259 Naši dopisi. Iz Zagreba 20. julija. — Od si. ravnateljstva nar, zoologičkoga muzeja prejeli smo sledečo prošnjo, katero naj bi naši gosp. prirodoslovci strokovnjaki o živalstvu blagovoljno „ad notam" vzeli. Glasi &e tako-le: Molba. „Jugoslavenski imenik bilina" velezaslužnoga našega dr. B. Suleka, kao što je i opet sjajno dokazao veliko bogatstvo našega jezika, tako je dobro došao i jezikoslovcu a i svakomu , koji se biljem bavi, da je pako tako dokazale su vrlo povoljne ocjene spomenutog djela. Nema dvojbe, da narod naš ima može biti jednako množtvo imena za životinje, a i to je blago što ga valja sakupiti, tim više sada, od kada oživotvoren-jem akademije znanosti i sveučilišta nastala je sve to veća potreba, da se jednom ustanovi znanstvena terminologija i nomenklatura za zoologiju, kao što i za druge znanosti. Podpisani je već drugom prilikom izjavio svoje mnienje o načinu sakupljanja i sastavljanja hrvatske zoologičke nomenklature; („Kad" knjiga XXXVI, str, 86 — 87,) nu prije nego će se nomenklatura ustanoviti, treba po mogućnosti sakupiti sve narodno blago te ruke. Mnogo su dobra već sabrali Stulić, Vuk, Parčić i drugi leksikografi; ali ovi su često krivo tumačili imena životinja, a još češće jednostavno dodali dotičnomu imenu životinje vrlo nedostatan tumač „vrst ptice", ,,vrst ribe" itd. A nemožemo više tražiti od pukoga jezikoslovca, pošto samo zoolog može biti dovoljno vješt označivanju životinja. Mnogo više gradje imamo od Erjavca, Ettin-gera, Fabera, Freyera, Pančića, Sabljara, Suleka, Torbara, Vodopića, Vukasovića itd., ali i to nije sustavno uredjeno ni ustanovljeno, zato vrlo često neskladno, i to nije ni iz daleka sve, što ima u našem narodu. Podpisani se već više godina bavi sakupljanjem imena životinja (živali), te ih kani kritički izraditi i izdavati. Nu pošto on nemože svuda dospjeti, to se ovim putem obraća na sve rodoljube s molbom , da bi ga u tom poslu podupirali, priobćivši mu imena životinja i stavljajuć se s njim u savez, osobito kad bi trebalo sigurnošću ustanoviti, na koju životinjsku vrst spada dotično ime. Umoljavam si. uredničtva vsih slovenskih, hrvatskih i srbskih novina, da bi za volju same stvari pretiskali ovu molbu. S. Brus in a. 260 V Gorici 9. avg. *) — Ces. namestnik baron De Pretiš je od 4. do 7. dne t. m. obhodil naše gorske kraje; bii je povsod častno sprejet. V soboto zvečer se je vrnil po Potabeljski železnici nazaj v Gorico. Danes je predsedoval v seji deželnega šolskega sveta. — Cesarjeva petdesetletnica se bo tudi v Gorici slovesno obhajala. — Včeraj je jzdal naš municipij nov pokopališčni in pogrebni red, potrjen v starešinstveni seji od 12. julija t. 1. Novo pokopališče se ne odpre 16. dne t. m., ampak nekaj dni pozneje, ker niso neka dela. še dovršena in tudi dogovor s cerkveno oblastjo ne še dognan. Od ilirske Bistrice 10. avg.**) (O toči dne31. julija in i. avgusta.) Poizvedel sem pozitivno, da je v bistriškem davčnem in sodnijskem okraju omenjena dneva v Celjah, Zarečji, Topolcu, Trnovem in Bistrici deloma, v Tominjah, Harijah, Brcah, Dobropolji, Zarečici, veliki in mali Bukovici, Kosezah, Jasenu, Vrbovu, Vrbici, spodnjem in gornjem Zemonu, Jablauici, TrebČanah in. Kuteževem pa v nekaterih vaseh (posebno ob primorski meji) prav vse poljske pridelke, razen gomoljin , toča vničila. Skoda pršzadejana se te dneve preiskuje in ceni. Da bi se V3aj prizadetim in uže čez glavo obubožanim nesrečnežem za tekoče leto kaj pri davkih pregledati hotelo, ter se jim od kakoršne koli strani kaka zdatna podpora naklonila! KoČanski kot je pa za letos popolno razdejan. Usmiljenja in tužnih solz vreden položaj! Iz Žabnice na Gorenjskem 9. avg. P. — Vsak tujec, ki je kedaj potoval skoz naš kraj , ne more dosti pre-hvaliti njegove krasne lege, lepega in rodovitnega polja in reda, s kakoršnim se niti mnogo mest ne more ponašati. Mislil si bode vsakdo, da je tudi kmetijstvo na visoki stopinji, — a temu ni tako. Naši kmetje večidel ne cenijo novih iznajdeb, katere služijo v zboljšanje kmetijstva, da! — še prezirajo vse novo, kar je na veliko škodo gospodarstvu. Od teh starokopitnežev moramo izvzeti pa nekaj mož, kateri se trudijo, da bi zbolj-šali gospodarstvo in se ne vstrašijo vsakega malega stroška. Ker je pa takih gospodarjev le malo, zaslužijo ti, da jih zapišemo z zlatimi črkami. V prvi vrsti zaslužen je Janez Kuralt, posestnik v Žabnici , tudi si. vredništvu gotovo znan kot vseskozi naročnik .,Novic". Ta mož se neprestano trudi, kako bi zboljšal gospodarstvo in lajše obdelal svoje polje. Lansko leto si je omislil mlatilnico Henrika Lanza v Mannheimu , katerega je tudi vaš cenjeni list priporočal. Mlatilnica jo zares izvrstna; kar se je prej moralo tolči in tolči 3 do 4 tedne, omlati se sedaj v 3 do 4 dneh. Neznansko korist mlatilnega stroja sprevidela je tudi kmalu cela soseska, in sedaj mož nima miru - vsak bi rad z njegovo mlatilnico omlatil. Letos si je ta podvzetni gospodar priskrbel tudi slamoreznico od istega H. Lanza, katera se je ravno tako koristno pokazala, Janezu Ku-raltu gre čast, da je našim gospodarjem p kazal pot, katere naj bi se držali, da si toliko trpljenja prihranijo. — Naš kraj slovi tudi glede živinoreje. Naša vas šteje do 60 kmetov in do 300 do 400 krav, kar je uže lepo število. Pač bi trebalo ski beti, da se za toliko krav priskrbi primerno dosti bikov. Posestnik France K u ral t zasluži zopet pohvalo, da mu je mnogo na srcu dobra živinoreja. To leto je kupil na javni dražbi od družbe lepega leto starega junca, s katerim se bode naša živina gotovo oplemenila. — Rekel je uže marsikdo, in po piavici, da kraj, ležeč med Kranjem in Loko, izgleda kakor vrt, poln sadnih dreves. Za *) Ker prav v zadnjem trenutku nam je še le došel vele-cenjeni dopis, nikakor nismo mogli vsega tiskati; veliki drugi del pride tedaj prihodnjič. Vred. **) Drag nam bode Vaš pohod. Vred. povzdigo 8ađjereje storil je največ Matija Hafner, posestnik v Dorfarjih, mož vrlo skušen, ki je za svoje zasluge dobil tudi sreberno svetinjo. *) — Gotovo so našim kmetovalcem mnogo koristile „Novice", katere se dosti marljivo berejo, in so v našem kraji tudi najpri-hjubljeneji slovenski Časopis. Obirajoč se na veliko korist, katero so „Novice" ves čas svojega izhajanja našemu ljudstvu donaš'iie, moremo sedaj rešiti 3 vprašanja: „Kaj zboljša gospodarstvo"?-' Odgovor na to je: 1) Foduk, 2) poduk, in 3) poduk! — Toča letos tudi našemu kraju ni prizanesL. V ponedeljek 2. avgusta navlekli so se črni oblaki, in med obilo sodro padlo je tudi vdosti toče, — velike škode, hvala Bogu, vendarle ni. Zabnica in Bitoje sfe le malo zadeti, to m več je pa potolkla sosednje vasi za Savo: Drulovko, Jamo , Breg i a Praše. Iz Dolenjskega 6. avg. H. — Ko se n bival še na Dunaj i, pisal sem „Novicam** o slavnosti, kojo je priredilo slovansko dijaštvo koncem meseca junija v slavo tisočletnice slovanske Lturgije. Dopis je bil po vsem objektiven; omenil sem, soglasno z većino slovenskih dijakov, v tem d>pisu le, da smo Slovenci tisti večer pogrešali dobrega govornika. No, to pa je bil ogenj v strehi znanega mi „Sočinega" dopisnika v 29. listu, ki me zategadel surovo napada. Ce tak govornik, ki kvasi per longum et latum take stvari, ki smo jih uže davno pozabili, je po mislih „Soč." dopisnika Ciceron, naj ga ima za s voj ega boga, a drugim treznim slušateljem naj ga nikar ne vriva! Ko sem „Novicam" poročal o navedeni slavnosti, bil sem jaz in marsikdo mojih kolegov tega mnenja , da vseučilišena mladina ne sme prikrivati slabosti svojih tovarišev, kajti tako postanejo nekateri ljudje, ki se uže sedaj smatrajo za prvake, še prevzetneji kakor so. Na tak način pa ne moremo čvrsto napredovati. In to naj nam velja več nego deželni partikularizem, da je kdo Goričan , drug Kranjec itd. Mnogo bi mogel še poročati „Soč/' dopisniku v pouk, kako spleza marsikdo do časti „predsedstva" itd., al ker cilj mojih vrstic ci napadati, ampak le resnico govoriti, napadenemu pa braniti se hudobi ih napadov, zato — basta! Iz Ljubljane. [Iz odborove seje družbe kmet. i. t. m.) je „Novicam" došlo sledeče poročilo: Na predlog gosp. predsednika barona Wurzbacha je bilo sklenjeno, da ob svečanosti oOletnice presvitiega cesarja 18. dne t. m. se poda deputacija odborova k c. kr. deželaerau predsedniku ter ga prosi, Nj. veličanstvu objaviti vedno verno udanoot c. kr. družbe kmetijske. — Ker je sL ministerstvo kmetijstva družbi za popotno poduče-vanje kmetijstva dovolilo 300 gold, in je subven-eijski odbor uže v svoji zadnji seji sklenil, naj se 200 gold, obrne za nadaljevanje lanskega popotnega podučevanja po Dolenjskem, 100 gold. pa za popotno podučevanje o mlekarstvu in sirarstvu na Gorenjskem zunaj Bohinja, se je v današnji seji sklenilo, o prvi zadevi si. deželni odbor vprašati za mnenje njegovo, kako naj bi se vršilo potovanje na Dolenjskem s podukom o vinoreji, — o drugi zadevi pa vprašati gosp. predstojnika bohinjske kmetijske podružnice za njegovo mnenje, kako naj bi se vršil poduk v sirarstvu zunaj Bohinja na Gorenjskem. — Ker je za nakup žlahnih goved Muriškega in Be-lansko-pincgavskega plemena si. ministerstvo družbi izročilo 2000 gold., je bilo sklenjeno, 1000 gold, obrniti za nakup Muriških (Miirzthaler) goved, 1000 gold, pa za nakup Belanskih ali Pincgavskih (Mollthaler und Pincgauer) juncev in junic; za nakupo- *) To je res jako veselo slišati in velika hvala gre zato gosp. Kuraltu in gosp. Hafnerju! Yred. 261 vanje naprošena odbornika g03p. Seunig in gosp. Lasnik bosta v prihodnji seji poročala, kedaj gresta, eden na Stajarsko , drugi na Koroško , živino kupovat in kedaj potem bi utegnila javna dražba biti. — Ker je si. rni-nisterstvo kmetijstva željo razodelo po nekoliko iztisih Kozlerjeve knjižice: ,,Navod, kako naj se popravljajo vodnjaki in kapnice, in pouk, kako naj se nabira, hrani in cisti pitna voda", da bi ta navod razdelilo družbam kmetijskim nekaterih druzih dežel, je odbor sklenil, iz svoje z iloge ministerstvu poslati 200 iztisov. — C. kr. deželna vlada je poslala 100 razglasov, kje, kedaj in kako se bodo letos na Kranjskem konjske premije delile; odbor razpošlje te razglase podružnicam in prosi vredništvo ,,Novic", naj v svojem listu objavi posnetek tega razglasa*), imenovanje dveh poslancev v dotično premijsko komisijo pa prepušča odseku konj ere j ske mu. — Vipavska kmetijska podružnica naznanja odboru , da kakor druga^ leta tako tudi letos namerava v Vipavi ob malem Šmarnu (8. septembra) napraviti kmetijsko tombolo, pri kateri bodo kmetijska orodja } pa tudi en junček dobitki, ter prosi glavni odbor denarne podpore; odbor, pripoznaje korist tacih javnih iger po deželi, je sklenil dovoliti na-prošenih 20 gold. — Prošnjo tukajšnjega čebelarskega društva za podporo popotnine k 25. velikemu zboru nemških in avstrijskih čebelarjev v Koloniji (Koln) je glavni odbor s toplim priporočilom izročil si. ministerstvu kmetijstva. — Zakasni odsek za ustanovljenje a vstrij skega sadj er ej skega društva razpošilja razglas, da bode 25. septembra ustanovni zbor tega društva v Gradci in vabi sadjerejce vseh dežel v ta zbor; glavni zbor želi, naj bi „Novice" objavile posnetek tega vabila. — Po predlogu g. dr. Po-klukarja, ki se je po želji družbe kmetijske kranjske udeleževal shoda avstrijskih kmetovalcev (Agrartag) na Dunaj i, je odbor pripoznal korist skupnega zastopa avstrijskih kmetijskih družeb na Dunaji pod pogoji, da specijalni interesi nobene dežele zategadelj ne trpijo škode in da administrativni stroški tacega skupnega organa ne nakladajo velicih bremen družbam kme-tijkim. — Za ude družbi kmetijski eo bili sprejeti po predlogu podružnice vipavske: g. Karol Dolenec, posesnik v Vipavi, g. Alojzij Ferjančič, posestnik na Slapu, g. Jožef Ha be, posestnik v Gočah, g. Alojzij Lavrenčič, učitelj na Slapu, in g. Franc Tro s t, učitelj v Podragi, — po predlogu podružnice postojnske pa g. Jožef Volk, posestnik in župan v Erzelji, gosp. Ferd. Gaspari, c. k. okrajni živinozdravnik, in pa gospa Neža Nolli, posestnica v Orehku. — (Poziv kranjskim živinorejcem!) Ker c. k. družba kmetijska more iz državne podpore tudi letos nakupiti nekoliko bikov čistega Muriškega (Murzthaler) in pa Belan-skega (Mollthaler) ali Pincgavskega (Pinzgauer) plemena, inker ima morebiti kdo naših domačih živinorejcev kakega bika tacege po očetu in materi čistega plemena, poldrugo ali dve leti starega in sicer za pleme lepo vstvarj enega, naj to še ta mesec podpisanemu odboru naznani in povć ceno, pa tudi dokaze pridene, da je bik res popolno čistega Muriškega, Belanskega ali Pincgavskega plemena. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 6. avgusta 1880. — (V proslavo petdesetletnice) Nj. veličanstva presv. eesarja Franc Jožefa I. bo predvečer (17. dne t. m.) čitalniski pevski zbor, spremljan od „Sokolov", pred Btanovanjem c. kr. deželnega predsednika pel 3 zbore: „Svoji k svojim" od Bendel-na, — „Popotnik" od Ned- *) Glej 1. stran današnjega Usta. veda, v katerem g. Meden poje samospev, in pa „Ce--sarsko himno". — Citalniški pevski zbor se udeleži tudi svečanosti požarne brambe in bode pred mestno hišo pel Jenkov zbor: „Molitev", — v Rep nj ah pa bode pel v proslavo Kopitarjeve stoletnice. — {Prostovoljna požarna hramba) obhaja 15. in IG. dne t. m. svojo desetletnico s sledečim programom: Predvečer se sprejmejo zastopniki druzih požarnih bramb ; ob 8. uri je godba po me3tu in potem skupščina v Au-erjevi pivarni. 15. avgusta (v nedeljo) ob 8. uri je slovesni vhod vnanjih gostov s kolodvora v mesto pred mestno hišo , kjer jih mestni župau in ljubljanske požarne brambe načelnik sprejmeta in se ljubljanski požarni straži izroči parna gasilnica v dnr kot priznanje njenega blagega delovanja. Ob 11. je velika vaja požarne brambe, ki z vsem svojim gasilnim orodjem nastopi. Ob 2. uri popoldne je slovesen obed na kazinskem vrtu, popoldne ob 5. uri pa veselica na vrtu Kozlerjeve pi-varne. — 16. avgusta (v pondeljek) zjutraj ob 5. uri je juterna budnica, ob 6. uri skupščina vseh deležnikov v zvezdnem drevoredu, od koder se, spremljani od godbe, podado na zgornji Rožnik; — ob 10. uri se zbero delegati v mestni dvorani in obravnavajo, kako bi se dale združiti vse kranjske požarne brambe, ki so in se še osnujejo. Odbor, ki se je osnoval za to svečanost požarne brambe, razposlal je svojim tovarišem poziv, iz katerega povzamemo sledeče: „Kakor Vam program pove, so meščanje glavnega našega mesta veljavo dobro organizovane požarne brambe kaj dobro priznali, a zdaj gasilno opravo našo hote pomnožiti še z velikanskim darilom, namreč s parno briz-galnico. Slavni deželni zbor je nedavno sklenil v posebni postavi novo uredbo o gasilstvu požarnih bramb po deželi in se pri tem zlasti oziral na prostovoljne požarne brambe. Ue se toraj na merodajnem mestu njih važna korist priznava ia vcenja, je nalog naš, kolikor moči se organizovati in marljivo pospeševati založbo daljših prostovoljih požarnih bramb. O sredstvih in potih, kako to doseči, hočemo izpregovoriti ob povodu naše slavnosti, in s poslanci kranjskih požarnih bramb prevdariti, bi li ne bilo dobro in koristno, vse kranjske požarne brambe ožje združiti, njihove uredbe kolikor je moči enakomerno vsporediti , in jim vsled tega vzmogočiti, da se vzajemno podpirajo in si pomagajo, a stališče občne stvari naše razširimo in utrdimo.u — Gosp. c. kr. deželni predsednik Winkler se je odpovedal državnemu pslanstvu , ker, kakor nam je rajnki deželni predsednik vitez Kallina pripovedoval, ministerstva predsednik grof Taaffe nima rad, če so c. kr. deželni načelniki državni poslanci. Po takem je zdaj baron De Pretiš, tržaški ces. namestnik, edini državni poslanec in tak, ki stoji v vrsti vladne opozicije. — Slovenščina postane na ljubljanski viši realki prihodnje leto obiigaten predmet za vse razrede in za vse učence , ki se oglase pri vstopu v realko za Slovence. Tudi se bode osnoval poseben oddelek za slovenščino, ako se oglasi zadostno število tacih učencev, katerim slovenščina ni materinščina. No nekaj malega je! — Radostni zato slišimo, da naš pravični gosp. deželni predsednik hoče skrbeti zato, da jezikovna resolucija državnega zbora ne ostane samo na papirji v prihodnjem šolskem letu. — Občina Kresniška je izvolila častne občane: grofa Taaffe -a, deželnega predsednika Wi n k-lerja in dr. Jan. Bleiweisa. — (Obhajanje petindvajsetletnice katoliške rokodelske družbe) bilo je v nedeljo tako slavnostno, da si moramo 262 več prostora prihraniti za popis te slovesnosti v prihodnjem listu. — Ne moremo si kaj, da ne bi tudi „Novice" ponatisnile tistega odgovora, s katerim je po poročilu „Slo-venčevem" v 86. listu neko c. kr. okrajno glavarstvo na Gorenjskem rešilo vlogo C. župana, s katero je prosil, naj bi se mu odpisi in dopisi uradni pošiljali slovenski zato, ker nemščine ne on, ne nihče njegovih občanov ne razume. Ta rešitev okrajnega glavarja glasila se je takole: Z. 1776. Dem Gemeindeamte in K. zuriick unter Hinweisung auf den Art. XIX. des Staats-grundgesetzes vom 21/12. 1867 mit dem Bemerken, dass die Pliicht, sich das Verstandniss beider Laudesspracheii aiigelcgen sein zu lessen, fur das Gcuiciudcamt ebenso vorhandeii ist, wie fiir die k. k. Staatsbeliorden. Ich finde bei diesem Anlasse dem Gemeindeamte zu bemerken, dass in Hinkunft jede aus derartigen leer en, unbegrUn-det en und subor dinationsioidrigen Ausfiuch-ten stammende Verschleppung des G eschafts gauges an dem Herrn Gemeindevorsteher als dem Schuldtragenden gemčiss §. 98 Gmd. Ordnung auf das strengste ge-ahndet iver d en wird. — Zdaj pa recite, ali ni dr. Bleiweis v deželnem zboru pravo trdil, ko je rekel, da se nekateri c. kr. okrajni glavarji kranjski obnašajo prav kakor turški paše? — Ljubljanskega „Tagblatta" glasoviti vrednik Kraus je nedavno kopita pobral in pobegnil med Vlahe, v soboto v 179. listu pa napoveduje „Tagblatt" sam v oklicu, katerega je neki 5 njegovih glavnih patronov skovalo, da 15. dne t. m. pogine, Ker pa je hydra mnogoglavna pošast, ostala je ,,Tagblattuu vendar še ena glava in s to glavo gre v Gradec, kjer namerava ,,Tagblatt" ko ,,Laibacher Woe h enblatt'* vsak teden enkrat izhajati, dokler imenovane pošasti ne bode popolno konec. Ustvarjen — kakor za gotovo vemo, kako je pri začetku naročnike med uradniki prešal — s pripo-močjo ces. kr. uradnikov in vzdržavan večidel tudi z naročnino c. kr. uradnikov kot glasilo konstituci-jonalnega društva, katero oko^i 70 društvenikov iz vrste ces. kr. uradnikov šteje, je „Tagblatt" uže davno finančno hiral in bil bi uže davno konec vzel, ako ne bi bil sesal na prsih svoje ,.Milchschwester", to je, Bambergove „Laibacherice". Nepristranski svet se je uže davno čudil tej neravni zvezi med vladno ,,Laib. Zeitung" in pa med divjim protivnikom sedanje vlade dunajske in ljubljanske. Zdaj je ta zveza raztrgana, in ker Bamberg kot založnik vlad nega časnika ne sme več zalagati vladi nasprotnega „Tagblatta" in bi noben pošten tiskar ljubljanski ne prevzel tiska razupitega lista, zato vandra v Gradec, kjer hoče vsaj enkrat na teden strupeni svoj žolč bljuvati na vse, kar je narodnega, dokler popolno, moralično in finančno, konca ne vzame. Ž njim pa gre tudi pravo Ognjišče večletnega nemira iz dežele, ki je netilo plamen razpora zmirom in povsod s tem, da so pisuni njegovi z blatom ometavali predloge ali govore narodnih mož v deželnih in drugih zborih, da so sistematično obrekovali vedenje naših zastopnikov, zasramovali Ho-henwarta, Windisehgratza, Schneida in druge, napadali Taaffe a in Winklerja, grdili deželo našo in narod naš pred svetom, na kratko rečeno, da so — ker narodni Časniki niso mogli in niso smeli molčati na neprestane krivične napade „Tagblattove" — s tem neprenehoma podžigali nemir v deželi. Po naših mislih je to, da se „Tagblatt" sam pokoplje, premilostljiva kazen za tak nesramen list; z ozirom na javni mir in red moral bi uradno prepovedan biti, dokler se po njem razburjena dežela ne pomiri. — [Osmi mednarodni sej m za žito in semena na Dunaji) je 16. in 17. dne t. m. Ker se utegnejo tudi naši trgovci udeležiti tega sejma, jim naznanjamo, da oglasila sprejema gosp. A. Dreo, predsednik ljubljanske trgovinske in obrtnijske zbornice, ki oskrbi tudi vstopnice na to sejmišče, za katere se plača 2 gold. — (V Ameriko) je šlo ta teden s čast. g. misijonarjem Stari h o, in tam uže naseljenim trgovcem Še-batom 12 Kranjcev, 9 moških mladih ljudi in 3 ženske, iskat boljše sreče. Vsi gredo v Minnesoto, kjer je uže več kranjskih družin naseljenih. Konec meseca gre se č. gosp. Trobec, dekan v Wabashi ob leki Misisippi, ki vzame tudi nekaj mladih ljudi seboj. — (Masa za mrtve.) Ravnokar je prišla na svitlo v Blaznikovi tiskarni: „Missa pro defunetis", čvetero-glasno ali za en glas z orglami sestavil P. Angelik Hribar. — Dobiva se v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani po 30 kraje, po pošti 2 kr. več. Imenovana maša je pisana v lahkem in cerkvenem slogu.