Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of
A- S.
ltlT, on Hie at the Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President, General.
• ¿U m koristi dalarokog a
;ju4»tva. DtUvd m opv«. vUmí 4m TM|«. kar pr«* duchrojo.
TU« war U dovotod ta tetoroot. of Iks work-kf cUu. Workor» ara ontitlod ta all what t hoy
M Mcoa4-«lai\s matUr. D««. I. 1MT. «t tka po.t cftU« O!.. und*r th. Act of Coa*r«.» of March iré. lilt.
Off Id: 4001 V. II. St., Cfcicige, Ml. Delavci vseh dežela, združite te!"
5TEV. (NO.) 585. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTI
Historie
PAZITE
aa ¿»«vilko v oklopaju, ki M nahaja polog vaioga
naslova, prilopljo-aoga »podaj ali na } ovitku. Ako jm /535 ,
itovilka ........
t «da j vam • prihodnjo tU-vilko natega lista potoio naročnina. Prodno, p*, aovito jo takoj.
E. CHICAGO, ILL., dne 27. novembra (Nov. 27) 1918. LETO (VOL.) XIII.
pravo.
Italijani, ki ugovarjajo aneksijo dežel ob vzhodni obali Jadranskega morja, se sklicujejo na zgodovino in skušajo c njo dokasati, da je njih zahteva opravičena. Da ne bo napačnega razumevanja, naj na tem mestu povemo, da nimajo vsi Italijani takih^spirarij; v Italiji ;»anii ima imperialistična politika močno opoticijo, ki tudi ni brez vpliva. Govoreči v zvezi a primorskim vprašanjem o Italijanih torej ne ralalimo na ves narod», ampak le na aneksionistične stroje.. Te nam pripovedujejo a knjigo v roki, da ima Italija na pod* lagi preteklosti pravico do Istre, do Krasa, do Dalmacije, do otokov.
To se imenuje "zgodovinsko pravo". Če se sprotno porabi, se z njim res lahko utemelji vse, kar «ahteVajo aneksionisti. Toda težko bi si bilo v Evropi sploh izmisliti kakšno teritorijalno zahtevo, ki se ne bi dala opravičiti na podlagi historičnega prava; če bi vsak narod nastopil s tem argumentom in bi se oglasile ¿e vse vladajoče iu od-atavljene dinastije s "pravicami" enake vrste, bi morala hipoma izbruhniti nova vojni, v kateri bi vsi stali v boju proti vsem in bi se klali za uve-Ijavljenje kaosa in anarhije.
Zgodovinsko pravo je fcilo pri diplomaciji stare šole zelo v čislih, v skl^Jišču politike po je malo kateri instrument tako reakcionaren, miru in naprednemu razvcjju nevaren, kak<y ta.
Smisel zgodovinskega prava je v kratkem ta: "Tointo je bilo nekdaj moje; tate j zahtevam, da se mi vrne." "Nekdaj" je zelo |aztegljiv pojm;
preteklost človeštva je zelo il»)**, in to je za fffc staše historičnega prava dobro. X*hko si namreč iz vseh številnih tisočletij zgodovine iste r o tisto dobo, ki je za njih zahtev»» najugodnejša. Ohanem
pa jc v tem njih glavna nesreča; komurkoli pride na misel, da obrne kakšno drugo stran zgodovinske knjige, prekucne /. isto zgodovino njih zahtevi in postavi lahko svoje na njih mesto. <"'e bi zgodovinsko pravo res ki j veljalo in bi se moral svet urediti po njeni, bi se morala zgodovina ustaviti, obrniti nazaj, namesto današnjih razmer bi se mo* rale vrniti včerajšnje, te bi sc morale, umakniti predvčerajšnjim in tako dalje do ustvarjenja j sveta.
Italijani posegajo po svoje argumente v llfl stoletje. Takrat sicer se ni bilo Itaiije — izvzemll kot geografičen pojm. Zgodovinskih tehnikov na spravi to v zadrego V tistih časih je obstajal* aristokratična republika Venecija. Italija je nja politična dedinja, torej ima .pravico do tega, kar je nekdaj bilo beueško.
Konstrukcija je spretna; toda Če gledan* tehnikom na prste, opazimo, da se obrača teorija sama proti sebi. Od vsakega političnega prineipa smemo zahtevati doslednost; če išče svojo opravičenost gredoč nazaj, ne sme naenkrat napraviti skoka naprej. Kaj je merodajno? Kar je bilo v 13. stoletju, ali kar se je zgodilo v 19. T
Beneška republika je gospodovala v jugoslovanskem Primorju. Ne maramo sc tukaj spuščati*
v razpravo, kako jc gospodovala; bil je srednji
, iS
vek in njene metode so bile srednjeveške. Žal da čuti prebivalstvo še danes posledice gospodarstva, ki je le jemalo, ne vpoštevaje, da je treba skrbeti za izpolnitev povzročenih prafuot. Beneška republika pa ni vladala le v Zadru, temveč je imela posesti tudi v Kgejskem morju; bila je za tedanje čase sploh svetovna država. Ako bi se Italija smatrala za njeno dedinjo in nastopila z zahtevami po vsej njeni posesti, bi morala priti v konflikt ne le z Jugoslovani, temveč s celo vrsto narodov.
Zakaj pa naj ima zgodovina 13. stoletja za Sedanjost večji pomen, zakaj naj sc iz nje črpa več pravi«- kakor iz kakšne druge dobe? V vseh primorskih krajih je gospodovala Avstrija; v njeni oblasti m> bile tudi Benetke in tudi ona bi se bila lahko glasila kot dedinja republike dožev. Tedaj ne bi smeli Jugoslovani imeti večje skrbi, kakor da skušajo nanovo zgraditi državo, katero so z veseljem pomagali rušiti in posaditi na tron av-tokracijo, katere so se komaj rešili.
Bila bi vnebovpijoča neumnost, ali s teorijo "zgodovinskega prava" bi se popolnoma vjemala. S to teorijo bi se vjemalo še .toliko drugih reči, da bi se iz nje porodila največja zmešnjava.
Zgodovinsko pravo je povzročilo v Evropi več gorja kakor katerokoli drugo geslo. V njegovem imenu so se vodile najbolj roparske vojn*»; z njim so se opravičevale nezaslišane infamije. Narodi so prelivali kri za monarhe, ki so se na eni iti.na drugi strani bojevali za svoje "zgodovinske pra-
vice" — in so imeli prav, ker je šlo le za to, katera stran zgodovine se čita.
Sedanja vojna se je po našem mnenju vodila za to, da se ustvari nov svet. Mir se ima skleniti za jutršnji in pojutršnji, ne pa za včerajšnji in predvčerajšnji dan. Treba je le pogledati Wil-.sonova načela, pa sc ne more priti do druzega sklepa. Za tak mir ne more biti merodajno, da je po raznih primorskih mestih Še iz kamna izklesan beneški lev, da jc bila Ogrska nekoč pod turško oblastjo, da je na Balkanu enkrat eksistiralo Dušanovo srbsko earstvo, enkrat pa Simeonovo bolgarsko, da so llabsJburžani posedovali toliko sveta, da niso videli solnea zahajati v svojem cesarstvu, da je bil Carigrad glavno mesto vzhodno rimske države, ali pa da v Ameriki ne-\kdaj ni bilo ne belih ne črnih ljudi. Stabilen mir se more uravnati le na podlagi resničnosti sedanjih dejstev. I>a so Slovenci v 7. stoletju živeli v l*ustriški dolini na Tirolskem in imeli ribiško vas, kjer je danes Dunaj, nam ne daje pravice, da raztegnemo meje jugoslovanske oblasti do Donave. Narodne pravice gredo .Jugoslovanom tam, kjer žive danes, in to velja enako za druge narode. Le na taki ptsilagi je mogoč mir, proti kateremu ne bo opravičenega ugovora. Tako konstituirani narodi lahko vstopijo v Ligo narodov brez strahu, da bi bila taka zveza instrument za vzdrževanje krivice. Odtod gre potem razvoj lahko v bodočnost, za relikvije preteklosti pa lahko zgradimo toliko muzejev, kolikor jih bo zahtevala pieteta in potreba znanosti.
fr.T.
je primorje.
t*
Italijanski propagandisti, ki zagofarji kaijo primorskih krajav ¿jak**^" monarhije, te poslužujejo aa j* rasnih argumentov, da _
morju po svojem prebivalstvu italijanski značaj.
fo bi bilo to kaj več kakor pravljiea, bi od svoje strani takoj opustili boj sa te pokrajine, prvič zato, ker nočemo, da se prične nova doba zgodovine s krjvičnostjo, drugič, ker ne bi mogli Jugoslovani trajno držati krajev, ki niso jugoslovanski, in tretjič, ker bi bil tak boj neizogibno brezuspešen. V taki kontroverri, kakršna je sedaj mied Jugoslovani in Italijani, ne zadostujejo trditve; če ima nasprotna stranka dokaze, da se vje-ma njena teorija z dejanskim položajem, tedaj je naša stvar pred vsakim nepristranskim forumom izgubljena. Zaradi tega ne bi hoteli pričeti procesa, v katerem ne bi bila pravica na naši strani ; dasi atopajo Jugoslovani šele s prvim korakom kot politično enoten narod v življenje, vendar razumemo, da bi si v družbi narodov silno škodovali, Če bi se predstavili svetu že ob začetku z osvojevalnimi tendencami in krivičnimi zahtevami.
Na srečo nam je lahko dokazati opravičenost našega stališča; vsak nepristranski preiskovalec razmer v primorskih deželah se mora prepričati, da je večina ondotnega prebivalstva pretežno slovanska in zaraditega lahko sprejmemo vsako objektivno preiskavo brez strahu».
V Avstriji je bilo zadnje ljudsko štetje leta 1910. Ta procedura je bila v bivši habsburški monarhiji zelo nezanesljiva. V poliglot ni državi, po kateri so neprenehoma hrumeli viharji narodnih bojev, bi bila natančna določitev narodnostnih razmer nadvse važna. Prav tega pa so se avstrij-

ske vlade branile na vse liriplje, ker bi bilo pri znanja resničnega položaja neizmerno oviralo njih germanizatorične namene. Pred vsakim ljud-od slovanske strani predlagalo, narodnost fStfffcivalcev, a vsako->rat je bil tak predlog odklonjen. Zapisoval se je namesto tega "občevalni jezik", in Slovani ao bili tisti, ki so bili s to metodo najbolj oškodovani. S takim štetjem se je najbolj pomnoževala nemška narodnost, v Primorju pa je imela tudi italijanska dobiček od njega.
Nekoliko zgledov ilustrira to dejstvo.
Službeni jezik avstrijske vojske in domobran-stva ter vojne* mornarice je bil nemški. Vsled tega se je samo po sebi razumelo, da je morala biti nemščina tudi "občcvalni jezik" za vojake. Državni uradnik v Ljubljani je bil lahko Slovenec, toda če bi bil zapisal slovenščino v rubriko obče-valnega jezika, bi si bil lahko skazil kariero za vtse čase.
V Primorju je italijanščina uživala nekatere pravice, ki jih slovenščina oziroma hrvaščina ni imela nikjer. V Trstu, v Poreču, v Gorici je bil italijanski jezik uradno v rabi pri sodiščih; pri namestništvu, pri državni policiji, pri davčnih in carinskih uradih, pri državnem pravdništvu, na pošti se je uradovalo nemško in italijansko. Avtonomne oblasti so bile italijanske. To jc dajalo italijanščini tudi pri uradnem štetju prednost.. Pri trgovski mornarici je službeni jezik italijanski. Socialna vrstitev prebivalstva se po večini vjema z narodno: Kmečko ljudstvo in iz njega izhajajoče delavstvo jc jugoslovansko; slovenski in hrvatski člani inteligenčnih poklicev so večinoma kmečki sinovi. Nasprotno so industrijalni podjetniki in bogata buržvazija pretežno italijanske narodnosti.
Pri takem ljudskem štetju, kakršno sc je vršilo v Avstriji, se močno čutijo posledice tega razmerja. Gospodarska odvisnost je velik faktor. Če se vsame v poštev, da so popisovali prebivalce ftonajvač italijanski uradniki, jia.ua riiriafal redi odvisni od italijanskih podjetnikov, da je aa slovensko služkinjo kar njena italijanska gospodinja zapisala občevalni jezik, je lahko razumeti, da ni moglo biti štetje v prid slovanski narodnosti. Najbolj se je to čutilo po mestih; na deželi, kjer je ljudstvo kompaktno slovensko ali hrvaško, je vpliv večinoma izginil; uveljavljal sc je le tam, kjer obstaja še "kolonski sistem", to se pravi, kjer so kmetje le najemniki baronskih ali cerkvenih zemljišč, kakor ponekod na Goriškem in v Dalmaciji, in so razmere še zelo podobne nekdanjemu tlačanstvu.
Kljub vsem neugodnostim je bilo tudi temu sistemu nemogoče popačiti sliko tako, da se ne bi bila izkazala slovanska večina v Primorju. ..
Oficijelni rezultat ljudskega štetja daje sledeče številke:
Za Trst in okolico li*0,808 prebivalcev; od-teb 118,959 Italijanov, 59,974 Slovanov, 11,870 Nemcev.
Za Goriško 249,658 prebivalcev; Italijanov 90,119, Slovanov 155,039, Nemcev 4,500.
Za Istro 382,652 prebivalcev; Italijanov 145,-517, Slovanov 224,400, Nemcev 12,735.
Za Dalmacijo 633,778 prebivalcev; Italijanov 18,028, Slovanov 612,669, Nemcev 3,081.
ftkupne številke za te dežele so sledeče:
Vsega prebivalstva skupaj 1,456,$91.
Italijanov 372,623.
Jugoslovanov 1,052,082.
Nemcev 32,186.
Tudi če bi verjel i/v natančnost teh številk, pa šc ne bi dobili iz nji^ prave slike.
Med Istro in Dalmacijo sega Hrvaška s svojo
obrežju in v zaledju popolnoma jugoslovansko;
odštevši močnejšo kolonijo na Reki ni v tem delu
dežele sploh italijanskega prebivalstva. Meje med t Hrvaško in Dalmacijo na eni in Isfro na drugi strani so bile politične. Gcografično sc nam pa kažejo vsi ti kraji kot celota; zlasti odkar je izginila avstro-ogrska monarhija, ki je iz avtokratično mo-narhističnih in germanizatoričnih razlogov zasledovala politiko desintregacije svojih narodov in drobila njih dežele, je treba računati s Primorjem od Trsta do Tlčina kot enotnim teritorijeunPogled na zemljevid pokaže to popolnoma jasno. Obrežna Črta sama na sebi ne pomeni nič; merodajno je o« zemlje, kateremu služi obal kot mejna črta; v*e to zaledje vzhodne Jadrahrfke ofbali pa jc od Koro-ške do Albanije jugoslovansko. Zaledje vzhodnega Jadranskega obrežja sestavljajo dežele Goriška, Kranjska, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Črnagora in v ozadju Srbija, popolnoma jugoslovanske dežele, za katere je Jadransko morje naravna meja.
Italijani imajo v teb krajih svoje naselbine. Noben pameten človek ne taji tega in splošno jc priznano, da sc morajo tem italijanskim manjšinam garantirati narodne pravice. Ali iz eksistence teh manjšin, ki tvorijo v posameznih krajih — v Trstu, v mestih ob zapadni istrski obali — lokalne večine, sc ne smejo izvajati napačni sklepi za ves teritorij in na podlagi te eksisteree sc ne more zanje zahtevati nadvlada nad tw idstvom, ki je po svoji ogromni veČini jugoslovansko.
i
«Jadransko morje
Italija je prebila nekoliko revolucij, preden je iz geografičnega pojma postala narodno-poli-tična enota. Ne le Garibaldijeva akcija, ampak tudi vojne z Avstrijo so bile revolucionarnega značaja. Na vsak način je bilo ustvarjenje enotne italijanske države revolucionarno dejanje in po takem rojstvu bi bilo pričakovati, da bodo v njenem življenju veljala liberalna in napredna načela. To se pa vendar ne more brezpogojno trditi; med njenimi politiearji imajo veliko besedo pristaši šol, katerih nauki so vse prej kakor moderni. Rim je rojstno mesto mnogih dogem, zaradi katerih je katoliška cerkev izgubila na miljone religioznih ljudi, katerim pa je bila neznosna zahteva, da naj se jim misli petrificirajo; kakor verske, so pa v Italiji tudi politične dogme neizmerno trmaste., Kar se tiče njenega notranjega življenja, je Italija prav zaradi tega v večji nevarnosti revolucije kakor marsikatera druga država in kdorkoli je zasledoval njeno notranjo zgodovino, je lahko čital znamenja. Kar sc tiče zunanje politike, pa uatvarja dogmatika prav se-daj nevarnosti, ki so faktfčno večje, nego jih morda gospod Sonnino ceni.
Ideje, ki jih je razlagal predsednik Wilson o novi ureditvi sveta, so večini italijanskih aktivnih državnikov tuje. Oni podlegajo sugestiji tradicije v taki meri, da aplavdirhjo besedam, ki pobijajo njih teorije, z občutkom, da mora vsaka
črka iz ust uglednega človeka potrjevati njih po-stulate.
Kaktično so vsa načela, ki jih jc preciziral predsednik Wilson v svojih govorih in poslanicah, nasprotna temu, kar zahtevajo italijanski aneksionisti, podpirani tudi od gotovega dela italijanske vlade.
Temu se ni čuditi. Italija je vstopila v vojno iz posebnih razlogov, ki so bili sami ob sebi zelo različni od Wilsonovih načel- Tc razloge jc lahko razumeti po obljubah, ki jih je italijanska vlada zahtevala od zaveznikov kot ceno, da postavi svojo armado na bojišče. Pogodba, ki sq si jo dali Italijani podpisati, o kateri smo pisali, ko so angleški viri podajali uodatke o nje vsebini je imela absolutno imperialističen značaj. Ta pogodba je spravila Jugoslovam» v silno mučen položaj; doma so napenjali vse sile, da bi se rešili Avstrije, obenem jih je pa navdajal strah, da izgube svoje kraje, če zmaga Italija. Avstrijska vlada je spretno porabila italijansko politično napako; postavila je jugoslovanskega generala Boroeviča na čelo armade na italijanski fronti; dovolila je u-stanovitev prostovoljnih slovenskih «borov iz pri-Vrnorskih krajev, pokazala jc prvič od svojega obstanka Jugoslovanom nekoliko tolerance, in posledica je bila, da se in avstrijska vojska nikjer tako trdovratno bojevala kakor proti Italiji. To «e ni godilo iz ljubezni do Avstrije, tudi ne iz so-
vraštva do italijanskega naroda, ampak iz kalkulacije, da jc treba najprej zavarovati svojo zemljo, kjer je večja nevarnost, pa se potem pripraviti za obračun s sjabejšim nasprotnikom.
Ae letos so italijanske vesti z bojišč pripovedovale, da so hrvaški in sploh jugoslovanski vojaki kazali najsrditejši odpor, držali pozicije do zadnjega moža in ležali mrtvi v celih grmadah. To je bilo v času, ko je bila opozicija Jugoslovanov že očitno revolucionarna, ko je izgubil vladi prijazni Susteršič že svojo lastno stranko, ko sc je javno propagirala jugoslovanska država in jc vse nemško časopisje označevalo Jugoslovane za "izdajalec." Razmere na italijanski fronti so sc hipoma izpmuenilc, do jc prišla vest, da jc Italija priznala opravičenost jugoslovanskih aspiracij po svobodi. Odpor avstrijske armade, katere hrbtišče so bile jugoslovanske čete, jc odnehal in italijansko orožje jc doseglo uspeh, kakršnega ni moglo dotlej zaznamovati tekom vse vojne.
Obžalovati je, da sc ni takrat natančneje povedalo, kaj jc Italija Jugoslovanom priznala. "Simpatije za aspiraeije po svobodi'' so zelo meglen pojm; Italija sama sc ni zadovoljila s simpatijami Anglije, Francije in Rusije, ko je šla v vojno, ampak je hotela imeti črno na «belem, kaj da dobi.
f
Kn cilj. ki ga jc italijanska vlada zasledovala s svojo pogodbo, je zatvoritev Jadranskega morja. 'To ni šele iznajdba zadnjega časa Beseda o italijanskem morju je bila nekdaj pesnička; poezija .in vera sta v bližnjem sorodstvu in tako je nastala verska dogma, da sta morje in italijanstvo nerazdružljiva pojma. Iz take vere najdejo teorije kaj lahko pot v politiko.
Italija jc imela v drugi polovici zadnjega stoletja velik političen razvoj. Iz malih državic, večinoma neznatnih, in iz pokrajin pod tujo vlado, se je ustanovila enotna Italija. "Večni" Rim ji jc postal glavno mesto. Ob takih rezultatih sc patriotizem zelo rad razgreje in prelevi v šovinizem. V Italiji je to šc podprl temperament. Ne pravimo, tla jc delirij pograbil vse. Mnogo treznih mož sc jc ubranilo hipnoze, ki je slika Zola v svojem "Rima"; toda v splošnem jc bila moč legende, da jc Italija naslednica in dedinja nekdanjega rimskega cesarstva, velika. Tla sa IVAnunzieve poezije in za imperialistične politične sanje so bila ugodna.
Aspiraeijam po povečanju jc prihajala v prid Iredenta. Bila jc resnica, da je precejšen de» Italijanov ostal izven meja zedinjene Italije. O množini tega dela niso imeli niti v Italiji pravega znanja Tam so čitali italijanske liste iz Triden-ta, Trsta, Reke, Zadra, pa so si po njih pri k ro-lili vero, da so vsi ti kraji italijanski, te je prišel
I
iMPuttFifiGT Ifl OrtlttiNAL

■

i »»¿i '
M {
t
,l\u
nepristrauski Italijan v avstrijsko Priuiorje iti »e mu je pokazal pravi položaj. tT,e j«* videl velike slovenske sluule v Trstu, če je prišel v okolico iti nu deželo in z lastnimi «»enii spoznal, da je tam vse slovensko« če je v neštetih ljudeh, ki so z njim go-vorili italijansko, spoznal Slovence, se je čudil, da je vse drugače, kakor se v Italiji uči. I lilo je med njimi dosti takih, ki so potem domu posedali resnico; ali tam jim niso verjeli. Tam je hi! že preveč utrjen mit os, da je vse italijansko, kjer je morje. Iz tega se je porodil nauk, da mora hiti morje samo italijansko.
Ta nazor je hil zelo umika ven. Benetke «o bile mogočne, ker so vladale na morju, V dobi svetovne trgovine bo mojster, kdor bo gospo«lo\ul na morju. Italija ima vso zapadno obal Jadrau-skega morja, a vendar ne veje na njem izključne njena zastava. Hrepenenje po posesti morja je tako rastlo, da se je nazadnje zdelo kakor ponižanje Italije, če ima še kdo drug pravice ua teli» morju.	\
IVieeln.se je italijanska propaganda v Albaniji. Turčija je bila bolna. V K v ropi je bil dolgo aksiom, tla se Turčija prejalislcj razdeli med velike države- Pri tej delitvi je tiuli Italija upali) na svoj delež. Albanija je sicer večinoma pu sfla in splošno necivilizirana dežela; uli za Italijo bi pomenila kontrolo nad Jadruuskim morjem. Otrautska ožina od obeh strani zastražena <>»l Italije bi |K»stala druge Dardunele in bi napravila iz
!§• Z«
»
SEJA IZVRŠEVALNEGA ODBORA S R. Z. 19 NOV. 1918
Začetek seje ob osmih /.večer. Predseduje br. Kristan. Tpjnik poroča o finančnem si an ju orga-x nizacije in o poročilih tajnikov mnogih krajevnih organizacija da je delo radi bolezni influence zelo zaostalo. Poroča nadalje, da je vse gradivo za Slovenian Review v tiskarni in da izide revija , še ta teden. Za pozicijo k «»respondent u v uradu S. R. Z. se ni še nihče oglasil in mnogo dela se ne more opraviti, ker ni moči. Sam je prf S- N. I*. J. tako zaposlen, da mu skoro no)>enega prostega rasa ne preostaja, kej^je influenca tudi pri tej organizaciji precej razsajala. Mi Vsi delamo zastonj pri S. K. Z., pomoči pa piti za dobro plač«» ne mori m o. dobiti. Poroča, kaj pišejo «Muhi oil zunaj, po-scfilto z oz.ir«»m iia zavezniške okupacije jugoslovanskih kraj<v.
Sled«' |M»ročila drugih odbornikov. Brat t »o-dina 'poroča, da je '»il v Shebovgauu. Wis., kjer je več članov S, R- Z. bilo denunciranih za nelojalne. Kompanije spravljajo v zvezo našo organizacijo in strokovno unijo; na razpravi so bili navzoči tudi zastopniki delavskega departments zvezne vlade. Nastopil je kot priča in razjasnil vso mir; v splošnem pa se je shod do nesel.
Brat Kristan, poroča, da je bil v Detroit, Mich., na shodu, sklicanem od podružnice Slovenskega Ilepubličanskcgn Združenja in Hrvatskega Saveza, k.iteii jc sprejel program S. R. Z. Skupina nuhujskanih kraljevnšev je hotela delati nemir; v splošnem pa se j shod dobro obuesel.
Na razpravo pride sestanek z. dr. Leoniičeui in nekaterimi drugimi zastopniki Nar. Vijcča, ua katerem s»» bili navzoči razen enega vsi tukajšnji člani i/friševahu ga odbora S. R. Z., ofieijeluo. Slov. Repub. Združi nje je pripravljeno za sodelovanje na širšim jug«>slovanskeui programu, kj naj bo izdelali «»d «»beli prizadetih strank sporazumno. Odborniki Nar. V i ječa >o izjavili, da so navzoči »leofi« ijehio. da pa z nami soglašajo, da bodo o tem poročali « stalim ««I borni'>«»111 ;n nam naznanili rezultat. D«) danes nismo dobili «hI njih še nobenega odgovora, pač pa je neki hrvatski list prinesel nekakšen poziy za jugoslovanski kongres, o katerem so je na tem sestanku res debatiralo. toda nič tieI'iuitivnega sklenilo. Sklenjeno, da poizveiuo, kako j«« s to stvarjo, ker je S. R. Z. pripravljeno sodebivntl.todu ne kot kakšna podrejena organizacija.
Razpravlja *c o neopravičenem ali pictiraneis strahu Slovencev, «la anektirsjo Italijani kraje na slovenskem jugu; ki j'li je xascdbi zavezniška armada, katero tvorijo po večini Italijani. Italijanski ncodrcseiici kriče, da je to italijanska zemlja, toda meje se bodo določile na mirovni konferenci tako, kakor zahteva pravičnost iii trajni mir, ne pa p»» želji vročekrvnih šovinistov- Amerika je šla v vojno za svobodo vseh narodov in njena l»e-snlu bo odločilna na mirovni konferrnei.. Oeslo Amerike je, da se neben narisi ne sme siliti pod vlado, katere ne mara. V Zidinjenih državah imamo najboljšega zaveznika in varuha naših pravi«*. Slov, Repni». Združenje jc že storilo vse. kar je bilo v'danili razmerah mogoče, da bo ameriški vlad? znan resnični položaj na slovenskem jugu — in bo s podvojeno silo delalo v bodoče, Priliod-
Jadrauskega morja italljsintko jezero, tembolj kc-veila, čim več njegove obali bi posedovala Italija. Doktrino o italijanskem značaju jadranskega o-hrežja je bila torej vredno pospesevati.
Vse te aspiracijc so bile razumljive, dokler ji* bil ves svet urejen tako, da je veljalu le pravica močnejšega in je vsakdo imel, kar si je mogel' vzeti, f temelje ne so Iflle. dokler so se države smatrale kot organizacije za vojno in si je vsaka skušala ustvariti čim ngmlnejšc utilitaristične pogoje. Ali pokojni se ne smejo mešati. Vprašanje je: Ali bodo države tudi zaunprej to, kar so bi» le doslej? Ali bo glavna naloga politike tudi nadalje. da skuôa vsaka «ležuvu čimbolj okrepčati sebe iu oslabiti sosede, da jih lože podloži svoji volji?
Bojevali sum se /M demokraciji» in zu načelo enakopravnosti narodov. Vsakemu narodu, kar mu gre po dejanskch položaju. Vsakemu prost pristop do morja. Vsakemu neovirana pravica trgovine in plovbe pt» vseh morjih. Zveza narodov, ki naj mirovno ureja internacionalne /a<l«>c
Kuo ali drugo mora obveljati.
. <V se pri/uajo Wilsonova. načela, tedaj ne more biti na nobenem morju več izključnega gosi H»stva in nobeno morje ne more biti zaprto. Tudi Jadransko ne.
v ' .	«	'
.Mi nismo sovražniki italijanskega jiaro«la. V soseščini bomo morali živeti. Potrebovali bonu»
vprijateljske stike — mi iu oni. Zu kulturna dela italijausku je bila iskrena Ijubezou med Jugoslovani. Ob mejah in v mešanih krajih smo hote ali nehote vplivali drug ua drugega. Riva dei Sehia-Voui v Bruci kali je simbol stikov, ki so jih Itulija-ni imeli s Slovani in vplivu, ki je segal tudi v Benetke same. Ne želimo, da bi uus v bodočnosti imenovali Sriuvi iu Seiuvoui, pač pa želimo, du se ustvarijo prijateljski odnosu ji, «nI katerih bi obu delu imela politične, gospodarske iu kulturne koristi.
Ali ds se to doseže,1 morejo obveljati VVil-. souova načela pure et siiuple. Imperializmu je trebu dati formalno iu faktično slovo na eni in ua drugi struni.
Jadransko morje ne more bili ne italijansko, ne jugoslovansko, ampak mora biti odprto, svobodno vodovje, ki služi v prvi vrsti obrežnemu prebivalstvu in sosedom-
Napraviti i/. Jadrana italijansko morje iu "praviti \so srednjo Kvropo v italijansko odvisnost jjc eno. Italijanska aneksija Trstu samega je priče tek gospodarskega propada mesta. Kdo se ho v Italiji posluževal Inke na se varnem koncu mu rja, ki s<* izteza proti jugu in ima ua jugu zvezo z večjim morjeiu? Za svoj razvit potrebuje •Trst trgovino svojega naravnega zaledju — liin-terlauda—- kakor potrebuje to njegovo luko iu garancijo pristanizkih pravic. To zaledje pa je
nji trden odide deputaeija v \Vushington, ki o-stane tam. dokler bo potrebno in, ukrene, kar bo potrebno, oziroma, kur bo mogoče. Prepričani smo, du bo članstvo S. R. Z. podprlo naše delo s ! finaueo. ker take velike nalog»- se ne zuvrše s |»ar \ dolarji. — Sklenjeno, du se razpelje peticija za podpise v vse slovenske naselbine in da se po tej številki Slov. Review izda takoj druga- Seja zu- f kfjučens o pol dvanajstih.
Anton Terbovec, tajnik.
IZZA SHODA JUGOSLOVANOV V DETROIT
t
Na skupni seji detroitske podružnice S. R. Z. in II. N. Z. dne 10 novembra s«- je zaključilo, da se takoj na nedeljo 17 novembra skliče velik slu d j :«lruž«Miih Jugoslovanov.
Izvolil se je o«lbor, kaiVri je brzojavno pozval govornike iz W«sbiiigfona in ('liH-age. — Tema je bila: ".Ingoslbviuii 111 Italija.V
Od govornikov se je islzval sodrujg Ktbin Kristan iz (Miieage. Iz \Vnshiugtoua si- jgš-ddgovorllo, da je vslcd zapi sijrnosli nemogoče poslati govornika.-i	1
ol» 10. dopoldan je bilo ogromno gledališče na RusseM St. popolnoma zasedeno. Slusi je otvrnil g. Uregorič, prtdsednik shoda, s primernim govo-rom, v katerem je apeliral n« slogo vseli Jugo-slovauov k«»t edino rešitev. Nato je iiuslopil Slov. sin*, pevski zbor "Svoboda" s pesmijo "Marže- !
»jeza
f'
Zatem je govoril sod. Martin Mantonv o Slovencih, ter nevarnosti, kateri nam preti od itali- 1 jauskih imperhtlistov. ki iztegajo svoie roke ]h>
naših slovenskih krajih.
*
Tretji govornik jc bil profesor J. Novak iz , detroitske visoke sole. (»ovoril je: "Žal mi je, da mi ni mogoče v vašem jeziku govoriti. Kajti ako . tudi vas razumem in leče tudi |>*» mojih žilah slovanska kri. je *cndar razlika und vašim jezikom in mojim tolika, »bi bi me ne razumeli vsi. (Proie- « sor Novak je ro«lom Poljaki. Zato Iuuu g«»v«»ril angbško. Nova doba prihaja za nas Slovane. IjoIu sužuOsti iu tlake so minula k<l jc padla nemško* avstrijska avtokra»-ija v prah. Vu razvalinah strijske monarhije vzrastejo m»ve sv»ibo«lne «Irža-ve. katerih ena I»«» vaša .lug»»s!nv.au*ka rt publika. (Aplavz.)
Srce mi navdaja z veseljem, k«» vas gledam, j vso to ogromno udeležbo. I '»««lite uverjeul, «la m-vas bo culo tam doli v Washington!! in v;iš» pravične zahteve se boilo nvaževale.
Omenil je nailalje. da so Slovani bili tisi i faktor, kateri s«» rešili Kvrop»» barbarizma Turkov in Tataif»y. Brez nas Iti bila Kvropa «laues druga "na.
Med vsem govo!'<»m je zel aplavz.
Nato je sj»reg«»voril sodrug Ktbin Kirstun i/. Chieage.
Prenehala je vojna - z.i vse ljudi. Resnic^ j«', i-«Iii je premirje podpisano. t«M- «la vječ ne gnin1 pu*-"'" ške in topovi, ali vendar t«» ne pomenju miru, ue konca vojne, kajti in pr'de šele a ko I »od»' mir skle-njej pravičiu» ua popolnem sanuMidločevaiiju na- . \ ro»b»v z enakimi pra vi«iami za vse. in ne po. a ko se ustanove krivice in napravijo nove prilike za \ vojno, nove grmade, iz katerih inoVa sigurno bruhniti plamen, (t Ni ob"«! vanje.)
Jugoslovani imamo smolo. Komaj smo se iz-ncbili ene Avstrije, že prihaja druga.
Ta hip je planil nekdo sredi zbora in zavpil:
"Živela Srbija! Živel kralj Peter!" To je bjl sig-nad. Kukih petdeset, pijanih najetih hlapcev tu-kujšujih velesrbov Pupinoveev. je planilo na noge in začelo rjoveti "Živijo kralj Peter! Dole sa re-jmblikomi Živela Sibijs!" Nastal je strašen hrup. V drugem kotu so vstali avstrijski iu zagodli: "Živela Avstrija" Bilo je žalost no gledati, kakšen element s«- >m nahaja um d «let roitskimi Jug«»-sbivsui.. Izvzamem Slovence, katerih je bilo čez dvesto ua sIkhIu. in kateri šo ž«» pljuvali v roke, da pretepe jo kral jevustio-avst rijaski gang s na Siveo s«> je kri umi.ita. Angleški govornik -»— pi*o-fesor Novak ,ic od .••! z odru.- Zastonj s«» pametnejši Srbi skušali 'azjasniti. «la j<* govturutk mislil italijanske aiieksioiiiste. ii«' Šibijo. vse >aman. Bili s»» najeti, «la rjo\««jo. in rjoVeli so^
Po kraj k« m ea'tiinju j<* predsednik prekinil shod.
Za«laj za odiini so >c zbirali ljudje. t»0voruik Kristan ie^opuzarji.l uu žahistue p«»slidjU.'e, ki jih lahk«» ima tak škar.dal. italijanska komisija je ua potu v Ameriko, da "«lo.kaže ' Aiuerikuncebi, .da so Jugoslovani ne zrn« »žn i samovlad« i. t. «I. Iu ko bi morali pokaži ti. kaj s«» .lng«isluvani. se aranžira laik prizor!
4'asa ni izgubljati, Na srečo ima Slov. sue. klub Š1. 111 veliko dvorano. Sklicali smo Ijiuli uu uiici in odšli t ju
Bilo jc pravo *udo. V ««eirt ure j«» bila dvorana nabito )K)!na Slovencev, Hrvatov in »Srbov. Za prndsiduilitt je bil izvoljen sod. M. Polovina. Ivi jk naredil krul«'k uv«»«l. nakar je prevzel bes«»do s«i«ln Kristan.
Plakal bi človek iih«I tem. kar s«- je zgodilo danes. Se«laj v teh časih, k«» |M>trebujenio vse sile. «Iu vsaj v enem skupnem interesu «lelaiu«» skupaj, pri-«lejo lji.dje in dovolijo svoji strasti, da jim «sižene pomet. Italijanska "komisija iz okupiranih krajev Dalmacije iu Primorja j«' na p«»tu v Ameriko. Namen ima. «la prikaže vla»li Zilruženih držav Italijane kot zatiran narod, ki živi v večini v «lotieuih krajih, lu uii Jugoslovani, mesto »la «ielamo, da )>«>• kažemo zmožnost r.a samovlado, d«» doKužemo pravice <lo onih krajev, ki s«» naši, pa delamo prizore kot s«' j«- odigral «hues. Narod, kateri ne zna v takih časih premagati sebe in mlušiti svoje, strasti, j«' neznnižen za sani«»vlad»».
Zatem je g«»vornik razkazal in razjasnil argumente. na katere s«» opirajo italijanski imperialist i.
prvi vrsti j«1 njih hist«>ričn«» pravo. Oe so bili oni kraji pnsl stoletji licneflki. griniu» lahk«» še «la-1 jc. nazaj do Rima. do nekdanjih Ilircev, kateri s«» posedovali ogromii" «Iclc Panonije in Balkana. Zadnji ostanki Ilir«-« v s«» bsje Albaiu-i. torej bi p«» "zgodovinskem p-aMi" pripadalo njim vsi- skupaj. (Smeh. V
1st«» za nas. Kjer j«* «lune* Dunaj, je bile v sedmem stoletju slovenska ribiška vas. Po zgodovinskem pravu l»i bil't ure j Dunaj z vsem zgornjim "bi-spodnjim Avstrijskem miš.
.. Vsakdo ve. kako s«- j«» umetno gojila italijanščina v Trstu in v Dalmaciji. Knaki slučaji s«» vršili uu ('ešk«Mii. Ko sem bil pred leti v Bislje-jevieah. je bilo tam na zunaj v si» nemško« Trgovine, uradi, vse|H»vso«l "Oaten Tag", "was win-si-lu'ii Si«»" i. t. d. Ko sem /«»pet prišel tja «lesel let pozneje, se j«' vse izpreinenib». Nemščina s«- je umaknila prebujenemu ljudstvu iu bilo je vse pristno češko, ker so jčc.ške «lelavske mase izgubil«' strah |u«'«l nemškimi gospodarji.
obrnjeno od Italij«' Trst in Rek«» potrebujejv Jugoslovaui, Madjari, alpske dežele, (Vška iu Slovaška, deloma Poljska.
Jadransko morje mora biti odprto, ue .muc umetnim potom dobiti značaja enegu samega nu-r«xla lu njega prosta riba mora biti v smislu \Vii-soi 10vili načel «»mogočena vasia priaadsUai naro-«lom; če h«^ to ue /.g«sli, |M>«tiiue ravno Jadransko morje povod neizogibni novi vojni.
Avstrija jc razbita in zu Vso Kvropo je iu ve. lika pridobitev. Nihče ne želi. «la bi s«- ustvarila kakšna nova Avstrija'. Tmla «V postane Italija gospodinja na Jadritliskciu morju, se porodi nnvjl Avstrija, preden »>e rmski državniki nudajo. Kajti vsi nekdaj avst »»-ogrski narodi, š«* pomnoženi s svojimi rojaki, bi bili t«*«laj ofikodovsni v svojih interesih in bi se hočeš nočeš morali z«iružiti zu njih obramb«». Italija pu bi doživela novo vojno, o kater«* izidu bi bilo duue* zaman ugibati.
Niti v sail ju h ue želimo takega ruzvoju. Ws svet heepcni po trajnem miru iu zu nas ni izjeme Vrhutega imamo resnične simpatije do italijanskega narodu iu mnogo skupnih interesov-. Toda mir ni odvisen o«! želje iu same dobre volje. Raz. mere s«» močnejše iu zato je t roba razmere tako urediti, «Iu bo mir v njih utemeljen.
Me«! pogoje trajnega ?miru kjmkIs svoboda 'Jadranskega uiorju in pravična ufeditey .narodne poisesti na njegovih «»balili.
Kako je s Trstoui * <\* pride tja tujec, ki ue pozna razmer, se inu bo zdelo, «la je mesto eislo italijansko. I'prava jc italijanska, in vslcd tega s vse nitritne ne p »-a ve, javne uredile, «ilične tabi«> i. t. d. italijanske. Ali Ijtulsko štct-ji», 'vollhil r«--zu) t a ^ i, slovenske institucije pričajo eksistenc«» Slovencev'. Dočim živi v mestu italijanska večina, j«» «»k<»li« n povsem slovenska. \ Istri so Italijuui naseljeni po zapa«li:lh mestih; večina v «leželt j« pretdino jugoslovaisyka* Ooriska j«* čisto slovenska «l'želu. č«« prepiistiiNu Farlanijo Italiji; Dalmacija imii ucznuiii » itaiijausko manjšino.
Avstrija jc zapustila svojim narodom ueve-el«» «ledščino. Ali t ribi ve jc treba premagati in zato j«' treba trdega dela in shižnegs uast«>pa.
K«» je Amerika vsi «»pila v vojno, je dobila pra-vičnost najmočnejšega zaveznika in tudi sedaj je nuše nnjveeje upauie. Da ,je st«»|rtla v vojno, jc bih» nujno, ill bi se moralo rgediti. tudi če bi bil so«iru|: Benson predsednik.
l)« jal sem tuk^al, «lu bo sttcializem profit ii al ml koncu vojne. Kar-je resnica.	"¡|
Jugimlovsnsko vprašanje je iutei nacionalno. Ncpravit'no reletto pomeni nov črn oblak nad Kvropo, iz katerega se mora vliti ploha. Ne zato. «Is sem juz tako krvploeen. "Jeste. g. Kristan." se je «»glasil neki znanj avšlrijak tam v ozadju "Vrnf" jc zahiiuiidu množica.) (tovornik seje malo nasmejal iu mu odgovoril duhovito iu ne-ovrgljivo, kot zna samo srnlr. Kristan. Nato so j# Avštrijaki pobrali voi.Zuuaj oiaodiiii uin. «-klel ni eden naših jnnakrv vstopil ven ter |>ret.epel 11» zapodil celo kr«lclo. Shcil je izvi šrl nad vre lc|s». Sprejetu je biU rc.tolucija.
Nato se je izmed nuroda volil nov o«l!»or U članov za nadaljnje akcije. Nabralo se jc čez
Do«latek. — Na sejo novega «hIboru vseh Jugoslovanov v sre«l«» 20. novembra «so prešli Srb» i' Narodne Obrane. Opravičevali se in pojasnili, «lu je bila ona tropa najeta ««1 Pupinoveev. ter pripravi jena. ue za sodr. Kristana, ampak zu i?»>-vomika «k1 Xat*odncgu \ ic«;u tz WflshiugiOjtta. Imeli so pripravljen«4 cele aaboje ja.i«*. d \ ei/ečcj« llinkoviču radi ''izdajstvu".
Skleni H sun> po predlogu »Srl>ov i/. N. O , do «lumo resolucijo. Ap.vjeto iu» nedelj-"kem "yhnlu. tiskati v G.tKHl i/, tisi h in to v treh jezikih, liazucshi se b<» v vsak«» jugoslovansko hišo Dl-troita n oko« li«*e. K resoluciji se «lo-itavita «Ive točki:
1.	Da Jug"»s'ofveni. Hrvati. S»-l»i in Sl.neiu'i iu» «lamo ne. puli ::< inl.je tujcem.
2.	Da stojimo na podlagi principa ¿uaisMllu-čevanja bodoče «Ir/.ave Jugoslov«Miov. Srbi so zahtevali, du naj bo v najkrajšem ea*-u jwnovui
Ko j« prišla debata glede govornika : o rekli ^Samo nobenega od Narodnog Vbča" to bi poiiVe nilo pretep, ampuli vsi smo s<.glaMii. «la prhlcso«lr. Kristan iz i'hi«-age. Oii je človek, kateri je zmiraj stal na demokratičneni stališču. — Republikance jv -r- ali «lobro «lnšr»l. T«» ja krat ka sgodorim «hoda. Ziieetek hnren, naroviuv>l prostitairaii najete mase. - Ali konce l«'p! Vsa kolonija g«no" Samo Vovorom
dejal, V najkrajše 11 času bo zopet klican. V'»* vseh želja je, Ida uu.i se Jugoslovani /dramijo |H>-vspd. SImkH iu shodi/ Resolucije in lesolucije — vse v Washington.
jvm- moi s«'. - .\ll âoiu'c up. vsa lio|oni.|«1 f."' "
m» o delu. ï^«lr. Kristan j«* s svojim mogočnim voroui naredil vfisU. boljši kot se j«- mogočo nu'
♦
Jos, Oveli.
Aristipov dialog o bodočnosti družbe.
Zato s«* mi zdi, «la je treba, «la se pl« Dio naprej, da bonu» čim «lalje silnejši. kajti ako omejimo svoje število, omejim«» le za nekaj časa svojo bed«»: iu lahkirbi s«- zgo«lil<» tudi, «la bi g«»-sp«»«ln. ki bi lo opazila, sama poskrbela za naš naraščal s tem, «la bi si vzela sužnje, ki bi jim narodih* mnog«» otrok. Bili bi t«» smer polgosposki ljudje, toda ostali bi sužnji. Tiuli bi se lahko ;*•»-dilo, da.hi bogati pripeljali sužnjev iz tujih «leže! in bi tako nas prisilili k «lelu. Tak«» bi se cel naš rod pome&ul s tujimi barbarskimi Ijinlmi. ki bi m* lahk«» v našo nevarnost ni cd nami pouumžili. Tako hI bil nns r«»«l rešen trpljenju, ko bi ga ne bilo več; rekel pa sem, «la jc življenje z bedo in trpljenjem bi»Jjf*c nego smrt. V t««n» mi z«li sinrt več^ zlo. | nego brtfn iti nu iula se mnogim z«li tako, ker bi sl-eer val l»c«|ni nspustili življenje iu fi irvolili siart s Bedni bolj ljubi sVujo življenje, r«i«uo v trplj«- j nju.'nr«jro ln>gall. hi ima vs«»ga v izobilju. Ako pa j b» nas be«l»i prisilila, «la se hitro množino» b» «»1»-vla«lsnto državo in dntlbo, se mi z«li, da bi l»eda ns j
bila /lo, ampak «-«'lo nekaj «lobregs. k«-r iz nje dobro izhaja.
—	Dovoli, o Desfi«»kritom «l* ustavim tvoje nerazumne besede, kajti zdi se mi. da govoriš o drugem. nego sva hotelu govoriti. U«»kli smo namreč, «la jc beda največ je zlo in iz zla se ne more d«»br«» c«mlit i, zato dvomim, «la bi l»ilo «lohn», kar se iz Inde rodi.
Nasprotno, o Atistip. tisoče dobrih «lejanj. Jforistiiih in dobičksiu»i«nih izvrši človek prisiljen ] h » bedi.
"I
—	O j, kam si zašel. Dcmokritos. premisli pa trpljenja in fMuuanjkuuja. ki ga I »ode te p«» nepotrebnem preslab za negotovo ImmIih'«» srečo. Jaz pu mislim, «la mora človek skrbeti le 411 sel»«' in 7,h t*o-«lanjost in paziti na to, «la se tmli u)< ffovim |Mom* com ne bo slabo go«lil<», s tem, «lu jih preveč ne množi. Kekel sem že. «lu bi gosp«*ila sama prišla me«| vas «lelati in Življenje bi bilo mnoog prijet-
n«'jšr, ker bi bih» za vs«- «lovolj živil. Preobilica ljudsiva na svetu ni nikomur v korist, ker se w tem miiitži beda. Pomisliti pa motaš, da bi mnogi iz vas lahk«» po svojih zmožnostih ]uišli na trg in bi tam im 1 ločevali, kot vaši zastopniki, ali bi celo zasedli vi&oku mesta.
Imaš prav. Aristip. toda vsi oni. ki bi se iz naših vrst dvignili nad nami v višje .d«»je. bi zoj>et /iveli brez dela od truda naših rok. Mi pa bi bili vedno mal«»šf«>vilni in slabi iu lahku In nas držali p«sl sv«».š» oblastjo, «is i »i bili večni uižuii. Ako pa zraste naša moč. luhko nekoč zavladamo mi,
t	j
Tako je rekel Dcmokritos. Aristip ga je gledal. kajti <aiM«»savcstno iu |m»ii<»suo je govoril za«|> I nj«' besegle. Na to j«- rekel ( Aristip) j
Tvoje l»es«*«|e se mi z«le premišljevanja vre«bie. Vprašanj«» pa je, ali bo končua sreČs, blagostanje euuko brili, ki j«» hudete dotlej preživeli. Tu«li je vprašsaje. ali Ixnlcte m«»gli ustvariti državo, kakor si jo misliš. Kajti človek prera«! živi |
|)o svoji nuturi in lmnebiti je prav tu ko.* Imeti Imate moivli vbulo, zakone in vojaštvo, kajti trebuh bo oh*a 1 z vami tudi v novi državi. Vem, da bodo po tem vladali — kakor zahteva Plat«»n — modrijani in dolu» «»«llinVvali oni, ki bo«lo po naravi l»olj zmožni ml drugih in ne kakor setUj - niii, ki ho se slučajno r»»«liii v bogati družini. Vendar ne ve-Uljem, da In» v tem stalno blagostanje družbe, kajti t »uli veliko bogastvo, med mnoge razdeljeno, «lo le mate deleže in mnogi bi tudi telf deležev ne z naH dobro porabiti. Zato ostajam pri svojem, da je Imdočttr«) družbe v tem, «la ih> modroMtl uživam'» življenje, da ne množim«» bede v množico Ijmlij-ampak «b obvladam» sebe in s teiu obvladamo svet in /.ivljeuje. Tsko namreč ostanemo svobodni ii> neodvisni in v «»i«!ift» živeti lepo življenje: nje gove radost i pa bodo pla«'*ilo za našo modrasi.
IsKo je rekel Aristip iu s«1 je poslovil «si
Denn»krit?i.
(Konec prih<»«lujič.)

rffAlfMtS nRADtAVGH:
Iz živlicnfasvetnikov.
KONRr.
Fr. Milčinski
(Konec. >
Stvar me jc zanimala in sem jo vprašal, če ve ae kake novice, pa mi je razodela, da ve o Rusih. Sem jo vprašal, kaj? in mi je rekla, da so jih ujeli in jih prodajajo v štacuni. Globoko je vzdihnila in mi še to razodela, da pravijo nekateri, da bo vojne kmalu konec, drugi pa, da ne. Bog ve, odkod ima to gtoboko modrost! Zaupljivo jc uprla vame svoje verne oči, stisnila se mi je med koleni in me vprašala: "Atek. ntek, kaj ne, vojna nas ne bo pregnala?"
Pa ji je prežala v očeh resnična skrb. plahi moji srnici. Ali sploh ve, kaj je vojska? Ali ji ni vojska lc zver, sitna kakor volk in lev?
Vedela je! "V vojski streljajo. Atek, atek, ali nas ne bodo ustrelili? Kaj ne, atek, rajši koj umremo, kakor da nas pontrelijo." i
Tako jc torej njeno stališče: vojske se boji, smrti ne. Smrt zanjo sploh nima groze. Nedavno sem ji pravil bajko o medvedu, ki je služil puščav-liika in mu zvesto branil muhe. Puščavnik je zaspal pa mu jc sitna muha sedJn na nos. Zvesti, medved šapne pb nji in je vdaril s tako silo, da ni le muhe ubil, ampak tudi dobrega puščavnika. Povedal sem ji to bajk«* ker se je zgodilo, da jc iz same ljubezni skoraj zadavila bratca, objemši ga. Jn ker mora imeti povest moralo, sem še dodal, kako je bil medved potem brez gospodarja in ni imel nikogar, da bi mu dajal papiee in pupice in je revež poginil gladu in žeje. Malo je preudarila ne dolgo, ip mi jc rekla: "Na, zdaj sta pa oba v nebesih je tako boljše kakor tukaj." Pa je šla k Vrabcu.
Smrti se torej ne boji, pač pa jo je strah vojne kakor zlih sanj. V srce se ini je zasmilila, revica, pobožal sem jo po glavi in njenih treh kitah, tako so dolge kakor mišji repki, in sem jo potolažil: "Nič sc ne boj, moja hčerka, vojna nam ne bo nič prizadela, saj ji tudi mi nismo nič storili."
' Prenčkala je tiho ustnice, v duhu jc ponavljala moje besede. Potem sc je nemara spomnila bogastva, ki sc ji obeta po sklenjenem miru, in je vprašala vprašanje, ki je na jeziku milijonom in v srci vseh: "Atek. atek, povej, ali bo kmalu
vojne konec!"
Vojfii konec prerokovati, je kočljiva reč; do-sedaj so se še vsi preroki urezali, od ciganke pri-čenši navzgor pod vrh. Zato sem bil previden v
Naposled se je zgodilo, da jc . uagromadil Jakob mnogo premoženja ter skle- 1 nil, da rajši uteče s pozorišča sleparskega svojega I izkoriščanja, in ko je bil l,ahan od doma pri striženju ovac, se je nenadno odkradel, ne tla bi komu kaj omenil, ter vzel s seboj obe svoji ženi, otroke, črede in blago. I>a doda vsemu temu krono, je ukradla njegova * žena Rahel, tega klativiteza vredna sodruga, svojemu očetu bogove.
Ako hi se bilo to zgodilo dandanes, bi se to takoj naznanilo policiji in ta bi razposlala na vse vetrove razglas:
"1000 kron nagrade! Pobegnil je t velikim premoženjem žiti Jakob. Naznanila naj se pošljejo Sirijanu I .a banu v Ha ran ali pa policijskemu uradu dotičnegu kraja."
V onih dobah pa so bila pota gospodova čisto drugačna kakor dandanes. Bog je prišel v sanjah k Labanu in ga umiril radi Jakobovega zlo-dejstva in rekel: "Varuj se in ne govori z Jakobom drugače kakor prijateljsko." To bi bilo nedvomno Lahana prisililo, tla se ne zglasi pri policiji ter ne zasleduje Jakobe. Tako se je spravil Jakob z Lahanom v dobroti in potoval naprej z vsem svojim premoženjem. ' Na poti je videl, kako spremljajo angelji božji v velikih trumah njegovo karavano, da se mu kaj ne pripeti. Ker nima nobenega znanja z božjimi angelji, ne morem o njih bogvekaj povedati. Tudi Balaiuov osel je. videl pozneje angelja in je govoril ž njim, kakor so to delali Abraham in Jakob. Brezdvomno so prikazni angreljev omejene na osle in božje vernike. Jakob se angel je v prav nič ni bal. Ampak ko je dobil naznanilo, da mu gre naproti njegov brat Kzav s 400 vojaki, ga je obšel strah pred njim, kajti spomnil se je, kako grdo g| je bil ogoljufal; ker je pa bil Jakob velik strahopetec in ker ga je
jela peči vest, je poslal svojemu bratu velike darove naproti, da ga umiri. Nato pa je razdelil
svoje premoŽenje in svoje črede na dva tlela, da bi mu ostal en del, ako bi bil drugi ukraden in Id mogel varno zbežati.
Ko je bil pa zopet v samoti, se je boril z nekim Človekom ali augeljem ali bogom. V pismu stoji, da jc bil to "mož", v nadpisu, da je bil to "angelj" in Jakob sani pravi, da je to bil "bog", ki ga je videl iz obličja v obličje. Naj si je to bil že kdorkoli, ta borba po pravilih ni bila poštena, kajti ko je protivnik videl, da ga ne premaga, tuu je zlomil kost, tako da je vse življenje šepal. Ko sc protivnik ni mogel osvoboditi Jakobovega objema, je začel prositi in rotiti, tla ga izpusti, preden se začne svitati. Duhovi se nikdar ne pokazu-jejo za belega dne in v svetlobi, da bi jih kdo ne videl in preizkusil. Največkrat se dado videti v temi in v; sanjah. Jakoba pa ni pustil kramarski duh niti takrat, in videč, da nima od protivnika nobene druge koristi, ga je prosil za blagoslov.
Drugega dne rano se je srečal Jakob z bratom Ksavom. Jakob se je poklonil preti Kzavoui sedemkrat do zemlje. Kzav je stopil k njemu, oba sta se objela, poljubljala in plukala. Kzav niti ni sprejet darov, ki mu jih jc poslal Jakob, rekoč, da ničesar ne rabi in da naj le Jakob obdrži vse zase. _
Poslednji del pripovedke o Jakobu iu Kiavu je zelo poučen. Babji strah Jakolmv pred Bzavom je krasno opisan. Jakoba peče vest radi njegovih sleparskih zločinov. Visokodušuo odpuščanje Kzavovo ga dela bogatejšega, kakor Jskol>a vse njegovo premoženje z blagoslovi vred, ki jih je prikramaril od gospoda. Nič ni v starem zakonu tako ginljivega, kakor jc to. V obnašanju Kza-va vidimo »lavo času, sinovsko privrženost, velikodušnost n'id obsodbe vredno goljufijo in neua-
gradno oškodbo. Ni li bil Kzav milosrčen in veli-koduieu m oŠ?
In vendar ga je Bog sovražil in mu vzel njegov del na obljubljeni deželi. Ni II bil Jakob podel in lažnjiv malopridnež? Ampak Bog ga je vse-• eno ljubil in mu sproti vse odpuščal. Kako grozno karikira sv. pismo Boga, ko gu slika kot sovražnika dobrega in ljubitelja zla!
Jakob, praotec vsega naroda izraelskega, je postal oče velike rodbine in njegovi sinovi so bili ustanovitelji dvanajstih izraelskih plemen. Njegovi sinovi so prodali enega izmed svoje srede, Jožefa, kot kot sužnja v Kgipt in ta čudna kupčija jih tii stala pri očetu ni ene uevoljne besede. Jožef je prišel v Kgipt u do oblasti ter je podelil svojim bratom najlepše pokrajine v državi. Kanil je tudi napraviti vladarja faraona lastnika vseh posestev v državi, ljudstvo pa za njegove sužnje. Napravil je to potom zakona, da ima kralj pravico do petine vseh pridelkov. Samo duhovnike je oprostil od dolžnosti plačevati to petino. Drugi Jakobov sin, Juda, je hotel sežgali žensko, ki mu je rodila eno dete. Tretji, Ruben, si je dovolil najnepoštenejše sleparije kakor Abaalon, sin Davidov. Druga dva Jakobova sinova sta imela v svojih hišah mučilno orodje in grozno je njiju ravnanje, popisano v :J4. poglavju. Jakob sc je preselil k Jožefu v Kgipt in jc tam j k) 17. letih umrl.
Mnogi učeni bogoulovei pravijo, da je Jakobovo življenje prosti simbol dvanajstih zvezdar-skih znamenj, tla pomenja 12 patrijarhov dvanajstero znamenj v zverinskem pasu, kakor simbolizirajo pogani leta z 12 velikimi svojimi bogovi in kristjani z 12 apos-toli, o katerih sc večinoma i|ič gotovega ne ve.
.i »
Iz Jakobovega življenja ni mogoče izbrati nobenega trenutka, ki bi ga le nekoliko opravičeval in ki bi ga delal vrednega, da se ohrani njegov
spomin. Nasprotno pa valimo, da je Bog, ko hotel ljubiti enega izmed dveh bratov, di pa sovražiti, napravil veliko napako pri sv^L izboru ,kajti izbral si je tega, ki se je postavit j vsem svojim življenjem v najgnusnejšo svt /.a vse čase iu ki tlela gospodu Bogu, Bogu žit skemu iu krščanskemu, večno sramoto,
Največji jugoslovanski pesnik-klasik Gundu« lic je bil Dubrovčau. Moderni umetniki in pl telji prvega reda Bukovec, Meštrovič, Vojnov
so Dalmatinei. Slovenski pesnik Gregorčič jc_
doma z (loriškega. Če bi hoteli našteti vse pesni-j ke, pisatelje, slikarje, kiparje, ki so po zašli priznani in primorski domačini, bi morali na v t dolgo vrsto imen. Kulturna produkcija Jugt vanov jc v Pri morju absolutno večja od italijan-| ske, dasi je bilo za Slovenca, Hrvata ali Srb »i s končno teza v ne je doseči potrebno izobrazbo kakor za Italijana. Govoriti o nekulturnosti -Jugo j slovanov ni znamenje posebno dobrega okusa.
rraduiki živilske uprave priporočajo, da se gospodinje zdaj preskrbe s krompirjem za zimo, kajti sedaj jo dosti krompirja na trgu in cena jc primerna. — Howard Hcintz, živilski upravitelj za državo Pennsylvanijo, pravi: "Sedaj jc Čas, da si ljudstvo kupi krompir za zimo. Sedanji krompir je najboljši, tla se hrani za zimo. Krompir jc treba kupiti v tridesetih dneh. ker postoji nevarnost .tla kasneje zmrzne. Tudi cena za krompir jc sedaj najnižja v sezoni."
Iz Baltimora, O., poročajo : Po izjavi odbornikov bratovščine železniških brzojavnih uslužbencev zaatavka ta teden do jO,000 brzojavnih uslužbencev, ki vrše službo na železnicah, če jim ne povišajo mezde in zboljšajo delovnih razmer.
Naši in vojna.
besedah in sem rekel: "Ljubo moje dete, vojne bo takrat konec, kadar ga bo hotel ljubi Bog, ne prej,
neposnej."
Spet je premikala ustnice in ponavljala moje besede, zamislila se je. me resno pogledala in lic brez strahu in sem vedel: Zdajle utegnemo spet kaj doživeti.
Pa je rekla.-: "" Veš. atek. če boš tako govoril, te bodo še zaprli."
i no, menda ne! —
III.
Potem je tako naneslo, tla smo si sredi bojnih operacij omislili s« enega malčka.
( asi so resni in dolžnost je slehernega državljana, ki ne stoji v bojnem polju, da špartanskt
živeč čim bolj krči svoj potrošek in tado doma list varja možnost, tla oni tam zunaj, junaki krvi in groz.e mučeniki gladu in mraza, vzdrže in vztrajajo. Vse to jc res in vemo in bi bili nabavo malčka tudi otlgmlili ugodnešpa vremena po \ ju, ali razmere so bile take, tla smo bili zastran njega že preti vojndv ali razmere so bile take, etaoiahidlu preti vojno v besedi in človek nerad razdira kupčije. Pa tudi inoj tlekelce ni dalo več miru in je priganjalo, tla ji moramo kupiti sestrico. Sestrico in ne bratca, zakaj bratca ji lahko vzemo, da ga vtaknejo v vojsko. Pravzaprav je hotela imeti koj dve, menda ker vtaknejo v vojsko. Pravzaprav je hotela imeti koj dve, menda ker je čula, da sc ljudje zdaj v vojnem času z vsem zalagajo kar na debelo, In. še zagrozila jc, če ne kupi mama, bo pa sama kupila. Sva pa rekla z ženo, naj bo in 1h> že Bog da!, in smo navzlic vojni kupili dete, čisto majhno dete, in je bil fantek, ker so punčke haš pošle, kakor je pošlo še marsikaj drugega.
Malo bala sva se, kaj poreče najstarejša, ko ne dobi sestrice, ampak bratca, al' jc bila kar zadovoljna; poljubila mu je. obe rokici in na vprašanje, kakšno naj mu damo ime, jc izjavila: "Luka, ki čez plake kuka.' Sam Bog ve. kje je spet to ujela.
Tudi naš fant jc ljubeznivo sprejel novega bratca. Takoj mu jc prinesel darila; eno copato in majhen glinast vrček, in pri vrčku ni pozabil dostaviti svarila, ki ga sam vsakikrat sliši: "To sc ubije!" Začel mu jc peti lepo pesem "Tadam, tn-dara ... ki sc v odrasli slovenščini glasi tako:
"Stradam, stradam, ko pošto peljam. Krompir sem pojedel, še rep'co imam," Pa jo je v sredi prekinil valed presenetljivega razkritja, ki ga je tisti hip storil: "Mali bratec 'ma oči!" — in mu jc šel s prit kom vanje. Temu razkritju jc sledilo takoj drugo še večje: "Mali bratce 'ina glavo!" Ilitel ga je grabiti zanjo in ni bilo konca občudoval ju in slavnost je bila velikanska, le za roke ga jc bilo treba ves čas držati.
One dni se je vojna umeknila v ozadje. X os-prtdje zanimanja so stopile osebne vesti: ali je fantek tiohro spančkal, kakšen mu je tek in kaj delo njegov trebušek. Okoli njegove male kt>šariec — obšita je z modrim hlaogm, nad njo se vspe-nja strehica iz bele tančice — okoli te košarice sc nam zdaj suče svet, in ni boljše tolažbe v teh mrkih dneh sovraštva, krvi in bele nego pogled v nebeški mir na nežnem licu našega malega.
Teko dnevi in bratcu in sestrici ni ljubezen do svojega najnovejšega sorojenca sc kar niš splahnela.
Sestriea ga hodi zibat in mu poleg prepcvlje: "Ajčka, tutajčka, naš fantek nagajčka. Marija zibala, je pela lepo: Ajčka, tutajčka . in sc ji ne mudi nikamor proč.
Bratec pa mu donaša igrače: zamorcu brez rok, Oašperčka brez glave, raco brez koles, in če izmakne v kuhinji kak krompir ali kako ponev, vse bi mu znosil in natrosil v posteljico in vsak hip mu jc pripravljen delati "gladežpumpcž" po mehkem, belem obrazku, komaj ga vračamo stran.
lina vendar dobro srce moj fantek, čeprav je divjak in me je zadnjič resno užalil. Sila rad odpira peč in brska po pepelu. Oni dan je bila spet vsa soba nasmetcn/i s pepelom. Vzel sem ga v 'roke. "Cigan," sem rekel, "priznal, kdo je odprl peč, kdo je nasvinjal solx>!"
Pa se mi jc nasmejal s tistimi širokimi zob-ki in odgovoril: "Mali b'atee Mil", - da jc mali bratec to naredil.
To je paj bila po moje mtrdnem prepričanju laž. Vidal sicer nisem in zato ne morem priseči, kdo je odprl peč in kdo jc trosil pepel. Ali mali bratcc ni Ml oni in ni mogel biti, ker je njčal v svojem povojeu in sc ni genil iz njega in če bi se
Poslednji dnevi Štefana Poljanca.
(Konec.)
Ampak vse to ne pomaga nič in fantom ostane fantom, ne živi svojega življenja, aet.e* je, na vse večne čase suženjsko priklenjena na tuje telo. Zato je vlo malovažno in ne zanima nikogar, če sc je Štefan Poljanee obesil, ali če jc utonil. Pripovedovati bi «c dalo o tem žalostnem koncu zelo poetične iu gcnljivc stvari, toda bile bi popolnoma nepotrebne; bral sem roman, v katerem je bila nazadnje natanko popisana sedmina, ampak nepotrebna jc bila; in tisti junak jc bil resničen človek, ne fantom.
IJa je še drug vzrok, zelo imeniten in va/en, ki mi brani, da bi sc dolgo ukvarjal s posledno uro in smrtjo Poljančevo. Kar je za tistim črnitn mostom utonilo v noč, ali kar sc je zibalo na sr-motni veji tam zunaj »redi polja, ni bilo drugega nego inalovredna lupina; še lupina jc bila koma j, samo ime je bilo. fctefan Poljanee je umrl na način, kakor ga svet že dolgo ni videl in ki je glo I to k t ga premišljevanja vreden. Obešanje je bila formalnost brez pomena. Brezpomembna formalnost jc, če si Poljanee ali Novljan sam ostrže ln pino, ali če čaka, tla mu odpade. Šel je in sc je očistil.; lupina je izginila, izginilo je ime, fantom pa je ostal • • •
Dolgo jc še ležal Peter Novljan, strmel je v strop z velikimi očmi in jc čakal. Vse njegove misli so bile eno samo vprašanje; ztjelo se ihti jc, da jc zapisano z razločnimi črkami na stropu.
"Ali bo storil?"	" )
In strah je raste! v njegovem siren. Strnh, da bi Poljanee omahnil v poslednjem trenotkn, po vesti glavo ter se vrnil. Vztrepetal je, če je začni od daleč korake v veži, na hodniku.
"Ponižan, osramočen in proseč se bo vrnil... nikoli ni Imel moči, drugače bi ne bil Štefan Poljanee!"
Vstal je, htalil je po izbi in je nenadoma ob-strmel preti ogledalom. Motno in Umazano jc bih» ogledalo, videl je v njem obraz kakor v veliki daljavi, toda spoznal ga je takoj.
"Ali si ti. ali sem jaz?'
Zazibalo se mu je pred očiui; ves prestrašen napol v omotici, se je okrenil proti durmi. Duri so bile saprte, nihče ni bil stopil v izbo.
IVtčr Novljan se je opotekel, omahnil je na posteljo in je skril obraz v blazino . . .
Danilo se jc, ko se jc vzdignil, zelo truden kakor otl dolge poti v viharju in dežju.
"Storil je, kakor je bilo zapisano, uvaževal je'. . . in vso ža-lostuo dedič i no je zapustil me-
ni! . . . Tudi jaz Imhii morda uvaževal nekoč, k i-ko je treba umreti, in tudi jaz bom morda zapustil svojo žalostno dedščrno fantu, ki bo dela! verze, nosil zakrpane čevlje t r «letini name s ponosnim zaničevanjem ..."
Stal je pred Poljančevo polico in se je sam nasmehnil svojim mislim.
"V spozuanju je smrt; kaj jc bil to že začetek spoznanja in kaj jc tako blizu že tudi moje... uvaževanjc?"
Vzel jc s police kup papirjev in je sedel za nii/.o.
* "Daleč je še čas; v njem ni bilo solnca več — še sije v mojem srcu; niso se še ozrle v tla moje oči — še gledajo v zvezde ..."
R veliko radovednostjo jc listni po Poljančc-vih papirjih in je bil z mirom bolj začuden in zlo-voljen. Nastopiti je hotel dedščino, kakor je bil obljubil in kakor mu je bilo zapisano; vedel j», čutil je globoko v «vojem srcu, da je ta dedščina žalostna, da jc sprejel z njo svojo usodo in svoj težki križ, ampak zdelo se mu je, tla je vsaj zanimive. Pričakoval je velikih rszodetij, večnih bo-sed, pričskoval je, ds se mu odprn na stežaj duri obsojenega, v hrezkoriatnem inučeništvu izkrvavelega srca, tako da bi v sočutju ob bratovem mučeništvu objokaval tudi svoje trpljenje in svojo prihodnost . • . Listal je dolgo, bral jc, naposled je saluttl papirje na tla in je šel.
bil, bi ga bil gotovo kdo zapazil. Niti ni verjetno, da hi bil v nežni starosti desetih dni žc tako izprijen. da bi odpiral peč in trosil pepel.
Resnično sem bil užaljen, kajti potemtakem ne morem drugače misliti, nego da moj fant laže. Povedal sem mu svoje neuje, da je še premlad, da bi lagal in tla bova drugič zaplesala. Pa se je koj kesa I, izjavil j , da sem njegovo "'nljo piše", ljubo pišče namreč, in me vprašal, če ga imam kaj rati.
Tako živimo in vojna gre svojo pot, samozavestna, neizprosna, neuklonjena in ji še od daleč ni videti kraja. Moji plahi hčerki, si:*Ji majceni, sc jc že sanjalo, da je z mamico bežala daleč tja po snegu, "ker jc prišel Rus mimo, je bil riten, je streljal". Nikdar se nismo pri nas o čem takem menil:! In zadnjiš so ji kar na lepem prišle solze v oči "zaradi vojne", je rekla — kako in zakaj pa, se ni dalo dognati, nemara sama ni vedela . . . Ali je moralo vse to priti? Morja krvi. morja solza, vihre joka in vzdtfN.v, kdo vas je kriv, kaj vas jc krivo ? •
VscI sem fanta na koleno, tega ki leze v drugo leto; težak je za svojo starost in debel je kakor polh. čeprav prepeva "Tadam, tadaiu" — da bi no bilo nikdar res, kar poješ! Pritisnil sem ga k sebi, strogo sem mu pogledal v oči in ga rahlo potrese! za rami: "Nikda ne ve, pa mi ti povej, mladi mož: Kdo je kriv vojpi, ali Srb ali Anglež ali pregrešna ženska moda, kakor je za božič stalo v časopisu? Kdo, vprašam, kdo?"
Pa mi je cigan gladko odgovoril: "Mali b'atee Mil".
Nak, to pa ni res! Oe za pepel nebi prisegel. za to p« koj dvanajstkrat zapored: Nak, ta ni kriv vojne, ta že ne! V svojem povojeu leži in se smejČa. Štirinajst dni je bilo staro in že se je smejčalo! Počasi nategne usteca. od uatec mu zleti smeh v očesi in na nesek. naguba nosek, zamiži, odpre usteca in se zasmeji; c — čisto kratko in rahlo: c. Gospa Jcretina, ki nam dobavlja deco, pravi, da še ni videla kaj takega; pred enim me-secem se otrobi ne smejo, da se pa, jadva star štirinajst dni. In kako rad se smejča: komaj ga človek pogletla, že sc zareži, naš majeeui dobrovolj-ček. Ta da bi bi 1 kriv vojne? — Že spet se smejča! Kdor bi ga videl —• če je božji — bi odložil orožje ! Smejča sc — naj nam bo v dobro znamenje za mir. za srečen mir, pravičen, večen mir.'
• Še ob poslednji uri ne more biti živ človek! Namesto da bi pogledal skozi okno in da l»i vsaj žalostinko zapelo njegovo srce, sedi za mizo, pred smrdečo lučjo, in piše . . . Zmotil si se, Štefan Poljaucc ... ne maram tvoje dedščl-ne . . . nikoli jo ne bom uvaževal!"
Napotil sc jc v hišo z zastrtim oknom in ko je prestopil prag, ga je pozdravila Matilda z mehkim, sladkim smehljajem!"
IVter je vztrepetal in je molče poljubil ust-" *
nice, ki so vabile.
• * •
Po pravici se je raz'iutil IVter, ko je za-lučil na tla Poljančeve p«*pjrje. Ne da bi bil o-pisava I A h as ver svoje doživljaje in izkušnje ter na tak način neizmerno koristil rodu PoIjanČ**-vih, jc napisni dolgo in dolgočasno razpravo "o impresionizmu v noveli." Po pravici sc je razi ju-til Peter, ¡traven pa ni pomislil, da bo on sam nci-ltoe, p redil o bo uvaževal ptwlednjikrat praktične razmere, napisal svojemu dedeiču in fc-atu pusto razpravo 7o muziki v nuslernih verzih" in da se bo dedič prav tako po prsviei rastju tU . . .
Zakaj kakor pojde življenje brez prestanka in brez konca po široki cesti v solncu, t' ko pojdejo sence po zidov iu brez prešla nka, brez konca, karikatura in kritika živega življenja — brez-lelesni in kljub svoji hreztelesnoati nesrečni fantomi, v nadlego življenju iu sebi . , .
ROLETAREC
iT ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Frankov ii. pr. je ves drugačen kakor Krekov in Ntadlerjev drugačen kakor PribiVvičev. Večinoma
uničenjem sa mood loče van j« v lio sni in Hercegovini živečega ua nsla prav tako kakor ostalih ju

!<Mi«tnlk in ls<i» jat«*lj : ■ —
Juuaslavaaska delavska tlskavna drtt/bii v « hit-ano, Illinois.
ZaÂm^îkû$2.0<) zs celo Ik ih in «	Kranjcih. je plezal
ito, $1.00 za pol leta. Za Kvropo s svojo trlalwticno debato po prav
porabljajo vsi, da se države ne u- goslovanskih delov. z ozirmn na stvsrjajo z resolucijami in tudi I to, da se protežirajo tuje leuden.
kranjski deželni zbor, kjer smo sli- na **<><«<» «loniaceg, šali zanimive rewiniaeence o Tako-*'va v Bosni in Hercegovini n. na
škodo Jugoslovanov sploh; z ozi-
2.r»0 «a celo leto, $].*5 za pol leta. x-iso)cih zvonikih. Gotovo je pae Ogtaai po dogovoru. Pri spremembi | da posega aiieksija narodno prav
dar se delo vrši proč od domače- j Kane. Druga posledica dolgega ga ognjišča, te<laj se navadno dajanja J«' *ndi razširjanje in pojavijo novi elementi v takem|peiostkrvnih žil na nogah,kar
povzroča pritisk na živce in spravi v nered ostale funkcije telesa-
Dolgo sedenje na enem mestu iuia ravnotako sl-ibe posledice ka-
delu in ti so nevarni. Doma je žena pripravljala surov materija! škodo domačega prebival-|f® prejo in tkanje. Vsako tako delo je zahtevalo spremembo prostora in pozicije. V tovarni je
rom na to, da sc zavlači uvedba drugače. Tovarniško delo je tako j kor dolgo stojciije. Telesnega gi ustave v Bosni in llecegovini in ' razdeljeno, da vsaka delavka vr- banja ni in rezultat je, da oslabi
fcivaliftla jo poleg aovega naznaniti tudi »tari aaslov.
Glasilo ilovemk« organizacije Jugotl. — Hculiitičn« «vete v Ameriki. —
Vko pritožbe glede nerednega pošiljanju lista in drugih nerodnosti, je po-~ ailjati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racin« Aft., Chicago, III.
PROLETARIAN
Owatd and publiehed every Tuesday by
SMth Slavic HarknenN Pub. ft..
globoko v interese Jugoslovanov in prav mi ne moremo ignorirati vprašanja. Nočemo sc varati, vemo. da bo končna rešitev dela različnih in nasprotnih moči; vemo, «la bodočnosti ni v sedanjosti. Moramo si pa biti na jasnem, kaj hočemo in kako naj posegamo v razvoj. Vidi se pa, da so tudi tukaj težave. Za nas je merodajno narodno načelo, ki je izraženo tudi v brnski resoluciji, (ločini vidimo, da je bosenska socialne demo-
Chicago, Illinois. _
Suh eription rates: lMit« a States and j kraeija, ki se je pravkar ustanovi-Canada, $2.00 a year, $1.00 for half |a sklenila resolucijo, zahhvajp-
year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year.
▲dvertisia¿ rates on agreement. NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. 31. STREET, CHICAGO. ILLINOIS
Telefon Lawndale 8157.
GOVOR IZ PRETEKLIH DNI.
. čo "avtonomijo Bosne v zvezi av-" stro-ogiških avtonomnih deže 1'\ -¡Lahko je razumeti, če se zahteva taka avtonomija za prvi ča«. da dobi narod v Bosni sam priliko, odločiti svoji* usodo. Toda nemogoče je. da bi trajno ena socialno-dem kratic na stranka zagovarjala deželno avtonomijo, «ločim zahtevajo «Iruge narodno. Treba je I o
Dni 31. prosinca, 1. iir 2. sveča- rej. da se sporazumemo glede na na 1909 je imela jugoslovanska so-j to. Na takem sporazumu so in*vrr-eialistična stranka svoj sedmi ml- strani tudi aodrugi na Hrvatskem, ni zbor v Ljubljani. Nekoliko spo- pa se mora na vsak na"in poiskali j večjim minov na ta kongres, ki sc je vršil! pot, ki vodi do njega.	11—
v skrajno kritični dobi, je prav v
se kaže namen, popačiti obljub Ijeno koristit učijo nem zmislu:
Zahteva zbor uvedb«» ustave za i Bosno iu Hercegovino na najširši i demokratični podlagi, «la sc orno-j goči pravi izraz volje fiosenako-hercegovskega prebivalstv.a.
iTvrševalneinu odboru naroča zbor, da poišče sporazum z «¿sta-lini prizadetim^, predvsem ju gosi o v a nski m i s« »e ia I no-de i no k ra -ličnimi strankami, vštevsi novoustanovljeno soe. «leni. stranko v j Bosni in Hercegovini, v svrho skupne konferepce, ki naj omogoči enotne sklepe in enotno »taktiko glede na vprašanje» ki izvirajo iz dejstva aueksije.
b. • . Sedmi zbor jugoslovanske so«', dem. stranke izreka, «la slovenski in hrvatski proleiariai v Avstriji ne more neinterfsirann gledati, v kakšne raZnrtfrc tlači njegove najbližje 'sodruge na
ši le .majhen del istega valed česat i j° pljuča, ki neniorej«» veš izloče-reakcionar-1 niora stati ali sedeti vedno na i-jvati gotovih strupov iz telesnega steni meslu. Kjer.ni gibanja pri1 sestava. Kadar niso pljuča v re-delu in kjer ni sprememb, tam sej^u, prisiljene so lodviee opravlja delavke kakor tu«li delavce ~ ¡ti več dela, a to ima zopet škod* kmalu poloti enakoiuernost in o
I ji v vtis ua spolne in plodilne or kostenelost, ki povzroča mrtvilo. I Kane. Sedenje tu«li povzroča kon Ali to še ni vse. Število strojev, stipacijo ali zaprtje, kar se mar pri katerih delajo ženske, je ne- sikoiuu z«li brez pomena iz prve prestano večje in večje in ravno j K"» to«la v resnici pa zamore pov tako je večja in večja brzina de- aročitl več telesnih bolezni kakor la s stroji. Posebno v delavnicah, katera druga stvar. Ta teškoča je kjer se plačuje delo ml komada, lv veliki meri vdomačena med de-ja naglica nekaj naravnega lavkinii iz enostavnega razloga, in posledica je napetost živcev ker nimajo svobode glede svojih in mišic, česar ne poznajo ženske I telesnih potreb. Stranišča ali toa-
pri domačem «lelu.
tVprav «lela Žena ali dekle do ma od zore do mraka, vendar za
letne sobe v prodajalnicah iu tovarnah so navadno redke,, zane-'marjene ali
preveč oddaljene; v more vsak čas nehati, ka«lar jejniiiojph slučajih služi ena in ista potrebna počitka ali kadar —- in ; soba za oba spola v. revno ]>regra
to je velikega pomena — jo popadejo telesne potrebe. V tovarni pa.ni te svobode in ,rezultat je «•cla vrsta bolezni.
jo. Kdo bi se potem čudil, «la s<> delavke — posebno mlada dekleta — v takih razmerah in okoliščinah odtujijo takim prostorom,
Raaentega ima žensko telo svQ-jae jih najrajši iïs«»gibljejo in se u
111 vaškem ; je posebnosti, ki se ne morejo tiifipirajo potrebi nie«l «lelom. Veliko
je pro«lajalnic, ki ne dovolijo več kot pet minut
mos-
in v Slavoniji oinlotni protiustav- j lahko prenesti kakor pri ni nasilni, naravnost inkvizitor- j keiii- -\X>rimer moški lahko sto-! vsiužbenkam ski zistem aktielne vlade« Z naj-j ji na nogah >ro cele dneve in pri za odstranitev v
večjim ogorčenjem obsoja zbor tem nc Triu j o njegovi notranji I V drugih slučajih mora delavka j notako je v tovarnah za milo. brutalno, vaako zakonitost pre4JMotgM)j. Drugače pa je pri ženski. I prej v prašati paznieo ali eelotPrah suši grlo.- Prizadevanj
toaletno
iti izmeček, ki *e imenuje toksin. V normalnih razmerah gre toksin redno svojo pot potoni pljuč iz« liho va u ju in imtoin ledvic v urinu. 4%e pa mišičevje preveč dela, tedaj se toksiii množi hitrejše kakor pa more odhajati. V tem slučaju postane toksin strup in, mišičevje otrpne. Duševna volja sicer še pritiska za delom, toda to gre ua račun živčevja- IVtiž gre do koitea izčrpanja in posle-di«-a je smrt vsled kemičnega sa-mozastrupljenja. Trudno telo navadno izdihava toksin v spanju na kar pride čilost za «lelo drugega dne: če pa lelo nima nočnega počitka, tedaj zamorejo izčrpano mišice opravljati le polovico normalne mere dela.
Spolni in žični sestav jemljela iste redilne elemente iz krvi in sta v «lelikatni zvezi. <V so torej živci izčrpani, sledijo kmalu tu-di licprilike v spolnem organizmu. Živčna potrtost odpira stezo neštetim drugim boleznim. Zastrup-Ijenje s svincem deluje z veliko bolj uničevalno silo pri ženskah kakor pa pri moških. Prezgodnji porodi so v tem slučaju neizogibna stvar, kajti ni misliti, da bi že-na, katera vdihava svinčeno paro. rodila razvito in zdravo dee«. Tako zastrupi jen je se v mnogih slučajih konča z neplodovitošt jo.t V tovarnah za izdelovanje konzerv, kjer se vporabljajo ravne I kisline, trpijo roke in tO MfCt p<>-sobo. fniaga k uničevanju, živcev. Rav-
auje Ii
sedanjem času zanimivih. Sodrug J-'tbiii Kristan je imel referat o političnem položaju. Iz njegovega govora, za katerega mu jc zbor |>o- va^ie. pa tudi za Slovence. Noben
Ce priznavamo narodno načelo, izno zasmehujoče, preganjanje ne- K»>st ženskega členka iu kolena j moškega paznika, preden se smejkašlju p«»vzroča vnetje sapnika in a ne mislimo samo na današnji ' dolžnih ljudi, ki j< najbolj krme-'je j
dan, lahko spoznamo, kakšno vaz-1 «-e otnafffto / nezaslišano obtož n ost ima aneksija za vse Jugoslo- nico nad takozvanlmi 4iveleizda
daljšal didočcini govorniško dobo, organizem, pa tudi nol>eti narod citiramo po stenografičnem zapis- nima večnega življenja: če pa
iz-
nikti :
ginc, se vendar njegov zarod ne
\r'5nnliL , • . v■ t . i izgubi s sveta. Narod take kultu-\ zadnjih dneh sc jc iz\ rsii « «»go-1 * . ,	. ,
A-r, , • . . .	. rc kakor starogrški, take moei
de k v visoki politiki, čegar po»le-L . . ....... .
/„i;;. ' , •• i-	,• - kakor rimski, je izginil niso pa
• lice cutij«> avstrijski narodi še . ....	. . ,, .. ,
■CHSgSiH izgini l potonni -tarili <Jrko\ in
)>retnajhna, «la bi dolgo držala ; veliko težo telesa; ravnotako je i mišičevja ženske noge veliko sla-in a frivolnim predlogom bo t nt jI* od moškega. Vsledtega
monla | Vsakodelo, ki zahteva, «la mora ženska stati dolgo časa ua enem mestu, zelo škodljivo, kajti v ta
jalei
smrtne obsodbe nad »VI. preveč eiituziastičnimi Socialni de in ok racij i pa
ljudmi. Hrvat
skein in v Slavoniji, ki s«^ bojuje 1 k«Mt« slučaju se delavka navadno najodločneje' hi najdo^letlnejc nagiblje nazaj, da laglje balan-proti temu sistemu in križe,.tudi m- cira težo telesa, a to je še bolj
takem p«dožaju
stalim strankam edino rešilno Škodljivo, kajti
cego\ lilo. /godilo v. jc tO zgolj iz|jeuia Tudi on	|vržen U
imperialističnih in dinasticiuh na- ; ;t.etll4,u,jivini zakonoiil |lrir menov Avstrijski kapitalizem ^	,m() c|a M zaucsol
je hotel ustvariti kolonijo, dol^\	,|anK|a slcpi ,hliaj ,)0gve
karski.interni kapitalizma tiče kfl tcmve<, takozv«ni usodi se tudi z a tem korakom. Danes jc a-	,>o1. (V ^ ,)0(M. i
■b« IfOtovo dejstvo, /aradi te- po/MMjo /<MkoMÍ. ,.înitH,n ••!..
pozabiti, kakoL.ek ^^y^ M0 miHli na to, «la l»i
sledica «nlpora proti telesnim potrebam je teška konstipacija, pa-raliziranje ali omvtvenost prebav-
_______ ____________HH	pH)	pH||||ni!i
nost ne more misliti, «la je edino ¡še simpatije in svoje .brezpogoj- sijt kjer se nahajajo spolni in plo-strupenih izločevin, ki se konča
organi. Navadno se torej z živčno onemoglostjo, pogosto
^H» kuril	"U I J - . v . .Iizglillll pOTOllJ« i Mami	m ^i««...» .................... "«vmujuv, ^¿«Jti * inivriu jmmu/.jiji
. ui Ituuo a Jin wwo, zaj, se '^J|starih Kimljaiiov. Največja naiv- pot. izreka zl>or svnjc najtoplej- sloni vsa teža na tistem delu tele «iltih. Avstrija je tmektirala do-"	. , 1.	......................u,...<„L i '...... . • •
pljučne mrene, kar p«»laga le-niclj jetiki. Vroča in vlažna <ie-lavnica povziHiča čezmerno potenje, kar slabi telo in «laje priliko za revmatizeni. vnetje sapnika in tuberkulozo. Dviganje teških premetov in vrtenje strojev z no-ozirom na njihovo zdravje. Po-Igo pokvari splovila in rezultat je
odstraniti ,in v teli slučajih igra sramežljivost precej vloge, tako da marsikatera delavka rajša pretrpi «-cli dan v neznosnosti kakor da hi povedala kaj ho«"e.
To so razlogi — mogoče banalni in smešni — vendar pa odloc-
slej okupirani deželi Bosno in Her- slovenskeml| narodu'«loločena iz- ! no soglašanje n tem boju;	diini
prinnle. ! sprejeti, po-
-	_	-----r — ----- ---- —..... —	^ tt	—............— — -r......i
Obe resoluciji sta bili soglasno)zgodi, «la dekleta, ki dolgo st«»je vrtoglavostjo in histerijo.
in ei
FIZIČNE POSLEOÏCE MEZDNEGA ŽENSKEGA DELA
pri «lelu, dobe s časom stisnje- Sedanje morda Še ne bi bilo ta-nošt organov, kolikor se jili nabav ko škodljivo, če bi bilo pokončno ja med sklepnimi kostmi pod hrb-!toda sle«le«'e delavke se morajo
t (tenjačb. Zlasti je to gotova posle-Ínavadno tiščati s «Tica pH tistih ženskah, ki pri sto- «froju ali k mizi- T
ga nam ni treba
brutalno in nerodno je Aehrentha-lova di|>loma«'ija izvršila stvar iti l način s, mora-obsoditi.	¡la)lko s(i ^ pHp|,,(v|j|fjo |)u;!,(
^ Ne more pa tudi biti vseeno, kaj r-i celoti, ki post i ne ob zavednem sc zgodi z Bosno. Avstrija je spo-j delu lahko taka, kakršno hočejo znaln, <la s«- umre nnekt iranih «le-' dotične narodne skupim-. Tudi
razvija: saj vemo, .da danes ne govor,«* tako
Boj
trebuhom k To povzroča ab-
ženstva za glasovanje je jenju podpirajo telesno težd zdaj j irormalen pritisk drobovja na plo-
opozoril misliec na razna vpraša-i z eno in zdaj z drugo nogo. Ta dilne organe in posledica , v pre se enega jutra zbudili vsi Sloveli- irja in probleme ki se naravnost J nava^ povzroča zoževanje skle-1 mnogih slučajih so kronične bo-ci kot Hrvatje ali pa nasprotno: (tičejo ženskega spola- Mjioge, pnih kosti in to se dogaja toliko lezni v votlini med sklepnimi ko-
zel zapostaviti Turčiji, ki je vpe-ijezik se Ijahi utdav«», pa obljubuje Bosni Slovenci "Vonstitucijo, t «r« I p tako, ki je pra- j kakor so Va karikatura. S svojimi kurijami. j ju. V «'ei neštevilnimi virilisti in z razdelit-:bi se razvoj po možnosti reguriral vijo volilcev po verah je ta ustava v smereh, ki drže k enemu cilju! neverjetna pok veka v dobi, ko i-'V dobi, ko nam vsa dejstva priča-mata Avstrija in Turčija splošno| jo razvoj v velike skupine, se ne volilno pravico, ('e je Bosna zrela, da ta tendenca vtajiti v življenju
preiskave so sicer dognale, da ne ptMuenijo dolgo delovne ure V tovarnah in prodajalnieiih nič «l«>-brega ženske, toda uis<» se «losti bavili z vprašanjem, kakšne p«j-tsledice rodi mezdno delo pri žeti-
laglje pri «|eklctih, ki še niso pov-ist mi t pelvis.)
preden
sem 1'iziologično razvite začenjajo z delom.
Povprečna staros: moških «I«'-laveev je me«l 2."» in .'JO letom; povprečna starost zimskih delavk je pa me«l lt> in 20 letom. Leta
ju. V čem naj bi bila nesreča, če j govorniki ženskega dela tr-|19<H> so našteli 49.3% žensk pod
125 let«mi me«l vsemi delavkami v
govorili v osnimi slolet- iskah, ki hočejo biti matere;
da jo monarhija anektira. inora biti tudi zrela, da odločuje njen nn-
naro<lov. In sorodnost jugoslovanskih jezikov je preveč oči vid-
ri,d sam «> svoji .usodi. Protestira-' na in predobro dokazana, «la ne In mo torej proti ustavi, ki bi bila spoznali, koliko večja je korist.
zgolj plašč za aittolutizem in za , brutaliziranje in izkoriščanje delavnega ljudstva.
Rešiti se bo moralo-tudi držav-	*f ••planinskemu
nopravno vprašanje Bosne in Her-lHtvl1'" 4M,hrs,vu u v
eegovine, ki je zdaj absurdno. Kaj namerava Avstrija, kaj skupna vlada, je še sveta tajnost, najbrže tudi za tiste faktorje, ki bi morali vsaj sami vedeti, kaj liočejo. Valed aueksije je Bosna postala del A v-i stro-Ogrsko. a nihče ne more povedati, kakšen je njen prostor v novi domovini, pa tudi nihče ne more zdaj pojasniti, razmerja celotne
«v»e zraste iz posameznih delov velika skupiljna ,kakor pa če s«« vsak del prejalislej izgubi v tujih.
hrvat-t udi se
nemorenio ogrevali za veliko llr-vatstvo ali vclikosnbsko hegemonijo, ampak , kult uma skupnost vseli jugoslovanskih plemen. \ kateri bi bila Slovencem odkazan-na prav važna vloga, ima prirod ne temelje in življensko moč ter je vredna našega dela.
K svojemu referatu je poročevalec med drugim predložil slede-
dijo «la ni res, d.i bi imelo mezd-1 no delo slabe* |><»> ledh'C zal ženske in pritožbe glede slabih fizičnih vtisov ženskega «lela da so pretirane in neosnovane. Dalje pravijo, «la ženske v.v od nekdaj opravljajo ista.«lela, za katera sedaj dobivajo mezdo; Odkar s«' piše zgodovina, so ženske «leíale prejo platno, pripravljale'»hrano in prenašale «Iruga breincual Krtina
Sploh preveliko sedenje in sto-jen je povzroči pri ženskah toliko, da postanejo absolutno nerodovitne ali pa so njihovi plodilni ; organi tako pokvarjeni, da je nosečnost in porod za nje velika 'nevarnost,
Nadaljni __faktor, ki
/.edinjeiiih državah. V svil«>pre- delavke \ mom»rni industriji, je dilnieah in svilotalnicah ter v to- monotona ali enakoličnost in mrt-varnah za pletenje je ravno to- vilo dela. Na telesu sicer ne zapiu
liko deklet med lb in20 letom kakor je vseli ostalih delavk nad 21 letom. Resnica je, «In večina deklet ne občuti slabih posledic tovarniškega dela dokler so še minile, samske iu dokler delajo. Toda natura jih kaznuje čim o-
razlika- med delom v preteklosti pustijo delo iii sc onio/ijo- Tedaj
pridejo na «lan vsi nedostatki pokvarjenih organov. Ibdezni na
in sedanjosti je pravijo — da poprej so ženske delale vsaka na svojem «toniti,' a sedaj pa .'delajo skupaj v tovarni: individualno «lelo je postalo kolektivno. Ž«mi-ske ne Otimnjo moškega dela zato ker so naravno slabejše. Prej je resnica, «la moški silijo vžeu-
šča vidnih sledov, napada pa liko bolj duševno stanje osebe. Moderno tovarniško delo ne zahteva nobenega čuta, nobenega osebnega zaniAianja ne iznajdljive ženijalnosti o<l navadnega «le-lavea ali delavke. Človek «lela ve-«lnp (jim «lelo aviomatično brezi brez konca iu
slab vi is možganom. Kadiir člo-
neplodovitost ali nezmožnost za poroti.
(V bi bil kdo pred stopetdese-tinii leti prerokoval, «la ženske enkrat ne bodo delale v rudnikih in-zidale hiš, bi sc mu bili smejali. Danes gledamo s pomilovanjem na tiste čase, ko so žene opravljale neverjetno teška dela — t«>-«la svojih časov pa ne vidimo! Ali se ne bode na^ih otrok otroci enkrat ozirali s pomilovanjem Ha sedanjo barbarsko dobo, ko na-miijone žena in «lekleta Ilira v to-
mntli«	. fti lCIHMI
Zakonodajalci'hod«> nekesa dne prepove«lali žensko delo 1 v industrijah. VendaJL-pa- ženskn «lelo nc bo prej odpravljeno, dokler se ne spremenijo gospodarske razmere, ki silijo ženo v tovarno. Stroji, ki so odpravili ročno delo, bodo nadomestili žensk«) operi ran je z moškimi čimbolj sc Inalo razvijali v razjeda)titanske avtomate, ki bodo o* pravljali bodoče «lelo. Žensko delo v prodajalnah, pisarnah in v šolah se bo pa moralo omejiti na krajši čas in priti mora pod izključno nadzorstvo države ali družbe, ki bo narekovala pogoje za delavca in delavke.
ska dela, s tem «la predejo, tke- j njo velika muka in v mnogih jo in šivajo. Delo v tovarnah paislučajih se pripeti, «la je bodoča
maternici so nekaj navadnega, vek vporabljn le en «b*l možga-Menstruacija (mesečno perilo) je nov, postanejo celi možgani bolj neredna in ¡boleča. Še hujše pa I občni I j I vi in manj sposobni za pride, kadar omožena ženska težje duševno «lelo. Posledica je o-zopet nazaj v tovarniško delo. [kostenelost misli in nenavadno Nosečnost v takih razmerah je za iskanje senzacije. Tesna zveza
živčnega sistema z ostalimi teles-
V gozdovih na zemlji.
Dr. Klegerl je napisal v glasi-
kraja!"To pa dnje'lu P«riške.-geografske družbe za-nimivo poročilo o stanju gotdo\ n:i zemlji. On trdi, da je na vsej zemlji 1518 miljonov hektarjev gozda, kar bi «slgovarjalo skoro četrtini trdne zemlje. Največ gozda izmed vseh dežel ima Ka-
ni
nič slabše iz zdravstvenega iti ¡ mati v tovarni še par ur pred po*
niiui funkcijami vpliva,, da v tem slučaju telesne bolečine hitrejše
monarhije. Avstro-O grška je po ri dve resoluciji: nagodbi dualistična. toda v njej imamo zdaj faktičen trializem; Boana-Hereegpvina je deldualisti-čne celote, pa stoji izven obeh «le-lov dualizma. Dna ima zdaj z Avstrijo in Ogf.dco skupne zadeve, a nihče ne ve, kako jih ima reševati. Dejansko imata.o njeni usodi odločevati oba «lela izven nje. a vsak zase in teoretično je prav lahko mogoče, da odloči vsak drugače. Delegacije rešujejo zadeve «*e-le monarhije, torej tudi Bosne in Hercegovine, ki pa sama ni zastopana v delegacijah. Povsod torej sama nasprotja. Za rešitev iz tega
higijeničnega stališča kakor j«1 žensko «lelo doma, pa naj ho «le-
a.
Sedini zbor jugoslovanske so* cialno-deuioltratične stranke izreka, da je aneksija Bosne in Hercegovine zgodovinski fakt aecom-pli, ki mogočno posega v polilič-ne interese vseli Jugoslovanov. Ne da bi se zbor motil o imperialističnih namenih in «linastičnih interesih, ki so v«dili avstro-ogr-sko vlado in obsojajoč diplomats"-ni proces narodnosti, ki je prov-zročil prebivalstvu države in zlasti delavstvu ogromno škodo ter mu žuga že z novimi, zlasti mili-tarističnimi bremeni, smatra zbor
roilom, na kar so bolečine toliko najdejo odsev v ino/.ganih. večje. Pre«lporini (<»trok pred ča-| Monolono «lelo ima pa še druge lavnik dolg ali kratek. Za prime- som) je pri tovarniških «lelavkahiteškoče. V industriji čipkanja moro naj služi paralelni argument, tiekaG navadnega: ravnotako sojra deklica dandanes paziti na «le-
bolezen i teški ]»oro«li s pomočjo zdravili nevarna kakor ških Anštruinentov\v veliko v«č
m nevarna bolj
tragikomičnega vrtinca je pa vse aneksijo za gotovo dejstvo, ki ne
sme služiti vojne željnim hujskačem, pa za to z vso odločnost jo
polno načrtov: vsak mi napravi svojega, seveda sebi v prid. Prvi so prišli Madjari. ki sklicujoči s«»	protestira proti vsakemu poizkti nn davno pozabljeno vlado nad	su, kaliti inir, naj sc pojavlja tako skoraj mitoliškim kraljevstvom	ščuv^nje kjerkoli. Z ozimni na to, tt.nno. zahtevajo Bosno zase. Pa	«la so z aneksijo prizadeti vitalni tudi Avstrija bi jo ra«lo dobila,	interesi vseli Jugoslovanov^ ki pa Tretja ideja je pa trializem, usta-	niso imeli še noliene prilike, prenovitev jugoslovanske države kot	tresti skupne mloresc in se spora-«tret jega faktorja \ monarhiji. Tu-	zumeti: zozirom na to, ila gre ofi-
«ialna avstro-ogrska politika za
zanjo pa so
imlični recepti. *
la škrlatica zato, ker tli
koze.
Tako pravjjo zagovorniki Žen-skegadela. Svobodno jim! Ali če je resnica, «la je med moškimi in ženskimi delavci v predilnicah bombaža v južnih državah naše republike na vsakih sto bolnih moških — lan bolnih žensk, dalje če je resnica, kar poročajo podporne organizacije v Angliji, Kranciji, Nemčiji; Svn*i in v Avstriji, «la ženske so bolj podvržene industrijelnim boleznim in «la «bilj časa bolehajo kakor pa moški; če jc res kar poročajo zdravniške avtoritete, «la je 40 oilstot. omoženili žensk, ki so kot «lekleta delale v tovarnah, bolnih na plodnih organih preden dočakajo trhlcsct«» let«» — če j«» vse to res — in štatisti odločno trdijo, da je resnica — potem je tovarniško «le 1,0 za ženske bolj ško«llji-vo kakor je pa «iMnia«"^ «lelo Ka-
jeni številu pri tovarniških delavkah kakor pa jm-i ženel». ki ne <»-pra v I ja jo mezdnega dela.
Do sedaj sem govoril samo o «lelavkah v tovarnah. To«la niso samo te mezdno delavke, ki trpe na stojenju. Lepo oblečena dekleta v modernih proda ja Inir ah so obsojena na isto trpljenje. Zakon
, set Ufi>l namesto ene. V delavni-icah s šivalnimi stroji nare«ti igla 44U vbodijajev v eni minuti* <)-pcrntorien stroja mora spoznati p«> t ra k u svetlobe na igli, kedaj se ulxga -4ut-ja_J<ed.ij ne vbode na pravem mest tLVrčrrs pažnja in napenjanje oči pri tem poslu silno škoiluje očem in živcem.
nada. it? sicer 325 miljonov hektarjev, torej precej več kot vsa Kvropn, ki ga ima tudi skorg cu» tretjino svojega obsega, namreč 303t/2 miljona hektarjev. Tri trluie evropskega gozda pripadi-jo Rusiji in Skandinaviji. Najbolj pogozdena je Finska, ki ima polovico gozdov, kar se skoro lahko trdi tudi o Bosni in Hercegovini. Izmed evropskih dr/a v i-ma Uusija 210 miljonov hektarov, Skandinavska nekaj čez 20 miljonov, nalo pride Avstrija, ki ima It» miljonov gozda, dalje Nemčija 14 miljonov in Franciji 10 miljonov. Najmanj gozda ima
ele pokra-bridko ob-
Vtekstilnih tovarnah w vedno j S.pan,Ja' kor s0 nn*m r0,e V
........................ ...................... bolj množijh stroji in opcratorice»i,n<!.*°*dov» kar s0<Inj 1,ridk
v se«lemintridesetih državah aieer morajo vc.Hio bolj buliti oči. V ;ll,l.J0, <)mcni°no naj bo, da ima zapoveduje, da morajo biti stoli velikih tiskarskih podjetjih, ,I,ul!Jft 50 miU«nov hektarjev goz-za prodajalničarke. toda «lo «la- kjer dekleta vedejo revije (maga-j . ,;,/h,Pa,b ° katerem so vedno nes še ni zakona, kateri bi — iz» i zine), se navadno godi, «la dekle- i miH,,,i» t,n najrevnejša država vedel prvi zakon. V mnogih in • ta premečejo v «lesetih urah 25.. 11,1 *V\tU g,r<1° «ozciov» i,nn mnogih prodajalnicah velja pra-j000 izvo«lov. Največji demon, ka-|2:1 n,i,jouov hektarjev, vilo, «la morajo prodajalničarke j teri goni oči in živce, jc «lelo od stati celi «lan na nogah, kajti v|komada. Neprestana gonja s strojem, monotono, enolično «lelo, ve-«Ino isti prostor in ista okolica
tem položaju «la "lepše izgleda jo'* .kakor če bi ra«li ,osnih pf# štorov za iirmlajalnimi mizami,i pripravi kmalu slabotno ,iu tudi kjer kjer se teško gibljcj«» in so'krepko žensko telo «lo živčnega prisiljene krčiti in drlati u«le v; izčrpanja. Duševni in fizični fetiž nenaravnem položaju. T«» zopet 'sta tesno 'skupaj. .Miši<»evje vsr-
vpliva jako slabo na plo«lilne or-'kava nitrogen in ustavlja nerab- « krogov.
Železniška uprava ne namerava znižati mezde -železniškim uslužbencem, ravno tako sc ne znižata tovornina iu voznitia» Mez«la, to-vornina iu voznina ostanejo v prehodnem času take. kakršne so. Ta zagotovila so «lošlu «z, merodajnih
N
prolktaeec

Nauki svetovne voirie.
t Oe bi bil ostal tak anarhičen sistciu v veljavi, bi bila lahko nastala transportna katastrofa prve vrste. Vlada je vzela stvar pod svojo kontrolo, spravila vse železnice v enoten sistem in ravnala promet tako, da je moral čim bolje služiti za htevaui vojne, vsled česar je moralo vprašanje, kako se reiitira ta, kako oni transport, samo ob sebi stopiti v ozadje, in tako se je posrečila dozdevno nemogoča naloga. Ameriška vojska je prišla na bojišče v taki množini in r takem stanju, da je bila njena akcija odločilna in je mogočno pospešila konec.
Treba je bilo vsakovrstnih novih podjetij, ne* katerih v ogromnih dimenzijah, na primer ladjedelnic, v katerih se je moralo ustvariti povsem novo mnogoštevilno hrodovjt* in pošiljati ladje v tako kratkih intervalih na morje, da bi se bila doba za dogotovljenje posameznega parnika pred vojno zdela smešna. Vojna jc zahtevala to mornarico; koliko velja in vse, kar je s tem v zvezi, je bilo postransko. Zaradi cilja, zaradi potrebe se je izvKila stvar, in izvršila se je tako, da jc napravila vtisk čudeža.
Vse cneržije, ki so se razvile tekom vojne, lic le na naši, ampak tudi na nasprotni strani, eksi-stirajo t tuli v miru. Prišle niso iz neba kot novo ustvarjena sila; le treba jih je bilo in poklicale so se, pa se jc pokazalo, da so tu. Mr. lloover ni dobil svoje sposobnosti za organizacijo prehrane kakor apostoli dar jezikov o Binkoštih; njegova zmožnost se prej ni potrebovala ali pa sc vsaj ni mislilo, da bi bila potrebna in zato je ostala neplodna kakor tisoč in tisoč človečkih sil, ki ne najdejo svojega pravega polja v .sedanji družbi.
Za organizatorične talente jo bila tekom voj- < uc največja potreba. Naš družabni sistem ni tak« d.i bi imel take talente v dobri evšidenci; večinoma so le tisti znani, ki se postavijo v službo kapitalizma. Organizirati za profit je v kapitalistični družbi važnejše kot vsako clrugo organiziranje; a če bi se poiskale organizatorične sposobnosti za druge namene, bi se jih našlo dovolj v krogih, v katerih ne pride danes nikomur na misel, da bi jih iskal.
e Organizacija pa uc more biti v miru nič manj važna kakor v vojni. Kajti organizacija pomeni 1 najboljšo poral>o sil za dosego največjega uspeha- Organizacija odpravi zapravljanje sil in materi jala. Če je v dobi vojne potreben sistem, ki vzame sovražniku čim več bojnih sil in mu prizadene čim večje težave, bi v mirnem času potrebovali sistem, ki ustvari lastnemu ljudstvu čim večje blagostanje. Vojni cilji so zahtevali organizacijo; za naloge miru je enako potrebna organizacija
To ni nova iznajdba; toda pred vojno je bil ta nauk premalo vpoštevan, izkušnje vojne so ga pa sijajno potrdile. A če naj v novi dobi, ki je pred rtami, oprode izkušnje teh strašnih let, je
'K
treba v naši družbi ¡sprememb, ki morajo segati I rt ni i mogoče dopovedati, d« se ni treba populiti
do temeljev.
Kapitalistični sistem in organizacija stojita v nasprotju. Za mater i jal no življenje sedanjosti sta produkcija in trgovina glavna faktorja. Orga-nlsacija pa ni njiju podlaga; če bi bilo oboje res organizirano, ne Id m*gla obstajati besna konkurenca, ki nosi v sebi ne le nevarnost za slal>ejšega tekmeca, ampak za cele narode; če bi bila produkcija zadostna organizirana, ne bi mogli prihajati časi, ko ni za najdražji denar dohiti potrebnega blaga, pa zopet drugi časi, ko so skladišča prenapolnjena, se tovarne zapirajo, banke pokajo in poplavlja panika cele dežele.
Kapitalizem pač stremi po organizaciji: ali svet se ničesar ne boji tako, kakor da se mu to (»osreči. Srednji sloji se upirajo takemu stremljenju na vse kriplje. delavci, zlasti nezavedni, skušajo delati Ovire, zakonodaje snujejo postave proti organizatoričnini tendencam kapitalizma. Vsi ti poizkusi se pa žlivajo v reakcijo. Za kapitalizem jc edina možnost organizacije, da spravi kontrolo produkcije in distribucije v čim manj rok. Koncentriranje V trustih — ali kakorkoli sc žc krsti oblika — jttlini način, da riloig kapitalizem prilagoditi produkcijo potrebi in odpraviti konkurenco- S tega stališča bi «bil uajidealnejši en sam <Tetoven trust, ki bi iniel vse industrije, vse poljedelstvo, vso živinorejo, ves promet na suhem , na morju in v zraku v svojih rokah. Tak irust bi bil centrala, ki bi lahko poznala vse potrebe, a skrbela da se vendar ne bi nič izdelovalo po nepotrebnem, lahko bi spravila najboljši sistem v transport in napravila konec vsej konkurenci.
Ali tak trust J»i obenem postal gos poki ar sveta, Vse sile bi bile v njegovi službi, vse človeštvo hi bilo odvisno od njegove volje; reprezentiral bi najpopolnejšo avtokraeijo, ki si jo morejo domisliti človeški možgani.	%
Kasvoj pa pojde po vojni v tej smeri, če sc ne izvrši radikalna izpremeinba. Kajti koncentracija do popolnosti je naravna tendenca kapi-taalizma. (V se ustanovi liga narodov, dobi ta tendenca še nove možnosti.
Liga na rini o v se predlaga zato, da bi se v bodočnosti preprečile vojne. Ali večni mir ni odvisen od nobene zunanjo oblike in nobeno svetovno sodišče ga ne more garantirati. Vojno onemogočiti jc sploh utopija. Dokler pozna človeški duh uničevalna sredstva, jih Im» lahk»? rabil. O varnosti miru se bo le tedaj moglo govoriti, če ne bo tehtnih vzrokov za vojno. Interesi ohranitve miru morajo biti tako močni, da ¡»ostanejo interesi, ki bi se mogli realizirati z vojno, malenkostni v primeri s prvimi-
Te garancije pa ne bo. dokler bo konkurenca. Človeštvu, živečemu v družbi, v kateri je tako-rekoč vse odvisno od imetja in od povečahja imetja potom profita, ne bo z nobenimi lepimi pridi-
krajnih sredstev za varstvo materijelnih iitf« resov.
Konkurenca jc igrala svojo vlogo tudi med vzroki prftvkar končane vojne, lu vse vrtoglavo ideje gospodarskega bojkota, zapiranja svetovnih trgov i. t. ti., ki jih sedaj raznašajo prerazgrele glave, nosijo kali novih nevarnih konfliktov v sebi. Take metode spravijo lahko cel« narode v obup in povzroče 'koalicije, ki se ne uklonijo nobenemu razsodišču.
Liga narodov more služiti svojemu namenu le tedaj, če vzame tudi gospodarske momenta v obzir in če skuša kolikor mogoče ublažiti konkurenco. Kapitalistična družba utore to ie s sredstvi kapitalističnega sistema. Doslej je šla kapitalistična produkcija za tem, tla se nacionalno koncentrira in odstrani tekino v mejah lastnega naroda; čc hoče omejiti internacionalno konkurenco, sc mora internacionalno koncentrirati. To pa vedi neizogibno v internacionalne truste in do internacionalnih kapitalističnih monopolov.
te ostane konkurenca, jc v tem nevarnost;-če se odstrani konkurenca na kapitalističen način, prinaša rezultat drugo nevarnost-
Ali so bile vse misli, da sc obvaruje človeštvo novih vojn. le sanje? Ali ni izhoda h te dileme.'
Ootovo je. Družba mora imeti le dovolj po-, guma, tla se postavi na novo. podlago in prestopi res v novo dobo.
Videli smo, da jc profit res velika gonilna sila. da pa ni edina. Vojna nas je naučila, da ima ideja lahko večjo iniciativno silo; treba je le, da se vjema ideja z resničnimi interesi družbe in tla more dobiti kri in meso. Lep nauk sam na sebi ne zadostuje. Kvangelij krščanstva: "Ljubi svojeag bližnjega kakor samega sebe'* in "Česar ne želiš, tla bi se tebi storilo, ne stori svojemu bližnjemu", je nedvomno kresen. Pridiga sc že skoro dvatisoč let. 1'resničen ni nikjer.
Vojna — ki ni realizacija krščanske teorije — jc bila ideja, ki je osvojila miljone, «premagala nestevilne sebične interese, izzvala žrtve ibrez konca in kraja in zbudila sile, katerih učinki delajo vtisk čudežev. Tega ni moglo povzročiti samo hrepenenje po klanju in divjanju; kdor je nesel puško v zukope, jc nesel tudi svoje 'življenje tja. Vojna je mogla postati popularna le zato, ker so miljoni smatrali kajierjevo zmago za svojo nevarnost Itleja vojne se jc vjemala z interesi ljudstva.
Ni li blagostanje ljudstva ideja, enako velika kakor kajzerjev poraz? A ko se ljudstvu jasno pokaže prava pot do blagostanja, ga mora ta ideja enako močno prijeti kakor ga je ideja voj-\ne,,a uajbrže še ¿»olj, ker se ne more nol>ona druga takti absolutno vjemati z njegovimi interesi*
Toda treba jc popolne jasnosti. Izumctuiče-ve teorije lahko vlečejo nekaj časa; kadar ae iz-kaže njih neusiiešiiost, pride z razočaranjem lahko kruto maščevanje.	$ t <ee
Blagostanje ljudstva in kapitalistično profi-tarstvo se ne moreta spojiti. Polovičarstvo pa tudi ne umre trajno pomagati, Če se na primer priporočajo zakoni za omejitev profilov, jc to za prvi hip vredno truda. Ampak kapitalizem se Imi moral prej ali slej upreti tukim ukrepom, kajti če ne sme podjetništvo v Ameriki dobivati takih dobičkov kakor v Angliji, se bo čutilo' zapostavljeno in bo morda res oškodovano v svoji konkurenčni sposobnosti. Nevarnosti, ki izvirajo iz tega, - so na dlani.
Kdina pomoč j«; v tem, da postanejo vse na materijaluo življenje se nanašajoče razmere javna zadeva in tla se internacionalno organizirajo.
Po vsem dobro vemo, da se» to ne more zgoditi če® noč. Vedno smo se bojevali proti utopijam, Nemogoče je, tla bi šli nocoj spat v kapitalistični družbi, a ko bi se jutri zjutraj zbudili, da bi svet bil socialističen. Socializem je reorganizacija, tako radikalna reorganizacija, da se ji lahko da ime revolucija. Iz tega pa na noben način ne sledi, da se mora izvršiti s krvavo revolucijo ali da s«» sploh more dovršiti z bojem na barikadah
lz ustvarjanja socialistične družbe se nikakor ne more odstraniti element evolucije. Za uresničenje socialistične kleje morajo dozoreti vse razmere. Do tega cilja se mora razviti demokracija — politično in gospodarsko. Ali "šele kadar jc ta cilj dosežen, kadar služi vsa produkcija taktični potrebi, kadar jc vsem ljudem mogoče razviti vse svoje dobre moči, katlar postanejo pogoji živ-■ Ijenja za vse enaki in je vsakemu odprta pot do vsegn materijalnega in duševnega blagostanja, stf vzroki vojn pokopani in jc bodoči mir zagotovljen.
Ideja premagati kajzerja je lahko pograbila miljone. Ideja premagati bedo in vojno bi bila še' večja gonilna sila. Z njo bi bili pač izključeni individualni profili ;ali na njih mesto bi prišla korist vse družbe, v kateri bi bilo obsežena korist vsake ga posameznika. Tada ideja ne more otrpniti c-neržij. ampak jih mora zbuditi povsod, kjer št» spe Neznani talenti se bodo z veseljem postavili v njeno službo, kakor so se sposobnosti posvetile vojni, ne da bi bile v prašale za individualen dobiček.
Ta moč žive ideje je največji nauk, ki nam ga je podala vojna in le za to gre, tla sc zdaj praktično uporabi. Ideja apelira v prvi vrsti na delavsko ljudstvo; če zadene tudi dovolj pripravljenih ušes v krogu vladajočih, bo lepi itolje. Kjer sc vr-¿i neizogibni razvoj brez pretrdovratnih zaprek,-se ni bati anarhije.
Liebknechtov manifest--naše zadoščenje.
V	Amsterdam jc prišlo popolno besedilo manifesta. ki so ga bili pred izbruhom nemške revolucije izdali radikalni socialisti z Liebknech-tom, Mehriugom in Kozo Luxemburgovo na čelu. Manifest, ki je brez dvoma imel velik vpliv na razvoj dogodkov v Nemčiji, sc glasi:
Dragi sodrugi! Oz štiri leta so naši vladarji vodili roparsko vojno, da bi podjarmili nase sosede. Zadnjih deset ali dvanajst let so ti vladarji razširjali hudobni nauk o "slovanski nevarnosti". Imeli so uspeh.
Sejali so strah pred Slovani v naša srca. Toda to jc bila le pretveza za njih poželjivost. Kakor da drži pot v Petrograd čez Belgijo in severno Francijo, so izdali ukaz in spravili uaše armade v gibanje.
V	štirih letih in dobrih treh mesecih o naši vladarji povzročili, tla je čez '¿5 miljonov mol in žena pobitih, pohabljenih, nesposobnih za delo-i važite to, sodrugi! Na miljone niož, vojakov in civilistov, mož, žena in otrok je padlo kot žrtev pohote naših ncvkrotljivih impcrialislov!
K. V teh štirih letih so narodi vsega sveta tako krvaveli, tla ne morejo izgubiti nič več krvi. In kaj smo pridobili? Ali smo dosegli le stotino tega,, knr so hoteli naši vladarji in mi? Izgubljali smo tako, da ne moremo ničesar več izgubiti. §\ Pridobili smo eno — sovraštvo vsega ljudstva. Skaza, beda, bolezni, na miljone mrtvih in nesmrtno sovraštvo vseh svobodnih narodov sveta — to je nagrada, ,ki smo jo dosegli pod vodstvom naših pangerinauskih iniperialistov.
In sedaj sino prosili svoje sovražnike za mir s posredovanjem predsednika Zedinjenih držav. Sodrugi! Sedaj je prišla za nas največja prilika! Združite se! Bodite složni! Vi nimate vzroka, da bi čutili ponižanje. To ni bila vaša vojna. Vaši vladarji so vas nagnali v to svetovno klanje. Dobili ste svojo nagrado.
Sedaj imate priliko, tla ponižate vi svoje vladarje. Čim globokejše in temeljiteše bo njihovo ponižanje, tem varnejši bo vaša svoboda. •
Ne dajte svojim v\xliteljeni nove prilike, da hi slabo zastopali nemške delavce in jih kot sužnje podvrgli svoji volji. Nastopite takoj« To jc vaša edina prilika.
Dajte tiranu mogočen udarce in povežite ga ob svojih nogah. Dobro na merjen udarec ob tem času Vam prinese svobodo in vas deloma odško-ujc za vso kri. ki je bila prelita v teh žalostnih Irili letih.
Vaša svoboda je odvisna od popolnega in ne-hromnega poraza vaših vladarjev. Oni se trese >. Storilo, da bo ta poraz jasen in kriči
Kako! Odložite orožje, vi vojaki na fronti, dložite »vitje orodje, v i delavci doma. Ne dobite svojim vladarjem, tem paJriotom ?. jezikom munlcijskim profitarjem, da bi vas še nadalje
mšLš_____JL.^.. .
Dokler boste hoteli nadaljevati boj, bodo ti razredi hoteli žrtvovati vaše življenje in življenje vaših milih, da bi zavarovali svoje glave. Odložite orožje in odstopite od strojev.
Vaši sosedni narodi niso vaši sovražniki Vaši resnični sovražniki so doma.
Vojaki, proti katerim stojite na bojišču, niso vaši sovražniki :oni se bojujejo za vaijn svobodo.
Vstanitc mogočno in osvojite vlado! Moč je vaša. Pravico imate, da vladate. Čujte klic svobode in dobite vojno zase..
Cez štiri leta so vas izrabljali ko: zaloge v svojih poizkusih, tla napolnjijo mošnje. Štiri leta so žrtvovali vaše sinove, očete in brate in mučili miljone, tla bi želi dobiček iz vaše krvi.
Ce bi bili dobili vojno, bi bili vi ostali brez-močni sužnji. Vaša svoboda je v njih porazu; iii oni so poraženi. Vaša je zmaga. Na vas je ležeče, tla jo pograbite, tla si jo prisvojite, Sodrugi, vojaki, pomorščaki, delavci, vstanitc v polkih, vstanife v delavnicah.
Razorožite častnike, katerih simpatije in ideje so na strani vladajočih razredov- Polastite se delovodij, ki se postavljajo na stran starega reda. Izročite odstavljanjc svojih gospodarjev' in Ustanovite se kot svoji lastni gospodarji. Združite se!
Vojaki, pomorščaki, delavci, državljani! Ne dovolite svojim gospodarjem, da bi sklenili mir s svetom v vašem imenu. Izločile te zanikrne vladarje \t domovine in sklenite mir s svetom sami!
Ali niste dovolj trpeli.' Niste li gledali smrti v obličje, niste li bili dovolj mučeni v teh štirih dolgih, tragičnih letih? Zakaj bi se lorej bali? Če izcedite za svobodo le tisočinko krvi, ki ste jo na bojiščih tako obilno prelivali za svoje tiranske vladarje, dosežete nesmrtno zmago ne le za sebe in svoje rojake, ampak za ves svet.
Cez pet miljonov Nemcev je »padlo na krvavih bojiščih za vsenemške impérialiste. Če se žrtvuje ne več kot tisoč Nemcev sedaj, se lahko doseže trajna svobtala za vašo deželo. Sodrugi, vstanitc torej in udarite zadnjič za svobodo in civilizacijo, Da se pa naša revolucija ne prelevi v rusko krvavljenje, predlaga odbor revolucionarnih socialistov vsem resničnim socialistom po vsej Nemčiji:
I gotovite takoj, koliko pravih socialistov je v vaši atotniji ali v vašem polipu. Naskočite stanovanja svojih častnikov. razoVÀite jih takoj. Prepričajte se. če sinipatizirajo va&i častniki résilient» z vami. Ce simpatizirajo, pustite, naj vas vodijo. Bostreljajte jih takoj, če vas izdajo, katlar so že izjavili, tla so vaši pristaši-
Ne ubijajte svojih tovarišev vojakov, če ne soglašajo z vami in se nočejo postaviti na stra.i nove vlade. Lahko je. tla so preplašeni. Kadar jili popolnoma razorožite in napravite neškodljive za revolucijo, se organizirajte in naznanite centralnemu odboru takoj, koliko vas jef ter počakajte
na uadaljna navodila. Medtem zaplenite vsa živila in strelivo v svoji okolici.
Ne uničujte in ne požigajte skladišč z živili in drugim blagom. Dovoljeno je zažgati kasarne in skladišča streliva, če so na lakom prostoru, da se ne more ogenj razširiti v druge kraje in poškodovati drugo Idago kakor strelivo. Zapomnile sc, tla se sinejo vojašnice in sklade munioijc šele tedaj zažigati, če se ne posrečijo poizkusi, da -«e osvoje za revolucijo.
Provizorična zaplemba takih stavb pa ne pomeni, tla ostanejo v naših rokah. V slučaju tako konfiskacije je treba namestiti pristaše stare vlade in njej zveste častnike v njih In jih stražiti kot take. Če bi pzneje vladi zvesto vojaštvo naskočilo, mu jc treba zažugati. tla bodo take stav.be takt>j zažgane.	•
Mornarji in pomorščaki! Pobratite se! Osvojite svoje ladje. Predvsem premagajo svoje čast-nike- Spojite in dogovorite se takoj s svojimi tovariši na suhem, podložite si pristanične uradnike in če jc treba, streljajte na lojalne skupine vojn k t» v.
V skrajnem slučaju je priporočljivo obstreljevati mesta, v katerih je mnogo vladnega vojaštva. Streljanje se mora pa takoj ustaviti, čim je dosežen cilj.
Takojšnje in splosnc opustošitve vseh nedvomno vojaških stavb kot trdnjav in submarin-skih pristanišč ni le želeti, ni le dovoljeno, ampak načeloma potrebno.	.
Tudi sabotaža na bojnih ladjah je potrebna, če ni mogoča njih osvojitev. Če se ne posreči u-por na bojni ladji, se smejo odpreti varnostne izbe in vrata.
Delavci v municijskih tovarnah! Vi ste pravi gospodarji položaja. Vstavite tlelo takoj! * Od tega trenotka delate le še krogle in naboje, ki bodt» služili zoper vas in zoper ljudi vaše vrste. Krogle, ki jih izdelate sedaj, ne pridejo nikdar na bojno fronto. Vaše lastne roke jih izdelujejo, da bi se namerile proti vam.
Nehajte izdelovati bajonete, ki bi jih sluge vlade zabadali v vaša telesa. Vstanitc. organizirajte se. polastile se orožja in namerite ga proti tistim, ki nameravajo končati vojno, pa zasužnjili vas. Končajte vojno sami in obrnile orožje proli njim-
Ne uklonite nikdar več tilnika pred temi vladarji !
Proč s kajzerjem, proč s tistimi, od katerih dobiva oblast, tla vas v»ada!
Proč ^ kapitalističnimi vsenemškimi imperia-listi!
Proč z vojno, kakr/na je danes!
</ • o
Ne vemo, kako bodo naši kritičarji komentirali ta pogumni manifest, toda če so količkaj odkritosrčni. bi morali vsaj sedaj priznati, da so bili ves čas v zmoti, ko so oznaujeli svoj "čisti" soci-
alizem in nam očitali ptiškarslvo, malomeščansko mišljenje in celo zatajitev socializma.
Liebknecht je bil mož. na katerega so se naši radikalci najrajši sklica vali. Oni, tožilci ji, so ga slovesno klicali kot svojo pričo; in sedaj, ko "postaja scena trobunal", je — glejte! — priča za nas.
"Če bi bili dobili vojno, bi vi ostali brezmoč-ni sužnji!" — kliče Liebknecht nemškim delavcem in vojakom.'"Čim globokejše in temeljilcj-še bo ponižanje vaših vladarjev,.tem Varnejša bo vaša svoboda
AH je Liebknecht militarist. socialpatriot, izdajalce socializma.' — Morali bi ga označiti tako. kajti človek govori, kakor sino govorili in pisal» lili. Bila bi nasreča za svobodo, če bi bila Nemčija zmagala, pravi Liebknecht, in to smo pravili • mi. Da se odvrne taka nesreča, je bilo torej treba premagati Nemčijo.
Liebknecht gre še dalje. Še pred svojim prt» eesom je dolžil Nemčijo, da je skupno z vojaško stranko v Avstriji namenoma provoeirala to vojno. V manifestu pravi, tla je Nemčija vodila roparsko vojno, da jc hotela poti jarmi t i sosede, tla je strupila ljudska srca s "slovansko nevarnostjo"- Katlar smo mi tako govorili, se nam je očitalo. da zatajujemo pravi značaj vojne, tlasi nismo izrekali le trditve, temveč smo navajali argumente, t» katerih sc je vsako lahko prepričal.
Nesreča je bila, tla niso ljudje hoteli videti dejstev, ampak so se držali teorij brez podlage, teorij, ki so jih krstili za socialistične, pa so prezrli, da so bile le njihove. Napaka je bila, tla so izmišljali, konstruirali teorije in pričakovali, tla se bo zgodovina ravnala po njih, medtem ko ima zgodovina svojo pot in je naloga teorije, tla jo
spozna.
4 » 'fffM
Z nemško revolucijo smo dospeli na postajo, s katere ni več težko spoznati nujno smer mino-lili dogodkov. To revolucijo smo želeli, ker je bila "Vojaki, proti katerim stojite na bojišču, niso vaši sovražniki; oni se bojujejo za vašo svo-i Konce na osmi strani.)
VA2NO ZA NAROČNIKE!
Zakon zahteva, da mora vsak naročnik imeti list plačan v naprej. Ne na nas, temveč na vas je ležeče, če hočete imeti vse številke Proletarca. Vi imate na svojem naslovu v oklepaju številko, ki pomeni, do kdaj imate list plačan. Prihodnja številka lista ie (586» in če je Vaša številka na naslovu taka ali pa še manjša, tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo drugače po zakonu prisiljeni, da Vam ta-ko j ustavimo list * r
DK FT ILESTČr
Povest o poslednjih dneh Srbije v XV. veku.
Verstvo. Sultan pusti .Mari populilo svobodo U računske vere. Prestolonaslednik Meiuned ji is-rmio zatrjuje, da vsa, kar so Srbi pretrpeli, ni rs», di vere, ampak da je to politika, ki veleva, da mo-
. ra srksbi despot s turškim snltanoiu živeti v slogi in pokornosti. Državna oblast, mora biti ena, vsemogočna, uenadkriljiva; šele pod krilom tako dr-¿nvuo oblasti more biti vera »vohodnn. Niti meni-bi ne morejo tajiti ,da Turki žele se kazati strplji-ve; "krivo jim je pa, da često zvonimo, da če»to služimo obrede, nepovoljni so jim krščanski pruz-niki ui /.bori." "Vernost hočem mojemu burja-ku," je rekel sultan, "a v vero se ne mešam. Naj veruje, kar je komu drago v mojem cesarstvu. Jaz hočem veliko carstvo. a veliko earstvo ne more biti ene vere".
Za arhimandrila je bila pravoslavna vera in srbski narod isto. Hal se je zveze z Ogrsko, ker bi /. njo prišla katoliška prevlast in pa peška propaganda: katoliki so mu spletkarji, ki vsako pogodbo s Srbijo presojajo, kakor da so se jim Srbi pokorili in si* odrekli svoji veri. Ko narodu ni mogoče več očuvati države, se mu tnoru ohraniti vera; v taanastirih treba vedno zanesljivih ljudi; ko upiiste manaatire,ko umolknejo cerkve in svečeniki — so Srbi propali.
Blagoslovil je urhimaudrit tudi Dragoša, ki >e bori za pravdo z mečem, a bolj Kojadina. ki m' • je pokaludjeril, "da ne propade vera in knjiga ua sc obdrži narodno ime brez prekida, da se preko narodne slave ne prostre gosta temna neznanja, «In ne obmolkjiejo v mraku pozabljivosti carji iu kralji, junaki in svetitoiji narodni."
Despot jc v državi videl glavno oporo verstva, češ, kadar sc izgubi država, pojde z njo tudi na-, rodna zavest in vera.
Velika in nedvomna je bila vera v Boga iu v zvezo med Bogom in pravico ter istino. Zato so se v težkih in zapletenih slučajih ljudje zatekali !; "sodbi božji"; na semanji dan se je pred cerkvijo sodilo z vodo in z ognjem.
. Ipak so vlastelini često prehajali na islam, dr
ai s tem zasigurajo politične pravice in privilegij?. Bilo je med igimi tudi verskih indiferentiiih ali praznovernih, ki so si dali vedela vari po vružar;-cah.
Izobrazba, Malone vsi izobraženi ljudje so bili ali menihi uli drugi svečeniki. l'o posebni širo-k J) globok izobraibi srca iu duha se je odlikoval arhimandrit samostana sv. Nikole, Kalistrat, mož učenosti, narodne cerkve in Ijudomilcga demokratkama. Vzgojen v. manastiru Stlideniei, je Čital vse, kar jc našel v samostanski knjižnici ali dobil odpopotnih menihov. Na Sveti gori se je dobro naučil grški iu se nastal knjig, ki jih v Srbiji ni bilo; enako je bil v Študijske svrhe delj času po rnsrtlti samostanih v Srbiji pri Prizrenu, v Orača* niči, v Dcčanih, v Banjski, v Žid, v Mauasiji. t Poizkušal se je tudi v slikarstvu in v lesorezu.) Ker so se knjige takrat le prepisovale, je vsakega -«pisa bilo le malo eksemplarjev ter je bilo treba potovati. uko si hotel več citati.
('¡tali so se slovanski in grški spisi. Kalistršt je svojima mladima prijateljema grški tekst priče o Aleksandru sproti prevajal, seveda v živi u*bski jezik, u pri tem opozoril, da je v knjigah zal o stari slovenski jezik, ker se hoče-čuvati sveta tradicija slovanskih apostolov.
Bodoči sultan Mchiood čita "Življenje carja Aleksandra Macedones" ter se pii tem vpraša, al. lie bi mogel tudi «m» storiti, kar je storil Aleksander. ("'¡tali pa so to pričo tudi Srbi. Prav prilegalo sc je, »la so glavni protivnikl Aleksandrovi bili 1'eržaui: tako so Bizautinci imenovali Turke. Menih jc poleg nabožnih rad čitul zgodovinske spise, a plameni! mladenič pripovedke, /.lasti upokrife.
Kakor je na eni struni guslar .Milo j ko bil s vojimi pesnimi takorekoč učitelj, zgodovine, je tudi s svoje struni rad zahajal med knjižne naši-tane ljudi, da čujo in dobi za svoje pesmi nove motive.
Ovozdenovié slavi "slova" hišnega patrona sv, Tonje. Na vzvišenem mestu sedita guslarja, eden je Milojko; ta poje o caru Dušanu, drugi pa
o kralju Dečanskem iu o boju s Turki; gostje slu-šajo z melanholično pozornostjo.
Kako so nastale "basni" o V uko vem izdajstvu na Kosovelu f Po žalostnem koncu carja Lazarja iu hičo Vuka Brankoviča, a ena in druga rodbina je mislilu ua pomoč turško proti drugi. Ni čuda, da je potem Vuk guslarjem postal izdajiea.
Materij clna kultura. V Drinopolje pridejo duhrovniški trgovci, ki imajo tam trajna podjetja. Cele karavane po 300 konj gredo čez Niš tju. Vodil je karavane kapitan, Dubrovčan, zaprisežen od dubrovniške vlade; vozniki so bili na pr. pastirji manastiru ob M orač i, oboroženi s strelami, mečem in ščitom in s sobami; včasi so karavane prestale cela kreševa s čuvarji Šum itd. V V učit r-UU in Prokaplju je Dubrovnik imel svoje trgovske kolonije.	4
Drugi trgovci zopet potujejo iz Skop l ju nekam preko Bele cerkve, morda v Prizren. V Ni-šu je bilo videti trgovec iz Ogrske.
Obča politična ne iz ves n ost pa je rodila v dušah nemir, ki je škodil razvoju trgovskih poslov.
Kuduiki so bili v Trcpči in v Novem brdu; tu-le jc bila kovnica denarja.
Vneto so vlaitelinatvo gojila sadjerejo, isto-:ako samostani; v grškem pri morju in na Sveti gori se je Kulislrat mnogo tega naučil.
Med je takrat nadomeščal sladkor, ki jc bil zelo drag in redek, pa tudi slajši nego dandanes, zato v narodni jiesuii: "Slujši jc sludkor od medu". Čebele so se radi tega močno gojile ; čebelarstvo pa jc bilo važno tudi radi voska, ker so se voščene sveče rabile v gospodskili hišah in cer k vali. Mnogo brige sc jc posvečalo sadju (češnje, višnje, jagode, dunje, slive) in mlekarstvu, ker so se iz mleka delale razne stadčiee takratne vla-»tolinsko mize. ■
V topliškcm okru ju ui bilo jpmtgo svobodnih ljudi in svobodnjaških sel; prebivalci mest in irgov s«) bili večinoma svobodni ljudje ali tujci ((Irki iu Cincari) ali v last d hiški ljudje iz okoli« c.
ki so se odkupili. Scla so bila večinoma jako bed. na, tu pa tam so bile hiše postavljene iz brun n* debelih tcmeljačah, ki so ae z voli ali bivoli u* ravnih krajih mogle na valjarjih dalje povleči Kadar sc je kurilo, se je vsa hiša dimi 1 a, kakor »e kade visoka bi da od megle po toplem dežju. Lt*t. ni k zemlje ni bil seljak skoro nikjer; njegov ga. spodar vlastelin pa nipaflHal meje svoji samovolj» nosti. Zoper razne zločine je imel že Dušanov z*, k oni k ostre določbe. Kot vlasteliuski nuseljeniki so kmetje večinoma obdelovali zemljo, a mnogi »o Mili ulja rji (čebelarji), ribarji, psarji (za gojenje lovskih psov) in sokolarji (poleg sokolov so ae«a lov rabili tudi kragulji). Vrše se veliki lovi.
Z gostbami so se uu dirkališčih «Iružile vite-;kc igre: uadstreljevanje "jabolka", igre ua konju (izpuščajoč kalpakc in jih loveč, ne da bi pu-illi ua tla), «lirke peške, metanje kamenov s ran« itd. Odmore jc polnil guslar; iz njegovih )*«aii sc jc viteška mlariež učila narodne zgodovine.
Vnajemniški srbski vojski jc bilo Nemcev, .Madžarov iu Vlahov in Italijanov in Srbov. l)o-čim je Kvropa imelu še vlastelinsko vojsko, so imeli Turki državno vojsko jm><1 enim komandom.
Kruševcu so Turki iz zvonov lili topove. L. 145.*> je Srbija prvikrat slišala grmeti topove, a-ti so bili turški. —
' L. 1012. in 1913. seje Turkom "zajamM (jk»-sojiloj povračal. Srbska artilerija jc s svojimi topovi zavzela Staro Srbijo in Macedonijo.
Za to priliko jc kakor nalašč Novakovima knjiga. Srbi jo liodo z zanimanjem Čitali ter se spominjali časov, ki so bili — /. radostjo! Zakaj srb»ka povest o sedanjih «-asih je slavnejša, nege povest o poslednjih dneh Srbije v 15. veku. « Vprašali se bodo morda, ali je ime) prav mladi Kojadin, ki je z zbiranjem iz poglabljanjem du-ševnega življenja hotel ohraniti svoj narod tur-Škega zuluuia (uasilstvn), ali Dragoš, ki je *o-f podaril z inečeni, kjer ni bilo pravice f Ali jo imel Pfav kaludjer (menili) ali hajduk?
Nc bomo rekli: Le eno je potrebno . .
Božja volja
Kristjani molijo vsak «lau molitev vseh molitev in v njej prepuščajo božji volji vsako odiučl-lev: Zgodi sc tvoja volja kakor v nebesih, tako tudi na zemlji.
Well — če vlada na svetu vsegaiuogočon Bog, tedaj mc bo vsekakor zgodila njegova volja, tudi če lic bi imel za to dovoljenja pravovernih kristjanov. Čegava volja pu naj bi sc zgodila O bi bilo blagoslovljenim učiteljem krščanstva kuj «lo jasnosti, ne M ii-čili ljudstva v molit val. takih afourdnoatl; kajti «V ima Bog svojo voljo, tedaj je nezumelno, ako jaz, ki nimam nobene moči, tta bi jo ustavil, pritrdim, da naj se zgodi, i Take molitve so železni dokazi, da zahteva vera nem i sleče ljudstvo, kajti misel bi mu moral* razodevati absurdnost.
V resnici je zgodovina raznih cerkev večen boj proti misli. Vsa sredstva so bila dovoljena v tej tisočletni vojni — žal z velikim uspehom, zakaj cerkvam se jc res posrečilo paralizirati na tistx'e glav in otopiti na tisoče možganov.
Lc popolnoma niso mogli zatreti misli; niso je mogli zadušiti, ne sesekati, ne pobosti, ne sežgali, «lasi so poizkušali vse.
In to bi moralo biti pravzaprav tudi z verskega stališča razumljivo; kajti če jc vse od B«>-
ga, mora bit i tudi misel od ujega. In kar jc «»«i Boga, tega — bi dejali ne more uničiti človeška sila.
Vere same s*, nastale iz misli. Trgovci s krš-sčaustvom hočejo sicer po sili, «la je za njihovo vero izjema; njo je baje Bog razodel. Ali tudi «Irugc vere so si domišljale, da imajo svoj vir. naravnost v nebesih. Zato jc I»i I tudi Budila rojen na čudežen način; zato je bil tudi Mohamed Alahov prerok. Dokazov za svoje božansko spočetje pa nima ne ena no dVuga, vera.
Tocjp gotovo je, «la je «lolga dolga tisočletja človeštvo živelo brez teh ver. To je bila preeej daljša «loba, nego j«i cerkev uči «»«1 stvarjenja sveta. Proden so je pojavil prvi človek nu našem planetu, so bile na njeiu sto in *to tisoč let vsakovrstne živali, in ko je znal potem človek že davno rabiti precej umetno orodje, ni bilo po cerkvenih naukih še niti .remije niti sobica niti sve-in sploh, in šele dolg«) pozneje so jc oglasil glas nad vodami, o katerih živ krst ne razume, kakšna noaoda jih je mogla držati.
Vsa tista neskončna tisočletja ni bilo ne mo-zuiznia, nc hramanizma, ne parzovstva, no budizma, ne krščanstva, no niohamedanstva. Zdaj so te in šo nešteto druge vere.
( e je " prava" vera ros potrebna za ¡zveličan je iu če jo mogel človek spoznati t«) pravo vero lc z božjo potno." jo, tedaj nastane vprašanje, zakaj je ni Bog razodel takoj prvim ljudem in zlikaj nc vsem ljudem. Cerkveni modrijani bi si ra«li nekako pomagali iz tc zagate s povestjo,-, «bi so morati pravičniki iz predkristovc dobe čakati v nekakšnem preilpeklii. Ali s toni zopet slikajo svojega Boga krivičnega, zakaj človek Vendar ui bil jkriv, da j«' bil rojen pred letom I., ka-f ko bi torej mogel biti kaznovan z dva, tritiaoe-lo.tuim čakanjem, pa šo v takem dolgočasnem kraju T (	' -
Poleg toga pa so nuMlrijuni tudi pozabili na računieo in na geometrijo. Kakšen bi moral biti tisti prostor, ki bi zadostoval z« wc v onih tisočletjih umrle ljudi?
Tako krivičen ne more biti noben Bog. In kako so nastajale vere, to vemo dandanes precej natančno.
Nekoč jih ni bilo, zdaj so. Torej jih je bilo treba izmisliti.
Cc je vera dobra, jc morala biti dobra misel, ki jo jo splodild. In gotovo so bili ustanovitelji ver prepričani o svoji modrosti; prav zato so trdili, da so bili naravnost iz nebes navdahnjeni.
Ali če je mišljenje dobra več, nc more l>iti to časovno omejeno. Misli so različne; tudi slabe so vmes. Ali to je odvisno od drugih razlogov. 'U vero pa jc bila inisM dobra lc takrat, ko jo je Kpiodila; potem pu je postala -naenkrat tako nir v redna, da jo jo bilo treba prepovedati jn zatirati. Zakaj T
Zato ker ui bila misel ua svoji dalnji peti lahko postala nevarna veri. Iu kjer so ni dala paj t«*plati, ji je res postala nevarna.
Toda mfcli prihajajo še vedno po božji v« v glav«». Iu na «Vrugi strani motijo kristjani trdno* Zgodi so tvoja volja!
Ni li to vendar precej velika hinavšeina <"v verjamejo, du ima Bog svojo voljo; Oe hočejo, da naj so godi ta volja, tedaj naj se ne vtikajo iz egoizma v njegove posle.
Ako bi bili blagoslovljeni učitelji odkrito->rčni in ako bi ros verjeli v Boga, kar ni v vseli slučajih gotovo, ^i morali reči: "Misli naših nasprotnikov so prav tako od Boga kakor naše. Bo* naj odloči, katere zmagajo j on že ve, kaj dela. mi pa smo tudi lc ncpop«)lni ljudje. Naj se zjodi njegova volja!"
Ker ne ravnajo tako, je jasno, da niso odkritosrčni. In da ne zaupajo v moč svojih naukov.
/
Poštna cenzura v preteklosti.
Cenzura ni iznajdba sedanje vojne, temveč ima že častitljivo.starost. Kako je bilo v minulih časih, nam pripoveduje zgodovina, ki govori o ta-kozvanih 'črnih kabinetih", ki so imeli e«lino nalogo, da s«) skrivaj nadzirali zasebno in tudi drugo dopisovanje zastopnikov tujih držav z njihovimi vladami.
Tako jo bila "pismena inkvizicija" znanu na Angleškem že za «*nsa kraljice Klizabetc. "Črni kabinet" je bil v tem času v polnem cvetu. Pisma so znali odpirati tako imijstrsko, «la jc trdil Klizabetin državni tajnik lord Walsmgham, da prečila vsako pismo, ne da bi le količkaj pokva-ril pečat na njcui. "Orni kabinet" jc posloval t udi v poznejših Ht«detjih, kar je razvidno iz spisov slavnega angleškega satirika SwiftaMki jc pisal svojemu prijatelju, pesniku Popeju, da ni gotov, ds no bi "črni kabinet" čital njegovih pisem. '
Nol»ena revolucija, niti angleška leta K»4H. ni spravila s sveta "črnih kabinetov", ki so «ie-Iovali tudi v 19. stoletju, kar jc razvidno iz neprijetnega dogodka v londonski diplomaciji. Te daj jo namreč prejel nizozemski poslanik zavoj depeš, kjer so bile na pečatih besede: "Department van buitonlandseho Zakon". Ker je nizozemski minister sam zape<"«atil «lepešo, jc spoznal poslanik, da stvar ui v redu in je izzval polom. Tedaj je prišlo na dan, da se nahaja v Londonu "črni kabinet", kjer so uradno odpirali korespondenco tujih «liplomatov. Hečnte so najprej odtisnili T sadri. Potem so pečat raztopili, pismo odprli, prečil ali in prepisali in jc potem zopet zapečatili s pečatom, ponarejenem po sadreneui od-tisku.
Na llanoverskeni je imela Anglija "črni kabinet" kot državno institucijo in to popolnoma javno, ker je bil izdan odlok, da m> mora duplikat vsakega pečatnika, ki se napravi, izročiti vla«li. Tu se "črneuiu kabinetu'* ni bilo trelm mučiti s sad lenimi odtiski, ker je imel zn svoje delovanje popolno zalogo pečatnikov.
Toda ne le angleške, temveč tudi romunske «ležele no imele srojie "črne kabinete*'. V novem čo*u so je ponebno papež pritoževal proti italijanskemu "Šmarnu kabinetu", češ. «la je tajno uadzi
ml dopisovanje papeževega drža y nega. tajništva.
Za časa francoskih kraljev jo bil "črni kabinet" državna institucija, ki jo jo baje iznašel < Ludvik NI., ki je ukazni, da wiiojo kurirji kraljeve pošle pccmušati I«4 'taka pisma, o katerih vsebini so s«' že prej osvedočile oblasti. Za času kanliualn Uichclicuja in vlade Ludviku XIV. in Ludvika XV. je bil "črni kabinet" državna insti-tucija/ ki je stala na loto 50,000 frankov, svoto, ki so je izplačevala iz sred «lev ministrstva zunanji h stvari.
.. "Črni kabinet" je bil, kar jc samo ob sebi umevno, najolieovražencjša in uajoguhitcjšn inkti-tiicija, iu minister Turgot jc končno <losog«'l leta
1775-, «la sc je odpravila. Narodni konvent je lota I7JMI. proglasil nedotakljivbst pisemske tajnosti, a kljub temu proglasu jo iniol "črni kabinet" žilavo življenje in je obstojal šo dalje.
Tudi Napoleon ni bil toliko značajen, du bi te bil odrekel temu sreilstvu, temveč je uveilel "črni kabinet" v velikem slogu. Ko j« njegova armada lota iHiHI. zasedla Berlin, jc takoj ustanovil "pisarno za -revizijo pisem", ki jo, kakor pravi Davoust, "služila zelo dobro", tako "dobro", «la jc Napoleon ustanovil potovalne "črne kabinete", ki so delovali sedaj tu, s(dn.f tam, kamor s«i prišli Francozi. Prod temi kabineti ni bilo varno nobeno pismo in odpirali so tudi pisma vla-
Socialistična sredstva.
Socializem kaže delavstvu, kakšnu je moč njegovega nusprotniku, zn to da moro proletariat organizirati svoj boj proti kapitalizmu in ga u-spešno voditi. Kajti če se hočem bojevati, moram poznati nasprotnika, njegove čete, silo, trdnjave, njegovo orožje in njegove metodo. In nasproti* mu moram stopiti na tistem Imjišču, na knterem ga najdeni.
Cc ima knpitnli/em politično moč, pa mc z u j« tepe, ovira moj razv«ij, onemogoča mojo organizacijo, tedaj jc logične, da.se mam proletari-au postaviti tudi politično nu svoje noge in si o-svojiti moč ua tem polju; kajti to j«» «»den izmed pogojev končno zmage.
Kadar sc bojujejo silo v Aziji, ne bo nc ena lie druga |»ošitja)a sv«>jih Čet v ccHtralno Afriko z namenom, da tam premaga sovražnika: vsnka Ihi gledala, da ga poišče v Njegov i deželi in dn obrani svojo od napa>ia.
S politiko proilira kapitalizem neprenehoma v področje delavskih pravic. Kakšna logika j? to, če pravim tedaj, da mc politika nič ne briga'.'
Pravijo, «In jc politika poslala kttpčiju. Prav zato jo jc treba iztrgati kupčcvalceiu zi rok in napraviti is nje to, kar mora biti, da bo koristila ljudstvu in ščitila njegove interese
Zanikava se lahko vsaka reč, le da se s tem nič nc doseže. Ako je nebo vse črno, pa trdim, du ui oblakov, nc boui s svojim utajovanjem preprečil strele, da mi uilari v hišo.
Politika jo velika sila, in «V tujim to dejstvo, ue opravim nič druzega, kakor da mi ho še bolj nevarna. Politična moč v kapitalističnih rokah koristi kapitalizmu. V delavskih roknh bi koristila delavstvu.
Sovražna armada vozi proti meni težke to-'m\€. Nrrtiri.o vi «i ti». J: z pa ifkoroi/gr t m : "Kaj me to briga ? Skenil sem, «In grem z bajonetom v boj; topove zaničujem."
Vsak pameten človek bo prepričan, da sem tepce, ako to govorim. Ravno tako pametno pa jc, če svetujem delavstvu, «la naj se ne briga za politiko, ampak naj jo zaničuje.
Tako kakor v politiki, kaže socializem delavstvu p ivsod kapitalistične postojanki ¡n mu jih pomnga sjHi/njivatda sc mu ni treba na slepo zaganjati v nasipe, kateri a ni mogoče osvojiti z golo roko; kaže mu nnsprotnik«»ve sile, «la se i?e M zgodilo, da	delavstvo trdnjavo, do kate-
ro gn ja kapitulj/eJi namenoma izvabil, potem gu |hi za brhtony n,(pa«lc z neopuženo silo in ga pobije.
darjov, n. pr. pisma prihajajoča vojvodi Karlu Avgustu Weimamkemu.
Za časa Bombonov, po Napoleonovem padcu« jo doseglo delovanje "črnega kabineta" vrhunec. Zaposlenih jc bilo v njem 22 uradnikov in letni s t roški so znašali 600,000 frankov. "Odpravili'' so gn sicer uradno letu 1827., toda lc na papirju. Kralj Li d vi k Filip gu je vzdrževal tajno. Napo-leon lil. pa ga jc zopet uvedel oficiclno v obliki predpisa, po katerem so imeli prefokti pravico zahtevati, tla sc jiui izroči proti potrdilu katerokoli "sumljivo" pisnio.
"Črnega kabineta" ni bilo konec niti v dru-ßi polovici 19. stoletja, fiambetta jc leta 1870. izdal predpis, imenovan "prevod «'¡vil", po katerem jc morala p«>šta izročiti vsako pismo, katerega naslov bi označil. V poznejšem času sc jc dogo-dilo na Angleškem, da so angleško ohlasti odprte «lopisc med švedskim poslanikom v Loudonu i« švedsko vlado in prav tako tudi mod nizozemskim poslanikom in njegovo vlado. Potemtakem stvnr ni zgodila prvikrat, kajti, kakor sino povedali, jo žo dolga stoletja bila uveilonn Inka — "cenzura".
Posebno poglavje bi se lahko pisalo «» avstrijskih črnih kabinetih, ki so najbolj vzcveteli v is»« velikega reakoioiuirja Metternichs. Mož jo srna-trni zn svojo poglavitno nalogo zatiranje vsakt revolucije in jc veljal za žandarja vse Kvrope. &a pisemsko špionažo so m* takrnt iz«lnjnlc ogromne svote in četudi jc bila rokn na Dunaju, so njeni prsti segali v na jo« ki al jene jšo kote Kvrope.
Ta trmlicija jc v K tropi še dolgo živela. BMg go kršitev pisemske tajnosti je znanih iz pocntjH časov. I/. la*rne skušnje vemo, da so nekako prej« osemnajstimi leti, ko je prišel «-csar v Gorico, odpi rali «do v Trstu pisma znanih socialistov in dragih politično "sumljivih" ljudi.
sploh so imeli v Avstriji v leni oziru zalo & rok«» včst it% korespondenca nckJlttrik vladi ntfj'» 'db ljudi jc bila trajno )M>d nadzorstvom.
Tokom sedanje vojne je bilo v habsburški! d c ..c I uli nn tis«)če ljudi obtoženih znradi "relcu-dajat v«" in p«j«lobnih zlo«'in«)v, a kot dokaaaj Pii Ofliščih predlagali prepise pisem, ki «o dotičniki pisali pred muogimi leti.
■ — — fl
TURŠKI POGREB.
ki sta bil« aedla poleg ostalih, U Koncem lb. stoletja je bila seu
| ko da so tvorili vsi:diupajŠtirikot,|*acija za Pari* .dota v znesku
Nemci so * bili

kajti rtdkokduj je zapaziti v olik del ujevoveir* dolgega trupla Obi-
čajno se izpusti žival tako globo-
ADVERTISEMENT
Lep upi» turškega puureba nam nia se pridružila petju. Ostali M) 420,000 t tankov.
idi švedski pisatelj Birier Mm r dvigali roke proti nebu in poslu ! glede vprašanja dote skromnejši | k«, d« mole iz vode samo nosnic*
.šali. Spet je nastopilo kratko mol
nego Francozi, veudar pa so gle-H'ilj, bi se mali lovcu, ji* torej zelo dali, da se je dota v resnici izpla- j majhen, in ker je sini t mogoča vzdignil I čala. Norimberški peki »o se s*- ta, ako pnoderc krogla skozi oko v obred! dovoljili s 500 goldinarji. Veliki} možgane, mora lovce čakati toliko
nudi švedski pisatelj uirger
uer v svoji knjigi o Carigradu:
f •• Prtnl motajo Mohameda /avo- j č*nje j nato je molil prvi svečenik jevutelja, kjer se ustavljajo vel- daljšo molitev, *4suro" blodi s .svojimi lovori in nor» pisr , je mkc . Iii]> <!•> • m-e\ „i ciganski olročički po stopnicah! je bil končan. Prvi jr vstal «tlaj gospodi .o bili aigsburški zlatarji; «asa. da se mu približa kar naj.
Ukor krhutajoče paiciee. slu stali: mlad mož, oeiudn......iduik No-, ti m, /ahtcvali v*aj HOOO goldi-jbo J ... ..... .„pod. kroglo v oko
sredi ccste dve krsti, vsaku na svo- aH je zvašenjeek denarja in odštel »"»rjav. Za časa franeoakih Ludo- Pri tem je navadno treba neko-jih nosilkah. Vrvež ljudstva je su I tujima svečenikoma, «robokopu in, «kov se je svifevala dot«. Bogate liku potrpljenja, kajfi.^o se čoln ■ "	II	loatoiu njihovo meščanske hčere su dobivale dO,- bliaa aligatorju. izgine t« takoj
razdelil med'**** do 200,000 frankov dote, in ped površino. Sedaj se mor« lokaj še le dota pleiastva! liegeji: vee s čolnom približati kolikor mu-
rne) mimo njiju, tod« noben pogled se ni ustavil pri k.stali, ki sta buditi skoraj slovesen vtis, ogrnjeni s pestrimi tkaninami... Ko kuh»
ostalim služeč i m plačilo; ostanek je*razdelil met berače, ki .«© se bili nabrali v nekoliki razdalji. Iskali smo sveče tavali dobro uro ali dalje po delih! nika. du. se poslovimo od njega, pa mesta, ki vodijo proti Zlatemu ro- sumi videli, da ne je vrnil sam 1» go j*1' gu, smo zadeli na vogalu neke uli-jutili. 'I%iim Htu* varavnan visoko
		
;loy, delavska		PODPORNA ZVEZA
Ostanovljena dn' .S- avgusta " lOOt..	" w	Inkorporlrana 22. aprila 11KH v državi Pena.
jc dal , svoji prineezinji f>
vnukinji raloaiki Igoče tiho ravno na mesto, kje)- je milijuiiuv frankov i izginila žival, dokler se zojict ne
ee mahoma spet na mrtvaški iz-i kakor kip; bel« obveza na njego
prevod. BiH sta krsti, ki smo
bili videli pred inošejo; lahko
jih spoznali |»o mnogih pestrih
tih, s katerimi sta bili odeti.
prevod se je bližat bolj in bolj. j potezah, ki so se ztlele-lttkor vlite
, ,	• i*» it 11 i*	.	. .. , -?■!»• la . 11)00 ze ¿0 milj.
Ud vseh strani so hiteli ljudje na- \/ brona. m pričal o ¿ušivih, Iii so	¡|m.ja J
sproti; vsi so hiteli pomagat. Kr-	Jhtela prej ko ne v njegovem siril.' ° ° 1J<1.,1"*
. ■ .. • i	i •	•' ,••! , Greon, dobila jo ¿s
sti so nesli visok^v zraku, na opo- ,«. končal, uas je opiizil zopet.
........ .........I. r...v>	..»»: »v* -¡i .....M • , i J« v dote! Na Kuske
lote. Vojvoda Richelieu je prise- ■ prikaže, kar se zgodi običajno po nil s svojimi tremi ženami 12 milj. I petih do tridesetih minutah. Go-frankov! Na Angleškem se pojav-1 tuvo pu pride aligator na površino
„ i;»,, ... . , , , ... .../..,, . Ijajo .velike dote se le v 19. «to-	n a onem mostu, koder je izginil io Jih vem čelu se je bleščala proti vcepi-1 J f . • « •
n :,kWJ	,	• .,... »,. 1W1., etju. Rekord v dot s h je dosegla	pod vodo, in lovec se nahaja seda.»
o smo uemu nebu. Molil je poluglasuo; J "	J r*.	J	.... n-
tu .... «i . iii	tn u .«.i.. Amerika. Gospodična Aslor je i-	tako blizu, da ima dober cilj. l;c
m >r- večkrat sem lahko razločil besedo	1	„„.',,	.	... . . . .. , . , .
: .	.. ,, v- i •	4, u.; mela 1. ISiH. samo i» milijonov,	J4. pogedi oko. leže žival takoj na
i. is- •»Katima . Noben izraz v žlahtnih, .	• i i:	. . . , , .	. .
.v .. A ...	iii».. . i;... njena hčerka Lilijai.a |>a je <loi>i-	hibe t in pokaže svoj rumeni tri-
bolj. potezah, Ui so -e dc!e4^|kor vlite	1(1(Uk	, (lo,4.» NjljV(><v	... ; , . , , . :.....
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Prrdsaduik IVAN rCOSTOR. J'»08 Norwood R'd., Cleveland. Ohio, podpredsednik. JOSIP ZORKO. R. F. D. 2. Box 1 IS, Wast Newport, Ta.
0	lavni tajnik: BLAZ NOVAK. A3! Main 8tr., Johnstown. Pa.
1.	Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 634 Mam Str., Johnstown, »i
2.	Pom. taj.: ANDREJ VIDRICII. 170 Mala St., Pranklla, Conemau-ii, ra Blagajolk J08IP ŽELE. CA02 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Potu. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadsor odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, WiUock. Pa.
1	aadfornik: NIKOLAJ POVSE. 1 Orsb 8t., Numrey HU1, N. 8. Pitu
burgh. Pa.
2. nadzornik: IVAN GROŠELJ, 886 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR: Prednednik porot, odbora: MARTIN OBERtAN, Box 72, East Mineral,
je dejal, |h»-| lee in pokazal na
rab, počivajoči!» na ramah nioi.¡;'\V|iniW je, sdnj spi, Vsak. kdor jim je prišel na ulici	ruko^ na
naproti, je zamenjal, kakor meni dogovoru, enega i cev, ki se jc uineknil v vrne na to k svojemu nadaljuje prekinjeno naglo in točno se je vršila menju<-¡Čunjc in blaženost. Sumili zaptid -
hrbet in pokaže svoj rumeni trebuh in kou'a z bolestnim rjovc 191J Batty I njem, ki je baje zelo milo in
£¿0 milj. iU>iar jtožno.
m nimajo na- . Trupi« se '.mora lovec polastiti vatle, dajati hčeram vali k u «lotu. takoj, ako noče. d« i*gine zopet
«/.	... .'li.......,	• .	.v..:	.	.	.k »	i• . i
va, da se je zdelo, kakor bi plavala knsta v zraku. Izprevod se jc po-mikal v smeri Odrinskih vrat; bilo je očitno, da gre na velike m rt -vaške njive pri Kjubiu Skotili smo
. ■ H,	; inseratov svojega dnevnika. In Is čaju je za lovce najbolje, da koli*
lijak, ki je i/uinil smel», a ( jota je |,Ha velikanska Î tídistm je ¡ kol. lIl0RIMv „nio poskačejo x Služba Imžja je žalovanje. P1*^1,; dal svoji hčeri en svoj izum. ki ji Vodo " Pral. si, in v ¿>rah ne povrneš. J nese na leto .10,000 dolarjev. Ori- !	.„ I.
Itcsni, mrki i orient s lee, v čigar ve- K¡Ma|no dot6	sN (>i,.lllM zrlu ,>,., <u,.(|(„k WiUoM ptfpM
1.	porotnik: FRANC TEROPCIC, R. F. D. 3. Box 146. Fart Smith, Ark.
2.	porotnik: JOSIP OOLOB. 1916 S. 11th 8t.. Springfield. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. JOSIP V. ORAHEK, 813 E. Ohio St., Pittsburgh, Fa.
Olsvni urad: 631 Main St., Johnstown, Pa.
OAS NARODA.
URADNO GLASILO: 82 CortUndt Street, New York City.
Cesjona «Iruntva, osiroma njili uradniki, so nljtiduo procesi pošiljati vm« dopise nsiavuoMt ns glavsegs tajnika in nikogar drugega. I»enar uaj hi- p«»Aljc' edino potom Puhnili, Etpcesuih, ali Bančnih dtiiarnih luika/uio; nikakor pa ne {Mitom privatnih iekov. Nakaznic? nuj w nastavljajo: Hlaž Novak, Tltle Tru«t and Gnaraintee Cn. iu taso naslovljen«* poAit.iajo z mesečnim poročilom ns naslov gl. tajnika. •,
•V «lui-aju, da epasijo drsltveai Ujniki pri poročilih glavnega taj nika Vke pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tsjar f». du s« v prihodnjo popravi.
vaške njive pri Kjiibu. .skoeili m,.o sru,a roju ¿a^ ognjevite k ra - neUi pariiki ^„.v.ik: odsiopil |Kl|jedelsko piedlogo kateri je y koi-iju m se peljal, za njimi, / Miti,, M,d Julftownni vmlo.oeti, mü j<( u^^ pacienta. In ! kongres dodal prohibicionista isto bežno naglico kakor prej jet ^ govori : "Iz Aliaba si issel. vanjj pr||vijo (U. jf, bi, m zl.lo /a,,uVo. ' <|(t|att.k ( V m, ht>	mïr do
zdrknil izprevod skozi vrata ni za- povrneš!" — Ko sem drugi dan »uM	. ¿. . .
vil na.desno; tam se je razdelil na dvoje, vsaka procesija s svojo krsto na čelu. Mi smo sledili na to
povruesr — i\o sem urugi uanj |jw|
Uuš'd.1 povedal svoj doživljaj na '	____
Kjubskem pokojmlisêu, je dejal:: LOV NA ALIGATORJE V 44Že dejstvo, da te ni nihče nadle-
«sldelku. ki je krenil na levu. l>o-iiCoVaj marvcč so te .-«prejeli celo čim jc bilo udeležnikuv sprva ka -^lobrubotHio in <i smel gledati po-kili i»etdeset, se je skrčilo njih štc-	bli/.u, je zelo nenavadno,
vilo, čini bolj smo se oddaljevali zakaj M oslini niu.a rad. da ppa/u-o<l mesta: nazadnje je ostalo j<
FLORIDI.
.'tO. junija iu dunobilizirana arma da, postanejo Združene države suhe. Po I. maju 1MB» je prepovedano kuhati in delati opojne pij
--: iz žita iu ovočja. Prepovedano jc
Ker je napredovalo obdelova-j kuhati pivo. delati vino in druge nje močvirnatih krajev v južnih Opojne pijače. l»o :10. juniju m» pre.-državah unije, po katerih je prej llt.|la piodajaiijc u|M>jnih pijač na
r=ir
irammi
nosil je rjavo dolgo suknjo s ka-'<dliodu ostalih vrnil h g«" in <»• bivališč. tUmpodarji ao v teh Krn pucu. ki mu je >isela nizko na br- (,í;iv¡, l}lftl> kar imenujei ti njogo ¡n, ^ >fo|r, );l j,, stoletja. 0k u pp isjavi
Wt. Drugi je bil majl.cn starček ^ vo	Kar jt govo: i! takrat, rodni pkdovit4aiti teh kuščarji|pmkednik« " Vmcriške delavske
dopetnem kaftanu «>d beic, z m Mue slišati notólo Človeški» u-j W ^ dalo komaj oporekati, da soj federacije" fr federacija indexe-uimi kitami vezeuc bombazcviiie. niti llf, ^o pravo vernik a. * U-, yl]x ^rastni luvei zasledovali tudi |a VSI. potrebne korake da <lobi Zdel se je reven io potrt m jh jm>- ^^ -patima1ki si jo slišal, j.' po ktajfii, kjer ni biló noix ut^s vcšal glavo z razbrazdanim, glad- xme pokojniee. Ni pa molil. Upon|a. da bi kdaj plug rrzal ko obritim, obrazom. Zdajci pa je Janr-vc¿ govoril jc njej, ko je klical,	Te bise jih pobilo prav patf
zavila procesija s poti in zavila v njcno lm^ \n ji dajal dobre svete, L^ VMako |et0, bi jih ne bi IsUo cîpresni d-evored. izprevod se je ; ktko naj S(, zagovarja na sodnjil mulfuče zatreti. kajti v reka b in
Na|vec|a slovenska zlatarska trgovina
■. i
Frank Černe
C033 St. Clair Ave.f s Cleveland, Ohio.
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbi* Gramofonov in gramofonskih plošč •loventkih in drugih. Se predaja na mesečna odplačila.
Piiite po csnikT^eteri se Vi
Najboljše blago.
pošlje bresplačao.
Najaišj* cene.
irar
ID
]E3tJ
Samuel (¿ompersa,I
MOonev novo obravnavo. "Z Mo-nevem niso ravnali pošteno", je. dejal Oonipers na |x»vratku z mednarodne delavske konference. 4<danes priznajo, da je bil velik del dokazov doprinešen s krivo prisego. Zdaj delamo z vtem i
1 1	,. i	Bf^MMHHBBli	močmi, da dobi Mooncv	ob-
ga v belo rjuho. K odprtemu • rftUjkc ifr najrevnejših slojev, ki se |j^i. INsla s trenutkom, ko je ! rilv,ix»vo proti kalifornijskimi so-grobu, ki se iz dalje ni zdel večji |in0raj0 z; .lovoljiti večinoma tem, t„|t ko^t aligatorja dragnCen	\ delavstvo vpiašuje, če
od odprtine vodnjaka, se jc po.-;la- ih vzame ju krsto v najem. Mnogo j pmi,net v trgovini, se je \w	Mooncv res kriv. zakaj se kali-
Vil Mašili mulla, l;i suiu ga opa::ih v stambulu krst;. V katerih so pronu.pil v nesmiselno pobijanje.! fornij.^kc «»Idast i bo je Viove ob av-prej; zdelo se je, kakor da je on	na tisoče mrtvih k ve« nemo da. v pokončevanjc.	nivc
listi ,ki vodi vse. Izkušali smo f>0<-itkn . .	čeprav so uvedli sedaj v Klo-j '	_____
priti bliže do njega, in takrat n«N|	-------ridl vaiatvemo dobo sa aligatorje. Sriiatoi"	ic pftdUM le-
•r»|>rrsHi u numi. »i"^"« • i kiiKo naj se zagovarja ua swinji( ,lunfo,v *atteti. kajti v rekah in ¡iMavil, krsto ... postavili na tla.|4jail	r,0gum. Tisfo [m. tla so !)yočvirjih ViOttiaiane ht Floride s»
Sneli iu zvili su pisane rute. odprli; V7|i|i trup|0 pred pogrebum iz k r- j jt. „uhajalo toliko številu. «Iu si jmkrov in dvignili mrliča, zavite- Htc jo ballltl dokaz, da je rodbini, jTOom,,o dandanes težko predstav-
Vabilo k javni telovadbi,
ki jo priredi
Slovenski Delavski Sokol Chicago
••eeee#sesee»ss#«eeeee*eea
»aeeeeeeeeee«
•eeeeaoaeeeseee»
teae« s«•• •
i
je zagledal. Namesto da nas «d-]»odi, nam je pomignil bliže, z r;c-i
»to, vredno kneza ali španjolskcga Igrača. Postavil sem se poleg njega. tako da som gledal lahko i.n-i ravnost \ grob. Stene in dno gJ'o-| obloženo z velikimi la-
0 ZGODOVINI DOTE
1'od tem naslovom je pred kratkim napisala ruska feministka Sa-binova v listu "Kavkaz" članek o zgodovini dole. Okoli I. 900 po
čeprav zbirajo jaj« a. da rede kas-1 noluojjo v senatu za stalno vladno neje izlegle mladice v .iljhiikih in Instništvo iclegrata, telefona, la-vnrnih a/tokah. jc napram ifia? to-! <|iy ¿drznic in drugih javnih na-pivšemu zmanjšanju njih števila i Pmv.
veudar komaj upali na n«;« d'	_ _____^
uspeh.	j Smluik Kranklin A. (iriifin, Kiji
ha jc bih po rje v
J*
pa
pri p, a > ijeiu». oiiu k»iuwi »»k i j j ^
razgrnil žolto slamnieo, kakišnc I ^ y |iye||| ,,|llgu ,M p[eiMi\x IJokrivajo o poletnem času tU rseh | ^	kof (|oto neHvohudUc Iju-
tnošej. Zdaj so spustili truplo «loli; I H M (,usa	vojsk pa su-
grobokop ga je prestregel z roka- ^ 0(l nekdaj pa .m, bili taisti mi in ga položil v grobu, kakor ; v<Hhlo enuki Vsak jc skušal od trrba, glavo naslonjeno na steno, j	,lot(. kolikor mogoče mno-
Slai.inieo «o ogrnili mrtvi okrug , ^ ,Strgati ter ženina prikrajša-ran. iu jo podložili s prstjo, da ne ^„djišča pred davnim časom bi truplo zdrknilo iz svoje lege. j mem|}, „jM) iIll0|a velike vr»Mjno-«lirobokop je od vezal mrtvi ml pa- s{l Neki grof na Porenskem je dal ne P< sa vezeno šarpo, vrgel jo goi in eitj WVoji hčeri 5000 oralov zemlji- j ¡J," zlezel pokrili kamni Miti,
Imm. "To jc lil!» moja ^est":.. I |jišča
je dejal visokorastH mollu, «ibr -! marMikatcrikrat pm*cj težko, po-nivši se proti nam, "in oni ta.nle lotiti se. takega zemljišča. Dola \ je njen mož," je dodal, kazor na I denarju sc je pojavila se Ic koit-malega starčka v vezenem Ua^a- ,.0J„ stoletja. Vojvoda mont-
n*c jp obsodil Mooneya na smrt. je pisal kalifornijeskemu ' ^ivcuierju Stephclisu. da naj inlovoli .Moo-neyu novo obravnavo.
i nejšem rastlinstvu iu najrazno-j Senatni finančni otlsok jc z re-vrstnejšem živalstvu.	i vizijo znižal davčno predlogo sko-
Seveda se ne sme ustrašiti. raj lui ^»,000.000. Znižanje s]»cei-zbmlljajev moskitov iu- drucgga (jelnega davka je skoraj dovršeno krvoločnega mrčesa; pripravljen j p v tem tednu prične razpravljati mora biti vedno, da se sestane z o davku ua vojni nadprofit. Mor-
ft
ft
I *
*
*
K
»
v nedeljo, 1. decembra 1918, v dvorani Čes. Slov. Amer. Sini", 1440 W. 18th St.
Vstopnina za osebo.
Začetek ob dveh popoldne. — Izvajanje programa ob »ed^»'* —
Ij;iola Ih» znana 1'iltien lln.Ml \ Orrhrstrs pod vodstvom g. Kubriugerja
PHOCvBAM:
1.	Pozdravni, nagovor brati« staroste.
2.	Ameriška himna "Star Spangled Banner."—Igra «jodba. Deklamacija sokolskc peKmi. — Deklamuje Jos. Zore. ml.
4. Slovanska himna "Hej Slovani". — Igra godba. .">. Moški naraščaj — vaje s palicami, f. Ženski naraščaj—vaje z zastavicami. 7. Sokoli -»- proste vaje.
Sokolice — plesne vaje. 0. Sokoli — vaje na orodju. Iz prijaznosti sodelujeta ob nastopih češki Sokol "Komrnski" in pa hrvaški Sokol iz Chicaga. Ker je 7. narodnega stališča nadvse potrel»no, da so naš Sokol kar najbolj vdomači v naši naselbini, vabimo vse čikaške in druge Slovence in Slovenke, naj se zagotovo vdeleže tega javnega sokol-skega nastopa. Popoldne bo splošna zabava, kakor ples, šaljiva pošta itd. • Zvečer pa boste videli, kakšen je naraščaj Slov. Del. Sokola "Chieago", kaj 'fcnajo naši Sokoli, in kako lepo znajo .nastopiti naše vrle Sokolice. — Torej Na zdar! in na snidenje v nedeljo 1. decembra na tej aokolski prireditvi!
Slov. Del. Sokol "Chicago". Gotov del je namenjen Slovi Rep. Zdr.
* ft

najbolj strupenimi kačami: drugače pa mu ni treba mnogo c*el>-uega pogona, kajti aligator uteg-
da sprejme v davčno predlogo tudi davek za leto lift*. Senat ur Sim-moiH, premised ni k finančnega tsl-
ne postati nevaren samo tedaj, akTr seka. upa. da bo davčna predi o ira sreča v vodi samcat plaVač. dovršena do konca tedna. Med čr-
I zelo neit.duo. uporablja svoje si-eer strašno zobovje samo tedaj, ako približamo roko ali nogo preblizu gubcii.
pn d mete. ki jib prtxlajajo tvrdke.
ki prejemajo naročila po pnfltI. Ta davek bi vrgel $HHI.OO0.(kHi. Znižan je da\'ek na predmete, Ui slu-
OHRANITE NAVADO!
Tekom štirih tednov influehčne epidemije je dobib> Trinerjevo
Zato ne nuire več izvrševali naročil od drugih trgovcev ter prosi, uaj sc vsi obrnejo do lekarn ali trrovccv, ki kupčiijejo
na. Že smo hoteli oditi, ob p*	renski, sbivui francoski plemič.' Brani se navadno le ? ndsrci j žijo ep,t,eju /;a te predmete je
je aopet mignil z roko. da naj osla-' j«, (|ubi! za doto od nekega avstrij-> «vojega močnega, z oklopom pa-¡bi domen 10-o.Utottn davek., _
nemo. Počasi je šel preko groba	gt,,fa. čegar hčer je vzel, kritega repa. katerim pa se je • /,daj bodo ,dacevali tovarnarji pel , "CVtalg j p	. , ,
in sedel tesno k njegovemu urin» J») frankov! Doto v znesku 500'Uhko ogniti, ker je žival sila nr-! odstotkov davka od blaga, k» ga ju. obrača jc liee proti Meki, kfcVorf frsukov so smatrali tedaj mnl ev-
pokojnies.Vsi drugi so počemli p*> |ropskbn plemstvom m prwjšnjo I toc kljub temu. da izgledu zelo
so zahteve varno in kljub slabemu glasu, d »
(ircr.ko Vino mnogo novih pri- * zdravili, kadar hočejo kupiti jateljev. Iz raznih delov države je rrinerjcvn zdravila, prišlo pisem pripuznauja zadovol-	_ (Advcrtlscincilt.)
ip^sti i« «d ibravanja razširitve tc-gn Zanesljivega zdravila.
ilecuitc sami s preskušnju! Na Trinerjevo tiren ko Vino se smete vedno zanašati. Ono očisti drob.
oživi tek, O j uči prebavo in odst ra- ! ZanesUtv» sr.-«l«»vo v»rrnj<* pri ri't fimtKna
t>n)«><Mii«ii. |tv».Mi.<lu. š»\wtaTl>mn)n itd.
.ledino prati s Tar^tveno znamko sidra
Kc. »n 60«. r	In narsviM»H o«l
F. AO. RICnTFR a co. 74.so U aahlngton Stre«' . New Vark. N. V
Previdne gospodinje
imajo duma Toduo «ao «t*M«n.ro
Or. Rlctiterfevega	a ,
PAIN-EXPELLEP
ni vse nevarne tvartne iz tr'esa. Dobi sc v vseh lekarnah. Cena Ml. 10. — Trinerjev l.inimertt jo najbolje zdravilo da Vav» ohrani fizično sposobne. Ifevmatizem.
njegovem zgledu med cipresami in \n zadcwttio. Nato pa
_. I	MILWAUKEE, WIS.
gi. otekline in druge slične bole/j | Seje slifveiiskega »oe. kL'iba se
„mI,is in iMH^asna "Vubčc je aliga-¡ predavajo v trgovini na debelo. I n* Vas prcnHiajo n,učiti. Cena ¡Hv^^uk drugi in četrti ,n lek v ln lMwaH,,,,• >Ü,H0 » !'	' in fiôeent m po lekarnah po p<m 1 |(s((U x Ilirija dvoranr-( 30 _
4S iu V> centov. .Tos. Triiier i-o., j lgt Ave MO vrdno važne siva-
Pravi aocialist na sms biti rtsar-
nagrobnimi kamni; tudi mi sitfo po doti posUijalc vedno večje, fca- katerega so ga pripravili fanta- vist, ampak mora biti vadno akti-
lik in čaka- četkum ♦». stoletja so *e obrtniki stični pisalci grozovitih povesti, V9n	ivoje itranka. Kdor
133:1 -- 1343 Chicago, 111.
zelo sadov oljen, če ga ne molí, bi ! s«-oje prepričanja la sam v sa-vočkrat sc je že pripetilo, «bi je bi. r.e koriiti nič na sebi, na tvoji
sedli na po<lrt nagrobnik
li. ksj bo še. Tišina je bila pro • zahtevali dote do J50 frankov
glasna; nihče sc ni ganil. I'od o 1 Pozneje je bila pri me¿.<V:>tvu vi- . - . .. -	• , . - • - .........—......- —---' ~ ¿,	... • ,, . , v„
mi Se je raztezal mestni zid. na o hoUokI dote urejeno s posebnim:	lovec, ki je počival ns bregu reke..itvalt Prepričevati mora tlite, ki	no grenko vmo, ^rincrjo^"
pala steni nebu pa so se rwale tem- { predpisi. Pri rn/.nib obrtih je bila	zapazil tik rebe ognouiicga ku-> >Ttpričani	, ^hca-loiuko 1,1 dni««	"
ne hiše stambulske in svetli, ostri .»zlična dota ; ra krojača je zado	ščarja. hi je zijal v nJega *e dalj	. . _ .	M'va zdrav,la |c tkibH. od dn.us
minareti- na levi se je bledel pc- ščulo ml 1<sm» do lf»0O frankov, če	■•."«• brez znaka sovrafttva. Zlatega roga.Zdajci pa %c jc začel pa ie hotelo «lekh imeti peka. te- Vajveč inpeba na lovu ua .-I'
^^K ¡aBST 1 áa II ■	■	'	" " hlapec svojega gospodarja, nikdar	jo
pa in v nobenem oziru ne iam ivoj	lorij Je <lo skrajnosh obloJcn z
S. Ashland Ave.. 1 nn f|,K.VJiPIII ,.(M(u. zalo Vas vežo dolžnost, «la pridete vsi na sc-* * #	jo. Pripeljite s sobo tovariše» ki
Trinerjevo ninerišk« zdravil-(nt zanimajo za rszredni boj in ie
niso v organizaciji.
John Lenko, tsjuik.
dalj!	. .	jeva zdravila je tbdnii od dnin s
Delavec, ki ne čita «vojega gl^	naprt i izključno p«» Ickurnah
l'git"»Ua, je nepopoln dalavac. On jc	ali pa v trgovinah, ki kupcUK-
brat pokojniee zibati rahlo :m dal ic morala imeti 3IKHI do 40«MI to. je j, pričakovati v «	IV« hlanec evnie™ aonnodaria. nikdar	jo z zdravili. Trilicrjt n
tja In prti Ko je nehsl, je natis.je frankov. Časinlk ali s*s|nlk ni vzel jim je vajenega oecsa. da zapsfl vsi vdovec. IKs dni ga sveči, likuj manj t.OfcO T'HKI 20,000 frankov, človek plaVajočega aligatorju.
pospod.
naročili za lekarne ill v
Pravi socialist ho¿a poznati te i ^ava, zapreke, uspehe in napredek delavskega boja. Na tej poti ga spremlja Proleta
ado. | rec.
PROJET AltftC -*-=--ITI1 ?mm
Libknechtov manifest - nase zadoščenje.
(Nadaljevanje s 5. strani.)
No" — pravi Liebknecht. Berger je hotel od-poklicati te osvoboditelje.	^
Korak z« korakom potrjuje šiva zgodovina, tla smo imeli prav s svojo taktiko, in nadaljnja zgodovina mora pokazati, da smo z njo bolje po-sluiili socializmu, kakor vsi takozvani radikalei in ves njih radikalizem. Zlasti z ozirom na Nemčijo in Avstrijo jc bila na&a taktika edino opravičena. Da doseže nemško ljudstvo demokratično obliko vlade, je bilo treba več, kakor odpraviti kajzerja. Šestindvajset vladajočih dinastij in dinastije je padlo tekom par dni, ker je bila poražena nemška armada, ker je bil ponižan nemški vladni sistem, tira i večje je to ponižanje — pravi Liebknechtov manifest — tem Varnejša bo svoboda; Socialist Party pa je bila tako zaslepljena, da je še par dni pred podpisom premirja protestirala proti pogojem, ki bi bili nespremljivi" bodisi vladi ali ljudstvu centralnih držav." Liebknecht je želel čim globokejše ponižanje kajzerja, Berger in tovariši so protestirali proti takemu ponižanji!, ki bi bilo seveda nesprejemljivo za "njiK veličanstva."
Dobro je, da se dogodki niso vršili po receptu Socialist Party, kajti tedaj bi bili upi socializma doživeli fiajkrutejši poraz. Zs to stranko pa bi bil sedaj zadnji čas, da spozna svoje zmote, da jih prizna in da postavi svoje delo na realnejšo podlago. Če je tudi ta zadnja izkušnja ne.izuči, obsodi s svojo trmo sama sebe na smrt-
Bodočnost socializma ipa tudi od tega ne bi bila prizadeta. Seveda nismo še na koncu pota in nevarnosti preži dovolj, ki se jim bo delavstvo moralo izogniti ali pa jih premagati. Razpad Avstrije in padec kajzerizma je velik napredek demokracije; ali reakcionarni elemeuti so še povsod na delu iu čakajo na svoJovpriliko. imperialistične želje ne unirjo čez noi; pohlepnost se ne iztrebi i t src z lepimi članki in govori. V vseh deželah so kapitalistični izkoriščevalci na preži, da bi izrabili položaj v svoj prid. Celo v Ameriki se najdejo ljudje, ki so Imeli ves čas veliko patriotizma na jeziku, pa v srcu vendar žalujejo za kaj-zerjem in bi dali marsikaj, če bi mogli preprečiti Wilsonov merodajni vliv na-mirovnem kongresu. Delavstvo ima razloga dovolj, da je na to Stran na straži.
Na drugi strani se .ne,more prezreti nevarnost nespametnega radikalizma, čigar srce je riavad-no močnejše od rszuma. Ruski zgled mora biti svarilo vsemu prevdarnemu delavstvu. Tudi Lieb-kueehta skrbi, da se se ponovi ruska tragedija; manifest apelira na disciplino delavcev in vojakov. In resniČnoje disciplina proletariata po vseui svetu v sedanjem času tako potrebna, kakor je bil kajzerjev padec^potreben. Anarhija, ki jo ustvarjajo ekstremni koraki, za katere še ni dozorel čas ali pa ki so sami po sebi nezmiselni, napeljujejo le votlo na mlin reakcije. *
Mi nismo nasprotniki radikalizma. Socializem je radikalna preuredba socialnega sestava iu v teiu smislu je vsak socialist radikalen. Ali zadnji cilj ee ne more uresničiti, dokler niso ustvarjeni vsi pogoji za to. Resnično radikalno je delo, v katerem je premišljen'in dobro utrjen sistem. Danes se mere žeti, kar je danes zrelo; drugačno postopanje je le pustošenje.
<*'as nalaga delavstvu odločnost, a tudi pre-vdarnost. Razumna politika potlači lahko vso reakcijo iz prednjih pozicij in postavi demokracijo na vanio podlago. Če je to doseženo, pa ni strahu za nadaljni napredek, kajti kar se poseje na dobra tla in pametno neguje, mora ohroditi sad. nemška kajzerska avtokracija, zlasti izza padca ruskega carskega absolutizma, najsilnejša zapreka demokracije, dosledno tudi največja ovira socializma. Ali vedeli suio, da je nemška revolucija -nemogoča, dokler ni omajana moč nemškega militarizma. Kdor je resnično hote) to revolucijo, je bil dolžan podpirati boj, ki skruši kajzerjevo voja-zko mašino in omogoči nemškemu ljudstvu prosto dihanje. V interesu te revolucije, v interesu demokracije, v interesu socializma samega, čigar pogoj je demokracija, smo podpirali |u boj -t-Liebknechtov manifest potrjuje, da je bilo prav tako! še več — da je bilo potrebno. Kajti če ne bi bila Amerika podprla zavesnikov ali pa če bi bila poslušaja Bergerja, ki je hotel predlagati odpoklic ameriške armade, bi bilo nadvse verjetno, da zmaga Nemčija in da ostane nemško ljudstvo— po Liebknechtovih besedah — zasužnjeno- Iu ker je — zopet po liiebknechtovih besedah — Nemčija vodila roparsko vojno in hotela podjarmiti sosede, bi bila izvršila rop in podjarmljevala tuj:* rode, ter razširila sužnost svojega ljudstva u večji obseg. "	:s
tf
je edina slovenska revija v Ameriki.. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodajakc in go
spodinske nasvete, znanstvene za» nimivosti, podučne in narodu potrebne razprave, mnogo iqicnih slovenskih pesmic in poleg tega ps prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago, 111., v Clevelandu in okolici pa na G033 St. Clair ave.
Severova zdravila vrdr/ujsjo /dravje v družinah.
Izborno mazilo.
Ako vas tare revmatizem. protn in nevralgija. potrebujete kako dobro olje, a katerim se (nalete zunanje. To zdravilo rabiti morda že takoj; poakoaite ga in se boste prepnča.i o njegovi izbenr sti. Ni vam treba* odlašati. Vzemita
Sčvera9s
Gothard Oil
(Severovo Oothardeko olje), katero ne potrebuje r.ikakega posebnega pri porodil a. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izborno zdravila ako imate okorele mišice in sklepe, kake poikodbe, in vsakovratne druga bolečine «a tolesu. V?.emit2 ga, kadarkoli je vam treba kakega mazil-nega krepčila. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 20 in 60c.
pazite in hranite
Narodni izrek praviš "Pazite na va« beli denar aa Jree dae-ve." Te pomen <a toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste le zdravi in mladi, da boste Imeli nekal aa stara ia onemogla Uia.
Vesk človek mora paziti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga dete nastran, se lahko ceni kot itemeljni kam«n poslopja za katerim vsak* stremi. Dobro je vedno imeti na paiuetu nerodni izrek ki pravi: "Zreš do zrna pofaČaikamea M kamen ,mlada". NaUežje ie ¡K>«etek ali brez Ujetka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vai denar le danes, umpak pazit* da «a nalsgate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižleo.
Mi sprejemamo densr na brarilao vlogo in plačamo po 3%
obresti od njogs. f
Pošiljamo densr v Italijo, Rusijo ia Francosko. Prodajamo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.	'
S grejemo upise za pej^oJno poto vanjo v staro domovino po
vojni.
___llljSTATE BANK
1900 Bine Islaad Avenue, Ohleago, I1L
Kapital, vloge in prebitek zeaia nad $6,000,000.
CARL STsMOVER MODERNA Knjicovezn*ca.
AMoriity al Uw.	! Okusno, hitro in trpežno dela as
♦ Zastopa na vseh sodiščih.	| privatnike in društva. Sprejemamo
Specialist za tožbe v odškodnina- močila tudi izven mesu.
kih zadevah. Št. sobe 1009.
133 W» Wnshinfton Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 8989.
in
na-, še
Ali veste za letovišče Martin Pote k a rja f SaTeda. To je "VILLAGE INK" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogdcn Ave., blizo cestne želez-, niške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M. . ____
- —
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
Dr. W. C. Ohlcndorf, HI. D. n M *RUD ME.. «l0SHA
t Telefon 1199. Zdravnik sa notranje bolezni i	»_
in ranocelnlk.	—«—T---- ~~	"Z__
8
W. F.	SEVERA	—-^T- „I. .F -ñ CO.
CEOAR	RAPIOS,	IOWA
		
Imamo moderne stroje. Nizke cene poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 16JS Blue IslSnd Ave., (Adv.)	Chicefo, Id.
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL
POD
Naročite si devnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $3.00; pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Ava. Ohicago, 111.
— i
Zdravniška preiskava brezplačna —.plačati je le zdravila. 1021 Blue Island Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po-pol.; pd 7 do 9 zvečer, l/.ven Čhieaga 'živeči bolniki naj pišejo slovensko.
Dva izleta na Rusko.
f -
i
? v
- ).- Črtice a potovanja
"In stopili so iu ladjo in cdjadrali ría odprto veliko morje'' — peva očka Homer.
Bil jc vroč popoldan, 5. julija, ko je, vzdigniv-ši težko sidro, odplaval "Veliki knez Konstantin' ' od svojega mola. Odisej je moral imeti na svoji ladji razpeta jadra, "na klopeh pa so sede li po vrsti in veslali" njegovi zvesti pomorščaki, da jim je znoj curkoma kapal s čela. Naš "Konstantin' 'ni imel ne jader ne veslačev, nego moderni vijak ga je gonil dalje in dalje s precejšnjo brzino. Na takem parobrodu bi "častiti trpin" Odisej pa tudi ne bil tako dolgo blodil po morju do svoje ljube Itake, ne bil bi toliko doživel in mi bi danes morebiti ne imeli klasične Homerje ve epopeje — "Odiseje".
Črn, gost dim se vali iz dimnika, vij^k se vrti v zadnjem delu ladje pod morjem na vso moč in ponosni "Konstantin" oric zeleno morsko ledino naravnost proti jugu. Ob obeh straneh se valijo sumeč izpod kil ja (podladja) široke, z belimi penami obrobljene morske brazde. Sled, ki si ga s svojimi mogočnimi prsi reže po morju naš "Konstantin'', se pozua daleč za nami. Tapii zadi nas gleda še par ur lepa Odesa, potem izgine za obzorjem ...
Moja "kabina leži v drugem nadstropju odspo-daj. Jlkroglo železno okence, ki se da hermetično xapreti, stoji dober meter nad morsko gladino. Postelj je v moji elegantni, belo pološčeni in pedan-tovsko snažni sobici petero: štiri stoje ena vrhu druge poprek parobroda, a peta je postavljena vzporedno z osjo ladje. Kakor pa vidim, imam za sedaj samo enega sostanovalca.
Prvi razred ima na "Konstantinu", tako mi pojasnjuje sluga, 25 kabin z 91 posteljami, drugi razred pa 11 kabin z 80 posteljami. Moške in ženske kabine so strogo ločene, tako da se tudi zakon-'ski vidijo samo* po dnevi na krovu in v obednici. Koliko je prostora za tretji razred, takozvani medkrov, nisem vprašal. Prišedši na krov, sem korakal od enega konca do drugega in naštel sem 113 korakoV, poprek pa je "Konstantin" širok 13 korakov; njegovi stroji imajo 2200 konjskih moči. Naš parobrod spada torej med največje ladje "ruskega društva za parobrodstvo in trgovino" (rusko opščestvo narodstva i togovli), ki ima svoj sedež v Odesi in"je najvažnejše in najuglednejše - privatno akcijsko parobrodno društvo na Črnem morju.
Skoro vsi potniki l. razreda in nekaj njih tudi iz II razreda so se zbrali na precej prostrani palubi, nad katero visi velika platnena rjuha, streha, ki nas čuva vročih solnčnih žarkov. Nekateri potniki so posedli po klopeh ob bokti, drugi na sredi palube po tja po brezkončni gladini morski ,po kateri trepečejo solnčni žarki.
Morje! Kdo ne hi priklonil kolem pred tvojim veličanstvom, ko te zagleda prvikratl In čim-dalje počivajo moje oči na tebi, tem večje si, tem silnejše in ogromnejée. V obličju tvojemu se klanja moja misel in moje srce čuti vso skrivnost i /o-jega bitja. In moj duh bi rad obsegel tvoje brezkončne meje in rad bi premeril tvoje temne globo-čine! Tvoja sinja plan se spaja na obzorju z modrin nebom in vajin poljub je večnost. Kaj je tebi človek t Kako majhnega, ničnega se čutim, veliko, veličastno morje, pred teboj! Ko gigant ležiš med svojimi daljnimi obalami in kaj ti mar, če plezamo mi pezeraeljski črvi po tvojem širokem hrbtu! Klanjam se ti, sveto božansko morje!
Spisal A. Aškerc.
*
Krasno si morje! Krasno si, ko tc pozlsčujejo žarki vzhajajočega solnca. Tvoje gladko obličje gori in plameni v zlatem ognju in veHka-tajnost porajajočega se dne počiva nad teboj. Krasno ai, ko te boia solnčni bog s svojega zenita, ko spa-^ vai kakor utrujena bujna odaliska v opoldanski vročini. Krasno si, ko se s poslednjimi zlatimi poljubi poslavlja od tebe večerno solnce, ko pada tihi mrak in ko,te obliva s svojo srebrno lučjo bledi mesec, plavajoč med mirijadami zvezd po sinjem nebu. Katera človeška beseda bi mogla izraziti tvoj čar, o morje, kadar sanja nad tvojimi rahlo šepetajočiini valovi tiha, topla zvezdnata noč! Poezija najkrasnejša si, morje!
Močno si morje! Kdo ti je kos, kdo se more meriti s teboj! Na svojem širokem hrbtu nos& brez števila velikih jeklenih, ladij, in gorje jim, Če sc razljutiš! Ko orehove lupine se premetavajo po tvojih penečih valovih. In kadar se zvežeš z divjim viharjem in butaš ko razjarjen tur ob skalnati breg, trese se zemlja pred gnevom tvojim. Kje ste, vi oblastniki tega sveta, ki ste se bahali s svojo močjo in pozivali sosede v boj 1 Kje ste in kje so vaša mogočna kraljestva? Kje so vaše-silne armade, pred katerimi so trepetali narodi? Ni vas več! Vse vas je premagal čas in vas poteptal v prah! A tvoja moč, moje sinje, morje, ne pojema! Tvoja moč je nepremagljiva in strašna ko pred tisoč in tisoč stoletji! Tvoja moč je večna!
Največji prijatelj in dobrotnik človeštva si, sinje morje! Najbolj oddaljene dežele, najbolj tuje si narode — ti jih spajaš med seboj. Ti seznanjaš antipode z antipodi, šumiš in bučiš od vseh pristanih in obalah, koder pljuskajo tvoji peneči valovi, večno svoje himno o vzajemnih interesih vsega človeštva, o občem bratstvu in o mednarodni ljubezni. Koliko velikih, svet osrečujočih in razveseljujočih misli si že razoznilo ob svojih bregovih.
Slava ti, veličastno, večno krasno, sveto in božansko, ti mOčuo in mogočno, ti dobrot I ji vo in blago, ti čudovito morje! ,
Iz mojega sanjarjenja in zamaknjenja me predrami zvonček, s katerim je tekal po palubi natakar ter nas vabil k — obedu. Bila je ura peta. Popotniki l. razreda smo posedli za mizami elc^ gantnega jedilnega salona, ležečega tik pod palubo na zadnjem koncu parobroda. Pri prvem obedu nas je vseh skupaj okoli 40, moških in dam. Vse govori samo ruski. Med nami sedi tudi kapitan, približno petdesetleten gospod srednje rasti, zago-•rele zdrave polti ter osivele brade. Iz majhnih oči mu si dobrodušnost in energija obenem. Z ob r p za mu čitaš, da sedi sicer pri obedu, ali njegove misli da so neprenehoma nekje tam gori na vrhu pri krmilu in kompasu. On je naše plavajoče hiše absoluten gospodar, ki pa je tudi odgovoren propisani poti. Kapitan ne govori veliko, a je vljuden z vsakome>, posebno poleg njega sedečim damam streže po kavalirsko.
Ker je morje popolnoma mirno, komaj čutimo, da ne obedujemo na trdi zemlji. Natakarji nam strežejo v črnih suknjah in na rokah imajo bele rokavice. Imeniten obed! Kakih petero jedi: juha, govedina, asijete. pečenka, sladoled; potem še povrhu pecivo in sadje. Krirhs, kolikor ga hočeš Pred obedom -.«e ponuja — žganje, po obedu pa se servira Črna kava. Pijača se mora posebej plačati. Pije se pivo in razna vina. 0^*1 j*-)
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLEARING HOUSE'% Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka
pod nadzorstvom "Olcarlng Hcusa". : Vse ¿»anke, ki imaj> zvezo S Chicago Clearing House, so podvrZene strogemu nadzorovanju od nradetkov t.egu «ave-j da. Pregledovanje računov io imetja j m mora vršiti najmanj enkrat na leto J Isvedenci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo,! pregledajo vse aote, \aračine, vknjižbe | in drugo vrednostne listine, so ^r^pri- i čajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. C^i najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se to ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred-. nnat v svojih knjigah. Co banka drzno Špekulira in so ji pride na sled, mors, to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-■kirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro no popravi in stori, izgubi j vse nadaljnjo ugodnosti in pravice, ki jih vživajo banke, .katere so združeno v Closiing llouie. "
¿edar se odvzamejo kaki banki to ugodnosti ali če ni sprejeta v Clcraing House ima slednja za to dober vzrok. if% drugi strani pa je o banki, ki jo Članica to zveze, Že to dovolj jasen do-kas. da ima dobro imovino, da je njen kredit dober 1» da vodi svoj denarni premet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Ctenring UouHa je bil izdelan v Chicagu pted desetimi liti, od katerega časa nn-pitj ni bankrotirala niti ena banka, ki jo bila v zvezi s tem Clearing llousom. Ako je ilo na sli drugi banki slabo vslad paniko ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke ia ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Cltaring House nudzorovalnl načrt se je pokazal tako vspoien, da so povsod, j | kjer koli se nahaja kak Clearing House. »pfcgeli ta načrt. „
• »
American State Banka je v zvozi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pot popolnih računov.
American State Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vanko leto pet detajlirsnih rs^unov o stanju Banking Depsrtmenta <*r*ave Illinois.
Napravite NAŠO banko za VASO banko in Va» denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naSIV First Oold hipotek. Kakor tudi seznam SIOO.OO in 1500.00 zlatih hipoteenih bondov.
Največia dovanska tiskarna v Ameriki je
— Narodna Tiskarna—
Bin« Island Avenue, Cklcsfe, U».
* ■ •, * , ». ■
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
**
l^ADAR potrebujete društvena po-^ trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka

F.
2711 South Millard
CHICAGO, ILL.
'•9
Avenue.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo naruitiraao. »oo»»MS»M»ceee»eseoeooeseeaeeseeeeeeae«eaeseeMeses
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ
321 BROAD STREET Til. 1475 JOHNSTOWN. M.
"" .-- . • _ , ; -
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Ride Islaad A v*., vogal Loomis ia 18.
Zaupno zdravilojlBia čudeže
ftkoro Že 30 let so Trinerjcva zdravila uspešno rabijo « največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanjo od strani številnih odjemalcev. Malo pevi-šnnjo fen jo sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Hranilo smo so dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov prisnava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, ia tudi leksuja stane «t>ar več, ni bilo mogoče draginji ▼ okora priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekjov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh mod svetom, ker tičini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v žlodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodce ia odstrani is notranjščino drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvsrin zavirajočih pravilno delo vanje drobovja. Trinorjovi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanico in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabaaanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavt bola, nervosnosti, nnvadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boite našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TR1NERJEV LINIMENT
prodrere vselej t koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, aH revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpe'osti gležnjov in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd, tudi sa drgnenje živcev in za mazanje po kopanja nog. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvratne in prav prijetno zdravite za navadno rabo «notraj. Poeebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajov in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih rassta vah: Oold liedal—3an Francisco 1016, Orand Prix—Panama 1016.
JOSEPH TRINER i
MANUFACTURINC CHEMIST *
1333-1343 South A.hland Are.	Chicago, BI.