Bojana Kontiča Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 12 Kultura, Organizacije OJ, LEPO JE RES NA DEŽELI Ljudske pevke Pušeljc nastopile s svojimi prijatelji Na koncu je bil oder premajhen za vse nastopajoče, ki so skupaj odpeli naslovno pesem. (Foto: Jože Miklavc) V petek, 14. septembra, je oder kulturnega do- ma v Bočni spet oživel. S prireditvijo Oj, lepo je res na deželi, je pevska skupina Pušeljc v sode- lovanju z voditeljem Francetom Peternelom ter glasbenimi gosti ob svojem 19-letnem delova- nju, prepevanju in nastopih doma in v tujini, z veliko podporo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), vodjo izpostave Mozirje Si- mono Zadravec in v sodelovanju z Občino Gor- nji Grad ter Kulturnim društvom Bočna priredila nepozabno druženje. PELI LJUDSKE PESMI IN IGRALI DOMAČE VIŽE V goste so prišli ljudske pevke Taščice iz Voj- nika, otroška folklorna skupina Flosarček z Ljub- nega ob Savinji, Ženski pevski zbor Bočna, ljud- ski pevci 6še iz Šešč, godci Novi veseli jaha- či iz Celja. Zapel pa je tudi France Peternel, ki je humorno povezoval prireditev. Članice Ljud- skih pevk Pušeljc Magda Ermenc, Marjana Rih- ter, Betka Ročnik in Draga Vršnak pa so sestav, ki prenaša ljudske in druge pesmi ter viže po na- ši dolini in vsej deželi. ZAHVALA PODPORNIKOM IN ZASLUŽNIM OSEBAM Zahvalne listine vsem nastopajočim je vročila predstavnica sklada Zadravčeva. Z nastopi je bi- la zadovoljna, saj se tako dobra volja ter izročilo ljudske pesmi in viž prenaša med mlajše ljudi in se na podeželju ohranja dobra volja. Jože Miklavc VONJ BOROVCEV V GALERIJI ŠTEKL Katja Kovše razstavila grafična dela Katja Kovše je razstavila dela, ki odražajo njeno ljubezen do morja in narave. (Foto: ŠMS) V gornjegrajski Galeriji Štekl je Katja Kovše z Ljubečne pri Celju razstavila grafična dela. Pro- fesorica likovne umetnosti in študentka magi- strskega študija iste smeri je razstavo poimeno- vala Vonj borovcev. GRAFIKA IN STRIPI Umetnico je predstavila Irena Jeraj. Sprego- vorila je o njeni ljubezni do morja in narave, ki sta razlog za nastanek grafičnih del, čeprav so le-ta nastala ob bližnjem jezeru. Kovšetova se v zadnjem obdobju veliko posveča stripom, naj- bolj pa jo fascinira grafika, saj je med tiskanjem vedno prisoten faktor presenečenja. O NASTANKU GRAFIČNIH DEL O delih je spregovorila tudi avtorica, ki je de- jala, da so borovci nastali s tehniko vernis mou in pred tem pripadajočimi risbami s svinčnikom. Včasih ustvarja tudi v mešani tehniki. Podrob- neje je obrazložila, kako nastajajo njena grafič- na dela od izdelave matrice do odtisa. Kovšeto- va je sodelovala že na več skupinskih razstavah, samostojno je imela v Celju. Tudi s stripi je priso- tna marsikje in se že veseli stripovske razstave v Beogradu in Kranju, na katerih bo sodelovala. GLASBENA POPESTRITEV Glasbeni gostji ob otvoritvi razstave sta bi- li učenki nazarske glasbene šole, harfistka Aja in flavtistka Daša Urlep, ki sta v duetu in z izbo- rom skladb navdušili poslušalce. Ob koncu sta na željo obiskovalcev razstave in razstavljav- ke odigrali tudi dodatek. Razstavo je odprl Jože Remšak – Zotler. Spregovoril je nekaj besed o ustvarjalki ter obiskovalce povabil na naslednjo razstavo, ki bo zadnja v tem letu v Galeriji Štekl. ŠMS TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Lenartov sejem v še večjem sijaju V Turističnem društvu Rečica ob Savinji prip- ravljajo vse potrebno za izvedbo tradicionalne- ga Lenartovega sejma, ki bo v nedeljo, 7. okto- bra. Letošnje dogajanje bo še bolj privlačno, saj bodo pestro ponudbo obogatili z novimi sejmar- ji, s številnimi liki in zanimivim programom. Na- povedujejo tudi posebno presenečenje, ki obi- skovalcev zagotovo ne bo pustilo ravnodušnih. Kot običajno se bo dogajanje z ustreznimi na- vodili sejmarjem in »firbcem« začelo ob 9. uri, otvoritev bodo ponovili ob 14. uri. Glede na to, da v turističnem društvu prip- ravljajo sejem v spomin na dogajanje na tovr- stnih sejmih med obema vojnama, bodo tudi le- tos povabili na Rečico številne like, ki so nekdaj obiskovali tovrstno sejemsko dogajanje. Poskr- bljeno bo za pečenko in praženi krompir, manj- kalo ne bo kostanja, mošta in tolkca. Poskrblje- no bo tudi za glasbo, saj na Rečico prihajajo Iz- virni muzikanti, tako da zabave ne bo manjkalo. Sejem bo hkrati priložnost za spoznavanje različne kulinarike, saj bodo poleg tipične zgor- njesavinjske jedi – želodca, v okviru projekta Fe- stival okusov in tradicije v goste prišli sejmarji iz Šmartnega ob Paki in z Notranjske. Sejemsko dogajanje bo v vsakem vremenu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 13 Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Propad in njega vzroki Ob jubileju rečiških gasilcev V tako naslovljenem članku v 4. številki časo- pisa Domoljub je leta 1899 pisec razpravljal o hi- trem propadanju kmetijstva. Časopis je nosil v svoji glavi pripis: Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. ZATON KMETIJSTVA KOT POSLEDICA DRUŽBENIH RAZMER Po mnenju avtorja članka je največji sovražnik kmeta tisti, ki trdi, da »sedanji položaj nesrečne- ga kmečkega ljudstva ne zahteva temeljitih spre- memb v družbi, v zakonih, v gospodarstvu, v pri- delovanju, v prodajanju in v kupovanju.« Avtor dalje ugotavlja, da se kmetje vedno bolj zadol- žujejo in prihajajo množično na boben, množijo se drugi stanovi, medtem ko kmečki hitro usiha: »Zato zadovoljstvo med kmeti odmira, otroci beže za lažjim kruhom, domačo zemljo pa kupujejo tu- ji bogatini. Mesta imajo vse več prebivalcev, vasi se pa praznijo. V Avstriji je bilo leta 1880 še od 100 mož 61 poljedelcev, leta 1890 pa le še 56.« GROZLJIVA ZADOLŽENOST KMETIJSKIH GOSPODARSTEV Lahko si predstavljamo zlo, ki je pomenilo to- likim ljudem zapustiti plug in iskati kruh po sve- tu. Dalje ugotavlja pisec, da so slovenski gospo- darji preveč zadolženi, saj je na območju teda- nje Avstrije dolg na posestvo znašal v poprečju več kot 65 odstotkov njegove vrednosti. To dej- stvo potrjuje podatek, da so kmetje v petih letih (1888-1892) najeli kar 372 milijonov goldinarjev posojil. Kdaj jih bodo lahko vrnili? RAZLOGI ZA PRETIRANO ZADOLŽEVANJE Odgovor na navedeno vprašanje je lahko po- datek, da je v navedenih petih letih šlo na boben na območju avstrijskega cesarstva okrog deset tisoč kmetij. Kmetijstvo je bilo torej hudo bolno. Kje pa so bili razlogi za takšno stanje? »Delo- ma pri kmetih, ki prepogosto vidijo izhod v pija- či, vendar o takih naj bi tu ne razpravljali. Gre za pojav, v katerem ne more biti kriv le kmet, mora- jo biti vzroki še drugje. Kriva je vsa družba z za- konodajo vred. Kmetje se le redko zadolžujejo po svoji želji. K temu jih sili dedni zakon. Vsi ot- roci namreč dobe enake deleže, na domu pa os- tane le eden, ki gospodari in že v začetku svoje poti prevzame na svoja pleča pretežko breme, ki je v izplačilu deležev bratom in sestram, da pa to zmore, se zadolži. Ob tem ga družba goljufa, ker vedno višje cenijo posestvo, kot pa je dejansko vredno. Ko torej izplača dediče, ostane pri hiši revščina in skrb. Tudi obresti za posojila so da- leč previsoke. Teh seveda kmet iz kmetijske pro- izvodnje ne more plačati.« TRGOVCI IZKORIŠČALI KMETE V nadaljevanju članka pisec navaja, da kme- tijstvo nima dovolj delovne sile, da so davki nep- rimerni, vojaška obveznost močno prizadene mlade, predvsem pa je pomanjkanje domačih posojilnic krivo za grobo izkoriščanje kmetov, ko rabijo denar. K vsemu temu bi kazalo dodati še slabo urejeno trgovino, ki je v rokah hudih izko- riščevalcev kmetov, saj pri vsakem pridelku, ki ga odkupijo, zaslužijo neprimerno veliko denar- ja. To so največkrat trgovci, ki dajejo za odkup- ljeno blago spet blago in torej za vsako dvak- rat zaslužijo. Primer hudega izkoriščanja je žitna borza, na kateri vladajo mogotci, kmet pa mora prodati svoj pridelek za ceno, ki jo ti postavlja- jo. Družba pa ob vsem tem stoji mirno ob strani. ODPIS KMEČKIH DOLGOV V JUGOSLAVIJI Takšne so bile torej tegobe naših prednikov. Vemo, da se je podobno stanje nadaljevalo v sta- ri Jugoslaviji. Šele ko je grozil množični pojav pro- padanja kmetij, so ukrepali z odpisom kmečkih dolgov. Morda bo to branje komu odgovorilo na vprašanje, zakaj nekoč tolikšna revščina na kme- tijah, seveda tistih, ki so morale dati kruh števil- nim otrokom, in zakaj je prišlo do drobljenja po- sesti, o čemer vedo starejši ljudje še danes mar- sikaj povedati. Ko so leta 1962 na Rečici ob Savinji gasilci praznovali 80-letnico, sta Ivan Senica in Jože Pe- trin napisala kratek pregled zgodovine društva. Kakor sta navedla v sestavku, je bilo delo do- kaj težko, saj nista imela na voljo dovolj virov. Ves arhiv je namreč bil v času druge svetovne vojne skrit in zaradi vlage uničen. Vsemu temu navkljub je zapis vendarle dostojno predstavil rečiške gasilce. VELIK POŽAR RAZLOG ZA ORGANIZIRANJE ZAŠČITE Na Rečici so po velikem požaru leta 1799, ko je po- gorela polovica trga, orga- nizirali protipožarno zaš- čito. Takratna trška obči- na je nabavila preprosto brizgalno, v katero so mo- rali vodo nalivati s ška- fi. Ta »služba« je kar dob- ro opravljala svoj posel, toda tržani so želeli imeti požarno brambo in jo leta 1882 tudi ustanovili. NAMEN DRUŠTVA POŽARNA BRAMBA Pobudo za ustanovitev je dal učitelj in tajnik občine Franjo Majer, ki je tudi sicer veliko storil, da je do ustanovitve prišlo. Prav zato so ga izvo- lili za prvega načelnika. Pravila so velevala: »Na- men društva Požarna bramba je urejeno skup- no delovanje pri nevarnosti ognja, da se varuje življenje in imetje prebivalcev rečiških in onih iz bližnje okolice ...« DVE VRSTI ČLANOV Iz drugih določil je razvidno, da je imela po- žarna bramba dve vrsti članov, podporne in iz- vrševalne, ki so lahko bili plezalni, škropilci in varuhi. V tem smislu so imeli tudi izobraževa- nje gasilcev. Že ob sami usta- novitvi je štelo društvo preko 50 članov. ZGODBA O USPEHU Takšen je torej bil začetek pozneje zelo uspešnega ga- silskega društva na Rečici. Seveda bi bilo odveč našteva- ti, kako so se z leti bolje opre- mili. Zaradi hitre rasti društva je kmalu nastala prostorska stiska v rotovžu, zato so leta 1896 zgradili lasten dom. Le- ta 1958 so ga razširili, 100-le- tnico društva pa so leta 1982 proslavili z odprtjem novega in sodobnega gasilskega do- ma v kraju. Rečiški gasilci pred mnogimi leti (fotodokumentacija Savinjskih novic) Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 14 Ljudje in dogodki, Oglasi 8. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA V SOLČAVI O kvaliteti volne in pripravi jagnjetine v kulinariki Da je jezersko-solčavska pasma ovce dobi- la potrebno veljavo tako v etnografskem kot go- spodarskem smislu, je bilo opaziti na 8. Festiva- lu ovčje volne Bicka v Solčavi. Tega so na pred- zadnji vikend v septembru pripravili Center Rin- ka, Društvo rejcev ovc jezersko-solčavske pa- sme in Društvo solčavskih filcark Bicka. V MEDNARODNI DELAVNICI SO SE »FILCALA« TUDI PRIJATELJSTVA V soboto so si obiskovalci lahko ogledali pol- stene izdelke, se preizkusili v vezenju cvetja v ate- ljeju Majnik in občudovali oblačila ter uporabne predmete v butiku Bicka in ateljeju Franc in Li- za filc. Ljubiteljice polstenja so se lahko udeleži- le mednarodne delavnice filcanja. Tu so pod ro- kami Ukrajink, Švicark, Avstrijk in Hrvatic ter se- veda domačink nastali različni izdelki. Ob druže- nju so se tkala prijateljstva in izmenjavale izku- šnje. Dan so organizatorji zaključili s koncertom vokalne skupine Sončnice v cerkvi Marije Snežne. Skozi festival je program povezoval Nejc Slapnik. MANEKENKE V KREACIJAH IZ POLSTI IN VOLNE V nedeljskem dopoldnevu so se po modni pisti sprehodile manekenke v kreacijah, ki so bi- la narejene iz polsti in volne v različnih tehni- kah. Modno revijo sta letos sooblikovala obliko- valec Timotej Rosc iz Luč in šivilja Helena Tro- bentar z Ljubnega ob Savinji. OB LICITACIJI STRIŽENJE OVAC IN DELAVNICE POLSTENJA Licitacija plemenskih živali je pritegnila po- tencialne kupce in tudi radovedneže. Lahko so si ogledali striženje ovac na moderen in tradi- cionalen način. Poučeni so bili tudi o kvalite- ti volne. Medtem ko je avkcijo vodil Dušan Bir- tič, predstavnik selekcijske službe na biotehnič- ni fakulteti v Ljubljani, je o pasmi in njeni zgodo- vini spregovorila Marjeta Ženko, predstavnica celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda. V delavnici polstenja so si ude- leženci lahko izdelali cvetje ali kro- glice za ogrlico. OD SEJEMSKEGA UTRIPA DO KULINARIČNIH DOBROT Kako uporabiti ovčetino v kuli- nariki, so prikazali pri pripravi me- sa. Obiskovalci so se lahko podu- čili, kako razkosati žival, in dobi- li nasvet, kako pripraviti določen kos mesa. Vse skupaj so popestri- li z nagradno igro – ovčjim pika- dom. Na stojnicah so obiskovalci ku- povali različne izdelke domače in umetnostne obrti iz volne in dru- gih materialov. Svoje izdelke so ponujali filcarke, pletilje, kvačka- rice, pridelovalci kmetijskih pri- delkov, obdelovalci lesa iz Slove- nije in tujine. Ljubitelji kulinarike so svoje brbončice razvajali v Od- prti kuhni. V njej so bile na voljo jedi iz jagnjetine in tradicionalne jedi s Solčavskega. Marija Šukalo Izdelke ficlark iz Solčave je predstavil moderator Nejc Slapnik. (Foto: Marija Šukalo) Prikazali so tudi striženje ovce na tradicionalen ročni način. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 15 Ljudje in dogodki, Organizacije ZLAT JUBILEJ IDE IN STANKA KOTNIKA IZ NAZARIJ Po petdesetih letih skupnega življenja še vedno izžarevata ljubezen in spoštovanje drug do drugega V septembru pred petdesetimi leti so nitke usode prepletle življenjske poti Ide Kotnik, ro- jene Polajžer, iz Šmartnega ob Dreti in Stanka Kotnika iz Nazarij. IDA JE MARLJIVA USTVARJALKA Ido, ki že vrsto let vodi sekcijo vezilj v nazar- skem upokojenskem društvu, je ravno delo z nitkami pripeljalo v takratno nazarsko tekstil- no tovarno Elkroj, kjer je delala vse do upokoji- tve. Ročna dela so njena strast, ki se ji z največ- jim veseljem predaja in nenehno ustvarja. Veze- nje, ogrlice, voščilnice, vse to prihaja izpod nje- nih, še vedno spretnih prstov, čeprav je avgusta dopolnila okroglih sedemdeset let. STANKO NAJDE REŠITEV ZA VSAK PROBLEM Stanko, ki je do upokojitve delal kot vodja brusilnice rezil v takratni tovarni Glin v Nazar- jah, je ljubitelj tehnike in elektronike. Tako kot žena Ida je tudi sam izhajal iz delavske druži- ne, zato takrat ni bilo denarja, da bi se šolal v smeri, ki ga je veselila. Vso svojo radovednost po znanju je tako spremenil v hobi. Je radio- amater, gasilec veteran, zadnje čase pa je zelo aktiven član nazarskih upokojencev in Sadjar- skega društva Franca Praprotnika Mozirje. Mno- gi ga poznajo kot tistega, ki zna marsikaj popra- viti, naj bo to motor ali računalnik, včasih pa se spomnijo nanj, ko nož ne reže več kot bi moral. PRED POL STOLETJA TREMA, TOKRAT PA STA UŽIVALA Ida obuja spomine na čas, ko sta se spozna- la. Bilo je menda že v osnovni šoli, a so se nju- ne poti potem ločile. Ko sta postala mladinca, so se njune nitke usode zopet prekrižale, nekaj let kasneje pa za vse življenje. »Moram povedati, da sem se danes, na zla- ti poroki, mnogo bolj prijetno počutil, kot na tisti pravi, pred petdesetimi leti,« je povedal Stanko. »Za poroko sva se odločila zelo na hitro, saj sva bila z Ido v stanovanjski stiski, stanovanje pa si takrat dobil le, če si imel družino.« »Ko smo opravili skromen obred pri matičarju in v cerkvi, smo imeli zabavo kar v hiši Stankove- ga brata, kjer sva takrat stanovala. Največjo sobo v hiši smo izpraznili in vanjo znosili mize in stole. Za zabavo so poskrbeli kar domači godci, popoldan pa so prišli še Stankovi prijatelji, ki so poskrbeli za zafrkancijo in še več smeha,« se spominja Ida. »Spomnim se, da sem imel takrat veliko tremo, pa še za vse sva skrbela sama. Zato mi je danes toliko lepše, ko samo uživam v dogodku, saj so za vse poskrbeli drugi,« v šali doda Stanko. POSKRBELI ZA LEP CERKVENI OBRED Zakonske obljube sta obnovila v nazarski cerkvi, kjer sta se pred pol stoletja tudi poroči- la. Pri organizaciji zlate poroke so jima bili v ve- liko pomoč sinova in hčerka z družinami, ki so poskrbeli za vse podrobnosti, da je bil obred v cerkvi resnično lep, s petjem, okrasitvijo, s so- delovanjem pri maši in vsem, kar sodi zraven. Njun zlati jubilej so jima v znanem gostišču pomagali proslaviti najbližji sorodniki, še pose- bej pa sta Stanko in Ida uživala v družbi svojih štirih vnukinj, saj so njuna prava sreča, kot ra- da reče Ida. Poskrbele so za drobna preseneče- nja in da je vsak od svatov dobil zajeten košček slastne torte za vrhunec večera. UK Stanko in Ida Kotnik v tretjem življenjskem obdobju najbolj uživata v družbi svojih vnukinj, ki so pripomogle, da je bil obred na njuni zlati poroki resnično lep. EKSKURZIJA ČEBELARSKE DRUŽINE KOKARJE Od Čebelarstva Šolar do GEOSS-a in Fontane piv v Žalcu Člani Čebelarske družine Kokarje so si poleg drugih znamenitosti ogledali tudi Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar v Laškem. (Fotodokumentacija družine) Letošnje sončno septembrsko vreme so čla- ni Čebelarske družine Kokarje izkoristili za stro- kovno ekskurzijo. Okrog trideset čebelarjev in njihovih družinskih članov se je odpravilo v La- ško k Šolarjevim, ki se že več kot 35 let ukvarja- jo s čebelarstvom, lectarstvom in apiturizmom. Sledil je vzpon na 852 metrov visok hrib Zasa- vsko Sveto goro. Po kosilu so se podali na voden ogled GEOSS-a v Spodnji Slivni pri Vačah. GEOSS predstavlja geometrično središče naše države, imenujejo ga tudi srce Slovenije. Vtisov poln dan so udeleženci zaključili s pokušino piv v Žalcu. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 16 Nasveti, Ljudje in dogodki Razmišljam globalno, delujem lokalno Gobomanija ali kako »spoštujemo« našo neokrnjeno naravo! Spoštovani bralec! V zadnjih tednih je obilna gob- ja letina. Gobe rastejo vsepovsod, v posameznih obdobjih jih je bi- lo skoraj preveč, saj je prostorni- na košar in vrečk vendarle ome- jena. Temu primerna je tudi šte- vilčnost obiskovalcev v gozdovih in količina parkiranih vozil ob goz- dnih cestah. PREMNOGI NABIRALCI PRI NABIRANJU NIMAJO MEJ Kljub temu, da so gobe težko prebavljivo živilo in naj bi jih za- to ne uživali prepogosto ter v ve- likih količinah, premnogi nabiralci pri nabiranju nimajo mej. Iz goz- da nosijo polne košare, po mož- nosti največje in v vsaki roki po eno. Ko zmanjka košar, pridejo na vrsto plastične vrečke in v avtu tudi gajbice. DOMA PRIDE STREZNITEV Kot da bi bile gobje jedi njihova osnovna hrana in je od gob odvis- no preživetje njih in njihove druži- ne. Nabirajo vse po vrsti, premlade in prestare gobe, na srečo ne poz- najo veliko užitnih vrst. Doma pri- de streznitev, saj po čiščenju roma polovica gobjega plena v koš za smeti. Po preobilnem obroku mar- sikoga grdo črviči, saj takrat gobe pokažejo prebavnemu traktu svo- jo moč. GROBIŠČE OD NABIRALCEV POŠKODOVANIH GOB Starodavni nabiralniški instinkt naših davnih prednikov in sodobni pohlep po vsem, kar nam je pros- to dostopno, žene jeseni trume in trume nabiralcev, ki jim težko re- čemo gobarji, saj to niso, v gozdo- ve, kjer v strelcih s pogledi uprti- mi v tla iščejo jurčke, lisičke, dežni- karice in golobice, najbolj pozna- ne vrste gob. Če jim je ena od teh vrst gob prestara, jih jezno brcne- jo, prav tako vse ostale nepoznane vrste. Naši gozdovi so v teh dneh pravo grobišče od nabiralcev po- škodovanih gob. GOBE S SABO, EMBALAŽO HRANE IN PIJAČE PA NE Seveda se je treba med nabira- njem tudi okrepčati. Ker bi prazna embalaža hrane in pijače v koša- ri zavzemala preveč prostora, jo enostavno odvržejo v gozd, tisti bolj »ozaveščeni« jo morda skri- jejo pod korenine, v grmovje ali praprot. Če jih kdo od pravih go- barjev opozori na pohlep in sme- tenje, ga najmanj grdo pogleda- jo in nemalokrat na tak način tu- di ogovorijo. NABIRALCI NAJ POSTANEJO PRAVI GOBARJI Temu sledi evforija na spletnih družbenih omrežjih. Poglejte, ko- liko smo »jih« nabrali, pod »jih« so seveda mišljeni jurčki, je skup- ni imenovalec teh hvalisavih objav. Fotografije prikazujejo polne mize gobanov, kot na kakšni veletržni- ci. Gobarji, ki poznajo težo jurčkov glede na velikost, lahko hitro oce- nijo, koliko članov bi morala šteti družina, da bi bilo zadoščeno za- konskim predpisom o dovoljeni dnevni količini nabranih gob. Skrajni čas je, da nabiralci pos- tanejo pravi gobarji in upošteva- jo gobarski kodeks ter začnejo za- res spoštovati naravo. Gobe oziro- ma glive so njen pomemben in ne- nadomestljiv gradnik. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček ZELEMENJAVA Domači vrt v Medgen borzi Udeleženci Zelemenjave so si izmenjali tudi ideje in navdihe, povezane z domačim vrtom. (Foto: Maruša Fužir) Med ljudmi čedalje bolj postaja- jo priljubljeni dogodki, ki imajo ma- lo drugačno noto. Eden izmed njih je Zelemenjava, s katero na Rečici ob Savinji želijo pripeljati priredi- tve, ki so pogostejše v mestih, to- rej različne vrste menjav, tudi na podeželje. ZELEMENJAVA NA REČICI POSTAJA TRADICIONALNA Tokrat so jo pripravili v začet- ku septembra v prostorih Medgen borze. Poteka vsaj enkrat letno, osnovna ideja pa je, da obisko- valci prinesejo kakšen svoj pride- lek ali semena, ki si jih potem iz- menjajo. MENJAVA ZELENJAVE IN IDEJ Tu si udeleženci izmenjajo tu- di ideje in navdihe, povezane z do- mačim vrtom. Tako so izmenjali kar nekaj izkušenj z gojenjem različnih povrtnin in spoznali kakšno vrsto zelenjave, ki je pri nas manj zna- na, kot je recimo okra. Ob prijet- nem druženju je čas hitro minil in obiskovalci so odšli domov s pol- nimi vrečami izmenjane zelenjave, semen ter obilico novih idej. Maruša Fužir Goban, ki je preživel nabiralce. (Foto: ZF) Premnogi nabiralci pri na- biranju nimajo mej. Iz gozda nosijo polne košare, po mož- nosti največje in v vsaki roki po eno. Ko zmanjka košar, pri- dejo na vrsto plastične vreč- ke in v avtu tudi gajbice. Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 17 Oglasi Pomembno je, da projekt športnik leta podpirajo tudi v vseh občinah V seriji člankov v Savinjskih novicah, ki vse do januarske reportaže o zaključnem dogodku spremljajo priprave, bomo predstavili videnje dosedanjih dveh dogodkov znanih in naključ- nih sogovornikov, soorganizatorjev, članov ko- misije, županje in županov občin ter drugih. Tok- rat smo se pogovarjali z županjo občine Solča- va Katarino Prelesnik, nekdanjo športnico in še vedno zagreto za šport, rekreacijo in zdrav na- čin življenja. - Bi pri športniku leta kot aktivna spre- mljevalka kaj dodali, spremenili, predlagali? Že tretjo leto se organizator trudi in mislim, Ponosna sem na mladino in jim sporočam, da je za vrhunski rezultat potrebno trdo delo, delo in odrekanje. Pravimo, vaja dela mojstra, če moj- ster dela vajo. No, naše nominacije bodo dob- ro pretehtane in privoščljivo usmerjene dobrim in najboljšim. - Kot nekdanja športnica občudujete šport in športnike. Katere zvrsti športa najbolj in kdo vam je v okolju tako pri srcu, da bi ga ali jo predlagali? Ja, res je, sem nekdanja športnica in pouda- rek je na nekdanja. Žal mi zadnja leta še za re- kreacijo zmanjka časa. Vedno so mi bili bolj pri srcu kolektivni športi. Tudi spremljam raje eki- pne športe, torej tiste z žogo. Navijam za vse vrhunske športnike Zgornje Savinjske doline, a nominacije? Se bom morala zamisliti in v stro- kovno pomoč bom poklicala še koga. Moja od- ločitev bo naša odločitev, kot je zdaj to tudi del moje službe. - Boste morda glasovali, ko bodo znane in objavljene nominacije v Savinjskih novicah ter na portalu www.sportnik-zgs.si? Ko bodo znane nominacije, si bom izbrala svojo favoritko ali favorita in zanjo ali zanj gla- sovala. To je odgovornost in je privilegij hkrati. To je priložnost, da se povezujemo tako v doli- ni kot v Sloveniji. - Bi želeli kaj predlagati organizatorju?! Želite karkoli dodati tudi osebno kot občan- ka? Organizatorjem in vsem podpornikom prire- ditve se zahvaljujem za ves trud, ki ga vlagajo v priprave, potek izbire, odločevanje in organizira- nje prireditve. Organizacija takšnega projekta in prireditve poteka domala skozi vse leto in je va- njo vloženo veliko število opravljenih prostovolj- nih ur. Tudi zagotavljanje sredstev, sponzorstva in materialnega okolja ni mačji kašelj. Podpiram tudi sodelovanje s Savinjskimi novicami, ki nudi možnost, da zmagovalce izberemo ljudje. - V imenu vseh vpletenih v projekt in pro- ces športnik leta, hvala, veseli smo va- še »športne« drže pri našem poslanstvu in podpori, ki jo nudi Občina Solčava. Tekst in foto: Jože Miklavc da mu lahko damo vse pohvale. Tudi predstavni- kom posameznih občin, skupni komisiji ni lahko, saj je težko izbirati med vsemi dobrimi športni- ki v Zgornji Savinjski dolini. Vsak športnik, pa če tudi rekreativec, lahko ime naše doline ponese v svet, vsi so ambasadorji naše doline. Nič ne bi spreminjala. Tudi sama prireditev je bila dvakrat že odlično organizirana in mislim, da se nimamo v tretje česa bati. Vem, da bo spet prava poživi- tev dogajanja v dolini. - Z vašim predstavnikom Rajkom Rudni- kom, ki ste mu tudi za to leto podelili pri- stojnost zastopati vaše in interese športni- kov na Solčavskem ter v dolini, boste pre- dlagali najprej nominacije. Imate tudi pri vas športnike ali športne skupine, ki bi jih radi in ponosno predlagali kot nominirance? V Solčavi smo nogometaši, košarkarji, odboj- karji, tekači, kolesarji, strelci, lokostrelci, šahis- ti, alpinisti in gorniki. Šport in narava sta si bli- zu. Smo rekreativci, do vrhunskega športa nam pa malce zmanjka. Veliko je mladih, ki jih Rajko Rudnik navdušuje za športne aktivnosti. Vrhun- ske rezultate dosegajo na šolskih tekmovanjih. Županja občine Solčava Katarina Prelesnik: »Naše nominacije bodo dobro pretehtane in privoščljivo usmerjene dobrim in najboljšim.« Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 18 Septembra Ljudje in dogodki Pred 40 leti GORNJESAVINJSKA TURISTIČNA ZVEZA IZDALA VODNIK Že nekaj časa je, kar smo napovedovali iz- id brošure, ki bi predstavila v glavnih obri- sih Gornjo Savinjsko dolino. Najbolje je, da prepustimo besedo prof. Grobelniku, ki je o vodniku napisal takole: »Ni kaj – gornje- savinjski turistični delavci znajo »opozoriti obiskovalce na zanimivosti in lepote« svoje doline: dosedanjim mikavnim prospektom so za »praznik cvetja« (Mozirje, Hortikultu- ra 78) priložili knjižico Po Gornji Savinjski dolini.« Pred 30 leti SOLČAVANI NE BODO ŽEJNI VODE Predsednik sveta KS Solčava Damjan Ha- udej je ob otvoritvi novega solčavskega vo- dovoda slikovito dejal: »… Z novim vodo- vodom smo krajanom Solčave zagotovili takšne količine vode, da se lahko Solčava sedaj poveča se za dvakratno velikost.« Iz- delava novega vodovoda seveda ni bila lah- ko delo. Dosti je bilo potrebnega prosto- voljnega dela, saj so morali narediti kar za 1.576 m izkopov za polaganje cevi. Potreb- na so bila tudi minerska dela. Sami kraja- ni Solčave vsega tega dela ne bi zmogli, za- to so jim na pomoč priskočili graničarji z obeh karavl v Logarski dolini in s Strelče- vega vrha. Pred 20 leti MONOGRAFIJA OBČINE OB 750-LETNICI VRBOVCA Občina Nazarje je praznovanje občinske- ga praznika pričela s predstavitvijo mono- grafije in otvoritvijo razstave Nazarje skozi čas. Obe prireditvi sta se zgodili v tamkaj- šnjem gradu Vrbovec, ki je bil v znanih zgo- dovinskih virih prvič omenjen pred 750 le- ti. Monografijo občine Nazarje je predstavil njen glavni urednik Aleksander Videčnik. Vsebina je razdeljena na 21 poglavij, pou- darek je seveda na gradu Vrbovec, saj je bil razvoj kraja v preteklosti tako ali drugače povezan prav z njim. Pripravila Tatiana Golob GAŠPER BERGANT IN PERICA JERKOVIĆ V NAZARJAH Rušila stereotipe o Slovencih in zbijala šale na svoj račun Prireditev je bila darilo občanom ob njihovem občinskem prazniku. Gašper Bergant (desno) in Perica Jerković sta s svojimi dogodivščinami nasmejala številne obiskovalce. Ploščad gradu Vrbovec v Nazarjah je bila v soboto, 8. septembra, prizorišče stand up kome- dije. Obiskovalce sta zabavala Gašper Bergant iz Luč in Perica Jerković iz Ljubljane. LUČAN »STRUPEN« DO NEŽNEJŠEGA SPOLA Bergant ne pozna pomena besede tabu, saj je rušil stereotip o zadržanosti Slovencev. Dotaknil se je različnih tem. Publiko je spravljal v smeh z navidezno brezobzirnostjo in prepoznavnim domačim narečjem. Medtem ko je bil do deklet »strupen«, je fante tokrat le malo okrcal. LJUBLJANČAN POLN SARKAZMA IN SAMOIRONIJE Jerković je ustanovni član skupine Komikaze. Mnogi se ga spomnijo po avtobiografski točki »Ro- jen v Jugi«. Tudi v Nazarjah je občinstvo nasmejal s šalami na svoj račun, ko še ni bil vešč slovenske- ga jezika. Komično pripoved je začinil z mimiko, na- stop pa je bil poln sarkazma in samoironije. Po besedah župana občine Nazarje Mateja Pečovnika je bila ta prireditev darilo občanom ob njihovem občinskem prazniku. Hkrati so s predstavo predali svojemu namenu prostor, ki bo služil za različne prireditve in družabne dogodke. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 19 Ljudje in dogodki LUTKOVNI ABONMA Še malo in lutke bodo zavzele mozirski oder Otroke, njihove starše in vse, ki si bodo vzeli čas, bodo tudi letos v Mozirju razveselile lutke. Organiza- tor lutkovnega abonmaja Kulturno prosvetno društvo Jurij napovedu- je zanimiv program različnih lut- kovnih zvrsti in žanrov. Prva predstava bo v četrtek, 11. oktobra, ob 18. uri, v kulturnem do- mu v Mozirju, ko bo otroke obiska- la Muca copatarica. Letošnje pred- stave so: Muca copatarica, O be- lem mucku, Žabec pozimi, Pasku- darium (gostujejo lutkarji iz Slova- ške), Ti in jaz. Zbiranje abonmajev bo potekalo preko poverjenikov v vrtcih in šolah. ŠMS Popravek informacije V 38. številki Savinjskih novic so bili v članku o tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline pomotoma izpuščeni podatki o doseže- nih rezultatih v kategoriji članice A. Tekmovale so tri desetine in se raz- vrstile takole: prvo mesto so zasedle članice PGD Nazarje, druge so bi- le članice PGD Rečica ob Savinji in tretje članice PGD Ljubno ob Savinji. Marija Lebar 8. TRADICIONALNO TEKMOVANJE BUČ VELIKANK Tekma med Dolenjci se nadaljuje Na deževno in hladno tretjo sep- tembrsko soboto so se v Mozirskem gaju tradicionalno zbrali gojitelji in ljubitelji buč velikank. Po deževnem poletju so bila pričakovanja, da bo padel nov državni rekord, velika, a so se izkazala za neutemeljena. Zmago je, čeprav brez rekorda, dru- go leto zapored odnesel Uroš Fifolt iz Novega mesta. NA TEHTANJE PRIPELJANIH 15 BUČ Mozirski gaj in organizatorji dr- žavnega odprtega tekmovanja za najtežjo bučo so ob slabi vremen- ski napovedi poskrbeli za streho, pod katero so se zbrali obiskoval- ci prireditve. Gojitelji teh jesenskih pridelkov so napovedovali dobro bero, tež svojih največjih buč pa si niso upali napovedovati. Kljub te- mu je bilo v zraku upanje, da bo padel rekord iz leta 2016, ko je Jan- ko Lovše iz Trebnjega na tehtanje pripeljal bučo, težko 697 kilogra- mov. Slednja velja za nesporno re- korderko mozirskih tekmovanj. Po tehtanju prinešenih, zbralo se je MOZIRJE Zveri ušle iz cirkusa Pretekli konec tedna se je v Mo- zirju mudil cirkus Adriano. Ne gle- de na to, da v njem ne izvajajo točk z živalmi, si ne moremo misliti dru- ge kot to, da so z njim prišle v kraj tudi divje živali, ki smo jih srečeva- li na Savinji. Obrni stran. 15 gojiteljev, je rekord ostal nedo- taknjen. Člani društva ljubiteljev buč so tudi letos pod budnim očesom Iva Milovanoviča in Matija Petrina, ki sta skrbela za regularnost rezul- tatov, eno za drugo skrbno vozili na tehtnico. Napetost je naraščala z vsakim novim tehtanjem. Za razli- ko od prejšnjih let, majhnih buč le- tos sploh ni bilo, kar kaže na dob- ro letino. LOVŠE IN FIFOLT ZA ZMAGOVALCA Dosedanji petkratni zmagova- lec tega tekmovanja Janko Lovše je težko pričakoval številke, ki so se izpisale ob tehtanju njegove bu- če. Tehtnica se je ustavila na 550 kilogramih. Sledil je še zadnji ko- rak tekmovanja, tehtanje buče Uro- ša Fifolta. Ob njegovem pridelku so se številke hitro obračale, pokaza- le pa 607 kilogramov, kar je bilo do- volj za zmago. Tekmovanje je bilo letos medna- rodno, saj je iz okolice Dunaja go- jitelj Friedrich Melka pripeljal na tehtanje svoj pridelek. Njegova bu- ča je tehtala 511 kilogramov, kar je zadostovalo za tretje mesto. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Ko sta Matija Petrin (levo) in Ivo Milovanovič (desno) stehtala bučo Janka Lovšeta (na sredini), je bilo jasno, da mu bo za zmago zmanjkalo kar nekaj kilogramov. Zmagovalec in letošnji državni prvak Uroš Fifolt s svojo, 607 kilogramov težko lepotico Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 20 Ljudje in dogodki, Oglasi MOZIRJE Cygnini gorvodno Delejevega jeza Seveda trije labodi, ki so pretek- li petek uživali na Savinji med Mo- zirjem in Nazarjami, niso ušli iz cir- kusa. So dokaj redek pojav pri nas, zato so popestrili dan marsikomu, ki se je takrat sprehajal ali vozil s kolesom ob reki. Znanstveno ime zanje je Cygni- ni. Živijo ob z rastlinjem bogatih sladkih vodah na zmernih in hla- dnih območjih po vsem svetu ra- zen Afrike. Prehranjujejo se z ra- stlinsko hrano. Sedaj, ko je pritis- nil jesenski mraz, pa jih najbrž že ni več pri nas. Tekst in foto: IS PETKOVI NA PEČEH Niso šli po gobe, a nabrali velike dežnikarice Družina Juvan – Petkova je gobarila z dežniki. (Foto: Jože Miklavc) Ko včasih rečemo, ti pa so šli »po gobe«, mor- da ne mislimo povsem tako, saj je morda bila huda nesreča, ki se je končala z najslabšim mo- žnim izidom. A so že, na srečo redko kdaj, ljud- je preminili tudi zaradi strupenih, smrtno nevar- nih gob, ki so jih nabrali in zaužili zaradi neved- nosti, površnosti ali lahkomiselnosti. V teh dneh je tu letošnji tretji, že jesenski val vzrasti nekate- rih zgodnje jesenskih gob, ki bi lahko nepozna- valcem, neprevidnim nabiralcem povzročili tu- di težave, če se ne bi strogo držali pravila »gobe glej, fotografiraj, ne brcaj in ne jej, če jih ne poz- naš dovolj dobro«. JUVANOVI NA IZLETU NABRALI MARELE Tega načela se držijo tudi Na Pečeh živeči Ju- vanovi, po domače Petkovi, ki so se odpravili na izlet v naravo in nabirali marele. »Te gobe dob- ro poznamo, zato smo jih pokazali tudi našim ot- rokom Blažu, Maji in Janu. Prej ko bodo poznali te lepe marele (nabrali so orjaške dežnikarice – Macrolepiota procera, op. p.), prej bodo imeli ve- selje in znanje do nabiranja gozdnih sadežev in gob, nam je povedala njihova babica Justina. Za posnetek so se postavili brez obotavljanja, saj so skupaj nabrali le 2 kg nezaščitenih gob, ki so zanesljivo užitne in uporabne v kulinariki. NADZORNIKI NA DELU TUDI PRI NAS In ne pozabimo, vse pogosteje lahko nadzor- niki nabiralce vprašajo: »Koliko ste pa nabrali danes? Pokažite pleteno košaro, da ocenimo in stehtamo.« Tak je pač red in kultura gobarjenja naj se spoštuje. Jože Miklavc Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 21 Šport, Organizacije ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA, ŠMARTNO OB DRETI Trim kolesarjenje in memorial Mihe Gostečnika Trim kolesarjenja se je udeležilo 56 kolesarjev. (Foto: Barbara Rozoničnik) Ekipi Mladi in Stari sta se pomerili v košarki. (Fotodokumentacija ŠD Lipa) Športno društvo Lipa že več let prireja trim kolesarjenje za staro in mlado. Tradicionalnega dogodka, ki je bil sprva načrtovan za prve dni septembra, a ga je odplaknil dež in je potekal v nadomestnem terminu ob koncu meseca, se je udeležilo 56 kolesarjev. Na pot so se podali iz Športno rekreacijskega centra Račnek skozi Šmartno ob Dreti v Kokarje, kjer jih je pričakalo manjše okrepčilo. Od tam so v spremstvu gasil- skega vozila nadaljevali proti Nazarjam na Brdo ter krožno pot zaključili v Šmartnem ob Dreti. Popoldne je bilo namenjeno košarkarski tek- mi med domačima ekipama Mladi in Stari v spo- min na Miho Gostečnika. Čeprav memorial ni- RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Ribarili v spomin na dolgoletnega predsednika Ribiči so v času počitka med dvema polčasoma izmenjali izkušnje, vmes pa stopili tudi pred fotografski objektiv. (Foto: Benjamin Kanjir) Na tretjo septembrsko soboto so se pri mo- zirskem ribniku zbrali člani tamkajšnje ribiške družine. Kar 25 se jih je udeležilo tekme, ki jo vsako leto organizirajo v spomin na pokojne- ga starosto ribištva Franca Pogelška. Sreča je zmago tokrat namenila Dušanu Žnidarju. POMERILI SO SE V MUHARJENJU V spomin na Franca Pogelška, ki je dolga de- setletja skrbel za delo in razvoj domače ribiške družine, se mozirski ribiči konec poletja vsako leto zberejo v njegov spomin. Pomerijo se v mu- harjenju z uporabo zgolj suhih muh, kot ulov pa štejejo le lipani. LIPANI SLABO PRIJEMALI Po uvodnem pozdravu predsednika druži- ne Mileta Kojca so se udeleženci tekmovanja podali za Savinjo. Zasedli so del za nazarskim podjetjem malih hišnih aparatov in lovili dvak- rat po uro in pol. Sodniki ob vodi so skrbno me- rili prijeme, ki pa jih ni bilo veliko. Dan je bil si- cer lep, lipan pa je vseeno riba, ki se ne pus- ti ujeti kar tako. DUŠAN ŽNIDAR NALOVIL NAJVEČ Po koncu lova so se zbrali pri ribiškem domu, kjer so razglasili in nagradili zmagovalce. Na tretje mesto se je uvrstil Janez Brinjevec, drugi je bil Jozo Lastrič, največji uplen pa so sodniki namerili Dušanu Žnidarju. Benjamin Kanjir ma resnega tekmovalnega naboja, saj gre pred- vsem za druženje, je letos ekipa Mladi v odločil- nih trenutkih pokazala več zbranosti v napadu in ekipo Stari premagala za celih 114:100, je po- vedal predsednik ŠD Lipa Alen Acman. Barbara Rozoničnik 114 : 100 je bil rezultat košarkarske tekme, na kateri je ekipa Mladi premagala ekipo Stari. Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 22 Šport, Pisma bralcev, Oglasi O zaviranju napredka (SN 38, str. 5) Po zaslugi levičarjev – kdo drugi naj bi nam bil sploh spo- soben vladati? – naj bi nam šlo čedalje bolje. Ker očitno reagi- ram prepočasi – tu so pač že leta – tega zaenkrat še nisem zaznal. No, saj navsezadnje na gre le za- me, važno je, da je večina z novo vlado, ki jo je izvolila, lahko zado- voljna. Če je seveda važno le to, da na oblasti ni Janše, vse drugo pa prav nič. Niti to, koliko nam ob koncu meseca, če sploh, še osta- ne v žepu. Kot že omenjeno, me navduše- nje nad večinoma starimi obra- zi v novi vladi še ni doseglo. Nad novimi, predvsem nad Levico, pa se človek, ki je količkaj nor- malen, lahko samo zgraža. Lah- ko ostane brez besed, lahko pa – kar je skrajna varianta – vse pre- kolne, da se tudi ponoči sveti kot pri belem dnevu. Da ne bo prav nič bolje, samo še slabše, se je vsem razumnim ljudem res težko sprijazniti. Preostalim je pač vse ravno, kot jim je bilo že na dan volitev. Škodljivci niso le v vladni pala- či, parlamentu, na krompirju, re- pi, še marsikje so se naselili. Lep primer je naveden v SN, da lahko res vsakdo vidi, kakšne so pra- kse pri nas. Članek je koristno prebrati vsaj dvakrat. Drugič laž- je verjameš, da ne gre za šalo. V KLS Ljubno so namreč kar pet mesecev čakali na dovolje- nja za gradnjo hale, za katero se je nazadnje izkazalo, da niti niso bila potrebna. Zaradi tega je bila storjena velika škoda. Tako pod- jetju kot državi, ki še kako rada pristavlja svoje lončke. Pa bi bila lahko zadeva teoretično rešena že v prvi minuti po prejemu proš- nje, ki jo je prejel organ, pristo- jen za njeno odobritev (ARSO), v praksi pa vsaj v naslednjem de- lovnem dnevu. Seveda v normal- ni državi. Za telefonsko obvesti- lo bi bila dovolj ena samcata mi- nuta. Takšno »hitro« ukrepanje je za moje pojme popolnoma nedo- pustno, pravi škandal. Nujno bi ga bilo sankcionirati. Prav vsak brezvestnež je v državi preveč, in dokler za svoje napake ne bodo odgovarjali, jih bodo vedno zno- va in znova ponavljali. Ista meri- la morajo veljati tudi za vlado, za sodnike, skratka za vse. Naj le še zaključim. Saj vem, da se prav nič ne bo zgodilo, nič premaknilo na bolje. Ker ne bo tožnika, ne bo niti sodnika. Nad birokrati, vlado in končno tu- di nad sodniki je samo še nebo. Včasih so bili še ustavni sodni- ki, danes jih vse bolj socialistič- na in samoupravna oblast sploh ne »šmirgla« več. Vse to in še marsikaj drugega bi se dalo popraviti že (ali šele) na naslednjih državnozborskih volitvah, a žal so ljudje otopeli, in naša bodočnost je zato breziz- hodna. Žal, vendar lagal vam ne bom. Nisem eden tistih, ki nam s povsem mirno vestjo (v bistvu kot da je nimajo) lažejo prav vsak dan. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Žak Mogel ponovno na stopničkah, skupno tretji Žak Mogel (drugi z desne) z rednimi uvrstitvami na stopničke celinskega pokala kaže odlično pripravljenost. Celinski pokal v smučarskih skokih se je pretekli konec tedna selil na Poljsko v Zakopane. Našo državo je med drugimi zastopal Žak Mogel iz SSK Ljubno ob Sa- vinji BTC, ki je med vsemi Sloven- ci dosegel najboljši uvrstitvi. Na nočni tekmi je po vodstvu v prvi seriji dosegel četrto mesto. Na drugi tekmi je rezultat še izbolj- šal in končal na tretjem mestu. V prvi seriji je bil komaj 13., a se je z odličnim drugim skokom po le- stvici krepko povzpel. Dve tekmi pred koncem pole- tnega celinskega pokala je Mo- gel v skupnem seštevku tretji in z odličnimi možnostmi, da v nem- škem Klingenthalu poskrbi za do- datno kvoto Slovenije ob začetku svetovnega pokala. ŠMS STRELJANJE Z MALOKALIBRSKO PUŠKO Zmagal Ivan Rihter Z leve: predsednik SD Gornji Grad Peter Bezovšek, drugouvrščeni Zdravko Vrankar, zmagovalec Ivan Rihter in tretjeuvrščeni Boris Purnat (fotodokumentacija SD Gornji Grad) Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču gornjegrajske lovske družine organiziralo strel- ske nastope z malokalibrsko pu- ško. Strelci so streljali na 50 me- trov leže po 10 nabojev v malokali- brsko tarčo, brez poizkusnih nabo- jev. Prireditev je trajala od 8. do 18. ure, število nastopov ni bilo ome- jeno. Za končni rezultat je štel naj- boljši dosežek. Nastopili so lah- ko vsi starejši od 14 let. Z 89 kro- gi je zmagal Ivan Rihter, po enega in dva manj sta nastreljala Zdravko Vrankar in Boris Purnat. Janez Kolar Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 23 Kronika, Zahvale, Oglasi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Žalostni smo, ker smo jo izgubili, hvaležni Bogu, da smo jo imeli. V SPOMIN Pavla IVANUŠA 17. septembra je minilo leto dni, od kar se je od nas poslovila naša draga mami, babi in prababi Pavla Ivanuša. Spominjamo se je sleherni dan. Pogrešamo jo. Vsi njeni ZAHVALA ob izgubi drage sestre, tete Danice PIEBER rojene Planovšek 8. 7. 1949 - 18. 9. 2018 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za darovane sveče, svete maše, izrečena sožalja in molitve. Žalujoči brat Stanko s Pavlo ter nečaka Robi in Sonja z družino • VINJEN VOZNIK BREZ VELJAVNEGA VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Spodnja Rečica: 19. septembra v popoldanskem času je bil ob kontroli prometa v Spodnji Rečici ustavljen voznik osebnega av- tomobila, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti. Preizkušen je bil z indikatorjem alkohola, ki je pokazal 0,63 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Med postopkom je bilo ugotovljeno tudi, da voznik ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo mu je bilo zaseženo in zoper njega je bil podan obdolžil- ni predlog na Okrajno sodišče v Celju. • TATVINA ZLATNINE Raduha: 20. septembra je občan iz Raduhe obvestil dežurne- ga policista o tatvini zlatnine. V roku zadnjih dveh mesecev mu je neznani storilec iz stanovanjske hiše ukradel zlatnino v vred- nosti okoli 2.000 evrov. • VOZIL POD VPLIVOM KANABISA IN KOKAINA Spodnja Rečica: V nočnem času 22. septembra je patrulja ob kontroli prometa v Spodnji Rečici ustavila voznika osebnega av- tomobila. Vozniku je bil odrejen in opravljen test na prepoveda- ne droge, ki je pokazal prisotnost kanabisa in kokaina. Odrejen mu je bil strokovni pregled, ki ga je odklonil. Vozniku je bilo za- seženo okoli 5 g prepovedane droge. V zvezi odklona strokovne- ga pregleda sledi obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju. Prepovedana droga je bila poslana v analizo, nakar sledi odloč- ba o prekršku. Srce tvoje je zastalo, zvon slovo ti je zapel, misel nate je ostala, spomin za vedno bo živel. V SLOVO Matevžu BIDRU 1937 - 2018 Ob njegovem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, za izrečena sožalja, za darovane svete maše, sveče in po- darjeno cvetje. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi domači Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 24 Za razvedrilo KORISTNO S PRIJETNIM Županja Katarina Prelesnik na pohodu na Pavličevo sedlo: »Po- beriva plastične odpadke ob poti, potem se bova lahko posvetila še gobarjenju.« Njen mož Herman Prelesnik, udeleženec pohoda in čistilne akci- je: »Draga, predlagam, da vrečko zamenjaš za košaro in se tudi sa- ma spustiš po strmini. Verjetno te kje čaka kakšen jurček.« KAKO TI PRISTAJA Ob nedavnem srečanju na bočkem odru kulturnega doma sredi podeželskega petja sta se Betka Ročnik (levo) in Simona Zadra- vec dobro ogledali. »Ti, Beti, a imaš čist novo frizuro? Odlično ti pri- staja, pa k frizerju ni treba vsak drug dan,« je menda komplimenti- rala v nulo oblečena in počesana Simona. Medtem ko je moderator France Peternel potrpežljivo čakal, da se zmenita, je Betka še pri- stavila: »Hvala, da si opazila. Pa ahtaj, se mi zdi, da naju nekdo slika.« BRITANSKI BIXIT V LOGARSKI DOLINI Da celinske Evropejce Britanci ne nehajo presenečati, bi ne pre- senetilo več, če ga ne bi po brexitu začeli bixati še v Logarski dolini. Britanka na sliki je zbujala pozornost, ko je z masko živalske glave na glavi hotela zbuditi pozornost škotskega goveda. Kar nekaj časa je potrebovala, da se jo je usmililo eno govedo, saj se ve, da Škoti ni- so za brexit oziroma izhod Združenega kraljestva iz EU. Časa za sel- fi dveh ne prepametnih glav potem ni bilo, saj je Britanka zaslutila, da bo kmalu na poti v Cvetke in koprive, brane tudi v London cityju. (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: NZ) Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 40. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Miha Marenče: Zgodbe starega macesna Knjižni svet gozdarja in naravo- varstvenika Miha Marenče sestav- ljajo naravoslovje, planinsko lepo- slovje, zgodovina ter izbrana de- la pesnikov in pisateljev. Všeč so mu tudi premišljevanja o različnih stvareh. Tako v svoji knjigi Zgodbe starega macesna, v kateri se pre- pletajo zgodbe, spomini in premiš- ljevanja, zapiše sam pisatelj. Njegov založnik mag. Janez Čer- nač v svojem zapisu doda, da so njegovi zapisi dragocen dokument preteklega in sedanjega časa na področju varstva narave. Kot doda- ja Černač, v knjigi prebiramo tudi o smereh razvoja v sedanji globa- lizaciji, ki bo odločilna za življenje vseh bodočih rodov ljudi in ekolo- ških sistemov v našem okolju in na planetu. Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 26 Petek, 28. september ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (st. dečki) ob 17 .00. Mozirski gaj Zaključna delavnica projekta Mreža Zdravo z naravo ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave Rosane Štiglic ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje dr. Petra Weissa Siti nismo bili, žejni pa: izvirni frazemi v zgornjesavinjskem narečju Sobota, 29. september ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotna ustvarjalnica za otroke ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma – ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah (člani) ob 18.00. Mozirski gaj Koncert z Majdo in Marjanom Petanom ob 40-letnici Mozirskega gaja in svetovnega dneva turizma Torek, 2. oktober ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 3. oktober ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Četrtek, 4. oktober ob 16.00. Pred Osrednjo knjižnico Mozirje Odprtje 8. sadjarske razstave ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Začetek ur pravljic ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev Petek, 5. oktober ob 8.00. Galerija Mozirje Sadjarska razstava (traja do ponedeljka, 8. oktobra, od 8. do 18. ure) Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali- tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI – PRODAM Prodamo prašiče, težke od 100 do 160 kg; gsm 031/832-520. Prašiče, najboljše mesne pasme, za dopitanje na večjo težo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam kozlička za zakol ali na- daljnjo rejo; gsm 051/250-313. Prodam bikca sr; gsm 041/243- 046. Prodam 2 bikca za nadaljnjo rejo, 190 in 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Poni konja, starega 3 leta, prodam; gsm 031/695-208. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim teličko simental, staro 19 dni; gsm 031/465-969. DRUGO – KUPIM Traktor in ostalo kmetijsko meha- nizacijo kupim; gsm 041/259-810. Kupim vse tomos mopede za nor- malno ceno razen avtomatikov; gsm 068/692-652. DRUGO – PRODAM Prodamo jabolka za prešanje; gsm 031/815-238. Prodamo grozdje izabela-jurka, ce- na po dogovoru; gsm 040/647-306. Prodamo otroško kolo schwinn ti- gress 12 col, modre barve. Cena 30 eur; gsm 051/357-753. Prodam lupinico cybex vijolične barve + isofix nastavek, zelo kva- litetna in lepo ohranjena. Cena 90 eur; gsm 051/357-753. Hladno stisnjeno bučno olje, cena za liter 12 eur; gsm 051/366-133. Prodam traktorski mešalec za gno- jevko craina; gsm 031/214-997 . Prodam bale prve košnje; gsm 051/839-433. Fižol sivček in češnjevec, prodam; gsm 030/914-992. Traktorske verige 14.9 R28; gsm 041/727-861. Prodam predsetvenik gorenc d. 180; gsm 041/775-477 . Prodam mošt (sauvignon, rumeni muškat, mešana zvrst, modra fran- kinja); gsm 031/782-708. Prodam cisterno creina 2.700 l, dobro ohranjeno; gsm 041/519- 5 0 7. Prodam tuš kabino 90 x 90 cm, sta- ro 2 leti; gsm 070/788-025. DRUGO – MENJAM Grozdje izabela menjam za jabolka krivopecelj; gsm 041/862-214. NEPREMIČNINE Na Ljubnem ob Savinji prodam opremljeno garsonjero, Cesta v Rastke 60; gsm 070/777-281. www.savinjske.com Savinjske novice št. 39, 28. september 2018 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi