190                        .                                               .     ¦*;:
Račje jajčice.
Zjutraj rano je vstala stara Lenka, izbrala temno samotno mesto v knrniku, položila v torbo, napolneno z mehkim senora 13 jajec in posadila k<5kljo na-nje. Ker se je šo le komaj dauilo, zato stara Leaka ni razlooila, da je bilo trinajsto jajce zelenkasto iu drobnejSe nego li druga. Kuia sedl pridno in greje jajea. Skoči nazobat se zrnja in napit se hladue vode — in pottej zopet na gnezdo, pa še movsa se revica. In kako je postala srdita! KokSče, kavsa in Se petelina ne pusti blizu, da-si ta silno zvčdavo gleda, kaj da počue ona ondu » temnein kotu. Kuva, presedl tedae tri ia iz jajec se znLn6 piščeta izkljuravati; jeden za drugini prebode s kljunčekom lupinico, skoči v6n, otrese 68 in KiSne Ukati, % nožicama prah rasgriSbati \a črvižke pobivati.
Jfaposled se izkljnje tudi pišče iz zelenkastega jajfieka. In kako čudna je ta živalca! Okvoglasta, mahoata, rumenkasta, s kratkima nožieama in Sirokim noskom. ,Čudno pišče sem dobila," misli si knra, na kljuje in hodi po naše, samo n6sek iina širok, nožici kratki in nekake pečice med prsti." Cudi se kura srojemu pišku, ali vendar, naj bo kakoršen hoče, sinek je njen, m ljubi ga in vanije takislo kakor druge. In ko zagleda jastreba, razpusti perje in široko stegue široki peroti iu kliče p6d-se vse svoje piške, ne gle-dajoč na noge.
Kura začnii učiti svoje piške, kako se kkopavajo črvitSki iz zemlje ter pelje vso svojo družino na breg ob ribnjaku. Tu je črvor več in tudi zemlja je mehkejča. Ali glej! kakor liitro ugleda kiatkonoga piSka vodo, taktfj se spusti ra-njo. Kura kokčče, maha s perotima, zaganja se k vodi; tudi druge piške se ustrašijo: beže, tekajo siim ter tja., Civkajo in jeden peteliuček iz samega strahii puhne celd na klop, ki je stala pri ribnjaku, stegne vratek in prvifi v svojem življenji zapoje z zamolkliin glasom ^ki-ki-ri-ki! ]oj brat se topi!" Ali brat ni utonil, nego veselo in lehko, kakor kak šopek pavole, plaval je po vodi, grabefi v6do s svojirua žirokima, s plavao pečico preprežeuiiua nožicama. Na kokoSji vrišč prileti stara Lenka iz hiše in ko ugleda, kaj se godi, zavpije: „0 za božjo ?oljo, poglej au! položila sein nevedoma r&čje jajčice pod kokljo."
Kuva ae je še zmirom zaganjaia k ribnjaku, in le s silo so jo morali pognati od njega.                                                                                A. K.