Štev. 43.
V Mariboru, dne 26. oktobra 1905.
Tečaj XXXIX.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Ža inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije so poštnine proste.
Okrajni zastop šentlenarški.
Volitve za okrajni zastop so končane. Zmagala jo res častno stranka katoliško-narodnih kmetov, ki je dosedaj vodila okrajni zastop. Izid volitev v veleposestvu je že znan. Takega pritiska od nasprotne stranke ne pomni nihče. Prijatelji nekdanjega vsemogočnega le-narškega tatu Mravljaka in ptujskega „Štajerca" so napeli vse moči, da bi zmagali. Mislili so, da bo šlo tako, kakor lani v Ptuju. Pa zmotili so se. Naši veleposestniki so stali kakor skala.
Na dan volitve je bila tukaj zbrana cela vrsta nasprotnih agitatorjev, a skoraj nobeden ni imel volilne pravice. Mogočno se je šopiril pred volilnim lokalom trojiški otrobar, mokar in žemljar ter veleposestnik „Stajerčev", ki jih ima 60 naročenih na svoj naslov, po imenu S c h ti t z. Prav mu je zasolil eden naših: Ti ostani pri svojih otrobih, nas pa pusti pri miru ! Schiitzu je bil pomočnik trojiški Kramer. Od Sv. Barbare sta kot agitatorja posebno razgrajala me&ar Markuž in Stanuefcar iz Jablane, ki z Mesarecom Petrom mesari posestva pa sice'- ni veleposestnik. Tem so čvrsto pomagali Lenarčani. Nastala je strastna gonja. Nasprotniki so hoteli ker prisiliti naše, da volijo z njimi. Kar trgali so se za vrlega veleposestnika Fr. Štubarja iz Velike Zimice, češ, ta mora biti naš, pa ni šlo. Neustrašni jurjevški veleposestnik Fr. Krajnc in tovariš Šuinan sta jih z drugimi vred kmalu ukrotila. Kako gotovo so računili na zmago, priča izrek nekega posebno olikanega Lenarčana Pabsta, ki je rekel: 65 listkov smo razdelili, zmaga je naša!
Nasprotniki so se zbirali pri Sarnicu. Tje sta, priromala tudi trojiška „veleposestnika"
posebne ljubezni do slovenskega denarja, Golob in Kirbiš. Tudi nekateri naši možje so pogledali tjekaj. Veselega obraza je prihitel nasproti župan Sedminek jih pozdravljat in vsakega še je potrkal po rami, češ, že prav, da ste z nami. Golob in Kirbiš sta se pa sladko smejala v pozdrav. Pa veselja niso dolgo oživali, naši so jo kmalu odkurili, saj so le hoteli pogledati, koliko ptičkov je v nasprotni kobači.
Vse, kar količkaj nemčursko čuti po okraju, vse je agitiralo za Štajerčijance, tudi davkar Stühler in nadučitelj Mohor in seveda kaj strastno zdravnik dr. Beneš, ki so menda vsi rojeni v nemškem rajhu. Pri Sv. Trojici in pri Sv. Lenartu so bili že možnarji pripravljeni, da bi daleč na okrog naznanjali zmago nemškutarjev, trojiški Golob kot bodoči okrajni načelnik pa je že par dni ves vesel, kakor se pravi, v „fraku" „španciral" po trojiškem trgu, češ, mi smo mi!
Volitvena bitka se prične in kmalu konča. Na obrazih naših mož je videti izredno veselje, nasprotniki pa so kakor poparjeni. Končno se razglasi izid: naši po 72—74 glasov, nasprotni pa komaj 20—32 glasov, torej 40 glasov večine. To je častno, to je slavna zmaga! Kako veseli so je bili naši veleposestniki! Kmetje smo danes zmagali, ker smo bili edini, kmetje bomo vladali v okraju, ne pa „kmet"-Golob ali „kmet"-Sedminek. Naša zmagovita četa se je veselila krasnega uspeha pn Poliču, nasprotniki pa se se na silo smejali pri Sarnicu. Golob in Kirbiš sta svoj „gšeft" kmalu opravila, „trinkgeldov" ni bilo nič, ker ni bilo zmage in sta jo potrtega srca pobrisala na trojiški breg. Schütz pa je ves pobit naznanil Trojičanom: zgubili smo! Nekaj dni pred volitvami je bilo toliko letanja po obeh trgih, sedaj pa je naenkrat zavladala smrtna tišina,
katera je povedala dovolj: Padli smo tako, da nikdar več ne bomo mogli vstati! Mi pa smo zaslepljencem, ki bi lahko v miru in edinosti ter ljubezni živeli kot sami rojeni Slovenci s slovenskimi kmeti v okraju, klicali: Na tleh leže nemčurstva stebri stari! Živijo! „Terjavi" slovenski kmetje, kakor nas nazi-vate tržani, vam ne bomo plačevali kanalov, ne dolžnih cest, vam ne bomo več nosili denarja, iz nas se ne boste več norčevali, to lahko storite s svojimi praznimi mošnjami in okradenimi kasarni, pa ne z nami. Mi poznamo sedaj svojo moč, smo dovolj izobraženi in bomo do skrajnega porabili svojo moč in brezobzirno nastopali proti vsakemu, ki tepta naše verske, narodne in kmečke pravirc ter smeši naš narod in naš slovenski jezik!
Politični ogled.
Na Kranjskem je katoliško - narodna stranka zadnjo soboto in nedeljo priredila 16 shodov, na katerih se je govorilo o splošni, enaki in neposredni volilni pravici. Vodja stranke dr. Šušteršič je govoril v ljubljanskem Mestnem domu. Liberalci so se poskrili kakor ščurki v svoje luknje. S splošno volilno pravico bodo pridobili v državi kmetje in Slovani, ker so po številu največji.
Ministrski predsednik Gauč ne bo odstopil, kakor so poročali nekateri listi. Ce državni zbor ne bo hotel delati, ga bo Gauč še letos razpustil ter sam vodil nove volitve.
Na Ruskem ne morejo več priti do popolnega miru. Vedno so kje stavke, prepiri in tepeži. Sedaj pretijo železnični delavci, da bodo ustavili delo po celi državi. Ljudstvo je pač
LISTEK.
Na vseh vernih dan.
Drago Plevec.
Tako tiho in mirno je bilo tisti popoldan, k ot bi bile izumrle vse hiše po vrsti do Brez-nikove koče. Molčala je vas, kot bi mislila globoke, resne misli in nihče je ne upa motiti. Kaj neki misli, da je njeno lice tako resno danes, skoro otožno. Moj Bog, vernih daš dan j<8. Nihče v vasi ne izpregovori besede rad na ta dan, vsak ima mislij dovolj, in te misli vsak v svojem srcu in jih ne razkriva drugim. Ne gre nikamor, ostane doma, ne dela mnogo, Čft že prične delo, neha zopet, ker ga motijo misli. Ne more delati danes.
Tako je v naši vasi na ta dan.
Pri Mohorovih so bili vsi doma tisti popoldan. Ded je sedel zunaj pod javorom in ve.'.el brezovko. Z drevesa je padel od časa dd čaiia list, rožnorudeč ali rumen; sukal se je po zraku in potem rahlo priletel na tla, na bre.sove šibe, ki si jih je pripravil ded. In vez 1 je ded in vezal, pa ni držalo. Zbral si je >iibe, potem pa je postal sredi dela in se zan iglil, vezal dalje in se zopet zamislil in beka mu je smnknila iz rok.
Mislil je nekaj ded in ni šlo delo od rok.
„Toliko metelj sem že zvezal, ta pa me ne uboga. Da mi ne gre iz glave ..." In ded je pobral šibe, ki so mu razletele in zopet jih je vezal in mislil dalje.
„Eno leto, . . . kratko je bilo. Včeraj je bilo to in ne lani. To je bilo veselje takrat pri hramu, ko smo'ga dobili. Tako droben je bil in nežen ter bel in nič se ni jokal. Moj Bog, ta otrok ... Za Tončka so ga krstili. Naj bo po dedu Toni, je rekel on, njej je bilo tudi prav. In bil je Tonček. Tako priden je bil kot še noben otrok, kar jih pomnim v našem rodu. „Dedec", je klical in stegoval roki po meni. Vzel sem ga v naročje ali posadil na koleno. Ko je začel govoriti, sem ga naučil:
S"eti Jožef, Stari možek, Z brado giblje, Z nogo ziblje Dete Jezusa.
In tako lepo je znal to povedati. Vsakemu je ponovil to rad, in če si ga vprašal, kdo te je naučil tega, je rekel: „dedec". Mi je res ostalo to ime. On je rekel tako, ko še ni znal govoriti, in potem so rekali vsi tako.
Na večer je prišel vedno k meni na klop in vprašal kaj ali povedal kaj novega.
„Dedec, na novih grabljah že manjka en zob."
„Dedec, zakaj je Minka danes jokala?" Minka je bila sestra, mnogo starejša od njega. „Hudo je jokala in vnrašal sem jo, če jo kaj boli. Pa ni hotela povedati. Dedec, veste vi, zakaj?" „Ne vem, Tonček!" „Slišiš, Tonček, Avemarijo zvoni, bova molila." In molila sva skupaj in molil je z menoj mali Tonček otroški in srčno.
„Dedec", je vprašal hitro po Amenu, „mežnarjev Cene bo gotovo prišel v nebesa, ker zvoni vsak večer Avemarijo." „Pride, pride, pa tudi tisti pridejo, ki samo molijo Avemarijo. Le pridno moli!"
Same otroške, nedolžne misli so se rodile v tej glavici, in vsako je moral povedati in najrajši jo je dovedal meni. Menda je že čutil in videl, da ga imam najrajši.
„Dedec, glejte, toliko zvezd! Kaj pomenijo te zvezde?"
„Tonček, ves, to so angelji božji. Vsak angelj ima na glavi zlato zvezdo, bliščečo, svetlo, in aa večer pridejo angelji na nebo in gledajo doli na zemljo. Gledajo, kaj delajo ljudje in vse povedo Bogu."
„Dedec, zdaj je padla zvezda z neba. Kam je padla?"
„Angelj je priplaval na zemljo. Tam je nekdo umrl, veš, in njegovo dušo bo angelj nesel Bogu."
„Po vsako dušo pride angelj?"
s sedanjim načinom vladanja nezadovoljno, ker nima nobenili pravic, ampak same dolžnosti.
V vseh deželnih zborih, ki sedaj zborujejo, so bili na dnevnem redu predlogi za splošno, enako in neposredno volilno pravico. Tudi v deželnem zboru štajerskem so se posvetovali o tem in se je stvar odkazala v na-daljno pretresa vanje odsekom.
Dopisi.
Rošpah pri Mariboru. (Kako lažejo Nemci!) Jedna zadnjih številk laž-njive „Marburgarce", katera ob vsaki najmanjši priliki na najnesramnejši način napada naše slovensko ljudstvo, je prinesla neko laž od nas. Čeravno se mi ne zdi vredno, baviti se stem, vendar hočem resnici na ljubo povedati, kako se je to v resnici dogodilo. Kakor je znano, vršila se je jedno zadnjih nedelj gostija. Svatci so obiskali Pulkartovo gostilno, kjer so imeli ples in prosto zabavo. Bilo pa je tudi navzočih nekaj gostov, ki se radi zbirajo v tej gostilni, ker vedo, da se toči pošteno domače vino. Nastal je med njimi mali prepir, katerega pa je gostilničarka sama pomirila takoj, da je bil potem popolnoma mir celo noč.
Toda čujte, ljudje božji, kaj pravi sedaj „Mariboržanka" v svojih umazanih predalih o tej gostiji. Pravi, da se je vršil pravi divji boj, da so mize, stoli, sodčki s pivom in steklenice z vinom kar po zraku letele.
Na tak način z najpodlejšimi lažmi brez vsega vzroka napada nas mirne Slovence. V tem si ti, pritipojeni dopisunček umazane „Mariboržanke", jasno pokazal, da si s svojo kulturo in prismojeno neumnostjo in lažjo prišel do vrhunca. Na najbolj lažnjivi način napada fante ter pravi, da jih je prišlo iz Zgr. Kungote črez 40, kateri so potem družbo svatcev razpodili, jedila po tleh pometali, nekaj pojedli, drugo pa z nogami poteptali.
Takšne grde laži mora prinesti le „Mariboržanka", kateri je vsaka laž dobra, kadar hoče blatiti Slovence.
Resnica je torej, da ni bilo nikogar od Zgornje Kungote, da je bil razven malega prepira popolnoma mir. V pravi luči si se pač pokazal, ti bedasti dopisunček umazane „Marburgarce", v tvoji neumni buči ne mora biti vse v redu, tvoja kolesca so se že davno polomila, drugače bi ne pisal takšne oslarije in neresnice, o kateri nobeden od navzočih ne ve povedati. Če ne veš res ničesar drugega, kakor pred s vetom z največjo lažjo napadati naše slovensko ljudstvo, povem ti, da je takšnega
počenjanja celo sram vsakega poštenega Nemca. Le kakšnemu prismojenemu, zabitemu odpadniku od vere in narodnosti se kaj takšnega dopade!
Iz Slovenjgradca. (Razno.) Glavna skupščina tukajšnje skupne obrtne zadruge, katera je bila dosedaj v posilinemških rokah, j letos ni dovršila njej po pravilih in dnevnemu ' redu določene naloge. Bila je posebno od slo-; venskih obrtnikov močna udeležba. Skupščina ! dne 15. t. m. se je vršila jako burno, ter je | bila slednjič brez dovršenega sklepanja kon-
Ičana. Glavni povod tako hitrega sklepa glavne skupščine pa je bila obrtna izobraževalna šola, katera bi se naj tukaj ustanovila.
Slovenski obrtniki se seveda napredku ne i ustavljajo, a šola mora biti res koristno izo-braževališče, ne pa za Slovenca naravnost škodljivo shajališče. Šola pa, katero so mislili ustanoviti tukajšnji Nemci na čelu jim znani Fuhsov Janez kot zadružni predstojnik, bi naj bila vpeljana popolnoma v nemčurskem duhu, tako da bi slovenski obrtnik imel le toliko od nje, da bi smel za njo s težko prisluženimi groši plačevati. Pa prispevki niso niti majhni! Treba bi bilo, kolikor je Fuhsov Janez v blaženi nemščini vedel povedati, celih 1800 K na leto!
Za tukajšne nemške učitelje bi morda tudi nekaj postranskega zasluška odpadlo, «o mislili tukajšni posilinemci, ko so napravili račun brez krčmarja.	<.
Kakor je bilo pričakovati, je prišlo pri skupščini do najostrejših sporekev. Predstojni-štvo si je moralo pustiti celo reči, da mu niti zadružna pravila niso znana! Slovenski obrtniki so odločno zahtevali, da se mora v slovenskem jeziku zborovati. V zadovoljnost navzočih slovenskih obrtnikov je nemško zadružno vodstvo, ker si proti slovenski večini ni moglo drugače pomagati, odstopilo. Drugi Nemci in nemčurji so na to tudi pometali „puške v koruzo" in s tem je bila šolska zadeva za tokrat končana. Pričakujemo, da bo okrajno glavarstvo kar najhitreje postavilo novo zadružno vodstvo, ki bo spretneje kot dosedanje.
Dne 15. t. m. se je vršila v prostorih Narodiega doma v prid revnih šolskih otrok iz Šmartna pri Slovenjgradcu tombola. Navzočega je bilo mnogo zavednega ljudstva iz Šmartnega, Pameč, Podgorja, Legna, Šmiklavža itd. in tudi dobitki so bili izborni. Odmore so izpolnili šmarski in tukajšnji čitalniški pevci. Obžalovanja vredno je le, da so Starotržani, ki so drugače zavedni in v narodnem oziru jako pridni, tokrat izostali.
Dne 4. t. m. je na Narodnem, domu zmagonosno plapolala slovenska trobojnica. Tokrat ni bilo policajev — kajti rešitev od
c. kr. namestništva na našo pritožbo imamo v rokah.
Središče. (T r ž k e razmere.) Bralci slovenskih časnikov zvedeli so, kako napadajo Slovencem sovražni časniki Središčane zaradi sklepa, vsied katerega županstvo od uradov ne sprejema nemških dopisov „češ, nemški groši njim dišijo, a nemški jezik njim ne ugaja". Da pa se od Središčanov kaj več izve, hočem ta kraj vsaj površno nekoliko opisati.
Središče trg leži ob reki Dravi v ormožkem okraju in pripada c. kr. okrajnemu glavarstvu Ptuj.
Središko ozemlje meji na vzhodni strani ob Ogrsko, na vzhodno južni pa ob Hrvatsko.
Železnica Pragersko - Budimpešta ima v v Središču železniško postajo ter ob enem brzojavni urad.
Po zadnjem ljudskem štetju ima trg Središče 188 hiš z 1125 prebivalci. Obmejne občine Obrež-Grabe imajo 150 hiš in 977 prebivalcev.
Žup na cerkev stoji na Grabah, a v Središču Središčanom toliko priljubljena kapela Matere Božje 7 žalosti, pravi kinč in biser središkega trga. Šest razredna „Narodna šola" pa v Središču.
Razven brzojavnega urada na kolodvoru, je v Središču poštni urad, žandarska postaja, okrožni zdravnik, oskrbovalno sprejetišče za potnike.
Tudi v društvenem oziru Središče ni zaostalo, tako ima bralno društvo „Edinost", ustanovljeno leta 1882, požarno hrambo od leta 1887, skupno obrtno zadrugo od 1886 in veteransko društvo.
V gospodarskem oziru, kar se tiče zadružnega življenja se je precej povspelo.
Leta 1900 ustanovila se je Gospodarska zadruga, za to mlekarska in bikorejska.
Da te zadruge dobro uspevajo, razvidi se iz tega, ker je zadružno ravnateljstvo (pod. vodstvom g. J. Kolariča) za svoje ude-zadruž-nike naročilo mnogo koristnih kmetijskih strojev: kakor, mlatilnieo * motorjem, stroj za košnjo žita in trave, travniško brano, .čistilnik za zrnje, veliko mostno tehtnico, ter stroje za mlekarno. Zadruga posreduje za svoje 2adruž-nike pri nakupu in prodaji poljskih pridelkov oziroma pri naročilu za poljedelstvo potrebnih stvari. Kaj velika dobrota pa je za zadružnike zadružna mlekarna, katere se tudi prav pridno poslužujejo.
Od podjetij je omeniti vodo - umetni in par. mlin g. Jak. Zadravec ter vodo umetni mlin in žago, ki je last občine trga Središče, opekarna in tovarna za izdelovanje cementnih reči, več trgovin z različnim blagom in deželnimi pridelki.
„Po vsako dobro."
„Po vašo dušo, ded, bo prišel angelj ?"
„Ne vem, Tonček."
„Bomo videli angelja, svetlo zvezdo?.."
Kaj vse ne vpraša ta otrok . . .
Tako je mislil Mohorov ded pod javorom tisti popoldan in vezal je metlo in ni je zvezal. Vzdihnil je in pobral iglo s tal in vezal dalje. In zopet je prišel tisti žalostni spomin.
„To je bilo lani na ta dan. Minka je spletala venec iz kapucinerc in smrekovih vrhov za babičin grob. „Tonček pojdi z menoj, greva na pokopališče." In oblekel sem boljšo suknjo in Tončka sem oblekel in mu dal klobuk na glavo, vzel venec in svečo v jedno roko in v drugo Tončka in šla sva.
„Za koga nesemo venec?"
„Za babico, ki spijo na pokopališču pod križem."
„Kaj ste žalostni, ded ?"
Menda sem se res užalostil, ko sem jel misliti na njo, dobra žena je bila, moja Marta. V nebesih že čaka name.
Odpahnila sva vrata in stopila na pokopališče. Grobovi so bili okrašeni s svežim cvetjem. Nihče ni zabil svojih vernih. In šla sva h grobu in položila sva venec nanj. In v prst sva vtaknila svečo in jo užgala. Moja Marta, naj ji sveti večna luč!
„Dedec, kaj ste žalostni?" je vprašal Tonček tiho in skrbno. „Ne veš še, Tonček, za solze in bol. Ko boš star, ko so dedec, boš že izvedel za to. Le tiho bodi. Glej, Tonček, tudi jaz bom prišel kmalu sem, tu sem poleg me bodo djali in tak križ bodo postavili. In prišel bo vernih dan in, Tonček moj, prinesi takrat venec babici in meni. Boš?"
„Bom."
„In svečo prižgi na vsaki gomili. Boš?"
„Bom."
Pogledal me je, kot ne bi razumel moje žalosti.
„Moli takrat za-me. Boš?"
„Bom", je odgovoril boječe. Ni mogel verjeti, da bi umrli dedec. Pa bo že res, ker so rekli dedec.
To je bilo takrat, danes je leto tega.
In v zimi je Tonček zbolel in bledel je vedno bolj in slabel. Sedel sem ob njegovi postelji, da bi ga kratkočasil.
„Dedec, če bom umrl . .. ." zakašljal je težko.
„Saj ne boš, Tonček. Zdrav boš in čil zopet in rudeč v licih ko prej. In v šolo boš hodil drugo leto, veš, h gospodu."
„Dedec, ko bom umrl, bom tudi šel na pokopališče, kjer so grobovi ?"
„Pa saj ne boš umrl, Tonček."
„Bo tisti grob tudi tak, kakor je babičin:, dedec?"
Ni se dal odvrniti od te misli. Je menda, že vedel, da bo umrl, saj pravijo, da bolniki slutijo bližnjo smrt.
„Boste na tistem grobu tudi vžgali lučko ?"
In vstal je Mohorov ded, ko je to mislil, položil metlo od sebe in počasi šel v hišo. Ni mogel dalje ostati, nekaj ga je gnalo. In poiskal je boljšo suknjo ter klobuk in šel n< vrt in natrgal kapucinaric in zelenih vrhcev od gred. Poiskal je svečo in odšel.
In lezel je počasi iz vasi na hrib. Odkril se je in odpahnil duri in stopil na pokopališče. Šel je h grobu Martnem in Tončekovem. Mal je bil njegov grob in nizek in mal križ je stal tam. Na gomili pa je bil že venec, ki ga je prinesla Minka, dobra sestra. In sklonil se jr ded in položil je šopka v križem na sredo venca. In svečo je vtaknil ob šopkih v zemljo in jo vžgal.
Stal je tam ded s sklonjeno glavo in strmel je v grobek vnukov, sveča pa je di>-gorevala z nemirnim plamenom.
„Da bi bil jaz šel mesto njega . . .!

Izven poljedelstva in živinoreje se še Sredisčani pečajo s trtnarstvom in vinarstvom, le malo posestnikov je v Središču, ki nimajo večjega ali manjšega vinograda v ormožkem okraju, namreč po bregovih Kog, Kajžar, Vinski vrh, Brebrovnik itd., kjer se nahaja po njih kletih pristen Ljutomeržan.
Glede vinskih pridelkov so Sredisčani zelo natančni in zanesljivi vinorejci ter povsem štedljivi gospodarji.
Starši kaj radi pošiljajo svoje otroke v šolo, če je kolikaj sredstev za to. Izšolani Sre-diščani zavzemajo v vseh slojih odlična mesta kakor v duhovniškem, tako vojaškem in uradniškem stanu.
Trg Središče je edina občina na Spod. Štajerskem, ki še nima občinskih nalog in to je mogoče le s tem, ker se občinski zastop peča z zelo obširnim občinskim gospodarstvom, to je, ker se po odbornikih deloma nadzorujejo in oskrbujejo raztezna občinska polja, travniki in gozdi brezplačno.
Za novotarije Sredisčani niso lahko dobiti, pri enkrat začetem pa vzorno vstrajajo. Zato ne najde precej še novi časnik ptujski „Šta-jerc" pri Središčanih ugodnih razmer za svoje podle in nesramne napade, akoravno se ea je pred kratkim več iztisov vsililo v razne poštene hiše, toda usoda mu je bila nemila, moral je zopet v Ptuj nazaj k svojim krušnim očetom. Sredisčani so zvesti kristijani in povsem pošteni Slovenci, ki ne gredo tako lahko na „Štajerčeve" limanice. V zadnji številki se je nek „Štajerčev" dopisun v svoji neskončni neumnosti lotil naših velezaslužnih mož, kakor gg. Kočevarja, Šinko-ta, Zadravca, Robiča in občinskega zastopa sploh. Dozdeva se nam premalenkostno, da bi se s takim do-pisunom v razgovor spuščali, mi ga popolnoma preziramo, ščitili pa bomo in smo naše zaslužne može, ker so vrli gospodarji in zavedni Slovenci.
Pilštanj. V soboto, dne 21. oktobra, zgodaj zjutraj je zatisnila na Pilstanju za vselej svoje oči vrla Slovenka, blaga gospdč. Antonija V a j d i č, p. d. Supančičeva Tončka, v 41. letu. Celo svoje življenje je bila zelo slabotna po svojem telesu in bolehna, a silno svežega duha in bistre pameti. Vedela je, da ne bo dočakala visoke starosti, zato je hitela deliti dobrote, kjer je le mogla, in se jo nudila priložnost, da bi si tako prislužila z dobrimi deli nebesa. Vzgledno je živela in pobožno, zato je bila taka tudi njena smrt. Svoje precej obilno premoženje je razdelila lepo v dobre namene za farno cerkev na Pilštanju in v Kozjem, za bodočo cerkev v Rajhenburgu i. dr. Spomnila se je onih otrok, katerim je bila birmska botra, pa tudi nobenega iz rodovine ni pozabila. Mislila je tudi na uboge šolarje in položila temelj šolski kuhinji, da bodo ubogi lačni šolarji mogli dobiti opoldne kaj toplega. Navada je bila tudi pri Supančičevih, da so večkrat v letu, ob večjih praznikih, pogostili v svoji hiši reveže: napekli so kruha in mesa skuhali ter jim tudi v denarju darovali, za kar je imela blaga pokoj-nica vsikdar veliko skrb. Kako jo je cela župnija spoštovala in ljubila, o tem je pričal, navzlic slabemu vremenu, njen pogreb dne 23. oktobra. Spremili so jo šolarji, ogromno ljulstva in 6 duhovnikov. Ob odprtem grobu ji je govoril za slovo domači gospod župnik ter se spominjal njenih vrlin in zaslug, za katere ji bodi dobri Bog v nebesih plačnik! -ž-
Rasne stvari.
Iz domačih krajev.
Slovensko društvo priredi dne 5. nov. po večernicah v Hočah v gostilni g. Roj ko političen shod. Domačini in sosedi, iskreno ste vabljeni!
Politično društvo „Sava" ima svoj občni zbor dne 5. nov. ob 3. uri popoldne na Vidmu v kolodvorski restavraciji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Politični shod na Činžatu dne 22. t. mes. se je obnesel vrlo dobro. Ne samo iz domače občine so se udeležili zborovanja, ampak pozdravljali smo tudi ljube goste iz Puščave, Sv. Lovrenca, Sv. Ožbalta, Selnice in Rus. Dr. Korošec je govoril o narodni samostalnosti (avtonomiji) Slovencev. Že v preteklem stoletju je bila ustvarjajoča moč za mnoge evropske države narodnostma misel. In ta misel ni izginila, vsaj v Avstro-Ogrski ne. Kar hočejo Ogri, želijo tudi vsi nenemški narodi. Mi vidimo boljšo bodočnost avstrijskih narodov v tem, ako postanejo različni narodi samostalni ter jih veže le habsburška vladarska hiša. Dr. Dimnik je razpravljal narodnostno vprašanje, če si hoče Slovenec med Nemci hruh služiti, se nauči tudi njihovega jezika. Isto terjamo od Nemcev! Kdor hoče biti med nami uradnik, trgovec itd., kdor si med Slovenci služi kruh, naj tudi zna in čuti slovenski. Navdušuje zborovalce, da se povsod in vselaj neizprosno in neupogljivo zavedajo slovenske narodnosti. Predložili sta se dve resoluciji, v prvi se zahtevajo za naše urade slovenski uradniki ter se obsoja ravnanje c. kr. namestnije, ki iz ničevih razlogov noče sprejemati slovenskih prošnjikov za politične službe, v drugi se zahtevajo kmetijske in meščanske šole. Zborovanje se je zaključilo z živio- klici na slovensko domovino !
Poročil se je v sredo, d«e 18. t. m. g. Jakob Novak, gostilničar v Št. Lovrencu nad Mariborom, z gdč. Josipino Rožen iz Gortine pri Muti.
S pošte. V višje plačilne razrede sta prestavljena postna pomožna uradnika Jožef M a r k u t v Celju in Ernst Akerman v Grobelnem. Prestavljeni so: Pomožni uradnik Franc Cimerman iz Knittelfelda v Maribor, pomožne uradnice Marija Schellnegger iz Špilfelda v Gradec, Marija I v a n c iz Frie-sach na Koroškem v Ljutomer in Alojzija Strmšek iz Marija Celja v Špielfeld. -Poštni uradnik na Pragarskem, g. Fran Ko-ser, je dobil poštni urad v Juršincih, katerega je dosedaj oskrboval njegov oče g. Franc Koser.
Klub slovenskih deželnih poslancev v Gradcu se je sestavil: načelnik Robič, namestnik dr. Ploj, zapisnikar dr. Hrašovec.
Kmetijska šola za Spodnji Štajer. Deželni odbor predlaga za nakup slovenske kmetijske šole posestvo Fr. Pisanec v Št. Juriju ob juž. žel. Šola naj bi bila — glasom predloga — enoletna in naj bi se učila na njej živinoreja, mlekarstvo, obdelovanje travnikov in sadjarstvo, manj natančno poljedelstvo, pe-rutninarstvo in hmeljarstvo.
Organizacija kmetov za lenarške volitve je bila v resnici izvrstna. To so priznavali tudi nasprotniki. Eden izmed njih je rekel: če bi mi imeli take agitatorje, kakor vi, bi tudi zmagali. No, mi smo videli nasprotne agitatorje, kako delavni, kako nasilni, sitni in nadležni so bili. Več niso mogli storiti. Njih dobro nabrušeni jeziki pa niso mogli navdušiti naših ljudi za polamano gospodarstvo po vzgledu Mravljakovem, zato pa so z najlepšim uspehom delali naši agitatorji, ker so delali za pravično kmečko stvar. Sam vladni zastopnik pri obeh volitvah, gosp. nadkomisar Lorang, je vzdihnil: Priznati moram, da ste izvrstno organizovani.
Sv. Lenart v Slov. gor. Tudi šetarski Kurnik se je pri zadujih volitvah jako „lepo" obnašal proti neodvisnim zavednim slovenskim kmetom. No počasi „Cencel", ali si morda pozabil, kako si pred leti beračil okrog slovenskih strank zaradi poloma pri „foršuskasi" za odstop 25% kapitala. Prihodnjič kaj več, pripravita se z vašim nadepolnim Sarne-com, da vama ne bo kaj škodilo. Slovencem šentlenarškega okraja pa kličemo: Sedaj ste vidli, kje so vaši prijatelji, kje vasi nasprotniki!
Katoliško politično društvo za le-narški okraj, ki je vodilo tako previdno in razumno vse priprave za lenarške volitve, zasluži vse priznanje. Zato naj bi bili vsi
odlični rodoljubi in zavedni kmetje, zlasti se naši vrli župani v okraju, udje tega društva. Pristopite torej, prilika se vam ponudi v kratkem. To društvo, ki ga vodi kmet, bo tudi nadalje pazilo in vse storilo, da potolčeni rogovi nasprotnikov ne bodo več mogli zrasti. Bila bi pa tudi največja sramota, ako bi nekaj odpadnikov, ki trobijo v nemški rog — rojene Nemce v trgu lahko preštejemo na prste — strahovalo in vladalo najmanj 20.000 Slovencev v okraju. Prej ko slej bo društvo sklicalo tudi več političnih shodov v okraju in poklicalo poslance, da nam poročajo o svojem delovanju.
Lenarški okrajni zastop. Volitve iz skupine kmečkih občin za lenarški okrajni zastop v četrtek dne 19. oktobra so se izvršile brez boja. V torek poprej so sicer švigali agitatorji na vse strani, č% bi se dalo kaj županov in volilnih mož pridobiti, pa propad in poraz pri veleposestvu je tako strašno uplival na nasprotnike, da agitatorji niso nič opravili, temveč so nekateri župani in volilni možje, ki so dosedaj bili pri nasprotnikih, v resnici se sramovali, da bi še dalje vlekli s stranko, ki je tako sramotno propadla. Od 84 za volitev upravičenih županov in volilnih mož je eden volilni mož zbolel, 11 pa jih je izostalo. Od 72 veljavnih oddanih glasov so dobili naši kandidatje 69 glasov. Izvoljeni so bili: Šuman Matija, veleposest. v Lormanji, Roškar Janez, veleposestnik, župan in deželni poslanec na Malni, Želenik Alojzij, veleposest. in župan v Selcih, Štubar Fr., veleposest. v Vel. Zimici, Zupe Fr., posestnik pri Sv. Benediktu, Kralj Tomaž, posestnik v Ihovi, Roj s Jakob, veleposestnik v Brengovi, Zelenko Fr., posestnik v Žnpetincih, č. g. Mihalič Jožef, župnik pri Sv. Barbari, Šabeder Fr., župan v Koreni, Ljubeč Janez, župan v BiSu, in Eilec Jožef, župan v Gornji Ročici. — Barbarski Markuž, Kožar, župan v Gornjem Porčiču, in Ploj Fr., volilni mož ravnotam, so oddali po 3 glase za nasprotne kandidate, sicer bi ša mi niti ne zvedeli, s katerimi kandidati so nasprotniki zopet mislili „zmagati". Ti pa «o: Alt Ign., Koser Dom., Ploj Fr., Družovec Ant., Petrič Jož., Markuž Jai., Zadravec Tom., Čuček Jan., Rojs Jan., Kocbek Vinc., Lešnik Jurij in Kurnik Vinc. — Okrajni zastop ostane torej tudi v bodoče v slovenskih rokah. Tržani in od njih zaslepljeni pa si naj enkrat za vselej zapišejo za ušesa, da ne bodo nikdar vladali zavednega kmečkega ljudstva v lenarškem okraju.
Trojičarji, ki toliko držite na svojega Goloba, sedaj pa ste lahko spoznali iz volitev dne 16. oktobra, koliko držijo na njega pametni kmetje v lenarškem okraju. Kaj ne, med številkami 31 in 74 je pač nad 40 razlike, to se pravi, toliko več glasov so dobili narodni kandidatje! Ali boste še v bodoče slepo prikimavali vsemu, kar vam poreče lju-beznjivi Golob, ki zna pač prijazen biti, kadar pridete v njegovo štacuno, sicer pa strastno sovraži nas Slovence in podpira „Siidmarko" in vse, kar je nemško in nemčursko?! No, ta bi pač skrbel za kmečki blagor! Menda tako, kot ptujski Ornig, katerega vzgled je hotel Golob posnemati, pa je bilo grozdje prekislo. Mislimo, da so sedaj na čistem tudi nekateri veleposestniki, ki so bili vedno na naši strani, pa so se dali tokrat zapeljati Golobu, da so volili z njegovo stranko. Zmoto spoznati, pa se prave poti zopet okleniti, to je značaj no, pošteno, toda kljub jasnemu spoznanju trdovraten ostati na krivi poti, to bi pa bilo obžalovanja vredno.
Sv. Anton v Slov. gor. Vročekrvni fant, ki bo svoje dni prevzel trgovino svojega očeta, slovenskega izdajalca Ferdinanda Goloba pri Sv. Trojici v Slov. gor., se je pred kratkim oglasil v gostilni našega Alta. Tam zagleda nekega svojega sošolca v družbi uglednega slovenskega gospoda. Kakor vzgojen, nahruli mladeniča prav po teutonsko: „Bis du a schon a windischer Heiland g'wor'n ?..." Če se bodo kmetom začasno oči odprle, potem ta fant ne bo hodil proti njim agitirat k Sv. Lenartu.
Sv. Anton v Slov. gor. Obesil se je 20. t. mes. v Brengovi mladi gospodar Jože Šilec, ker se je spri s svojim očetom zaradi krave. Ta novica pride v časnik ne zato, da sramoti Brengovce v širni javnosti, ki so po večini vrli, značajni ter zvesti veri in narodu; marveč namen ji je, da ljubeznjivo svari nekatere nevedneže v tej občini, ki hodijo vsako drugo nedeljo k Sv. Trojici k masi nalašč zato, da si od ondot vtihotapijo ptujskega pridaniča na svoj dom, če ni že prepozno, kakor za Šileca. O tem možu poroča občinski letopis, da je bil lani, ko so bile deželnozborske volitve, tako srdit na svoj materni jezik, da sta on in oče debelo prečrtala slovensko stran glasovnice in na nemški strani zapisala ime svojega ljubljenca Wratscka. To bi se sicer ne izvedelo, ker je bila volitev tajna, toda, bodisi, da nista bila o tem dobro poučena, da mora dotičnik sam na volišče, ali iz strahu, da bi se jima ne videlo na licu, kakor nekaterim drugim, koga sta napisala, ali pa, ker sta se norčevala iz volitve, ki je resna stvar, sama nista hotela priti, marveč naložila sta svojemu sosedu listke, da jih nese na volišče. Komisija je seveda njuna glasa zavrgla, vrli sosed pa je na občno zabavo vseh volilcev pokazal glasovnici in potem raztrgal. — Sekira je odsekala v Stanetincih kazalec desne roke A. An želu, sinu poštnega pota. Faut bi moral ravno sedaj iti vojakov služit. V tisti hiši „Štajerc" ni nepoznana stvar.
Od Sv. Jakoba v Slov. goricah nam
pišejo: „Gospod Škof", župan šentjakobski v Slov. gor., imeli so pretekli teden nenavaden, imeniten obisk. Obiskal je tega „gospoda Škofa", župana šentjakobskega, nek gospod iz Gradca, ki pa ni župan, pa tudi ne „škof", a vendar več, kakor šentjakobski župan „gospod Škof". Da je ta gosp. iz Gradca gotovo večji gospod, kakor pa „gospod Škof", šentjakobski župan, sodimo po tem, ker je županske zapiske in zvezke pregledal, prebral in se ž njimi v Gradec podal! Občina Sv. Jakob v Slov. gor., kjer so „gospod Škof" župan, sme biti ponosna, da se njene občinske knjige prebirajo celo v Gradcu. In ravno zato, da bi si Gradčani preskrbeli te knjige, je „gosp. Škofa", župana šentjakobskega v Slov. gor., počastil s STojim obiskom nek gosp. iz Gradca, ki pa ni župan, pa tudi ne škof, a vendar višji in mogočnejši, kakor šentjakobski župan „gospod Škof". — Ubila se je posestnica Ana Zaner v Spodnjem Dolu. Z nahišja po stopnicah grede je padla na kamenita tla, se je pobila in si razbila glavo tako, da je nedolgo potem umrla.
Ptujske novice. Ptujski okrajni glavar agitira v pismih, katera je < dposlal na občinske urade svojega okraja, naj si naročujejo papir in tiskovine pri nemškem trgovcu Blankeju. Seveda, občinam drznega glavarja ni treba ubogati, ker ta človek nima občinam v tem ozira nič zapovedovati! — Ptujski okrajni zastop je poslal na podrejena županstva samo nemško sestavljene prošnje za razširjanje ptujske bolnišnice in hiralnice, katere naj župani podpišejo in pošljejo poslancem dr. Jur-teli, dr. Ploju ali pa nekemu dr. Kokoschineggu. Čudno! Od kod ima okrajni zastop pravico, ukazovati županstvom, da te prošnje podpišejo? Niraa je! Nečuveno pa je, da si upa celo pri beračenju teptati jednakopravnost slovenskega jer,ika. Mi nikakor nismo proti temu, da bi se razširili ti dobrodelni zavodi, ker to koristi tudi okraju. Dobro pa vemo, da Ornigu ni za blagor ljudstva, ampak on ve, da trgovci in med njimi tudi on sam, ki je glavni zalagatelj obeh zavodov, dobijo več zaslužka, če se zavoda povečata.
Ormož. Hišo tukajšnjega kletarskega društva (takozvano usnjarja Ravšla hišo) je kupil g. Martin Sever, poštni nadoficijal na Dunaju. G. notar dr. Geršak pa je kupil hišo tovarnarja glin»kih izdelkov g. A. Kraječič, ki stoji na voglu ptujskega in šenttomaževskega predmestja.
Od Sv. Miklavža pri Ormožu. Dne 17. t. m. je bila tukaj pokopana gospa Tere-
zija R e p i č, soproga pokojnega nadučitelja Martina Repiča, rojena dne 11. oktobra 182.9 v Središču, kjer je bil tedaj njen pokojni oče I. Ažgan jedini trgovec. Njen pokojni soprog je nekaj let služboval kot podučitelj v Središču, kjer se je ž njo seznanil, ter jo, ko je postal tukaj nadučitelj, vzel v zakon. Njena jedina hči je soproga gosp. Karola Mikelna, upokojenega ravnatelja nemške višje realke v Kro-merižu. Ona je, mislim, jedina oseba v tem kraju, ki je lično poznala Stanka Vraza; njena pokojna mačeha, hči premožnega kmeta iz Salovec, je imela bogato sestro pekarico v Zagrebu in k njej je pesnik vsak ponedeljek prišel na obed. (Vraz je imel vsak dan vedno pri drugi narodni obitelji hrano, ker je bil v Zagrebu izredno priljubljen.) Pokojnica je bila pridna, delavna gospodinja in pobožna, radodarna ženska, katero bodo tukajšnji siromaki težko pogrešali. Naj v miru počiva!
Iz Moravec. Na dan svete Terezije je bila v naši občini strašna nesreča. Ko sta zakonska J u r e š a k rani maši odišla, jima je nekdo pokradel vse stvari, nazadnje je še hram užgal. Pokradene reči je našel župan v hramu Antona in Cecilije Majcen. Oba so na to takoj zaprli. On je že tatvino priznal. V njuni hiši je bil „Štajerc", ki jima je pomagal v ječo.
Iz Biša. Da so naši posilinemci iz lenar-škega okraja napeli vse sile ter porabili zadnjega njihovega privrženca kot agitatorja za zadnje volitve r okrajni zastop, je jasen dokaz to, da so nam poslali v Biš daleko po obnašanju znanega V. Kocpek iz Gočove. Ker so njegovi generali kakor trojiški Golob, senarški Družovec in drugi spoznali, da je preokoren v jeziku, pa so mu dali pismeno, da je isto raznašal. No Kocpek, kaj misliš, da se daš tako za nos voditi? Ali srečo si vendar imel, da niso naši narodni fantje znali, kaj raznašaš! Za tokrat še Ti prizanesemo, ali vedi, če se v prihodnje daš zopet pri katerih koli volitvah zlorabiti proti Slovencem, tedaj Te razkrinkamo pred svetom brez milosti.	Bišanec.
Ivanjci. V nemčurskem ki.ritu („Štaj".) požira nek takoimenovani kmet (saj ve mo kdo) z Murskega polja kakor tikev debelo jezo, ker je moral s suhim grlom oditi od naših volitev. — Pa se je tudi vredno jeziti. Prej se je reklo, da prideta dva sodčka piva na mizo in za vsakega rolilca pol pečenega kapuna, če zmagajo Vračkovi prijateljčki, potem pa vendar nič ...! Če še prideš kaj k nam na volitve, piši prej, da ti pride Klo-basov Japek naproti; on ni tak, da bi ne dal za en literček . . . Druge kmete na Murskem polju pa le pusti doma; siti so že tebe in „Štajerca". Pobrigaj se rajši bolj za svojo deco; postapačev, kakor si sam, tudi trdo nemška občina ne bo vesela . . . Kolikor mi je znano, ne obeta tvoj sinko mnogo več kakor sinko nekega, tebi prav dobro znanega Štajercijanca pri nas. Ta Štajerčijanec je namreč prejel pred kratkim eno številko „Slov. Gosp." na ogled. Ljubeznjivi njegov sinek je pripovedoval ta zgodovinski dogodek s temi-le spoštljivimi besedami: „ Naš stari je tiidi Gospodara douba, pa je samo pogledna, te pa proč vrga ..."
V Veržeju je umrl dne 19. t. m. po dolgi mučni bolezni g. Franc Kosi, osmošolec gimnazije v Mariboru. Pogreb, katerega se je udeležilo obilo občinstva, je vodil njegov profesor, č. g. dr. Medved, ki mu je tudi govoril v slovo prisrčne besede. N. v m. p.!
Ljutomer. V tukajšno šolo realko se bodo sprejemali učenci v petek, dne 3. novembra t. 1. ob 9. uri predpoldne in sicer v učni sobi na glavnem trgu. Tisti učenci, ki pridejo na novo, naj s seboj prineso zadnja šolska naznanila ali pa spričevala.
Stiger se pravda s Slovenci. Dne 18. oktobra se je vršila pred okrajno sodnijo v Slov. Bistrici obravnava o tožbi dežel, poslanca in župana g. Alberta Stiger zoper g. Založnika. Zasebni obtožitelj, katerega je zastopal dr. Mravlag iz Maribora, se je čutil na časti žaljenega, ker ga je obtoženec baje v nekem govoru primerjal z jako krvoločno živaljo. Obravnava, pri koji je izborno zagovarjal ob-
toženca g. dr. Urban Lemež, je izkazala, da je vsa obtožba bila le iz trte izvita, in je imela le namen, v kazen spraviti odločiiega Slovenca. Vsled tega je bil obtoženec tudi oproščen. Omenimo še, da je pravdo povzročil notarski uradnik Weutz, ki je tudi skrbel za priče in bil sploh pri celi pravdi Stigerjeva desna roka. Kmetje, zapomnite si to, da je ta človek uslužbenec c. kr. notarske pisarne.
Volilni shod v Zibiki dne 22. t m. je bil vkljub grdemu vremenu jako dobro obiskan. Prišli so možje od daleč in blizu. Celo iz Celja prišli so dragi nam gostje. G. poslanec dr. Hrašovec otvori shod ob 11. uri dopoldne, izvoli se predsednikom domači g. župnik, kateri predstavi nebrojnemu občinstvu oba gospoda poslanca: Dr. Ploja, c. kr. dvornega svetnika, kot državnega in dr. H r a-š o v c a kot deželnega poslanca. Oba gospoda sta v znesnih besedah poročala o svojem neumornem delovanju in težkem stališču v državnem in deželnem zboru. Iz zanimivih govorov smo se prepričali, kako neustrašljivo se potegujeta za kmečke koristi in koliko dobrega za našega kmeta sta že dosegla. Vo-lilci možje so ju prav z veseljem poslušali. Po dokončanih govorih so možje prav pridno po-praševali ter svoje težnje in želje predlagali gospodoma poslancema. Bilo je vse prav veselo in dostojno, živahno, zanimivo, zadovoljno. Konečno se g. predsednik zahvali gg. poslancema za njuni trud, za vse kar sta že storila za revnega našega kmeta, prosi ju v imenu volilcev naj še zanaprej tako požrtvovalno delujeta za kmečke koristi. Izreče se njima popolna zaupnica. Ta nepozabni, za zibiški okraj tako potrebni in dobrodejni shod zaključi g. predsednik stem, da zakliče našima vrlima gospodoma poslancema čast in slava, na kar zadonijo nepretrgani živijo-klici.
Na Boču se je ponesrečila dne 20. t. m. 60 letna gospay Ivana H a j e k , posestnica vile v Poljčanah. Šla je iskat peresa za venec, pri tem pa je padla raz 50 metrov visoke skale ter si strla obe nogi. Celi dve uri je ležala pod skalo brez pomoči. Bržkone se je tudi v križu poškodovala, kakor je izjavil zdravnik, ki ji je obvezal nogi. Prepeljali so jo v Gradec v bolnišnico.
Rogatec. V konkurz je prišel Evgen pl. K o d o 1 i č , posestnik slatinskega vrelca v Gaber ni ku.	•
V	celjskem okraju sta dobila dovoljenje za rudosledbo g. Viktor Šeiher in gospa Marija Kokošen v Gabercah.
Celjske novice. V sredo, dne 18. t. m. popoldne je neznan tat oropal v mestni župni cerkvi pušico za milodare. Isti dan je tudi v kapucinski cerkvi izginil denar iz pušice. O tatu se še dosedaj nič ne ve. — Šolske sestre nameravajo ustanoviti dekliško meščansko šolo. Vrla misel! Bog daj, da bi se kmalu uresničila !
Sv. Jernej pri Konjicah. Janez
Bračič, zvest pristaš „Štajerca", je brez vzroka z žlico nevarno ranil na glavi svojo lastno ženo tako, da ji je zdravnik, h kateremu je bežala, še le črez tri četrt ure mogel ustaviti kri. Zaradi prevelike zgube krvi je uboga žena večkrat omedlela. Ljubeznjivi nož je dobil zato pri okrožni sodniji v Celju en teden ostrega zapora, dasiravno je žena s solznimi očmi za njega prosila. Pristaši „Štajerca" hočejo imenovanega pri prihodnji vo-litvi ua vsak način voliti za župana.
Rečica v Savin. dolini. Tukajšna po-štarica Karolina D e 1 e j a je poneverila 5000 K. Sedaj je v preiskovalnem zaporu v Celju.
Sv. Martin ob Paki. Novi betonski most čez Pako v Rečičko vas so dne 15. t. m. slovesno otvorili. Most je blagoslovil č. g. župnik Kolarič ob navzočnosti mnogobrojnega občinstva. Nato se je vršila pri g. Pirtovšeku veselica, pri kateri je sodelovala šoštanjuka narodna godba.
V	Loki se je dne 15. t. m. zgodilo grozno hudodelstvo. Zvečer je pilo več premo-garjev v gostilni Žagar. Vsled neke malenkosti so se sprli. Naenkrat potegne 18 letni Ifynac
26. oktobra 1906.
SLOVENSKI GOSPODAR.
&r»n 6.
Klančišar nož in prepara žnjim trebuh zraven njega stoječemu 19 letnemu premogarju Blažu Pire, kateremu so se takoj vsipala čreva iz trebuha. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda že drugi dan je na svoji strašni rani umrl. Grozovita surovost!
Okrajni zastop kozjanski. Cesar je potrdil izvolitev g. Tomažiča načelnikom in g. dr. J a n k o v i č a podnačelnikom okrajnega zastopa kozjanskega. Danes v četrtek, dne 26. t. m. storila sta oba prisego v roke g. okr. glavarja.
Iz Vidma v Trbovlje. K dopisom pod tem naslovom smo dobili sledečo izjavo: Ker sum leti na me, kakor da bi bil jaz pisal notice iz Vidma v Trbovlje, izjavljam pod častno besedo, da dotičnih notic nisem niti pisal, niti istih inspiriral. — V Rajhenburgu, dne 20. oktobra 1905. Jožef Cerjak, župnik.
Iz Rajhenburga se poroča: V okolici našega trga razsaja tifus že več let, toda tako hudo se ni nastopil kakor letos. V mali občini Senovo jih je zbolelo 11 na tej bolezni, od teh so že tri osebe umrle.
Brežiške novice. V Sromljah ima vitez Piery vinograde, h katerim se je peljal dne 22. t. m. zvečer. Ker je bila tema, se je prevrnil voz in Piery je padel tako nesrečno iz voza, da si je zlomil nogo. — Dne 23. t.^m. se je vršila dražba zaloge umrlega veletržca Fr. Varleca. Navzočih je bilo sedem kupcev, med temi dva Žida. Kupila sta celo zalogo gg. trgovca Uršec in Lipej za 32.300 K.
Oddaja trt! Iz deželnih in državnih trtnic se bodo tudi letos kakor vsako leto oddajale trte. Natančne določbe so v razglasu deželnega odbora med inserati.
Narodni kolek na dopisnicah se sme od sedaj naprej prilepljati na naslovno stran, tako je odločilo trgovinsko ministrstvo.
Z „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" je sklenila pivovarna „G. Auerjevi dediči v Ljubljani", kakor je bilo že objavljeno, jako ugodno pogodbo glede družbinega piva. Ker pa imenovana pivovarna ni imela namena delati konkurence pivu ostalih domačih slovenskih pivovaren in ker bi bilo v korist naši družbi, da se sklenejo enake pogodbe tudi z ostalimi slovenskimi pivovarnami — je pivovarna „G. Auerjevih dedičev v Ljubljani" radovoljno dovolila, da sme družba skleniti tudi z „Delniško družbo združenih pivovaren t Žalcu in Laškem trgu" slično pogodbo.
Cerkvene stvari.
Novo sv. mašo bo pel dne 1. nov. v Rimu v cerkvi Marija Snežna g. Fr. Luk-man, gojenec v germansko-ogrskem zavodu.
Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu dne 19. t. m. č. g. Franc Čuček, kaplan v Dramljah. Bil je doma v Št. Rupertu v Slov. gor. na dopustu. Na lovskem pohodu se mu po nesreči sproži puška in strel s se-kanicami mu je šel v levo roko, katero mu je hudo razmesaril. Prepeljali so ga v Gradec, kjer je podlegel svoji hudi rani, komaj 28 let star. Pokopali so ga na osrednjem pokopališču v Gradcu. Bodi mu lahka tuja zemlja! — V Št. Vidu pri Ptuju je umrl dne 20. t. m. č. g. Jožef F r i d a u e r, bogoslovec IV. leta, v 27. letu. N. v m. p.!
Razkrižje pri Ljutomeru. Blizo svoje hiše je g. Pavel Kutnjak postavil krasen, na Tirolskem naročeni kip, katerega pomen razlaga napis z besedami: „Glej Srce, ki je ljt^li toliko ljubilo". Kip se je dne 22. okt. slovesno blagoslovil. V to svrho smo se zbrali v domači cerkvi. Ta je sicer le podružnica, spadajoča pod župnijo Štrigova, ali glede velikosti jo med cerkvami po celem Medjimurji samo nekoliko prekosi jedina cerkev v Ča-kovcu. Torej v tem prostornem svetišču ovo-krajnem se je k večernicam sestalo številno vernikov. Tu je štrigovski gospod kapelan Turič v pogledu na že omenjeni napis v književni besedi hrvatski iz «rca v srca govoril o „najsvetejšem Srcu Jezusovem". Po pridigi so se oglasile orgije in ljudstvo je celokupno po-pevalo litanije lovretske. Iz cerkve se je raz-
vrstila procesija do novopostavljenega kipa. Tu je dotične obrede izvršil g. Ivko, župnik v Štrigovi; prisostovalo mu je troje duhovnikov štajersko-elovenskih in troje medjimursko-hrvatskih.
Društvena poročila.
Gledališko predstavo v Mariboru
priredi „Čitalnica" dne 5. novembra t. 1. Predstavljala se bo burka „Njen korporal."
Zgodovinsko društvo za Slov. Štajersko je letos sklicalo svoj letni občni zbor v starodavnem Celju, hoteč se s tem nekako predstaviti celjskim rojakom in razviti načrt svojega delovanja. Celjsko občinstvo, zlasti inteligentni krogi in dijaStvo, se je v lepem številu zbralo v veliki dvorani Narodn. doma. Po pozdravu predsednikovem je prof. dr. Karol Vrstovšek predaval o celjskih grofih in njih razmerju do jugoslovanskih dežel. Po kratkem uvodu o pomenu celjskega mesta v rimski dobi je govornik kratko očrtal zgodovino gra-ščakov v Savin. dolini in potem prestopil na celjske grofe, ki so nagloma prišli do velikanske moči. Sreča jim je bila povsod mila, a je bila tudi njih poguba. V svoie roke so spravili velikanska posestva na Štajerskem, Kranjskem in Hrvaškem. Njihovo ozemlje je tvorilo celoto zase in je spajalo Hrvate in Slovence. Bili so v krvnem sorodstvu z bosanskimi in poljskimi kralji ter s cesarsko habsburško rodovino. Po smrti bosanskega kralja Tvrtka Tvrtkoviča bi bili imeli zasesti kraljevski prestol, kar se pa jim ni posrečilo. Odločno in stanovitno so širili svojo oblast, a velika sreča jih je prevzela. Postali so okrutni proti nasprotnikom in svojim podložnikom ter so se udali razuzdanemu življenju. Ko je Ul-rik II. mislil, da je na vrhuncu svoje moči, umorili so ga Ogri v Belgradu 1. 1456. — Nato je poročal društveni tajnik o delovanju in namenu društva. Društvo izdaja sedaj „Časopis" in „Zgodovinsko knjižnico", za bodočnost pa ima še večje načrte. Zlasti želi društvo ustanoviti prepotreben južnoštajerski narodni muzej. Rednih udov ima društvo 300, od lanskega občnega zbora je vsled smrti izgubilo 4 odlične ude: dr, Jernej Glančnik, prof. Ferd. Majcen, dr. Greg. Krek in poslanec Jos. Žičkar. Posebno je tajnik priporočal, naj se odslej pri nas začne skrbno gojiti na-rodopis. Več navzočih narodnjakov je takoj pristopilo k društvu.
Gospodarske stvari.
Kmet podlegel meščanu. V hudem mlekarskem boju, ki so ga imeli v tem mesecu mlekarji v ljubljanski okolici z mestom Ljubljano, je slednjič podlegel kmet. Cena mleka je ostala stara. Da se je to zgodilo, temu je kriva nesloga in pa tisti liberalci, ki so za ta boj navduševali, ne da bi bili vse potrebno ukrenili, kako bodo ta boj tudi izvojevali. Ko bi bili vsi kmetje, ki prodajajo mleko v mestu, edini, organizirani, bila bi zmaga na njihovi strani. Tako so pa že takoj prve dni nekateri zopet ponujali mleko po mestu. Kmetje si pa naj to izkušnjo zapomnijo in naj gledajo, da se kmalo organizirajo, potem lahko popravijo, kar so sedaj zapravili.
Poziv na naročbo spominske knjige prve gorenjske razstave. Kakor je vsem čitateljero slovenskih listov dobro v spominu, vršila se je lansko jesen v naši lepi Gorenjski prva razstava. To je bila sadna razstav* v Radovljici, ki je žela obila priznanja vsakega nepristranskega rodoljuba kakor tudi 8 strani odličnih vnanjih gostov. Da bi se tej razstavi postavil trajen spomenik, sklenilo se je izdati „Spominsko knjigo", v kateri bo zbran ves zanimivi razstavni material in katera knjiga bo poučno izvestje za razstavne prireditve tudi po drugih krajih domovine. A ne samo to! Temveč bo knjiga praktičnega pomena za vsakega, ki se le količkaj peča s sadjarstvom ali ki se le zanima zanjo. Ker knjigi bo pri-dejana priloga slik v barvah od dvanajsterih, za kupčijo najprikladnejših vrst jabolk, ki bi se naj na splošno vzgajala v naših sadnikib.
Slikam bo pridejan natančen strokovni opis jabolčnih vrst, a slike so pristno po naravi tako umetniško izpeljane, da iz njih vsakdo na prvi pogled izpozna dotično sadno vrsto. S to knjigo v roki bo slovenski sadjar lahko sam pravilno zaznamoval dotično sadje na svojem vrtu, česar dosedaj v svojo veliko škodo! — ni mogel in je ogromna večina našega sadja se brez pomologičnega znaka. V radovljiški sadni razstavi so bile zastopane blizu vse poglavitne moderne sadne vrste, došle iz vseh pokrajin naše sadonosne domovine. Na temelju tega v spominski knjigi zbranega sadnega materijala pa bo naš sadjar z lahkoto našel vire, iz katerih mu bo dobiti cepiče od najboljših vrst jabolk in hrušek. A tudi za trgovca s sadjem bo knjiga veleprak-tičnega pomena kot navodilo, po katere» se mu bo mogoče ravnati pri nakupovanju sadja. Korist knjige bo torej obojestranska in v njih lastnem interesu je, da se sadjarji in trgovci obilo nanje naroče. Priporočati je zlasti tadi, da se naroče razna, posebno gospodarska društva, častita duhovščina, ter slavna šolska vodstva. Ker pa je potrebno znati vsaj za približno število naročnikov „Spominske knjige", so naprošoni, da vsaj v teku enega meseca dopošljejo naročnino načelništvu sadne razstave v Radovljici la Gorenjske», da bo knjiga mogla iziti še pred božičiimi prazniki. Cena broširani knjigi bo 6'— K, v elegantno trdo platno vezana pa 8"— K.__
Tržne cene
v Mariboru od 14. okt. do 21. okt. 1905.
Živila		odi		dLo	
	100 kg				
		K	h	K	h
Pšenica .....		16	40	17	20
rž.......		14	60	16	80
		13	SO	14	60
		14	BO	16	40
		16	—	17	—
		16	60	17	80
		14	60	16	80
		4	—	4	40
		3	80	8	60
	1 kg				
fižola......		—	aa	—	28
		—	44	—	52
		—	52	—	76
		—	6	—	7
«ir......		—	36	—	40
surovo maslo		1	70	1	72
		2	20	2	40
		1	44	1	60
zelje, kislo ....		—	22	—	24
repa, kisla ....		—	20	—	22
	1 lit.				
mleko.....		—	20	—	22
(metana, sladka		—	40	—	56
kisla . . .		—	60	—	72
	100				
		8	—	6	—
	1 kom.				
j«jce ......				—	8
Loterijske številke.
Gradec 7. okt.:. 3, 23, 78, 70, 18. Dunaj 7. okt.: 11, 28, 89, 13, 31.
Kat. »lov. izobr. društvu v Studencih pri Mariboru so darovali: g. kaplan Strgar pri Magdaleni
54 knjig, g. kaplan Vuk v Železni Kapli 98 knjig, g. misijonar Dobršek 1 knjigo. Neimenovan 5 K. Neimenovana hiša 5 K. Društvo se gg. darovateljem prisrčno zahvaljuje in prosi rodoljube nadaljnih daril.
Bralno druit»o pri Sr. Jurij ti ob Ščitnici n»zn».nj*, d* priredi dnn a. novembra t. I. veselico, pri kateri se bodo predstavljali „KokoTnjači*1. Nktmc-neji. vzpored že objavimo. — Odbor.
Gfcailno društvo t Česanj «voih priredi t nedeljo, dne 5. novembra v gostilni g. Iv. Vsnpotica v Ljutomeru tombolo. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi — odbor.
„Mladeniška sveža" pri Sv. Jurija ob Ščavniei ima dne 29. t. m. svoje redno zborovanje po večernieah v šoli. Na vzperedu je sledeče : a) o biBtvu kapitalizma ; b) občinsko pravo; c) slučajnosti. K obilni udeležbi vabi — vodstvo.
Listnica uredništva. Laško: Prepozno,
prihodnjič! — Sesterže: S^j smo v tem smislu poročali, ali ne? Pozdravljeni! — Sv. Lenart nad Laškim: Ker je takih dopisov ki so si vsi slični, preveč prihajalo, jih sedaj načeloma ne sprejmemo. Oprostite! — Gradec: Za „Naš Dom", ker smo mi imeli ie stavljeno tozadevno notico.
ALA OZNANILA
Vitaba beseda stane 9 vin.
Vsaka beseda stane 2 vin.
Večkratna objava po dogovora.
Proda se.
Hlia i vrtom in poljem, četrt ure iz mesta, s« po eeni proda. Naslov v uprav-ništvu.	619 6-6
Hliap enonadstropna, dobro zidana, najemninska, dve kleti in trgovino v hišo, blizu koroškega kolodvora, se po ceni proda. Vpraša sa Bankalarigasse št. 4, Maribor.	609 10—7
Enonadstropna hiia, 10 let dače prosta, blizo šole in cerkve z mesarijo, da za klati 600, sto gl. plačajo stranke na leto, je za 7200 gl. na prodaj. Lahki plačilni pogoji. Naslov Nekrep Jožef, te-»arski mojster Maribor, Koroško predmestje.	691 6-2
Lloltaolja. V soboto, dne 28. oktobra t. 1. ob 9. uri dopoldne se bodo potom licitacije pradajalo v dravski vojašnici v Mariboru : vreče, «odi in zaboii. _705 1-1_
2 hlil in dva lepa stavbinska prostora nasproti okrožni sodniji (Blumengasst) s« po ceni prodaatn. Vpraša naj se v trgovini barv, Grajska ulica 16, v Mariboru.	704 8—1
čudovito cono proda svoje blago vsled preselitve trgovec z manufakturnim blagom Anton Strableg v Mariboru, Glavni trg.	715 2-1
Ti inaerati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridejati znamka za odgovor.
Malo posestvo želim kupiti, z zidano hišo in vrtom, v bližini cerkve in ob veliki cesti Približna cena 3—4 tisoč kron. Kdo, pove upravništvo lista. 71" 1—1
Harmonikai popolnoma nova, nepo-; kvarjena, fino, trpežno, praktično izde-; lana, polugramatična, na štiri vrste, se ; po ceni proda. Natančneje se izve pri Jožefa Zejnec v Spodnji Kuagoti, pošta
i_ 70'i 5-1_
i-
Lopo, malo posestvo v Spodnji Hoči pri Mariboru se proda. V hiši sta ' 2 sobi, živinski hlevi zidani in obokani, veliko dvorišče, studenec, velik sadonos-nik, 2 vrta, veliko brajd, 2 njivi, 5 minut od farne cerkve, malo uro od mesta, vulgo Trunk.	71JJ 1—1
Nova hiša z enim nadstropjem, močno zidana, se proda za 84 oO gld. Lep vrt, 2 svinjska hleva, velika pralna kuhinja, velika klet, najemnina 44 gld., izplačati je 4000 gld., drugo ostane. Studence pri Mariboru, Schulgasse 9.	717 4-1
Hiša z gospodarskim poslopjem, zraven lep vinograd in polje se radi smrti takoj proda. Lega na lepem kraju. Naslov: Alojzija Golob v Slemenu, Selnica ob Dravi.	718 3—1
V najem se da.
Kovačnlca na Tezni pri Mariboru se da v najem. Vpraša naj se ¿pri lastniku Simon Ševeder, Pettauerstrasse, Maribor. 707 3—1
Kupi se.
: IHal mljn na vodo s stalnim prometom, i na Srednjem ali Spod. Štajerskem se želi ■ kupiti ali pa v najem vzeti. Dopisi naj i se pošljejo Francu Kocbekn, krčmarju pri
Sv. Ani na Krembergu, (via Cmurek). I	716 8—1
Proste službe.
Ključavničarski učenci se sprejmejo s celo oskrbo in tudi plačo. Alojzij Riegler, Maribor, FlSssergasse št. 6. 682 3—8
Učenca, slovenščine in nemščine zmožnega, sprejme v mešano trgovino Karol Fürst v Apačah pri Radgoni. 698 2 2
Služba organista in cerkovnika j mestne župnije v Ptuju je do 15. novem, t. 1. razpisana. Zahteva se, da zna or-gljati, petje, cerkveno glasbo voditi, na gosli in druge instrumente svirati. Prosto stanovanje in letna plača okoli 1200 K. — Cerkveno predstojništvo Sv. Jurija v Ptuju.	697 2—2
Dva učencar ki sta vešča slovenskega in nemškega jezika, sprejme takoj Alojzij Gniušek, trgovina z manufakturnim blagom v Mariboru.'	686
Priden fant, ki se hoče čevljarstva izučiti, se takoj prejme pri Leop. Gusel, Maribor, Bergstrasse 8. 71J 3—1
Mizarski pomočnik sc v delo sprejme Frid. Dčrflinger v Mariboru, Kaserngasse 12.	701 2—1
Bazno.
Stanovanje v Mariboru, dve sobi in kuhinja s potrebnimi shrambami, se išče. Ponudbe s ceno pod naslovom: W. M., poste restante Wien 102. 710 1—1
\urnik: 696 2~2
Missa pro Mmctis,
ki jo je kritika glasbenih veščakov v „Cerkv. Glasbeniku", „Dom in Svetu", v „Voditelju" in „Slovencu" pohvalno omenjala, dobiva se komad (sedaj po znižani ceni) ä 80 v, 5 kom. 3 K, 10 kom. 5 K pri skladatelju v Št. Vidu pri Zatičini, Dolenjsko.
Nvoji Is svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo
CROATIA
pod pokroviteljstvom kralj..glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Glavni z&stop „Croatie1* v Mariboru, KoroSka oeita it. 60	713 61—1 Bj Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroike. MKSSSffififfiiSi^^SžiiiSiSSSiii
m
m
z
Kdor ljubi kak.a In čokolado, temu bodi pripotož.n:
Ivana H«*?«
KandobKakao
ki ima n »j manj tali S* v gobi, j. torej ».¿laie prebaven, ne prov.rod* nikoli .aprtoiti in j« ob mnjbolj-ftem okusa iiredno poeeni. PrUten samo . imenom Ivan H off in ■ levjo varstveno «namko.
Zavoji po'/«kg 90 vtaarj ev » » '/• » 60 » Dobiva io poviod.
..v". . - : ••■.""'-i-'-: ■ -		UšIMS'		J
				
Dr. Ber^münii
v Mariboru. 676 3—3
• se je vrnil, f
Javna zahvala.
„Croatia", zavarovalna zadruga v Zagrebu, je precenila mojo škodo tako vestno in mi izplačala odškodiino
kron 4138-50 tako kulantno brez vsakega odbitka, da mi je dolžnost, da se temu kulantnemu zavodu najlepše zahvalim in ga vsakomur najtop-leje priporočam.	714 i—i
Brod, 1. okt. 1905.
C. A. Pachany i sin s. r.
Trgovina
majhna, dobro idoča, se proda zaradi rodbinskih razmer v lepem kraju na Spod. Štajerskem, tik cerkve in šole po prav ugodnih pogojih. Blago vse novo. Ponudbe na upravništvo lista. 690 3—2
Javna zahvala.
Jaz podpisani sem bil zavarovan komaj tri četrt leta pri banki „Slaviji", ko mi je zgorela moja viničarija in so mi celo svoto izplačali, zato se tukaj prav prisrčno zahvaljujem.	708 1—1
Slemen, 21. okt. 1905.
Blaž Urbas, kmet.
Konjak
iz starega, domačega vina,-prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 L 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 960, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 I K 5-60. 85 48—29
BENEDIKT HERTL,
posest, graščine Golič pri Konjicah. Štajersko. — Zaloga pri Alojzu Quandestu v Mariboru, Gosposka ulica.
Tomaževa žlindra
ternJpMIai
je vsled obile vsebine fosforove kisline najboljše in ob enem najcenejše umetno gnojilo za
vinograde in travnike. Sterti
Poučne spise, navodila o uporabi in ponudbe pošilja
P. MajdiČ, trgovina z železnino „MERKUR" Celje
zastopnik Tomasovih tovaren z. z o. p. v Berolinu.
To gnojilo se še sedaj lahko trosi površno na jesensko setev in se tndi že sedaj i i lahko za spomlad.no se-£l''"'tev na praho trosi.
717 4—1
Pozor I
Bralna in izobražev. društva 1
Pozor ! Ali že imate HBaanaBHaai
ČRTICE
30 povestic iz življenja slo-mmsmama venskega ljudstva? Cena i'— K, po pošti 10 v več. Naročnina naj se pošilja na naslov
Iv. Brtloll« Mengeš,
Kranjsko. 701 3—1
iiimmm

Zahvala.
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo prežalostno vest, da nam je neusmiljena smrt pobrala prisrčno ljubljenega sina, oziroma brata
Franc-a Kosi,
dijaka VIII. razreda c. kr. viš. gimn. v Maribora,
ki je po dolgi, mučni bolezni v četrtek, dne 19. okt. ob 3 uri v jutro mirno v Gospodu zaspal.
Ob enem se zahvaljujemo veleč. gosp. profesorju dr. Antonu Medvedu iz Maribora, ki so vodili sprevod na pokopališče in imeli ganljiv nagrobni govor, čast. g. župnikn križevskemu, ki so se udeležili pogreba, čast. g. župniku Lovru J a n ž e k o v i č, ki so preskrbeli tako ganljiv in krasen sprevod in za večkratni obisk ter tolažbo med boleznijo; posebno se še zahvaljujemo domačemu gosp. nadučitelju in vsem učiteljem ter pevcem in vsem drugim prijateljem in znancem, ki so mu posodili zadnjo pot.
Veržej, dne 20. okt. 1905.	716 1—1
Franc in Ana Kosi, starisi Marija in Ana Kosi, sestri	Anton Kosi, brat.
w« • wm
Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za nasadno dobo 1905/1906.
Štajerski deželni odbor imel bo prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt, in sicer:
1.	800.000 cepljencev, večinoma od rumenega šipona, laske graševine, belega burgundca, bele in rudeee žlahtniae, zelenčiča, ru-dečega traminca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo.
2.	700.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole.
3.	Večje število ključev od zgoraj imenovanih treh podlag.
Cena trtam je:
I.	1000 komadov cepljencev 200 kron za imovite posestnike, 140 kron za vse druge.
II.	1000 komadov korenjakov 24 kron za imovite posestnike, 16 kron za vse druge.
III.	1000 komadov ključev 10 kron.
Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaj e se po številu oglašenih naročil.
Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi.
Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste odposlati takoj deželnemu odboru v Gradec.
Naročila, ki se vložijo do 15. novembra, se bodo zbirala in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na deželni odbor, doprinesti potrdilo od občinskega predstojnistva, da imajo res vinograde v občine.
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračuuili.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v katerej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ali železniška postaja.
Ako bi zaželjena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove.
Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemn pogledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo.
Gradec, dne 4. oktobra 1905.	700 l-l
Od staj. deželnega odbora.
Razglas.
Na dne 31. oktobra 1905 dopoldne na licu mesta pri Sv. Križu določena prostovoljna dražba rajnemu Matiji Hren spada-jočega zemljišča in premičnin O^T* se prekliče ~9GI vsled naročila okrožne sodnije v Celju.
C. kr. okrajno sodišče Konjice, oddel, I.,
dne 20. oktobra 1905.	718 i—l
Bln&fjlus.
Od c. kr. okrajne sodnije v Slov. Bistrici se daje na znanje, da je C£e c i 1 i j a L a m u t, posestnica v Stanovskem, svojemu možu Juriju Lamut, posestniku ravnotam, gospodarstvo z njenim premoženjem v smislu § 1230 o. d. z. prepovedala.
C. kr. okrajno sodišče Slov. Bistrica, oddel. I.,
dae 17. okt. 1905. 715 " '
l-l
Naznanilo.
Imam gO.OOO na t« uit o cepljenih amerlUaoslill» »rt na prodaj in sicer 14.000 šipona, 4000 laški rilček, 1500 žlahtnine, 500 muškat. Vse trte so enoletne, dobro zaraščene in dobro vkoreninjene, cepljene na R. portalis. Prodajam samo I. vrste, cena je 1000 kom. 150 K. Kupci naj se blagovolijo oglasiti vsaj do 15. decembra.
Franc Muršič,	bs9 %-%
vinogradnik in trtnar v Senčaku, Sv. Lovrenc v Sloven. gor., pošta Juršinci pri Ptuju.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sy. Marta.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in malo gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajeniu. Lečijo vse bolečine na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: mestna lekarna, Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:	483 20—iS
Mestna lekarna, Zagreb, Marici trg št. 88, poleg cerKve ST. Saria
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto :
1	ducat 12 steklenlo) 4 K. ) 4 ducate (48 steklento) 14 68 14.
2	ducata (24 steklenici 8 M. 5 ducatov (80 steklen.) 17'— M. S duoate (35 steklenlo) 11 H. j
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Sijepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, čivijja; Josip Seljanič, seljak itd.	fgR- Ustanovljena 1. 1360.
SUSestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo !
Karol Kociančič
kamnoseški mojster v Mariboru
samo Schillerjeva cesta štev. 25.
izdeluje altaije, prižnice, podobe itd. kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča stavbinska dela.
Zaloga nagrobnih kamnov.
517 7
Načrti In proračuni.
Proda se
stara šola
sedanja žandarmerijska kasarna v j Juršincih, obstoječa iz treh izb, kuhinje, shrambe in kleti, pripravna za peka, mesarja ali kakega o-brtnika. Prodaja se vrši v nedeljo dne 29. oktobra t. 1. predpoldne. Krajni šolski svet Sv. Lovrenc v Slov. gor., dne 7. okt. 1905.	685 8—8
B. Talento,
prodajalna drv In premoga Maribor, Meliingerstrasse 12
se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. Weingerl v Tegetthoffovi ulici, M. Berdajs' Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Samrnerlingova ulica.	62 26—22
Vizitn ice
priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Wna tovarna branil, Praga VIII.
672 3—3
L
— izdeluje iu priporoča — Vydrovo žitno kavo. Juhnl prldates znamka „Vydra". Juhno konaerve (grahove, lečne, gobove in riževe). Oblati (specijaliteta : „Dessert délicat" in masleni oblati.) dnmečl limonadni bomboni „Ambo". Dišava za pecivo „Buhtin".
lVa.pi-a.vite poskus !
Kolekcija vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina.
¡j|t»««»»»tMMMM>»Mt •••H«NHNMtn«IM{
■I
Pozor I Citaj ! Bolnemu zdravje !
440 52-16

♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pozor! Citaj! Slabemu moč!
Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta.
Pakraike kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in nobeni meščanski in kmečki hiši.
madron; zato ne smejo manjkati v Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) S K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K §0 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašliu, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročaje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija.
Naznanjam, da prodajam izvrstno Špecerijsko in pleteno blago kakor tudi železno poaodo po najnižji ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 '/4 kg samo K 11'— Izvrstna kava po imenu Java 43/< „ » r 13"— Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3'— Najboljši čaj „Soucheng"	'/t „ „ „ 150
— Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo se priporočam	712 13—1
Anton Korošec,
trgovina mešanega blaga v R « <1 g- o n f samo na Griesu pri murskem mostu,
v lastnem poslopju. NHniMMIlNNIHN ••••••••••••••••••••
i
Zahvala.
Za mnogob^ojne dokaze sočutja povodom smrti naše nepo zabne matere gospe
Terezije Repič,
nadučiteljeve vdove,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom, preč. gg. usmiljenim bratom, slavn. učiteljstvu, miklavževskim pevkam in pevcem za lepe nagrobnice in vsem, ki so . spremili predrago pokoj-nico k večnemu počitku.	703 1-1
Sv. Miklavž pri Ormožu, dne 19. listop. 1905.
Žalujoča rodbina Mikel.
| Nagrobne križe
XXXXXXXXXXXXtXXXXXXXXXXXX
J. SMEM, x
v Slovenski Bistrici,
«I Šolska ulica št. 69 (v hiši stare loterije)
Papirna trgovina in galanterijsko blago, zaloga c. kr. šolskih st knjig itd. priporoča zalogo šolskih knjig in vseh šolskih potrebščin, koledarje, tiskovine za preč. župnijske- in si. občinske urade, šolska vodstva i. d., molitvenike, rožne vence, cvetlično perje in papir, pi-ft salno in risalno orodje, galanterijsko blago, razglednice itd. zagotav-
ljajoč točno postrežbo po naynižjih cenah. ^T	Tudi se sprejmejo knjige v vezanjo in vsa v tiskarsko obrt
spadajoča dela v naročitev. Oskrbe so tudi razglednice po najnižjih «g cenah.	711 3—1
u*uu*u*u*uuut****u*uuunui
"H4+4,+ Hh+t+î 14++++++++++
^TtKl
t
+ w . _____
t Štefan Kaufman
MM
jl trgovec z železnino v Radgoni.	j,
++++++++++++: 11 i n 11 +++++
železne, jako močne, s krasnimi, v ognju pozlačenimi okraski, priporoča
po zelo nizkih cenah	644 6-
Ysem posestnikom vinogradov!
Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
več tisoč suho cepljenih trt na prodaj "^¡H
in sicer cepljene na Rip. Portalis: 2000 žlahtnina bela in rudeča, 10000 Laški rilček, 1600 Nemški rilček, 2000 Silvanec, 500rKapčina modra, 2000 beli Bur-gundec, 2000 Rulandec, 2000 Traminec, 1000 Šipon rumeni. — Cepljene na R. Monticolo: 1000 Laški rilček.
Prodajam le edino I. vrste dobro zaraščene in lepo vkoreninjene trte po 140 K 1000 komadov. Divjake od R. Portalis prodajam po 20 K 1000 kom. Pri naročilu blagovolite poslati 20°/o are naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje.
Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 5. novembra t. 1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. — Zabojev in voznine na kolodvor ne računam.	632 10—6
Anton Slodnjak,
trtnar pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.,
pošta Juršinci pri Ptuju.
OOOOO oo OOOOO
Ysem vinogradnikom!
Naznanjam, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad
več tisoč na suho cepljenih trt
različnih, dobrih vrst, na Ripario portalis, Bupestris montikolo in Solonis, cepljene na Laški rilček, Žlahtnino, Šipon rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd.
Vse vrste so dobro zaraščene in dobro vnoreninjene; cena je za lOOO komadov 150 kron. *3M
Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine.
Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto.
Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor se ne odgovarja. Ustreglo se bo dokler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno ali ustmeno pri
695 8-2
Filipu Mulec,
trtnar j u pri Sv. Trojici v Slov. gor
Orehe> tselod, fižol, sploh r&e flešelne prUlelhe hupi Ani. Kolene r Celju.
709 5—1
bda^atolj in asiožnik „K. a toi. tuk druitvo".
Odgovoru urednik: F»rdo Letkovtr.
Tisk tiskaro« sv. Ciril».