124. številka. Ljubljana, v petek 30. maja. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za av s t rij sk o-oge rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za v8e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pr a vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Uprav ni št v u nuj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden meBec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Po1 leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „ n jeden mesec.......I „ 40 „ UprairniStvo ,,8lov. Naroda". Na Kranjskem se stori premalo za povzdigo kmetijstva. Kdo si upa kaj takošnega trditi ? Kdo je tisti, ki ne vidi, koliko se je kranjska kmetijska družba že za kmetijstvo potrudila ? Kdo ne ve, da ima kranjska kmetijska družba zdaj v kmetijstvu izurjenega tajnika, ki je ob jednem potovalni učitelj ? Kdo ne opazuje, da kranjska kmetijska družba izdaja celo svoje glasilo?! Vse to je res in v tej zadevi bi si ne upal trditi, da se premalo zgodi. S temi vrsticami bi ja/. rad samo to dokazal, da se na Kranjskem, kakor v obče po vsem Slovenskem, s peresom in s tiskano besedo že prav veliko stori za kmetijstvo. Le poglejmo, koliko imamo časopisov, ki se izključljivo s kmetjstvom pečajo n. pr. Ljubljanski „Krnetovalec", Goriški „Gospodarski list", Graški „Štajerski gospodar"; večinoma pa obravnavajo kmetijske zadeve „Novice", „Slov. gospodar" in „Mir", mnogo se pečajo s kmetijstvom naši politični listi in celo listi druge stroke posežejo v čas v kmetijske nauke, zlasti store to Šolski listi. Kaj ne, to je vse hvalevredno, da skrbe naši listi tako z veseljem za kmeta in kmetijstvo. Res je, ali to pa ui veselo, da ti listi tako malo v roko pridejo kmetom. Vsaj kmetje na Kranjskem (ua Štajerskem je izjema, morebiti tudi na Goriškem) časopisov naših malo bero. Vsi listi, ki na Kranjskem izhajajo so predragi za n«šega priprostega, večinoma revDega kmeta. „Novice" so bile namenjene že začetkoma največ kmetom, ali dozdeva bo mi, da štejejo mej kranjskimi kmeti kaj malo naročnikov. Po „Kmetovalcu" bi ložje zdaj segli naši ljudje, a tudi ta list ie za nje — predrag. Vsaj stane drobni listič cela 2 gld. Listov kmetijskih torej n^Š kmet ne bere, od kod naj se nuuči boljšega kmetovanja? 1 Z živo besedo in z dejanskimi poskušnjami bi se moralo na Kranjskem več storiti. Le poglejmo na Štajersko, kako je ondi vse živahnejše! Kuko po-gostoma beremo ondi o shodih kmetijskih podružnic, o kmetijskih razstavah, o konjskih dirkah itd. Le poglejmo, kako na Štajerskem kmetijski strokovnjaki potujejo od kraja do kraja in pri shodih kmetijskih poddružnic razlagajo z glasno, živo besedo kmetijske nauke, zdaj govori tu tajnik kmetijske družbe, zdaj tam ravnatelj vinorejske šole, pa zopet umni živino-zdravnik itd. Taki govori obude kmetijske poddruž niče, ki neso na Štajerskem tuko zaspane, kako*.' na Kranjskem, kjer nekatero leta in leta nimajo zbora. Ali ni to smešno, da je na Kranjskem kmetijska družba, pri hateii menda nobenega kmeta ni, marveč sami duhovniki, graščaki, oskrbniki, učitelji. Ne bi rekel, ako bi Kranjci no imeli sposobnih, v kmetijstvu izurjenih mož! Vsa| imamo zdaj ludi potovalnega učitelja! Znkaj bi tak mož vsak teden jedenkrat ne govoril! Ali nimamo na Siapu druge izvrstne moči, ki zna tako razločno in mikavno govoriti. Ali ne bi kranjska kmetijska družbi v spora/umijenji z deželnim odborom preskrbela, da bi tak mož vsaj po Vipavskem in Notranjskem hodil od kraja do kraja in s svojo gladko besedo naše ukaželjne ljudi poučeval. Zakaj bi šolske gosposke ne mignile vrlemu ljudskemu učitelju, kakeršen je n. pr. g. R. na P., da bi kaj jednacega v svojem okrožji storil. Vsaj take vrste domoljubi ne bodo zahtevali Bog ve ka-kosne odškodnine za svoj trud; zadovoljni bodo, da se jim le dejanski stroški povrnejo. Naj bi mero-dajni krogi na ta ali na oni način preskerbeli, da se za pouk z živo besedo več stori za naše kmetijstvo, nego se je do sedaj storilo. Vsaj sama mrtva Črka dosta ne izda, čeravno veliko truda stane predno se jo na tiskani papir spravi. Krški. Za zboljšanje delavskega stanja. (Dalje.) B. Za pomočne delavce v fabriških obrtovanjih. §. 96.: „V fabriških obrtovanjih delov-ska doba, neuštevši delovskih stank, za obrtne pomočne delavce ne sme več iznašati kakor največ jeduajst ur v štiriindvajsetih urah. „Vender pa more trgovski minister, sporazu-mevši se z nostranjim ministrom in zaslišavSi trgovske in obrtne zbornice, oznameniti tiste obrtne razrede naredbinim potom, katerim je z ozirom na pismeno potrjene posebne njih potrebe podeliti jednournega podaljška vsakdanje delavske dobe. in zapisek le-teh je pregledati na vsnka tri leta." „Razun tega more trgovski minister, spora-zumevši se z notranjim ministrom, pri tistih razredih podjetij obrtnih, za katero je uepretrgano ob r to-vanje dovoljeno v zmislu §§. 75, odstavka 3, in 96 b, odstavka 4, primerno uravnati delovsko dobo, da se tako omogoči povratna potrebna vrstva." „Če prirodni dogodki ali nezgode pretrgajo pravilno vrnilo, ali če se je pokazala po _ treba, pomnožiti delo, to more obrtno oblastvo oa prvi stopinji posamezuim obrtnim podjetjem dov jj^j časno podaljšanje delavske dobe, toda najdelj £Vi ^ tedne; preko te dobe pr.stoji tu ko dovoljenj e p0\[. t čnemu deželnemu oblastvu." nPodal|šanje delovske dobe more Re v p0_ sebni sili in najdelj za tri dni v r^g^j dovo_ liti od obrtnega oblastva na prvi stoj fau z^,0ij j)rotj prijavi." „Za dela, ki se jih /vršiti ' j,0ra pred lastito fabrikacijo ali za fabiikaeijo (ku- jenje kotla, razsvetljenje, čiščenje), gorenja dolr/-ila ue veljajo, ako teh del ne opravljajo mladostni pomočni delavci. „Preko ure je po ,ebno plačevati." vati. Mesto ima, kakor je že it rečenega razvidno, prijetno lego in lepo rodovitno okolico. Tu konča železnica, ki prihaja iz gornje Italije in katera se nadaljuje iz Messine naprej po vsej Siciliji. Jako praktično uvedena je zveza čez morsko ožino, kajti iz glavne postcje Reggio gre železnica naprej tik do luke, kjer se ustavlja ma!J poštni parobrod, tako da se kar naravnost prestopi iz vagona na parobrod in ravno tako zopet v Messini iz parobroda na kolodvor in v vagon, in se ima mnogo manj neprilik in nadležnostij, kakor Če se je n. pr. trnba na Dunaji preseliti iz jednega kolodvora na druzega. Razen glavnega „corso", velike cerkve in nekaterih monu-mentov nesem opazil posebnih znamenitosti], ki bi bile popisovanja vredne. Tudi Reggio trpe! je večkrat od potresov, posebno 1. 1783 in zadnjikrat hudo 1. 1811, jedno samo leto potem, ko so ga Angleži bombardovali 1. 1810. S tem bil bi povedal do malega, h ar je zanimivega o Reggio, pristavim naj le še, da prav blizu nahaja se znani Aspromonte kjer je Garibaldi s svojimi prostovoljci proti Cavour-jevej volji prodirajoč proti notranjemu dolenje Italije bil ranjen in ujet od Italifai ske kraljevske vojske pod poveljniStvom g< i eiala Pa'avicinija v 2!). dan avgusta 1862. 1. LISTEK. Listi iz tujine. XXVIII. Reggio-Calabria 15. aprila 1884. Dragi prijatelj! Predno zapustim Me s s ino in z njo staro Sicanijo, kraljico otokov sredozemskega morja, o katerej je že stari Homer popeval, imenujoč jo slavno deželo solncn, odločil sem se pogledati si vsaj v naglici nasprotno stran slavnega Fretum Siculum in v ta namen potegnil me je brzi mali parobrodič v pičlej uri vožnje v Calabrijo, v glavno mesto Reggio. Prav prijetna je ta vožnja posebno zjutraj, ko solnce obseva, prihajajoče izz'i Calabriških gora, deloma še snegom kritih, nasprotno 8iciljansko stran; malo pred uhodom v Reggio pa se prikaže v daljavi mogočni velikan Etna, katerega se od tu prav lepo in različno vidi, kakor nesem pričakoval. Mesto samo ob sebi nema posebnih znameni-tostij in je kot glavno središče dosti obširne in rodovitne provincije primerno malo, kajti z okolico vred ne šteje več nego 35.000 prebivalcev. Trgovina ni posebno živahna, ker mestu manjka dobre luke in le malo večjih parobrodov in ladij ustavlja se tu, da izvažajo bogate pridelke iz rodovitne, a zdi se mi malo zanemarjene pokrajine. Prebivalci so lepe viBoke rasti, elastične*) in gibčne hoje in se zelo razlikujejo od Sicilijanov, ki so večjldel — vsaj v Messinskej okolici — male rasti in bolj čo-kaste postave, a zato pa nič manj gorke in iskrene krvi, kar so pogostoma pokazali, braneči čast rodne zemlje. Kdo ne pozna iz zgodovine slavnih „sicilijanskih veĆernie", prouzročenih po predrz-nej in nesramnej silovitosti francoskih gospodarjev Sicilije? Veliki ponedeljek 1. 1282., ko se je v Pa-lermi pojioludne ljudstvo shajalo k večernic.am, vski-pel je dolgo nabrani srd do vrhunca in nesramno dejanje pojedinca prouzročilo je smrt tisočem in tisočem francoskih prebivalcev. Iz Palerme razširil se je ko blisk k!ic po vsej deželi: Smrt Francozom! in kakor snopi padali so pod nožmi razjarjenega ljudstva. Samo v Messini palo je nad 12 000 Francozov. Grozno maščevanje zatiranega ljudstva! Pa vrniva se nazaj v Reggio, o katerem naj povem še jedno ali drugo, ker veliko ni pripovedo- *) Čeravno neso deželni poslanci — kranjski, najnovejše facone. V tem paragrafu je tedaj tudi za Avstrijo ko-neČno pripoznan takozvani normalni delavski dan. Pomenljiva nam je t* istina že v tem pogledu, ker je naša država pred vsemi drugimi državami na kopnem evropskem ozemlji prva za Švico storila nekako v zraislu socijalističnih načel ta korak v resnično zboljšanje delavskega stanja. Določilo, katero ustanovlja dnevni maksimum delavskih ur, je jedro te dni obravnavane obrtno zakonite novščine, a tudi nje najbolj občutna in napadana stran. Nepremišljenemu ali pa posilnemu trošenju telesne moči delavčeve postaviti se ima tu prepotrebni jez! Omejitev dnevnega dela ima varovati, da prevred ne usahne vir življenja delavcu in njega družini, da delavec pred časom ne postane suho drevo, na-rodno-gospodarsk proletarec, milovanja vreden zločin človeške družbe, katera se tudi sramovati in — bati mora svoje pregrehe! Obrtni odsek v svoji hvalevredni obiazložbi k temu nasvetu sam obstaja, da je državi potreba in dolžnost, preskrbeti varstvo delavski moči, da se je brezvestno in lehkomiselno ne trati, oziroma izsesavati ne pusti. To izpoznanje prišlo je že do zmage v vseh kulturnih državah; ali večinom v/elo je v resnično zavetje le mladostne delavce iu ženske po tovarnah, odraslim pustila se je Bvoboda, gospodariti po svoji in po podjetnika volji s svojimi močmi. Častne izime in lepe vzglede so kazale in kažejo Angleška, Švica in Ameriška Unija. V Angliji, v prvem kraljestvu obrtnosti, odmerjenih je tvorničkomu delu 9 ur 25 minut na dan, 56 ur 30 miuiit na teden in 84 dela prostih dnij v letu. Švice zvezni zakoni določujejo delavsko dobo na 11 ur in ob sobotih na 10 ur na dan, tedaj 65 ur na teden in 60 dnij v letu brez tvor-niškega dela, podjedno pa še prepovedujejo po noči j delati ženskim in mladim pod osemnajstim letom, j Severno-ameriška Unija iu nje posamezne države imajo osemurno delo na dan po državnih tvoriščih. Tem na vse strani pravičnim uredbam v rečenih državah pridružil se je te dni sklep našega državnega zbora, da ima za avstrijske v državnem sovetu zastopane dežele in kraljestva doba fabriškega dela iznašati 11 ur na dan, 66 ur na teden ter pre-trgpna biti z 52 pogojno prostimi dnovi v letu. Na pristojnem mestu *e je že bilo predlagalo in želja delavcev, izjavljena vzlasti na zadnjem shodu delavskem v Brnu, teži tudi za tem, da bi se naj-večjino dnevnega dela skrčilo še za jedno uro; v delavskih krogih se tuli pričakuje, da bode gospodska zbornica v resnici na pravilni delavski dan določila le 10 ur. Ali že nad jednajsturnn pravilno dobo zbirala se je v vrliko-obrtnik lakomnih krogih velika nevihta in ni r>e brez razloga pričakovalo, da postrežljivi prijatelji veliki obrtnosti na levici izlijejo to oblačno gibanje tuii v parlamentu na bistveno določbo obrtne predloge! Ali stvar se je v debati razjasnila čudovito mirnim potom, brez govorniškega groma in treska! Levica je ta pot uvidela, da se tudi njej ne da plavati proti toku denašnjega časa, in hitela nas je zagotavljati, du tudi ona ne sovraži maksimalnega delovuika. Se ve da bi zatajevanje bilo preveliko, da ne bi levičarski govorniki v ime svojih obrtnih klijentov tudi ta pot ponavljali svojega refrena, češ uovščiua bode obrtnosti avstrijskej vezala roke in našu obrtnost ne bode mogla dohajati obrtnosti sosednih! Tudi nemški liberalizem je spuščal svoje zlate pene, Češ, zakonodavstvo se tu utika v privatne razmere, katere bi si svobodno uravnati imela sama, podjetuik in delavec! Lehak je bil odboj teh strašil: saj občna korist sploh zahteva od posameznega, da tu ali tam odneha od svoje svobode, saj izpočite roke storijo več in boljšega, saj imenovane države delo še bolj omejujejo, nego-li nasvetovaua osnova, in saj se proti drugi konkurenciji zavarovati da z zaščitno carino! In vender videti je, državno-zborniška desnica dala je levici toliko izira in na tak način utihotapiti v dobrotvorno to postavo, da se je bati: za samimi izimami bode določba o pravilni delavski dobi hirala in umirala! Brnski poslanec Cblumeckv je, pravi „liberalec", zaupnice in oblasti metal vladi, oziroma trgovinskemu ministru, kateremu pa je gorak kakor vladi, v naročaj, nasvetoval je za §. 96-ga drugo odstavko in nadalje vladne oblasti, katere prvo, to važno odstavko blizu od vremena in njegove izpre-menljivosti zavisno store! Izredno velivco izročilo se je v tej določbi resni volji vsakočasne vlade in vestnosti njenih organov. In ker imamo v avstrijskih naših zakonih veliko zakladov, veliko hvalevrednih načel, katerih pa zmirom in vsi, na pr. mi Slovenci ne uživamo, zato je naša uezaupnost opravičena, s katero pričakujemo vladinih naredeb in pojavov iz oblasti, ki so jej dane bile v tej določbi. Ali navzlic teinu kukavičinemu jajcu, leženemu od „liberalne" levice in če tudi nam v Avatriii to določilo delovske pravilne dobe, večjidel prepisuje navado v postavo, vender socijalno-politični ukrep naših zakonodavcev gre priHevati k srečnim činom v zgodovini naših postav, zlasti, ako bode opravičeno upanje, da sklep še boljši izide iz gospodske naše zbornice! (Dalje prih.) Politični razgled. iVoiruiij«- dežele. V Ljubljani 30. maja. V sredo je gospodska zbornica državnega zbora imela poslednjo sejo in volila je v delegacijo. Po posredovanji gališkega deželaega šolskega sveta je miuisterstvo zaukazalo Levovskej mestnej obft ni ustanoviti rusinsko šolo v smislu odločitve državnega sodeča. Proti temu ukazu se je pa pritožil šolski referent mestnega magistrata, in če bi ta pritožba ne pomagala, ne hoče pa tožba uložiti na državno sodišče zaradi prelomljenja gali-škega šolskega zakona, po katerem ima občina, ki vzdržuje šolo, pravico določevati učni jezik. Tako ta stvar pride v novic pred državno sodi-če. Mi moramo le obželovati tako postopanje Poljakov proti slovanskim Rusinom, ker mejsebojni spori slovan skej stvari nikakor ne morejo biti v prid. % jianje države. „Invalid" organ ruskega vojnega minister-stva prinaša nek začasni reglement o avansovanji podpolkovnikov v polkovnike. Polkovnikom se ne bode smel nikdo imenovati, ako ne bode nobeno mesto izprazneno, sicer pa samo taki, ki so že najmanj petnajst let častniki, 4 leta podpolkovniki in neso še čez 55 let stari. Izvzeti so samo z osobno hrabrostijo odlikajoei se, in zaslužni podpolkovniki, ko stopijo v pokoj. Kdor v civilnej službi doseže čin polkovnika, ne bode mogel prestopiti v vojaško službo, pa tudi ne postati general, r.o pojde v pokoj. Čin generala se bode dajal samo za neprestano ne-omadeževano službo v vojski. Bolgarska vlsda je naznanila švicarskemu zveznemu svetu, da pristopi k Genfske) pogodbi o ravnanji z ranjenimi v vojski. Najvažnejše je, kar je v načrtu Ferrvjevem o reviziji francoske ustave, da se bode 8. član, ki govori o reviziji ustave tuko premeni), da se pod revizijo ustave ne sme razumevati spremene republikanske državne oblike. Tako bo sedaj zagotovljeno, da se republika na Francoskem ne bo mogla po ustavnem potu odpraviti, temveč le z revolucijo. Tako bode monarhistom zabranjeno agitovati za monarhijo, ako ne bodo hoteli veljati za rovarje in kot taki biti kaznovani. Tako bode večja stalnost v francoskem državnem življenji dosežeua. Do zdaj je francoski senat mnogokrat oviral vspešno delovanje zbornice. Znto se bode pa z revizijo omejila moft senata. Tako ne bode več smel senat povikšati ali zmanjšati kreditov, ki jih je dovolila zbornica, tako bode zbornica povsod imela poslednjo besedo. Dosmrtni senatorji se bodo nadomestili z desetletnimi. Te bosti tako dolgo, da izmrjejo vsi sedanji dosmrtni senatorji, pri vsakej nadomestilnej volitvi vo-li!i obe zbornici vkupe, potem pa jih bode volil senat sam izmej sebe. Sedanji triletni senatorji se bodo pa volili, kakor doslej, samo da se bodo pomnožili v razmerji z občinskimi svetniki. Ker revizija zagotovlja nedotakljivost republikanske oblike, je upati, da se jej tudi radikalci ne bodo preveč protivili, da si tudi jih v oči bode, da ne bode odpravljen senat. — Senat se sedaj bavi s postavo o ločitvi zakonov, in jo bode najbrž zelo spremenil, ali pa popolnem zavrgel. Zbornica je pa v torek vsprejela 1 član iu 2. član zakona o novačenji, ki določujeta da se vojaška dolžnost raztezuje na vse Francoze od 20 do 40 leta brez izjeme. Vsi predlogi, da bi se dovolile kake dispenzije, so se zavrgli. Včeraj je pa zbornica nadaljevala posvetovanje o tem zakonu in volila komisijo 22 članov za pretreBOvanje predloge o reviziji ustave. Kristijanski poslanci v kretskem narodnem sobranji predlagali so, da se dovoJi 3000 funtov za urejenje vakifrkega vprašanja (vprašanja o cerkvenem premoženji,) katera vsota naj se jednako razdeli mej kristijansko iu mahomedansko duhovščino, ter naj se vakufski de vek plačuje pri krajnej blagajnici. Turški deputati bodo uložili protest, če se ta predlog vsprejme, v katerem bodo izjavili, da se bode izselilo vse mahomedansko prebivalstvo. V torek je angleški mioisterski predsednik Gladstoue v spodojei zbornici se izjavil, da se bode konferenca bavila samo z egiptovskimi financami, ko bi se pa pozneje 8 Francijo ali kako drugo državo drugače sporazumelo, bode on že pred shodom konferenca naznanil parlamentu. Na privilegije in pravice Anglije se bode vedno O2irulo. Kdaj da so snide konfereca, tega ne more povedati. —Po dobno pojasnenje dal je Granville v zgornje j zbornici. Turčija je nek' privolila v konferenco, samo s tem pogojem, da se na konferenci ne bode nič govorilo o angleškej aneksiji ali protektoratu. Nadalje je turški sultun vsp-ejel angleški predlog, da Turčija pošlje 12.000 do 15.000 mož v Sudan, ki se bodo skupaj z angleškimi vojaki pod poveljstvom angleških generalov vojevali. Po dogovoru bodo angleške in turške četa ob jednom ostavile Sudan iu Egipet, ko se naredi mir. Ker sem tako brzo končal z Reggio in mi ostaja še obilo prostora, vrniva se nazaj v Mes-sino, katero mi je zapustiti te dni, in ti tedaj hočem še povedati kaj o tem prijaznem mestu, kjer sem prav prijetno preživel letošnjo zimo. O splošnem utisku mesta na obiskovalca govoril sem že v prvem svojem listu, danes podam ti nekoliko podrobnosti. Messina ali Messana je mesto jako staro, Čegar početek sega daleč n&zaj pred stari Kim. Ležeče ravno v sredini Messinske soteske ima od narave jako dobro ustvarjeno luko, jedno najlepših naravnih luk sveta, katero obiskuje na tisoče in tisoče ladij in parobrodov na leto. Luka je močno utrjena in ima tedaj tudi v vojniškem oziru precejšnjo važnost. Prebivalcev Šteje mesto z okolico v katerej je več selišč, nad 112.000, ulice ima lepe ravne, čedno tlakane z velicimi kamnitimi ploščami, in za morsko mesto v južnej Italiji, kjer čednost ni ravno prva krepost prebivalstva, nenavadno snažne. Po vojnah, potresih in kugah trpela je Messina v raznih dobah, posebno je potreB 1. 1783 hudo poškodoval velik del tedanjega mesta. Razen nekaterih lepih javnih prostorov šetališČ, in monumentov je znamenita lepa katedrala, cerkev sv. Gregorja pa- peža, lepo veliko gledališče Vittorio Emanuele, mestna hiša in že omenjeni mali, a jako okusno uravnani mestni vrt, kjer je celo zimo po dvakrat na teden svirala jako dobra mestna godba. Znameniti so cerkveni obredi, posebno procesije „del bambino" o Božiči, procesija sv. Jožefa, katerega štatuo nosijo v slavnem sprevodu po vsem mestu in procesija na Veliki petek zjutraj in zvečer, ko nosijo takozvane „barelle" (pare z zveličar-jevo mrtvolo) v fantastičnem spremstvu po mestu, zato pa potem veliko soboto ni navadne procesije „ustajenja", kakor pri nas. Na svet večer in zadnji dan leta spuščajo sredi mesta po ulicah rakete v zrak, iu ob polunoči čuje se zvouenje iz vseh v luki ukrcanih brodov, kar vse skupaj učinkuje nenavadno na človeka, nevajenega tacih prizorov. Za danes naj končam. Prihodnje pismo dobiš iz Neupola, kjer se hočem baviti več duij, kajti tri reči posebno dražijo mi domišljijo, te so: Vc-suv, 1'ompei in Casamicciola. Snovi k pi-Bauju bode tedaj obilo. Bodi mi zdrav ti in vsi drugi prijatelji! Tvoj stari Josip Nolli. Dopisi. Iz PostoJIne 27. maja. [Izv. dop.] Bralec, si li že videl podzemeljske prostore razsvetljene z električno lučjo? Si vidi 1 podzemeljska čuda in krasote v dnevnoj Bvetlobi? — Ne? — Tedaj pa popotno torbico v levico iu palico ali pa solučnik v desnico, in pribiti Bmkoštni ponedeljek v Postojino, in glej, občuduj in strmi. — Zagotovim ti, da ti ne bode žal za novce, ki jih bodeš potrosil. Pobožen čut te bode obšel, ko bodeš ustopil v veličastni „dom", — ko bodeš videl skoro vsak kot tega velikauskega prostora, — ko bodeš gledal — kar prej pri brlečih lučicah ni bilo mogoče," — nad seboj temni, s kapniki obsejani obok, pod seboj čez šumečo Pivko držeči most, na desni in levi pa strmo, v zrak kipeče skalovje. — Zamišljen bodeš korakal dalje. — Kmalu pa te bode zdramila na uho doneča muzika, pobožen čut bode izginil in dal veselemu in radostnemu prostora v tvojem srci, korake bodeš pospešil, da tem preje prideš na plesišče, ker od tu prihaja muzika. — In komaj usto-pis na plesišče, že ti uide občudovalni „ahu iz grla in nehote pogledaš nad se, da bi videl one velike razpokline, skozi katere solnce ta podzemeljski prostor razsvetljuje. — pa mesto razpoklin videš tri solnca v podobi treh električnih svetilnic, ki spreminjajo podzemeljsko noč v dan. — Veselo se bodeš nasmehljal in, če si plesalec, zasukal se bodeš gotovo predno bodeš nadaljeval svoj pot skozi jamo čudov in krasote. Pa stoj! Kaj ti bodem opisoval bliŠČeče bisere naše jame? Še jedeokrat ponavljam, pridi in sam gl< j in občuduj, ne bodeš ae kesal. Vsa čast in slava pa našemu vrlemu in muo-gozaslužoemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju A. G lo bo 1 n i k 1 u , kije omogočil ogledovanje naše jame pri ta kej svetlobi! — Koliko truda ga je ta razsvetljava stala, koliko Sam je potratil, koliko nočij je prebil brez spanja I Lahko rečem, da jama je njegov najljubši otrok, za katerega žrtvuje vse, za katerega skrbi, dela in se trudi noč in dan. — Bog ga ohrani našemu trgu v korist, našej jami pa v slavo Še mnogo, mnogo let! In sedaj naj bi se dala Postojinska jama tujcem v najem, sedaj, ko je upanje, da bode električni razsvetljava privabila še dva-tri-znabiti tudi deset krat več obiskovalcev v PostojinoV — Ne, ne! — Slavna vlada ne bode hotela, da bode 36 druži n, ki se sedaj samo z zaslužkom pri jami prežive, izgubilo vsakdanj: kruh in oberačilo, da bode šel de nar iz dežele mesto da ostane v njej, — da se bode prebivalstvo našega trga žalostilo, ko se bode mej tem par podjetnikov v pest smejalo! In ali je tudi naša jama predmet, ki se zamore dati v najem? — Kdo pa more garantoVJti, — da ti tuji špekulautje ne odbijejo in odneso najlepših in najkrasaejših biserov naše jame, kakor n. pr. zagrinjalo? — Ali naj bi položili kako kavcijo? — Kako veliko vsoto pa se hoče za to odločiti? — Vsako najmanjše poškodovanje kakega lepšega kapnika je nacenljivo. —"Ne in ne, to se ne sme zgoditi! — Saj naš lepi trg tako že preveč čuti delovanje tujca, posestnika hotela „Adels-bergerholu, ki odganja s svojimi neverjetno visokimi računi tujce od nas sebi in trgu v škodo ! — Sedaj pa naj bi se mu še dala jama v najem, potem je pa naš trg v teku 10 let, — Brnelo trdim, — na bobnu, ker po preteku teh 10 let ne bode nobenega tujca Bem. — Slavna vlada pa vendar ue bode hotela, da jeden sam, pa še tujec, v teku teh 10 let obogat. z dohodni jame, 36 družin pa v ravno tem času pride na beraško palico! — Vse moči hočemo napeti, da se oskrbništvo jame ne odvzame tako spretnemu in zvedenemu možu, kakor ie naš gospod okrajni glavar, in ne da tujcem v roke. Iz Itateč na Gorcnjitiera 26. maja. t [Izv. dop. I Skoraj človek ue dene lista iz rok, da j ne bi bral o kakej nesreči, ki so jo z dinamitom | prouzročili hudobni ali lahkomiselni ljudje. Težko pa se kje v kakej vasi toliko in tako lahkomiselno z dinamitnimi patronami strelja, kakor pri uas, iu to prav po nepotrebnem. Poredni pobalini vselej streljajo zvečer z diuaraitom, kadar je imendan kake bolj „nobelj Marineu. Od kod in kdo toliko dinamita v vas douaša, ne vem, to pa vem, da se je že več nesreč pripetilo v našej vasi po dinamitnih patrouah, in le Bogu se imamo zahvaliti, da nam ti „dma-niitovci" že neso vasi upepelili. Nek fant je prižgal tako dinamitno patrouo iu vrgel jo ua sredo vasi. Patrona eksplodira iu v tem hipu bilo je nad 40 Šip na oknih bližnjih hiš zdrobljenih. Mlad, 24 let star, jedini sin tukajšnjega posestnika Š. je lansko leto na imendan svoje „Marine" streljal z dinamitom, in kaj se zgodi? Komaj prižge patrono, ko ta že eksplodira v desnoj roki in mu odtrga vseh pet prstov prav pri dlani. Tukajšui posestnik M. se je hotel na vsak način prepričati, kakšna je patrona na dnu. Zato v^ame necega dne dinamitno patrono in dolg žrebelj ter ž njim prične nevarno operacijo, in, ko z žrebljem dregue vanjo, mu v roci eksplodira iu precepi palec na dvoje, kakor bi mu hotela reči „nolli me taugere". Letos v postu na Marijin dan so fantje že pozno zvečer delali s streljanjem dina mita „parado" županovej dekli „Marini". Pri tej priliki bi se bila zgodila kmalu velika nesreča. Kakor po navadi pri jednakih „paradah", so bili fantje vsi pijani. Jeden prižge patrono, jo vrže pred prag hiše št. 28, nasproti župauove hiše. Udova gospa VVeiumau, sestra hišne gospodinje, je prišla ravno ta čas domov in komaj je bila Še par korakov od praga, ko patrona poči in malo je manjkalo, da je ni raztrgala. Ko je gospa Weinman potem svojo nevoljo izrekla, da župan kaj tacega okolu svoje hiše trpi, se ta za to še zmenil ni. Njegova družina pa 86 jej je prav nesramno posmehovala. Vprašam, ali so res naše „Marine" tako imenitne, da se jim o vst*kej priložnosti z dinamitom strelja, da se vse trese. Človek se o takih časih skoraj ne upa Čez prag stopiti, v strahu, da zdaj pa zdaj te bode dinamit vrgel v zrak. Vprašam pa tudi tiste, ki jim je v srenji za javni red in mir skrbeti, zakaj oni tako nevarno in prepovedano početje dopuščajo? Župan se ve da ne more veliko opraviti, če on komu kaj reče, ga pa ta prav dobro ozmerjr. Tukaj bi morali že žandarji vmes poseči. Kranjska Gora je od Rateč samo jedno uro hoda oddaljena in tam imajo žandarji poatajo. Oni tedaj lahko slišijo strel od tukaj do tja. In ako se jim že toži po no i iti jedno uro daleč gledat, kaj streljanje v Ratečah o nenavadnem času pomenja, naj bi vsaj po dnevi, kadar v Rateče prideio, poizvedovali po onih porednežih „dinamitovcih". To bi bila njih dolžnost, vsaj večja, kakor pa ta, da hodijo Rateškega učitelja nadzorovat. Nad tem so vsi Rateč; ni stud izrazili, in tudi tedanji c. kr. okr. šolski nadzornik g. S. Kese. Ker že o učitelji govorim, naj Še povem, kakšna je v Ratečah Šola. Posebnega šolakega poslopja tukaj nemarno. Za šolsko sobo imamo staro farovško klet, katero je g. župnik v ta namen brezplačno prepustil. Ta klet, ali če hočete, šolska soba je zelo m i ]ln n v v primeri s številom (nad sto) šolskih otrok. Otroci so po klopeh natlačeni kakor slaniki v sodu. Soba zelo moči, zrak v njej je, posebno po leti, kužen, zato se ni čuditi, da noben učitelj ne ostaoe dolgo pri nas, ker se vsak boji, da bi Bi ne pokvaril zdravja. Sedanji učitelj gosp. Strel je komaj pol leta tukaj in že se je v tej beznici pokvaril zdravje, da že od Velike noči ne more službe opravljati. Kedaj si bodo vender omislili naši srenjski očetje novo šolo? Srenja ni tako revna, da bi ne mogla nove šole sezidati. To je le neodpustljiva nemarnost in popustljivost županova. Toliko srenjskih „gmajn" in lesovja iz srenjskih gozdov je že prodal, da bi bili lehko že dve šoli sezidali, pa še jedne nemamo, denarja pa v „ta železni" tudi menda ni več veliko. Ljudje se za ušesi praskajo, in povprašujejo, kam je denar prišel. Kako bo naši srenjski „maŽi" modri, svedoči tudi iti le. Tri revne, Rateške družine so so živele s tem, da so v tukajšnji Planici kredo kopale in prodajale na razne kn Jenko. Tujci: dne 28. maja. Pri Nlonu : Bradač z Dunaja. — Dr. Rak iz Maribora. — Canigliaro iz Trsta. — Couvrant iz Pariza. — Ba-rina iz Benetk. !Jn MmIIAI: Dr. pl. Pozzi z Dunaja. — Griinhut iz Gradca. — Lowy I Dunaja. — Latzko iz Budimpešte. — Blilh /. Dunaja. Umrli so v IJuhljmil : 26. maja: Josip Stenzel, hišni posestnik, 78 let, Rožne ulice št. 2.r>, za oslabljenjem v starosti. V dežel nej bolnici: 25. maja: Anton Kocmur, delavec, 38 let, za slučajnim poškodovanjem. Poslano. lianklians „Leithu", Wicn, Schottenring Nr. 15, izdala je sto strani obsezajočo brošuro (katero pošlje na zahteva-iijo zastonj), v kateroj so pregledno in popularno ter natanko razložene vse pozicije avstrijskega kurznega lista. Ta brošura jo neobhodni voditelj za vsakega, ki se zanima za avstro-ogerske vrednostne papirje, evropske srečke itd., in razjasnuje najrazličnejše načrte žrebanja, o šausah za dobitke, seknriteti, amortizaciji, kurznih premembah, kuponih in davku od ulog in špekulacijskib papirjev, srečk itd., in sploh vse, kar upliva na evropske borze. Delce mora biti vsakemu pravi kompas, kjer potrebuje sveta, pri nakupovanji, prodajanji ali menjanji vrednostnih papirjev, ali pri primerjanji njih kurzov, rentabilirete in vreduosti, ter je zato trajne vrednosti. Borzni, žrebovalni in finančni list „Leitlta" je gotovo jeden najboljših strokovnjaških listov naše države, ter je že v neštevilnth skušnjah pokazal svojo nezavisnost, odkritosrčnost, resnicoljubje ter toplo zanimanje za privatno občinstvo, ki je navadne) brez vsakega vodila, ter bi bilo odveč ga hvaliti. „Lcitha" izhaja vzlic svo-jej dosedatijej obilnoj vsebini v povekšanej obliki in prinaša popolna in avtentična poročila o žrebanji vseh tu- in inozemskih papirjev z navadno skrbnostjo, ravno tako obravnava vse kurzne listine srečk, inozemskih In kakeršnih koli Vrednostnih papirjev, v „boizncm razgledu" obravnava pi.-ložaj evropskega trga vrednostnih papirjev jako obširno, dajo informacije, svete in pojasnila v jako obširnej meri, ter prinaša mnogo strokovnjaških spisov o emisjah, zavodih in njih bilan ah, denarnem trgu, inostranskih borzah, poročila o državnih papirjih, bankinih, transportnih, zavarovalnih in industrijskih društvih, občnih zborih, rentabili-tetne in primerjalne tabele itd. Meteorologično poročilo. ga Čas opazovanj a Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo M o-krma v mm. «• •? a 7. xjutra| 2. pop. 9. zvečer 736'73 mm. 733 87». 733 43 mm. -f- 6 3C si. svz. ■4- 19 6'C si. svz. + 13 6 C si. svz. megla jas. jas. 000 mm. * a ai 5» 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735 13 mm. 733 67 mm. 734-49ibhi. ■4- 11 3°C si. szh. -4-19 4đC si. jzh. + 12-8° C si. vzh. obl. d. jas. obl. 5-80 mm. dežja. nreonia temperatura obeh dnij j< -f- 14-5°, za 3 1° in 20° pod normalom. IDuLio.soslca. borz,:, dne 30. maja t 1. (Izvirno teletrraiično porocilrv.) Papirna ren a . . . . ..... Srebrna renta .... . . Zlata ren........ . 5°/„ marčna renta......... Akcije narodne banke ...... Kreditne akcije...... . . London . ..... ... Srebro ........... Napol.. ........... C. kr. cekini.... ... . . Nemške marke ..... 4°/0 državne »rečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/,...... 4 m n D » — •« .... „ papirna renta 5*/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4Vi°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a. v. 80 gld 60 ter. 81 35 102 _ 95 * 90 863 — • 309 H 30 122 30 • — - 9 * 70«/, n S 75 59 - 75 124 — 172 — n 102 m — 122 65 92 05 t 88 n 70 104 n 50 4 115 n 50 122 n 25 g 108 40 107 | — r 176 9 50 n 19 n — n 114 n 25 221 — Pretužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubljena hči, oziroma sestra, svakinja in teta, gospica W £k S3T X, v ponedeljek 26. maja ob 11. uri dopoludne po dolgi in mučfii bolezni, previđena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Sv. maše zadušnice se bodo bralo v farni cerkvi. (363) V Vipavi, dne 27. maja 1884. Josip Bernot, c. kr. davkar, oče. Josip Dolžan, Adalhertina Dolžan, c. kr. telegrafič. uradnik, roj. Bernot, svak. Mimi, učiteljica, D:ona Dolžan, Josipina, unukinja. sestre. Trgovski pomočnik rn protlajaluieo z mešanim blagom, z najboljšimi spričevali, v sprejme se takoj z ugodnimi pogoji. Prednost imajo oni, ki so popolnem vajeni |>ro«lai«» usn a. Ponudbe pošiljajo naj se na upravništvo „Slovenskoga Naroda"._*__(365 —1) V c. kr. smodniški tovarni v Kamnika je mrva na travnikih v obsegu od 15l/4 hektarov (goveja mrva) z dvojno košnjo za leto 1884 rxa- ;pxođ.ao- (361 -2) BANKHAUS „LEITHA" (Hatmai), Wien, Schottenring 15, vis-a-vis der Borse. tHJtr bcrfenbcu ciu Scbci Himni (nuf SHeilaiigen), to taiiflf btv iBorratb reiđ)t, flratl« uub fvanCO Utlfm Jfoe6«n erfdiinieite, (jfidul tuirfififlc, mlin.tcU-rirfie uiift intrreffautf Wrod|>irc fammt Huluerfal-^UerlofHiig«' 5JjrnIcu6cr (ion Čtitett, 43. 'Jluflnnf) SDičfes . • ftir Kapital, Sparanlage, EfTecten-Speculation, sowie Losbesitzer, S*K«ttttrt« uub »«iirf*.oiitcvcffcnteit, grofic mtb ttrine ft.H>ltnliftcn, Sufritntc, »parfnffen iinb Vritoijte fllei4 itulfbi-inncii&e uub iiiieiilticlu-lirtic DJetlOjen, i'ou meljt ali 800 JjcrBorragcnbcu 3oiltttttietl beB Jio unb aiioinHDed __am-vtemiciib bcivvodjcu, Uitit ali © jmlf trener C o 111 p » » m bmd) allc Bpflttonen bri< oft.ui-idufrfifii iSiiiubt.itteS, biettt famrnll. euroDSIfAeu 8jf = 3picUiiatte (alUDopetO, aUt, _T>ntcn n. eriaiiti-riinneit iiiv: HmortlTotlon, Hmabl. 2fcuritat u. ©efeii b«v bfterrcidjifd)«iiiinar. »ttlMepajBlcee,, S StuatOvciiteii. «ofc. Wruiihciuinftiuirt<*=Ol3llflat., '4)frUfe, »4»tiorUntcn, Metle« bet »ai«., Iianfl-, wpovt- u. 3irtuftritoefenf4. Urotenic, ertlott bic Bbrtbeilc bee COimcc »Kci« gtgciiUbcr bni Jlflđjtflellen bor V***}**' unb Mu»Ionb#.iaBrf{ erl«utrrt Irtmnitlirtie (Cfttlbittationitl b«- CStcutatlon, Muvtdit bu- limgjlen nnrti)fdjaftli*eii Bctianifk'. t*iumerilon. *tcvft«mtnrtmnn ber »abiu-n. H\pecte», ©ildiiften. aiuibeubcii ber 3«ititute ic. -3m «n|o5tnf|l liioiait cmi"'iM|U'n h»r bal jtliuiineinent aitf bafl beft«ii!arii1)tetf, biUigfte uub reidibnltigfte fiiinncielle, IJorsen- and Verlosungsblatt „LEITHA". DoMflbc, onerfaunt ali iim.nrteiifrfieii uub .^»iffcu^aftcS 3nformation8-3ournor, bcrall)ft bei Kauf, Umlnufrt) Ultt »»erloiif »on ftimbđ . ^(iiinne- »"b G\>eculation»»apUveit uub Of^eidniet atle fUr ble Jntnenentiii KniiftnSniRtbni 9lađjctd)ten imb Otfcbebtuiiaeil ouf ooIteiuiriDldiaftiiđiem (»Mett, be« £anbeIS uub ber 3nbujlcie iliett= X ^elicubftc aiiformotioneii toftenfte«. 9attltSQi Ig blofi fl- i"«1 VofUiifnibung. ^robceremplave grat«3 unb franco. ^ntw J mentl ftltnen mit Itbem SEage beflinnen. - Sa« «anfl)au« „Seitba" uoUfuljct atte m« Sad) Mni^lagigen^lufttage, fottne Orbre« i' li r <1 i c Hiencr IS o r k c "VP ju f( ntageitoeđ eu mir aud) iu aUen © b e c n I a t i o n tf f o r m e 11. 55iHmien, Gon|ortiaf», loufdjobetotionen, k. eract unb rccU ju Cvigiimlcurfeu g«ne" mhfiigi; !Bcbe«ung uiib geringe Vrouifiott. ^BF" Vors^Iniss«' »uf Wertlipaplcre bi« nuf SOeiterffl m bluc S* „ .^inini pr.. anno(gebubteni u. brooifiouofrei) iu groBftrn SBetragen, bi« ju ao°/o be^SutSttertfteJ- Lastnina i n tisk -Narodue Tiskarne' i 21