Poštnina plačana v gotovini

Leto V. — Št 37.
Ljubljana, 16. septembra 1949
u
Naj živi zgodovinski dan železničarjev, dan borbenega pregleda sil in dan pobude za še večje, nove delovne zmage v izgradnji socializma!
E Z E S 1 N D l K A I 0 V SLOVENIJE
Mesečna naročnina 12 din Izvod 3 din
	■■■H IHHH MKKSSSSk		
	I	M pg		
/
Pred sto leti je adpeljal v Ljubljano prvi Vlak. To je bilo 16. septembra 1849. Nekaj Hiesecev poprej, leta 1848, je umrl genij slovenskega duha France Prešeren. Na predvečer prve pariške revolucije, prav tako leta 1848, sta Marx in Engels prvikrat zaklicala v svet bojno geslo delovnih ljudi: »Proletarci Vseh dežel, združite se!« Eno leto poprej, v novembru 1847, je mednarodno delavsko združenje »Zveza komunistov« na svojem kongresu v Londonu naročila Marxu in Engelsu, da izdelata partijski program. Tako je nastal sloviti »Manifest Komunistične partije«, ki jc v pariški junijski vstaji leta 1848 prvikrat v zgodovini organizirane razredne borbe vzpodbujal pariške komunarde v oboroženem spopadu % izkoriščevalci delovnega ljudstva,
rav v teh časih je pričela bogata buržoazna nag o polagati železniške tire od mesta do mesra. Gradili so jih delavci, tisti ljudje, ki jih je sama sebi rodila kot smrtne sovražnike, er je pos avila sebi nasproti nov družben la-tiea razred modernih delavcev, proletarce. »Manifest Komunistične partije« je bur-zoazija sama prevažala s svojimi vlaki, ki so imeli vsak dan večjo hitrost. Spočela je sredstva, s katerimi je prevažala čete, bataljone in cele armade delavcev na postojanke, kjer s® bo morala prav kmalu sama boriti z vojsko, ki jo je sama rodila in spočela.
Človek vse zmore in vse zna. Človek je Zavojeval ogenj, vodo in zrak in njegov ustvarjalni duh vrta in vrta vedno dlje in dlje. Sto let je v zgodovini človeštva malo, pa Vendar je v teh zadnjih sto letih proizvajalna sredstva tako izpopolnil, da so nastali v druž-enih plasteh narodov tolikšni revolucionarni premiki, kakršnih ni moglo biti v dobah primitivnih orodij in naprav. Parni stroj je s svojo parno piščalko dokončno odžvižgal fev-ahznin in začel klicati navkup proletariat VSega sveta, žvižg parnega stroja je pomenil slavospev kapitalizmu, istočasno pa tudi že ajegov smrtni spev, kajti čim več strojev ustvarja, tem več je proletariata, ki bo v kratkem času po vsem svetu postal izvrševalec »Poroke Marxa, Engelsa in Lenina. Pred sto eti so se vse stare sile Evrope združile za sveto gonjo proti novemu strahu-komunizmu. esarji in kralji, papež in škofje, patriarhi in ei'viši, vsa reakcija je hitela graditi jez proti Vraščajočemu novemu, delavskemu razredu, aJii z vlakom je hitela ideja revolucionar-6 borbe za pravice delovnega ljudstva od me-a do mesta, iz dežele v deželo, železnice so ukor žile utripnice povezale gibanje prole-ai’iata Evrope in vsega ostalega sveta. v kcta 1803 je zgradil Rihard Trevithiek pr-
Parno lokomotivo, ki je vlekla dvajset ton. Porabljali so jo za prevoz premoga v wale-j.*®m rudniškem okrožju. A leta 1829 je spe-ala slovita Stephensonova lokomotiva prvi »bl^ki vlak iz Manchestra v Liverpool z je azno« hitrostjo 25 km na uro. še tisto leta s, 5>adla cena angleškemu premogu za 70 od-mitov. Parni stroj je postavil kapitalistično ^»spodarstvo na težko preizkušnjo, kajti brez-Sfia konkurenca kapitalistične trgovine je °biIa kolesa!
železniško omrežje se je od tega časa na-razpletalo po vsej Evropi. Vedno bolj ra-mdustrija je zahtevala vedno več pro-lez sre(lstev. Kapitalizmu je postala že-je. J’l!ca eno najbolj uspešnih sredstev za šir-sti^n SV°je Sospodarske in politične nadobla-j ' Gospodarsko, politično in kulturno zavo-leZjaNe tujih dežel, svetov in narodov je že-tal£11Ca 110sPešila, pospešila pa seveda prav te)a.ras* Proletariata, ki je v tem novem veku °bra?<e postajal bolj in bolj sposoben in iz-rev„feib s tem pa tudi vedno bolj zaveden, voluconare,, in borben.
co si, °.c**ve avstrijske vlade, graditi železni-Pisovnr1 iCel^e ‘n Liubljano do Trsta, ni prižel t - nakloi|jenosti do slovenskih de-s°m mve^ "e gospodarsko političnim intere-to seP®Vezati Prestolnico monarhije s Trstom, pravi z morjem, s tem pa tudi odpreti
neoviran pohod germanizaciji proti slovanskemu jugu. Prva gorska železniška proga v Evropi, ki je peljala z Dunaja čez Semmering Sprva do Gradca, je bila zgrajena že leta 1844. Graditev železniške proge do slovenske meje in dalje po slovenskem ozemlju je naletela na težke terenske ovire. Premostitev pesniške doline je na primer zahtevala zgraditev počehovskega predora. V treh izmenah je gradilo ta sektor proge nekaj tisoč delavcev skoraj dve leti. Predor je požrl 6 milijonov opeke in čez 20 tisoč kubičnih metrov obdelanega kamenja. Prvi vlak je v Celje pripeljal 22. aprila 1846. BIeiweisove »Novice« so takrat takole pisale: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cvetoči verti bili, zdaj kolodvor stoji, velikansko kot kakiga kneza poslopje, gre železnica — železna cesta in hrumijo železni sloni, hlaponi imenovani.«
Gradnja proge od Celja do Zidanega mostu in do Ljubljane je bila najtežja. Zidani most je bil v tistih časih važno savsko pristanišče, kjer so naložili na leto do 1 milijon centov stare teže blaga, saj je bilo brodarstvo takrat v polnem razmahu. Seveda je brodarstvo med Zalogom in Zidanim mostom z dograditvijo železnice popolnoma prenehalo.
Progo od Celja do Ljubljane je gradilo 40.000 delavcev. Delali so po 13 ur na Man. Dnevno so zaslužili do 36 krajcarjev. Graditev proge od Št. lija skozi Celje in Ljubljano do Trsta je trajala 14 let. Ker se je avstrijski erar, ki je progo gradil, finančno popolnoma izčrpal, jo je prodal z vsem inventarjem vred mednarodni finančni družbi za 100 milijonov goldinarjev, čeprav je stala graditev celih 250 milijonov.
Železnica je povzročila v življenju našega naroda silovite spremembe. Zbližala je ljudi daljnih krajev, ker je bilo potovanje z vlakom hitrejše, cenejše in udobnejše kakor s poštnimi kočijami, železnica je omogočala nagel prevoz blaga, prirejanje ljudskih taborov in izletov je bilo laže In enostavnejše. Železnica je nadalje zaposlila na tisoče in tisoče novih ljudi, strokovnjakov in nameščencev, delavski razred Slovenije pa se je s tem pomnožil z novimi, strokovno visoko izobraženimi kadri, ki so dali v obdobju začetkov delavskega gibanja pri nas mnogo revolucionarnih borcev. Z železnico pa se je seveda pohod germanizacije slovanskega juga stopnjeval.
Kratek oris zgodovine železnic na slovenskem ozemlju nam pove, da so prvo železnico skozi Slovenijo gradili v treh etapah. Od Gradca do Celja od 1843 do 1846, od Celja do Ljubljane od 1846 do 1849, od Ljubljane do Trsta od 1849 do 1857. Največji gradbeni objekti na tej progi so mariborski železniški most, pet predorov v ilovnatem terenu med Št. lijem in Celjem, premostitev Ljubljanskega barja in dvonadstropni 590 m dolgi borovniški viadukt, ki pa ga danes ni več. Gorenjska železnica je bila odprta 14. decembra leta 1870. Huda borba se je vršila za Dolenjsko železnico, ker so prevladovale težnje avstrijskih kapitalistov in so se pri trasiranju kaj malo brigali za gospodarske in kulturne potrebe prebivalstva. Progo Ljubljana — Kočevje so odprli 28. septembra 1893, progo Grosuplje— Novo mesto pa 1. junija 1894. Ker ogrska vlada nikakor ni dovoljevala priključka Dolenjske železnice na Karlovac, je morala Bela krajina čakati še 20 let na železniško zvezo. Šele 27. maja 1914 je peljal prvi vlak preko Gorjancev v Črnomelj in dalje na Hrvaško.
Kamniško progo so zgradili zaradi državne smodnišnice 28. januarja 1891. Zvezo med Dravogradom in Celjem so začeli reševati že leta 1856, toda železnica je stekla tod šele leta 1880. Ozkotirno konjiško železnico so odprli leta 1892, progo Slovenska Bistrica po-staja-mesto pa leta 1908. Vrhniška železnica je bila izročena prometu 24. julija 1899, leta 1902 pa je bila dograjena lokalna železnica Gorica—Ajdovščina.
Ljutomerska proga je bila dograjena leta 1890, zdravilišče Rogaška Slatina je dobilo
železniško zvezo 31. decembra 1903, Murska Sobota pa preko Hodoša 26. junija 1907.
Gradbena dela Bohinjske in Karavanške železnice so trajala 5 let. Prvi vlak je peljal skozi Bohinjski predor 19. julija 1906, skozi karavanški predor v Podrožeo pa 30. septembra 1906. Tržiška industrija se je priključila na železniško omrežje leta 1908, istega leta pa je bila odprta tudi proga Trebnje—Št. Janž.
V stari Jugoslaviji so zelo malo gradili. Progo Ormož—Murska Sobota so odprli 22. novembra 1924, podaljšek rogaške železnice do Krapine 17. februarja 1930, Tržišče—Sevnica, ki je povezala Dolenjsko železnico z Zasavjem, pa je bila dograjena leta 1938.
Po osvoboditvi so naši narodi prevzeli proge, ki so bile zaradi srdite in nepopustljive borbe z okupatorjem skoraj do kraja porušene. Pogum in razredna zavest naših železničarjev, ki so v času vstaje in ljudske revolucije pod vodstvom naše herojske Partije množično sodelovali v najtesnejši povezavi z oboroženo borbo naših narodov pa tudi v borbi sami, sta narekovala nujnost obnoviti mladi Titovi ljudski Jugoslaviji v rekordnem času vse železnice in železniške objekte. V neverjetno kratkem času so naši železničarji ob množičnem sodelovanju ostalega dela delovnega ljudstva obnovili ves promet s tem, da so v junaškem delovnem poletu, ki mu ni primere, popravili na tisoče kilometrov porušenih železniških prog, ogromno število razbitih železniških mostov, predorov in usposobili za promet mnogo poškodovanih lokomotiv, vagonov in drugih prometnih sredstev in naprav. Razredna zaVest železničarjev, ki se je začela buditi v tem novem rodu delavskega razreda že pred domalega sto leti, se je skozi vso to stoletno dobo razvijala do zavednega, organiziranega proletarskega gibanja, ki jc končno privedlo do združitve vseh socialističnih partij v Jugoslaviji v letu 1919, ki je sprejelo vsa načela revolucionarne sindikalne razredne borbe pod vodstvom Komunistične partije. V to združeno sindikalno gibanje so se vključili tudi slovenski železničarji. Prav tega leta pa je Partija že organizirala generalni železničarski štrajk, s katerim je preprečila vojaško intervencijo proti takratni sovjetski Madžarski.
Socialni položaj železničarjev je bil v stari Jugoslaviji nevzdržen. L. 1920 so železničarji stopili v protestno stavko, v borbo proti najtemnejšim naklepom jugoslovanske reakcije, saj je bil takrat železniški minister Anton Korošec, voditelj najbolj reakcionarne stranke v Sloveniji, ki je najintenzivneje podpirala vse protiijudske ukrepe takratnih buržoaznih režimov. Spopad na Zaloški cesti dne 15. aprila 1920 je dokazal, da je prepad med delavskim razredom in jugoslovansko buržoazijo nepremostljiv z mostom »miru in sprave«. Od tedaj naprej pa vse do danes je usoda železničarjev najtesneje povezana z rastjo naše Partije kot usoda vsega delavskega razreda, ki ga je Partija od njene ustanovitve dalje spretno in nenehno pripravljala na dokončen spopad, na poslednji in odločilni boj.
Delež železničarjev v narodnoosvobodilni borbi je bil ogromen. Tudi množično streljanje in preganjanje naših železničarjev v Kra-Ijevu, v Nišu, v Zagrebu in drugod ui omajalo zavednim železničarjem vere v dokončno zrnato. Po zmagovito končani narodnoosvobodilni vojni je bila kmalu po ustanovitvi Enotnih sindikatov Jugoslavije, dne 8. februarja 1945, organizirana Centralna uprava železniških transportnih delavcev in nameščencev.
Nagli uspehi obnove našega gospodarstva v letu 1946 so postavili vse pogoje za prehod na plansko gospodarstvo, za graditev socializma. Sindikalne organizacije železničarjev so pod vodstvom svoje Partije začele s sodelovanjem z ostalimi rodovi delavske armade graditi socializem s takim delovnim poletom, kakršnega ni pomniti v delavskem gibanju. Zlasti pa se je stopnjevala dejavnost železni carjev v vseh zvrsteh njihovega dela po zloglasni resoluciji Informbiroja, ki je po zahtevi
sovjetskih voditeljev na vsak način hotela preprečiti graditev socializma v naši deželi. S prezirom do vseh lažnicev in klevetnikov so naši železničarji herojsko uresničili in presegli vse planske naloge, ki jih je minister za železnice Todor Vujasinovič nakazal sindikatom železničarjev, ko je dejal: »Mi moramo pokazati, da smo vredni visokega priznanja, ki nam ga je izrekel naš ljubljeni tovariš Tito. Povečati moramo rednost našega prometa, še bolj pospešiti obtek voz in povečati izkoriščanje nakladalnega prostora. Čimprej moramo izvršiti vsa začetna dela za povečanje propustne moči naših prog, do konca izpolniti plan popravila voz in naprej izboljševati kvaliteto dela. Uvesti moramo najbolj neusmiljeno borbo proti nezgodam v prometu, posebno proti povzročiteljem, največ proti brezvestnemu delu posameznikov. Dalje moramo povečati delovno disciplino kot enega najodločilnejših faktorjev uspešnega dela. Mobilizirati moramo vse naše znanje in sposobnosti pri izkoriščanju naših notranjih rezerv7. Ne smemo niti za hip dopustiti, da bi bil naš železniški prevoz ovira za čim uspešnejše izpolnjevanje plana. Slednjič moramo do skrajnosti povečati našo budnost, ker niti za trenutek ne smemo pozabiti, da tisti, ki nam ne želijo dobro, ne spijo!«
Naši železničarji so to izvršili. V prvem polletju 1949 jc bil plan prevoza blaga izvršen skupno s 106%. Vsak dan naložijo in prevozijo naši železničarji približno 11.000 vagonov, to je več kot Madžarska, Romunija in Bolgarija skupaj. Prevoz potnikov narašča iz dneva v dan. Vedno nove proge, ki smo jih že zgradili in ki jih še gradimo, zahteva jo vedno večje število novega železniškega kadra. Vse to, kar je ogromnega uvrščeno v obdobje naše prve gospodarske petletke, so do sedaj naši železničarji izpolnili in navzlic gospodarskemu in političnemu napadu Informbiroja tudi presegli. Ko je govoril tovariš Tito julija meseca na velikem ljudskem zborovanju v Pulju, je na vprašanje, od kod ta trdovratnost, ta polet, ta ustvarjalnost pri naših delovnih ljudeh, takole odgovoril:
»Gd tod, ker so naši ljudje v praksi pokazali, kaj lahko napravijo z lastnimi silami, od tod, ker se naši delovni ljudje zavedajo, kam gredo: ne v kapitalizem, ne na zapad, marveč, da grade socializem in svojo boljšo in srečnejšo prihodnost; od tod, ker naši ljudje sleherni dan vidijo uspehe svojega ustvarjalnega dela, ki jih spodbujajo še k večjim žrtvam, še k večjim naporom, še k večji ustvarjalnosti. Poglejte, tovariši, to borbo, ki so jo vodili naši ljudje v zadnjih mesecih za uresničitev polletnega plana! Bili so pravcato bitjto po tovarnah, po raznih ustanovah, v rudnikih, na cestah, železniških progah in v transportu sploh, na avtomobilski cesti itd. Povsod se je naš delovni človek boril z \7semi svojimi silami, da bi z delom dokazal, da gradimo socializem. Povsod je sleherni naš delovni človek, sleherni naš delavec hotel zastaviti vse svoje sile. Zares, v tem veličastnem naporu, v tej bitki za petletni plan, ki je hkrati bitka za ijstva-ritev.socializma in srečnejše bodočnosti, so naši ljudje dostojno opravili svoj izpit. Vse to nam jamči, da nam nikakršne težave, ki Bi se utegnile še pojaviti na naši poti, ne bodo preprečile, da ne bi ustvarili tega, kar smo si zamislili!«
In delež železničarjev v tej gigantski borbi; za plan je ogromen, kajti tudi naloge, ki jii plan postavlja pred železničarje, so ogromne Toda izvršili jih bodo, kot so tudi do dane izvršili pa tudi presegli, kar so Partiji, domo vini in tovarišij Titu častno obljubili izvršiti.
Tildi železničarji bodo dokazali vsemu svetu, kaj zmore delovni človek, ki zaupa svoji ljubljeni Partiji, ki zaupa svojim v borbi prekaljenim voditeljem, ki zaupa svojemu največjemu, najbolj zglednemu, najbolj hrabremu, najbolj revolucionarnemu učitelju in voditelju maršalu Titu in ki zaupa v7 svoje lastne sile, katere mu je njegova Partija prebudila in usposobila za gigantsko graditev socializma.
Najboljši jugoslovanski rudarji, pobudniki gibanja za visoko storilnost, ki so bi>.i te dni zbrani v Beogradu, so obiskali tudi maršala Tita. Maršal Tito jih je prisrčno sprejel in ostal z njimi v razgovoru polne tri ure. Ob tem obisku, s katerega so naši najboljši rudhrji odnešli najgloblje vtise, jim je maršal Tito rekel:
Zelo sein srečen, ker morem pozdraviti naše rudarje, najboljše med najboljšimi pri naši socialistični graditvi. Vi ste, tovariši rudarji, za nas dragoceni delovni kolektiv, ker preskrbujete s prčmogoih ih rudami našo industrijo in naš promet, ki zahtevata vsak dan več in več prefllofja ter rude. Naloge, ki jih prejemate, rešujete z visoko zavednostjo in delovnim junaštvom, s svbjimi mišicami pa vam je uspelo in vam tišpčVa nadomeščati pomanjkanje mehanizacije v naših rudnikih. Vi ste zgled za naš delavski razred in vse naše delovne ljudi, kako se morajo boriti, kajti to gibanje za visoko storilnost dela in ta polet, s katerim delate, sta prav tako važna v tej borbi za zgraditev socializma, kot je bil med vojno pomemben zgled, ki so ga dajali posamezni borci ali cele enote v borbi za svobodo in lepšo prihodnost narodov naše države.
V	tej borbi, ki jo danes vodimo, ni dovolj, pokazati samo hrabro srce, ampak je treba pokazati tndi visoko zavednost in dati svojo telesno moč. Vi ste to, tovariši, storili in dali s tem zgled drugim delavcem tako v rudnikih kakor tudi v tovarnah in povsod, kjer delajo, da vas posnemajo. Vaš zgled ima vedno večji razmah, je vedro širši. Prizadevajte si, tovariši rudarji in drugi borci za visoko storilnost dela, tvorci socializma, najboljši med najboljšimi, da boste šli še dalje v tej borbi za zmago, za našo zmago, ki je v tem, da izpolnimo petletni plan in ustvarimo socializem.
Razgovor je bil zelo živahen. Maršal Tito se je zanimal za vse: za življenjske razmere rudarjev, za njihovo življenje v preteklosti, za sedanje delo, za norme in je poudaril potrebo, da je treba predvsem dobro paziti na zavarovanje rudarjev pri delu. na njihovo varnost. Rudarji so odgovarjali na vsa vprašanja iskreno, prisrčno.
Potem je maršal Tito rekel:
V	vsej propagandi, ki jo vodijo Članice iniormbiroja proti nam, ni, tovariši, ničesar pametnega. Je tudi propaganda, ki je spretno preračunana in vešča, da vsili tudi laž kot verjetno. V tej pa so samo neverjetne neumnosti, ki se jih bodo nekega dne sramovali, kolikor se lahko sramujejo.
Kar zadeva 'nas, si nismo mogli misliti, da bomo morali nekoč dokazovali v socialistični državi, da je belo — belo in črno — črno. Toda, glejte, prišel je ta čas, ko moramo dokazovati neizpodbitna dejstva. Vendar korakamo po svoji poti: dajte več rude, več premoga, kovinarski delavci bodo dali železo in druge kovine, lahka industrija bo dala več izdelkov za široko potrošnjo in vsi drugi na svojih sektorjih dela bodo dali čim več kolikor mogoče boljših svojih izdelkov. Sedaj ustvarjamo bazo, ki bo omogočila, da se bo jutri življenjska raven z veliko hitrostjo in mnogo močneje dvigala. Danes še ni mogoče občutiti vseli in popolnih dobrot tega, kar gradimo, in moramo se še zelo truditi. V letu, dveh, zlasti pa v drugem petletnem planu bomo že občutili dobrote teh naporov, ki iik danes vlagamo v socialistično graditev svoje države. Zamislite si, tovariši, koliko laže bo vaše delo, ko bomo mehanizirali vse rudnike, ko bodo oskrbljeni z najsodobnejšo tehniko. Vaše delo bo tedaj kot pesem, delali boste lahko in manj. Ne bo vam treba biti v rovu osem ur, temveč šest ali pet, schsoma pa tudi manj. To pn veliko pomeni. To je tisto, za kar se ljudje bore.
Hoteli smo, da bi naši narodi čim-prej občutili, kaj lahko da socializem, da bi cini popolnejša vrednost naših dobrin, nfiših proizvodov ostala pri nas, v naši dtžavi, ne pa, da bi naše bo-gaštfO šib na drugo stran. Naše ljudstvo	tovariši, ni zaslužilo. To je
ljndštvo, ki je stoletja trpelo, to je ljudštvo, katefega delavski razred je imel vedno neverjetno težke življenjske in delovne pogoje. To je ljudstvo, ki je dalb v tej vojni strahovite žrtve in šlo v borbo ne samo, da izžene okupatorja, temveč tudi, da si ustvari boljše življenje. Nam pa so rekli, namesto da bi pokazali razumevanje za to naše ljudstvo: »Kaj hočete z industrijo? Če rabite stroje, jih vam bomo dali, vi pa boste nam dajali rude in drage surovine.« To pomeni jasneje
rečeno: Tu imate sir, mi bomo pa vzeli smetano.
Ko je potem govoril, da je socializem mogoče ustvariti samo z najbolj strogim spoštovanj čm in uporabo načel markeiz-ma-leninizma, je nadaljeval:
Jugoslovanski narodi niso krivi, da jih je 16 milijonov, ne pa 200 milijonov, toda, lahko So ponosni na svoj delež, ki ga dajejo s tem, da praktično uresničujejo socializem, in na visoko socialistično zavednost velikanske večine delovnih ljudi naše države.
Danes je v Jugoslaviji komaj mogoče najti minimalno število ljudi, ki bodo iz popolnoma osebnih razlogov rekli, da nasprotujejo socialistični graditvi, zato pa imate na drugi strani 90% naših ljudi, ki hočejo zavestno iti v socializem in gredo v socializem. Niso to samo komunisti, temveč naši člani Ljudske fronte, naši delovni ljudje, ki so se z dejanji prepričali, da lahko nstvarimo socializem in ki že danes vidijo rezultate. Tega, tovariši, niso dosegli v nobeni državi, razen v Sovjetski zvezi.
Vendar so naše gostojanke sedaj, kakor se to reče na fronti, nezavzetua trdnjava. Opravljajte mirno svoje delo in dokažite z dejanji pravilnost naše linije, pravilnost in koristnost našega dela. Pravijo, da gremo v kapitalizem. Pozivamo jih, naj pridejo m pogledajo in skušajo pri nas__najti potrdilo za to, kar govore. Na široito odpiramo vrata vsakomurkdor noče pošteno priti in se prepričati, kaj pri nas delamo in gradimo. Naj pridejo m vas vprašajo, ker jim boste vi odgovorili prav tako dobro kakor tudi jaz; odgovorite jim s tistim, kar gradite, z dejstvi in recite jim: Poglejte naše tovarne, naše kidrocentrale, naše nove ceste, poti, železnice itd.
Vsi skupaj smo en delovni kolektiv. Jaz delam na enem, vi pa na dragem mestu, toda nikomur od nas ne sme biti žal truda, pa tudi ne življenja, če je potrebno, da bi dosegli smoter, ki smo si ga postavili. Pri svojem delu se nismo prav nič zmotili, vse, kar smo delali, smo v glavnem pravilno postavili in to smo kot. pravilno dokazali tudi z dejanji. Zakaj bi omahovali sedaj, ko vidimo perspektivo? Iz držav Iniormbiroja pa nas hočejo omajati, tovariši, govorili so nam, kako grešimo, pa so med drugim postavili tudi vprašanje Ljudske fronte.
Ljudska fronta pa je prav tisto novo, kar je dala naša ljudska revolucija. Niti Sovjetska zveza ni mogla, to lahko pogumno trdim brez pretiravanja, v tako kratkem razdobju dobiti tako velikansko množico državljanov, pri katerih bi prevladovala enotnost misli in akcije. Mi pa smo to storili. Sedaj nam hočejo porušiti prav to, eno največjih pridobitev, Ljudsko fronto, s katero nam je uspelo toliko doseči. Komunistična partija, tovariši, sama zase, še ni dovolj. Komunistična partija ni sama sebi smoter; ona je organizacija avantgarde. delavskega razreda, vodilni odred, ima vodilno vlogo. Od iznajdljivosti in sposobnosti Komunistične partije, od njene revolucionarne sile, od stopnje njene sposobnosti, da obvlada znanost mar-ksizma-leninizma in jo praktično izvaja, je odvisno, v kakšnem obsegu lahko razširi svoj vpliv na široke množice. Nam pa ni samo uspelo razširiti njen vpliv na široke množice, ampak tudi ustvariti in izoblikovati njihovo organizacijo. Naša .Ljudska fronta je krepka organizacija,. dvakrat boljša in močnejša, znotraj mo-nolitnejša in celo bolj prežeta z. marksizmom - leninizmom, kot pa je recimo madžarska Partija, ki je dp včeraj imela kakih 190 članov,. sedaj pa je naenkrat prekoračila milijon.
Naša Ljudska fronta je nova oblika združevanja delovnih ljudi . pod vodstvom Komunistične partije, ki korakajo ne nezavestno in pod pritiskom, temveč zavestno za Komunistično partijo in zavestno vidijo jasne perspektive boljše prihodnosti.
Nato se je maršal Tito dotaknil primerjanja maloštevilne ameriške in angleške Partije z našo Partijo, ki vodi državo in ljudstvo 16 milijonov ljudi, o čemer je bilo govora v nedavni sovjetski noti, nakar je v tej zvezi rekel:
Najboljši rudarji Jugoslavije Ibrahim Trako, Zagorišek Anton, Petek Alojz, Alija Siroianovič, Nikola Škobič, Risto Mijatovič in Anton Bičič
Ce se že tako nesmiselno primerja, potem je treba vedeti, da morajo biti, če ima kdo nalogo zamenjati svoje vodstvo, to samo naši ljudje in nihče drhg. Naši ljudje v državi doslej niso postavili tega vprašanja, da se odstrani ta ali oni posameznik, ali vse vodstvo, različni Rakosziji, Pankerji in drugi pa ga postavljajo. Oni nimajo te pravice. Če naše delovno ljudstvo vidi, da posamezni voditelji-komtinisti niso dobri, potem jih je treba zamenjati. Tu ni pardona. Prav tako, kot se n. pr. zamenja vodstvo podjetja, da bi to podjetje bolje delalo. Naše ljudstvo pa ni bilo vprašano, če je treba, in koga je treba zamenjati, da bi prišel kdo drug.
Poslušati moramo glas našega ljudstva tukaj. Kajti za koga gradimo socializem v svoji državi? V prvi . vrsti za nas, za ustvaritev boljšega življenja naših ljudi. To, da hočemo ustvariti našim delovnim ljudem srečnejše življenje, ni nacionalizem. Ukinili smo kapitalistični sistem, pregnali buržo-czijo, ji vzeli tovarne itd. Vzeli smo ji materialno podlago in jo dali ljudstvu v roke. V vaših rokah so danes rudniki, v vaših rokah so tovarne, v vaših rokah je vse gospodarsko življenje, ki ga morate pravilno voditi od spodaj do zgoraj. Vi imate pravico odstranjevati in postavljati ljudi!
Ko je poudaril pomen enakopravnosti med socialističnimi državami, zlasti v gospodarskih odnosih, in obsodil poskuse revizionizma znanosti marksizma-leninizma, je maršal Tito rekel:
Mislim, da je zasluga naše Partije prav ta, da je opozorila, da gre pri vsem tem za teoretično pačenje in revizionizem. Zasluga naše Partije je v tem, da je imela pogum — in to je lahko storila po zaslugi svoje monolitnosti, reči: ne, taka pot je nepravilna, treba je iti po tej poti, po kateri. hodimo mi ob novih razmerah po vojni. Mislimo, da že sam obstanek Sovjetske zveze, kot velike socialistične dežele, pomeni močan či-nitelj, ki omogoča, da se v številnih državah razvijajo napredne sile in zmagajo. Ni potrebe, da bi se Sovjetska zveza vmešavala v notranje stvari držav, ki grade socializem, ker to samo škoduje. Mi moramo torej razčistiti te stvari z njimi in zgraditi socializem v svoji državi ter reci tako, kot je to nekdaj rekel Lenin, boreč se proti Trockemu, da je mogoče ustvariti socializem v eni državi. No, danes je že dokazano, da velja to tudi za majhne države, kakršna je naša, če je večina naroda zavedna in pripravljena na različne napore. Se pravi, da se moramo boriti za uresničitev našega petletnega plana . in zgraditev socializma ter reči: Glejte, ni nam samo uspelo zgraditi socializma, ampak nam je to uspelo tudi proti vaši volji, s svojimi lastnimi silami. In nobene bajke ga ne morejo uničiti, ker je tukaj, kri in meso življenja naših ljudi. Na ta način bomo razčistili sporna vprašanja.
Ko pa gradimo socializem, tovariši, se moramo zavedati, da velikansko prispevamo drugim majhnim in velikim državam, ker dokazujemo, da so v vsaki državi posebej, če je vodstvo sposobno pojasniti delavskemu razredu pravilno linijo, sile, ki lahko s svojo borbo prinesejo novo družbeno ureditev.
Mi imamo, tovariši, globoko prav in to bomo dokazali, toda borili se bomo in borimo se tudi na teoretičnem področju. Vi, rudarji in vsi drugi naši delavci ter delovni ljudje pa ste tista armada, s katero se mi zdaj borimo, da z dejanji dokazujemo, da gradimo socializem. Nadaljujte, tovariši. še vztrajneje svoje delo!
Zadnje besede govora so sprejeli rudarji z navdušenim ploskanjem in vzkliki’: Hočemo! Hočemo!
Obisk deiegacMe
Preteklo sredo je sprejel maršal Tito 15 predstavnikov naših izseljencev iz Francije, ki so začasno gostje Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije ter so si še pred obiskom pri maršalu Titu ogledali že številna velika gradbišča v naši državi. Sprejema se je udeležil tudi’ predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, tov. D j uro Salaj.
V razgovoru z maršalom Titom so člani delegacije izrazili navdušenje nad vsem, kar so videli pri nas. Čeprav živijo že vrsto let v tujini, niso pozabili materinega jezika in svoje domovine, žal pa krivična gonja po izdaji brezvestne resolucije Informbi-roja na vse načine prikriva, da bi naši izseljenci v Franciji’ in drugod lahko izvedeli, s kako hitrimi koraki stopa naše ljudstvo v socializem. Med izseljenci’ so bili nekateri delavci, kot vodja skupine tov. Antonič, ki so delali v stari Jugoslaviji v takratnih tovarnah. Antonič sam je delal v bližini majhne tovarne, kjer se sedaj širi tovarna »Rade Končar«. Dejal je: »Sedaj vidim, da so v novi Jugoslaviji v petih letih zgradili 50 krat več kot v stari Jugoslaviji v dvajsetih letih.«
»Da, tovariši, je odgovoril maršal, dejstev ni mogoče prikriti z nobeno propagando. Prišli ste in videli, kaj in kako prj nas delamo. Videli ste, s kolikšno ljubeznijo in voljo grade naši
Sklep Predsedstva Centralnega odbora 2SJ
© nalogah sindikalnih organizacij pri išrieniu gibanfa za niso to pradinlithmosl dem
Predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je na svoji seji 7. sept. 1949 proučilo velikanski gospodarski in politični pomen za visoko produktivnost dela in ugotovilo, da, pomeni to gibanje, ki se je začelo v rudnikih premoga in prenaša v vedno večje število podjetij in gospodarskih panog, močno sredstvo za hitrejšo graditev socializma v naši državi. Obstoj in nadaljnja krepitev ljudske oblasti, uspešna graditev socializma v naši državi, graditev novih tovarn, njihovo dnevno preskrbo vanje z novimi tehničnimi zmogljivostmi, nenehno naraščanje proizvodnje in življenjskega standarda, dviganje strokovne sposobnosti delavcev — vse to daje materialne temelje gibanju za visoko produktivnost dela. Delavski razred naše države izraža z uvajanjem, širjenjem in izpopolnjevanjem novih delovnih metod najbolj vidno svoje zaupanje v pravilnost poti, po kateri stopamo, in svojo ljubezen do Komunistične partijč Jugoslavije in tovariša Tita.
Borba delavskega razreda naše države za visoko produktivnost dela je hkrati odločen odgovor na vse klevete in laži, ki jih širijo proti nam, in na poskuse, da bi ovirali graditev, socializma v naši državi.
V	gibanju za visoko produktivnost dela prekašajo delavci po vsej državi, uporabljajoč nove delovne metode, sedanje norme in s tem dokazujejo, kako neizčrpne so ustvarjalne sile delovnih množic, ki dobivajo v procesu socialistične graditve možnost, da razvijejo vse svoje sposobnosti in jim dajejo polnega izraza.
Inženirski in tehnični kadri dajejo s svojim prizadevanjem in iniciativo veliko pomoč širjenju, zboljševanju in vsestranski uporabi novih metod dela, s čimer daje ljudska inteligenca svoj veliki doprinos nadaljnjemu razvoju gibanja za visoko produktivnost dela.
Borba za visoko produktivnost dela ima velik gospodarski pomen, ker vodi k povečanju proizvodnje in dviganju življenjskega standarda delovnih ljudi. Uspehi na tej poti omogočajo našim delovnim ljudem, ki vedno bolj zboljšujejo proces proizvodnje, da pobijajo zastarela in sovražna pojmovanja o previsokih normah in planih. To je hkrati tudi prava pot za rešitev pomanjkanja delovne sile, ki je posledica silnega razvoja naše socialistične graditve,
V	naši državi ima gibanje za visoko produktivnost dela, ki ga je začel rudar Alija Sdrotanovič, od njega pa so- ga sprejeli mnogi rudniki naše države, vse pogoje, da ga prenesemo v vse naše kolektive in da postane stalen način dela.
Glede na velikanski politični in gospodarski pomen gibanja za visoko produktivnost dela, na možnosti in potrebe njegovega nadaljnjega širjenja, opozarja predsedstvo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, da nekatera gospodarska vodstva in sindikalne organizacije tega gibanja niso pravilno začele in se ne bore dovolj vztrajno z nekaterimi napakami. Težišče organiziranja borbe za visoko produktivnost dela leži na naših gospodarskih vodstvih Zanemarjanje te naloge dokazuje, da posamezni gospodarski voditelji podcenjujejo ustvarjalne sile delavskega razreda, da ne posvečajo dovolj pozornosti novim in popolnejšim oblikam proizvodnje, s čimer ovirajo tempo naše socialistične graditve ’ Mnogi sindikalni organi pri dosedanji borbi za visoko produktivnost dela niso pokazali zadosti vztrajnosti pri premagovanju raznih oportunističnih pojmovani in niso v zadostni meri mobilizirali delovnih kolektivov za sprejemanje novih metod dela.
Da bi s@ gibanje za visoko produktivnost dela nadalje neovirano m zvinilo, dajo predsedstvo Centralnega odbora
Zveze sindikatov vsem sindikalnim orga* nizacijam te-le naloge:	,
1.	Vsi sindikalni organi so dolži* da uvedejo vse potrebne politične organizacijske ukrepe, da bi se gibam1® za visoko produktivnost dela razširi*0 na vse gospodarske panoge. Posebno pozornost je treba posvetiti uvajanju bri-gadnega sistema. Pri tem morajo sin*" kalne organizacije dajati gospodars’**® vodstvom vsestransko pomoč in nenei®0 morajo skrbeti za pravilno sestavljanj® brigad in za reševanje vseh politicfl1" in organizacijskih problemov teh briga«’ V ta namen so dolžni višji sindikalni f gani nuditi neposredno pomoč nižjim si®' (likalnim organom. Sindikalne organih cije podjetij morajo poleg svojih nalog ? mobilizacijo delavcev dnevno pomaga" svojemu gospodarskemu vodstvu pri pf«J učevanju delovnih mest in organizadl1 novih načinov dela.
2.	Hkrati z borbo za visoko prodi* tivnost dela se morajo z vsemi sredsh1 boriti za zboljšanje kakovosti proizv«1 dov. Nikjer in v nobenem primeru * smejo dovoliti, da bi šlo povečanje pr«' izvodnje na škodo kakovosti proizvodo/ ker to ne bi koristilo, temveč škodoval« naši socialistični graditvi.
3.	Ker je pravilno nagrajevanje delav-
cev bistven pogoj za nadaljnji razvoj &' banja za visoko produktivnost dela, so«' rajo sindikalne organizacije dnevno sV' beti za pravilno izvajanje vseh ure« in pravilnikov, s katerimi so urej««1 plače in nagrade inženirsko-tehničneS1 osebja.	.
4.	Ob pravilnem odnosu do tehniei® strokovnjakov in voditeljev morajo dikalne organizacije v borbi za vis#° produktivnost dela pritegniti tehnično 'V teligenco, od česar je v veliki meri visno zboljšanje organizacije dela in popolnjevanje tehnoloških procesov p* izvodnje.
5.	Sindikalne organizacije morajo P® svetiti posebno pozornost skrbi za m® j® rialne in kulturne potrebe najboljših lavcev in takih, ki so se najbolj uveli* vili, nosilcev gibanja za visoko prodi* tivnost v naši državi in širokem pop«*' riziranju zaslužnih delovnih ljudi. Na» organizacije bodo skrbele še bolj, bodo najbolj zaslužni dobili polno Pj1 znanje in nagrade za svoje prizadevanj®'
6.	Dnevno časopisje, sindikalni dne/' nild in drugi časopisi morajo posveti*1 vso skrb populariziranju dela za visok« produktivnost dela. Pravilno organizacij« tega gibanja morajo podpreti na ta način da bodo prenašali skušnje najboljših ko' lektivov, hkrati pa opozarjali na napak in pomanjkljivosti bolj zaostalih podjetU’
7.	Sindikalne organizacije morajo P0* sebno skrbeti, da se bo gibanje za visou produktivnost razvilo v stalno
dela. V ta namen morajo ne samo
polno podporo najboljšim brigadam ,, brigadirjem, ki dosegajo izredne rc« tate, temveč morajo posvetiti vso p®2 j, nost množici delavcev, ki se požrtvo'-,.^ no bore za preseganje svojih prejŠ*. uspehov, da bi množično dvignili Pf0, jj tivnost dela. Od sindikalnih organ*3^, je odvisno, da bo postalo gibanje za ' soko produktivnost dela množično 0° nje našega delavskega razreda.
Predsedstvo Centralnega odbora Zv« sindikatov daje polno priznanje nas, najboljšim delavcem — pobudnikom banja za visoko produktivnost dela ,# poziva vse delovne ljudi naše države, gredo za zgledom naših najboljših de* cev in dajo s tem svoj polni doprm j k zmagoviti graditvi socializma v o« državi.	t j
Živeli borci za visoko produktivno dela! Živela slavna Komunistična pan" Jugoslavije s tovarišem Titom na če* ki nas pogumno in modro vodita v s« ciaiizem.
Predsedstvo Centralnega odb° Zveze sindikatov JugoslavU6
francoskih iisolienccv pri iwarsalii Titu
delovni ljudje socialistično Jugoslavijo. Naj pridejo še drugi in pogledajo. Vsakomur, ki pride z dobrim namenom, bomo omogočili, da bo videl našo državo in naše delo, nato pa naj sodi sam. Vi. ki ste po večini tukaj rojeni, veste, kakšna je bila preteklost v stari Jugoslaviji, Sicer niste videli, kakšna je bila Jugoslavija P° vojni, toda lahko si mislite, kako je kila porušena in opustošena po krvavi štiriletni borbi. Če imate tudi to pred očmi, tedaj lahko ocenite velikanski napredek, k j je bil dosežen po zaslugi enotnosti in vztrajnosti- naših narodov, žilavih mišicah naših delovnih ljudi.
Na vsakem koraku po naši državi lahko vidite velikanska dela in krasne uspehe, ki jih dosegamo brez zunanje pomoči. Tudi prej nismo prejemali pomoči, razen toliko, kolikor smo dobili od Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije kot protivrednost za tisto, kar smo dali. Za nas je bilo tudi to dobro, kajti kupili smo lahko, kar smo potrebovali. Naši ljudje so delali z vso svojo silo in uspeh je bil velikanski. Sedaj pa nam hočejo onemogočiti te velike napore in uspehe, ki smo jih dosegli, klevetajo nas in na različne načine ovirajo. Toda, taka ljudstvo, tovariši, ki je premagalo najtežje, tisto prvo revolucionarno fazo borbe, ki se je odločilo za socializem in ve, da ni drage poti razen te, ni zaslužilo, da ga klevetajo in ovirajo. Zasluži samo, da bi se drugi narodi veselili uspehov, ki smo jih dosegli v tako kratkem času.
Vendar nas to ne bo oviralo. in kupovali bomo na dragi strank \ potrebujemo. Za tisto, kar uvaža* dajemo presežek naših proizvo% rude, ki jih kopljejo naši ljudje. ^ j država ima veliko rudno bogastvo^, z njim plačujemo stroje, ki jih ® tj,
jen
žarno.
zem, in zato nam je vseeno, od Ti« prihajajo. Razen tega pa tako d
S temi stroji gradimo so<y od «
vajo tudi kapitalistični stroji, k* jih prav tako izdelale delavske t0J roke proletarcev, svojo polno yJ nost pri graditvi socializma. Pri J delovnemu "im
služijo delavcem in delovnemu "ft1 stvu. Tako gledamo na to stvar-nas je sedaj, tovariši, največja y< va v tem, da nimamo dovolj oe’% cev, niti navadnih, nekvalif icii«p' potrebovali pa bi jih na stotisoč«-yl to sedaj delamo na tem, da n® ^i>' preusmerimo proizvodnjo od e* M' zivnega na intenziven način in J^fi* noviino obdelovalne zadruge, v k3 bodo stroji sprostili delovno slyi*' tako omogočimo, da bo odšla v 1 vCl>' ne. Na leto zgradimo sto in sto ptr kih in modernih tovarn in 2urlJ'rv r trebujemo veliko delovne sile. naša največja težava.	vi)
Na koncu je marša! Tito ^ V pozdrave vsem našim i’zseljei>c	j o
Francije, ki so prišli pogledat	y
državo, po njih pa vsem druS1 Šim izseljencem v Franciji *n ^gj« francoskim delavcem, ki se prav tako seznaniti z resnico slaviji.
tri«
o JUs
ZIDANI MOST-
KOT PROMETNO KRIŽIŠČE IN NJEGOV POMEN V POGOJIH SOCIALIZMA
> je bila pred 100 leti zgrajena
eiezniška proga od Zidanega mosta j°, Ljubljane, je ta proga nastala kot l. tiste avstrijske železniške mreže, m naj bi povezala Dunaj s Trstom.
, 0 Je Vidi razumljivo, da so progo 9~. Zidanega mosta proti Zagrebu za-,®b ?r .Vi znatno kasneje, šele leta 8)6 m jo dogradili skoraj 13 let po-neje, odkar je bila speljana ta pre-
šine stare zgradbe- Zelo važna pridobitev pa bo v bližnji bodočnosti ureditev tovornega skladišča in razširitev nakladalne klančine. Dejstvo, da bo vprašanje prostora na tovornem kolodvoru ostalo še naprej nerešeno in ker stalno naraščajoči tovorni promet narekuje potrebo, da bo treba to vprašanje radikalno rešiti, lanes že razmišljajo tudi o tem. da
, elezniški trikot v Zidanem mostu zahteva od vsakega uslužbenca tega Aktiva še posebno pazljivost in vsestransko poznavanje ustroja postaje, da se promet odvija hitro in brez zastoja
j?, do Ljubljane. Takšno potrebo so - ,fat pač narekovali interesi av-
7‘«i pac narett Vjskega kapitala-
•-« išs:iio
železniške proge 5, --* tugreuu, pa je v Zidanem mo-v ,~7 v ozki soteski, prav ob izlivu i.7nje v Savo, kjer je center tega fla1ne®a železniškega vozla, prvič na-0 vprašanje, kako prilagoditi pro-
l<f|, uovim potrebam v tem tesnem t-.pL1' Avstro-ogrska monarhija te po-he takrat ni toliko občutila, zato »a Vidi tega vprašanja ni lotila, niti d-i, ni. rešila. Nerešeno je ostalo vse tre},p'1eriega razsula , čeprav so po-,5 naraščale od leta do leta.
PoznSe- do 'etv 19-31 T pol,nih f !et Zgrsd-i	ko Je ®tar'a Jugoslavija
Pov,	? nov most, ki je neposredno
prot; t • ^Frebško progo s progo v]„i1 Ljubljani, se je vršil promet z rl0V’v namsnjenih za ti dve smeri, j' o-hracanjem preko starega, pred 'sto 71 zgrajenega mostu. Z dograditvi-V, novefa . most,u, Pa seveda ni bilo j*"sil® kaj P.r;doblJeno. Izboljšala se LA , nekoliko tehnična stran
Pustil uP5e‘Ja je v Zidanem mostu k; SgS . žalostno »apuščino. Okupator, jankn zavedal, kako važno po-sto-je v Predstavlja zanj to križišče, se 'etalsV m delu dobro utrdil s proti-ta D. lltli topovi, zavedajoč se, da je Hjeo. ^etna žila važna zanj ne le za di ® ’e.osvajalne načrte, ampak tu-čey nje-gov umik- Zato je bil odločeno ?ržati to postojanko za v-sako ^UznrJv kolikor naj del j bo mogoče-*Post dJlvo je zato, da je bil Zidani sehn0Zaradi tega točka, katero so po-skora•v Poslednjih mesecih okupacije žavp l,dnevno obiskovala naša in 8kora?lska letala, zaradi česar je bilo Poruif 80 odsotkov Zidanega mosta radj 7lega in zbombardiranega. Za-Pov0,2 oinbardiranja sta bila dva loka P°PolifraieneSa železniškega mostu Prav n<Jnra porušena, tretji pa je bil Pro-st ' iužko poškodovan. Stari Prav doletela ista .usoda, saj ga je Ples tj u ta£° oplazila bomba na dveh
Pit
^t pr,,, , dake ter služi obenem tudi a VQi ni'7 ;' na postaja za tovo-rni ko-p hj j!S*n-eb ne more preko tega, ne Prostn^-n0 tudi reševala vprašajo v	razmer, kakršne vi a-
- ra-1^.......-
?Pga crte »tj "
v bližnji bodočuo-
fed opornfzid S oCI?' da se bo raz-
Uma ‘E’.
°Skine-postaje
^ ^odba. Cžas^riviJ!
fm Prizidek postaje do
bi premestili in uredil; velik ranžirni kolodvor in skladišče na prostoru nekje izven Zidanega mosta, vendar v njegovi neposredni bližini nasproti Radeč, kar bi pomenilo veliko pridobitev za tovorni promet, razbremenili pa bi s tem istočasno tudi železniško postajo v Celju in Sevnici.
IZREDEN POLOŽAJ ŽELEZNIŠKEGA
TRIKOTA V ZIDANEM MOSTU ZAHTEVA IZKUŠENE USLUŽBENCE
Že s samo izgradnjo četrtega tira na osebni postaji v Zidanem mostu, se bo znatno izboljšala propustna moč same postaje, povečala se bo varnost prometa, na drugi strani pa bo tudi manipulacija, ki ob sedanjih pogojih ovira eksped-i ti vnosi, postala lažja in hitrejša. Vprašanje prostora in kombinacija dveh postaj — osebnega in tovornega kolodvora — v obliki trikota, kjer se za vse tri smeri
usosobljeni kadri, ki lahko vršijo službo samostojno, kažejo uspehi, katere so dosegli samo letos, ko so usposobili 8 uslužbencev za premika-če in zavirače, 2 za vozopisno službo, 3 za skladiščno službo, predvideno pa imajo, da bodo letos usposobili še 5 kr-etnikov in premikačev, 5 voz op is ce, 2 telegrafista in 3 sprevodnike za vlakovodje.
Postaja Zidani most plana prevoza potnikov ne dosega. Nasprotno pa plan prevoza blaga stoodstotno dosega. Prav v tovornem prometu je Zidani most letos v primeri z lanskim letam dosegel kljub vsem težavam pomembne uspehe. Zadrževanje voz, ki je znašalo še lansko leto 25 ur, se je v letošnjem letu stalno zniževalo in padlo letos na komaj 14 ur. Skupno znižanje norme zadrževanja voz za 9 ur ni dosegla doslej še nobena druga postaja v Sloveniji, Pri tranzitnem prometu pa so normiranih 11 ur zadrževanja voz znižali v letošnjem avgustu na 4,67 ure- Prav te številke najbolj zgovorno dokazujejo, kolikšna je prizadevnost prometnega osebja in koliko naporov vlagajo, da se promet odvija brez zastojev.
TEKMOVANJE MED SKUPINAMI POVEČUJE STORILNOST
Vse vozno osebje, ki vrši premik na vseh postajah do Zagreba, se v polni meri zaveda svojih nalog, Pre-mikači na primer stalno presegajo svoje norim e za 15 do 22%, mladinska brigada pa za 12%. Tekmovanje, ki se razvija med mladinsko brigado in ostalimi skupinami, stalno povečuje njihove uspehe. Pri tem sta se izkazala najbolj nadpremikaea tovariš Okorn Karl in Kovač Frane. ICot najboljši premikaln; skupini pa veljata skupina Majcena Leopolda in Tušarja Jožeta, ki se odlikujeta v hitrem in pravočasnem sestavljanju vlakov, v hitri odpravi tovora in izredni pazljivosti ter budnosti, da ni nesreč. Obe skupini tekmujeta med seboj in sia si precej enaki, tako, da je težko reči, katera izmed njiju je boljša.
Ručman Valter, ki je kot premi-kač sposoben tudi za službo nadpre-rmkača, opravi ia svoje naloge še posebno vestno. Kot član Partije in kot aktivni borec v narodnoosvobodilni borbi, je tudi danes vzor vsem ostalim. Izvoljen je za tajnika KLO Zidani most in je pri graditvi sindikalnega doma od vsega promet116"3 osebja prispeval doslej največ ur prostovoljnega dela- Zaradi teh svojih odlik je bil predlagan z-a odlikovanje ob priliki 100-Ietnice naših železnic-
pro-
ki
to važno Prometno3 vSe!
s •'“l'!sCe treh pomembnih 7 'era’ iu£a in zahoda, pa je osta tli Vf. 0 v ozko odmerjenem prostori kjer se je z vsakim letom bolj Vot>I tako osebni, kakor tudi togo?! promet- Stara kapitalistična Ju-jn. ,7® tem nalogam ni bila kos in tudi ni mogla rešiti.
ŽALOSTNA ZAPUŠČINA OKUPACIJE
Kljub težkim delovnim pogojem vsak član Koriinikove brigade dnevno premanipulira najmanj po 15 ton tovora
:a, Porušena je bila tudi kuril-tega’ P°Biožna vodna postaja, poleg ijZclolz Poškodovane tirne naprave ?Vora + osebnega in tovornega koio-
a, Vs*eT 2§'radba tovornega skladi-6 to je danes že obnovljeno.
D Al^I MOST V BODOČNOSTI
nettt ^ se razvija promet v Zida-jOdedr,.. ,.u v pogojih, kakršne smo ?fŽava l.1' Toda nova, socialistična .^niškokl se dobro zaveda vloge že-'"l DnJja obilja, zlasti pa še vloge 71-a v Cin'a takšnega železniškega
S’ rat”r j? Zidani most- ki jgra
Aerj- zPpTedne postaje v vse tri i7riboruPI'^tli 7agrebu , Ljubljani in |5 brže }n. kjer sestavljajo potniške
sestavljajo nove garniture vlakov, je eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki zahteva od vseh uslužbencev ekse-kutive popolno poznavanje prometnih predpisov in veliko prakso, na drugi strani pa morajo vsi ti uslužbenci, zaposleni pri premiku in prometni službi sploh, do vseh podrobnosti poznati sam ustroj postaje in vseh njenih naprav, če hočejo obvladati vso tehniko prometa na tem prostoru. V tem pa se tudi železniška postaja Zidani most bistveno razlikuje od vseh drugih postaj.
ZIDANI MOST PRAKTIČNA
»VISOKA ŠOLA« ŽELEZNIŠKIH KADROV
Zaradi takšnih potreb po vsestransko izvežbanih uslužbencih, posveča železniška postaja vso pozornost vzgoji svojih kadrov. Zato, ker je Zidani most p-o posebnosti železniške službe tista točka, ki zahteva od vsega prometnega osebja izredno gibčnost, največjo budnost in pazljivost ter vsestransko obvladanje položaja, zato je to osebje, ki je končalo to praktično »visoko šolo« In se prav v Zidanem mostu seznanilo z vsemi posebnostmi železniške službe, sposobno, da se uspešno uveljavi na kateri koli drugi postaji. Zato se iz vrst železniškega osebja postaje Zid. most krijejo tudi vse substitucije, bolezenski in redni dopusti osebja na postajah od Zidanega mosta do Dobove, Rogatca in Laz, zato odhajajo uslužbenci te postaje na odgovornejša mesta in se odtod rekrutirajo tudi za izpopolnitev važnih mest na sami direkciji.
Med uslužbenci, ki so zaposleni na tej postaji je 17% žena bodisi kot sprevodnice, telegrafi stke, vozopiske al; pri blagajni. Kaj pomenijo novo
KORITNIKOVA BRIGADA - NAJBOLJŠA BRIGADA V SKLADIŠČU Tovorno skladišče, ki spada prav tako v sestav postaje Zidani most, pa je seveda poglavje za sebe. T-o skladišče, ki je bilo zgrajeno pred sto leti, danes že ne odgo-var.ju več potrebam današnjega naraščajočega prometa. Njegova kapaciteta znaša namreč komaj 13 voz, današnje potrebe pa so za več kot trikrat večje, ko je treba včasih postaviti k skladišču tudi do 40 voz.
Skladišče samo je leseno, zastarelo, znatno premajhno, nakladalne klančine pa odprte in tla brez beto-
VWv\AAA,V\,a a \-WvNNWVAa '	^ NA/vVV*VVV*vV V*-
illiill
na. Delavci-n akladalci so zato izpostavljeni vsem vremenskim neprili-kam. Kljub temu pa kolektiv skladišča uporno premaguje vse te težave. Čeprav je bilo skladišče prvotno zgrajeno za sestavljanje kurznih nabiralnih izhodnih vozov, opravlja danes težko in odgovorno prekladalno službo, ko sortirajo kosovne pošiljke, da so v polni meri izkoriščeni vozovi.
Tako morajo skladiščni delavci dnevno s prekladanjem in sortiranjem kosovnih pošiljk, ki prispejo bodisi z južne, mariborske ali ljubljanske smeri, pretovoriti dnevno tudi po 40 vagonov, kar predstavlja tonažo od 250 do 300 ton- Ker poleg tega delovni pogoji niso takšni, kakršni bi morali biti, tudi učinek dela včasih zaostaja, čeprav doseženi uspehi kažejo, koliko se vsi prizadevajo, da v enem turnusu p reso rti rajo in odpremi jo čim več tovora. To njihovo delo pospešuje
lahko upravičeno trdimo, da je ta kolektiv, tako tih in skromen, kakor je globoko predan nalogam, pred katere jih je postavil plan, kljub izrednim pogojem, častno in dostojno opravil svojo nalogt), vedno pripravljen dati od sebe vse, da bi čimprej zgradili domovino svobodnih ljudi nove Titove Jugoslavije. Tem nalogam pa je bil kos samo zato, ker je ta kolektiv znal vzpostaviti povezavo med upravo in sindikalno podružnico ter Partijo.
NAJBOLJŠI V KOLEKTIVU SO DALI SVOJ DELEŽ
Pomemben delež k vsem tem uspehom, ko so znali premagovati vse težave, so pod veščim vodstvom šefa železniške postaje tov- Kolarja doprinesli najboljši bore v tem kolektivu, med prometniki:	Trebše Franc in
Krajšek Franc, posebno pa Bonač
Najboljšo brigado Franca Koritnika v skladišču železniške postaje Zidani most sestavljajo: Krašovec Franc, Matek Jakob II., Kmetič Franc, Gorišek Polde, Gašparut Edvard, Golob Jože, Majner Ivan, Dolanc Alojz in Kaluža Iv.
predvsem brigadn] način dela, ko tri brigade tekmujejo med seboj. Delo je normirano in vsaka brigada ima svojega skladiščnika in skupin,ovodjo.
Najboljša je mladinska brigada tov. Koritnika Franca, Za avgust je imela ta brigada planirano, da bo premanipulirala 1,215.800 kg blaga, pretovorila pa je vsega 1,705,887 kg, ko je naložila 354 vagonov in s tem presegla normo za 40,3%■ Druga brigada je brigada skladiščnika Kožarja Jakoba, ki je natovorila 359 vagonov in premanipulirala za 266.056 kg več blaga, kakor je imela planirano ter tako presegla normo za 1.6,7 % - Tretja brigada Teršeka Edvarda pa je v avgustu natovorila 352 vagonov in dosegla le 95,2% norme.
V splošnem je norma za vsakega moža, da v eni izmeni — v 12 urah — premanipulira po 15 ton tovora, oziroma vsa brigada po 90 ton, naložijo pa tudi po 100 do 130 ton. Ne glede na slabe delovne pogoje, katere bodo še letos v toliko izboljšali, da bodo nakladalno klančino v dolžini 35 m v obe smeri podaljšali in pokrili ter tako olajšali delo nakladalnim skupinam, dosegajo brigade vendarle uspehe, ker jo sestavljajo disciplinirani brigadirji, ki se neprestano trudi jo, d a odpremi jo čim več tovora in ne poznajo neupravičen ega izostajanja.
NA RUŠEVINAH ZIDANEGA MOSTA RASTE NOVO KULTURNO SREDIŠČE
Kolektiv železničarjev Zidani most gradi v neposredni bližini železniške postaje tudi e;voj sindikalni dom. Sredi ruševin, ki so ostal© po bombardiranju, se danes že dviga visoka stavba, kjer bo središče njihovega kulturnega življenja. Poleg kurilnice, ki je največ prispevala za zgraditev tega doma, pa je tudi osebje železniške postaje Zidani most prispevalo doslej 4542 ur prostovoljnega dela.
Da bi omilili pomanjkanje stanovanj, so začeli z gradnjo treh stanovanjskih zgradb v Radečah, od katerih bo ena dograjena že letos in bo imela prostora za 24 družin.
Če ob tej pomembni obletnici naših železnic ocenimo delo kolektiva železniške postaje v Zidanem mostu,
• N/X \ AA/VNA-^AyVVV\AAA/VVVVVVVV\A/VVVVVVVVV\,'
Anton in Vodišek Ivan, ki veljata kot strokovno najboljša, ker obvladata nastali položaj, ker skrbita za varnost prometa in pravočasno dajeta dispozicije ostalemu osebju, da se promet hitro in varno odvija- Med kretniki se zlasti prizadevajo Žnidaršič Martin, Ručman Oskar, Sojč Štefan, Šoper Henrik in Kajtna Ignac, ki so vzor discipliniranih uslužbencev in svoje znanje nesebično posredujejo tudi mlajšim >n jih vzgajajo v nove socialistične borce.
In če poleg najboljših vlakovodij Janežiča, Vončine, Sojča, Keneta in Šuštarja ter manipulantov Čretnika in Poharja omenimo še najboljše med zavirači Hohkrauta, Tomca, Zupančiča, ki kot vodje premikov vselej dobro organizirajo delo na postajah, ko s svojo spretnostjo krajšajo zamude, ko vsako delo pravočasno izvršijo in so vzor mlajšim, bi lahko našteli še vrsto drugih, toliko jih je. Med sprevodniki bi omenil; še Flisa. Morinca, Merviča, Ključevška, Brata-niča in Hartmana, ker so se doslej izkazali, da imajo prav oni najboljši odnos do potnikov, da s polnim čutom odgovornost; skrbijo za ljudsko imovino, _ ki jim je zaupana, obvladajo svojo stroko in je tudi njihova disciplina vselej na višku.
Uspehi, katere je doslej dosegel kolektiv železniške postaje Zidani most tako pri obnovi, kakor tudi pri izpolnjevanju planskih nalog, kažejo, da se kolektiv v polni meri zaveda vloge in pomena tega važnega prometnega križišča v nov; socialistični stvarnosti. Vzori 12 padlih borcev in sedmih talcev, katere je da] ta kolektiv iz svoje sredine v času narodnoosvobodilne borbe, so jim kažipot, kako se je treba boriti, vztrajati in zmagovati. Vsi ti ia nešteti drugi so se s svojim dosedanjim delom pokazali, da so. njihovi vredni nasledniki in da hočejo s predanim delom ohraniti tisto, za kar so oni žrtvovali svoja življenja.
Takšni predani in zavestni borci za socializem pa so končno porok, da bo kolektiv železniške postaje Zidani most častno izpolnil tudi vse druge naloge, katere ga še čakajo pri graditvi socializma v bližnji ali daljnji bodočnosti.
"y'vX/NAAA/VVV\A/VVNA^v^AZ\ZsA/N^VNZV<^Zk^VNAAAAAAAA/
1



Stane Kumar: Nov žel i most v Prestranku

Jugoslovansko prometno omrežje
Iz najstarejše dobe naših železnic je znano, da je bilo treba povezati obe prestolnici Dunaj in Budimpešto z morjem. V poštev sta prišli pristanišči Trst in Reka. Iz političnih razlogov pa ni bilo mogoče obeh prestolnic povezati z enim in istim pristaniščem. Tako je bil Dunaj leta 1857 zvezan preko Ljubljane s Trstom. Ta proga je bila evropskega pomena, ker je premagala težko prehodne vzhodne obronke Alp ter povezala po najkrajši poti Srednjo Evropo s Sredozemljem. Nenaravna trasa preko Semerin-ga je zmagala le iz strahu pred nemirno Ogrsko, ker bi sicer morala potekati železnica v obrobni ravnini Alp. Preko našega ozemlja sta bili zasnovani dve varianti : Ljubljana—Sora—Idrija—Trst in Ljubljana—Logatec—Planina Trst. Zmagala je iz strateških ozirov druga, dasi je potekala preko Barja. Budimpešta pa se je povezala z Reko s progo, ki je morala v razdalji 7.5 km od Reke prekora-
čiti 650 m visok ločilni zid strme Kapele. Čeprav se je Avstrija trudila, da bi odtegnila hrvatsko trgovino od omenjene proge s tem, da je zgradila progo Sisak— Zagreb—Zidani most, vendar nam podatki o cvetočem reškem prometu iz tistih časov dokazujejo, da avstrijski manever ni uspel. Iz te dobe sta še železnici Divača—Pula z odcepom na Rovinj in Šent-peter—Keka.
Madžarska je zgradila takrat nekatere proge v Banatu in Bački z namenom, da bi približala te kraje Jadranu in glavnemu mestu Budimpešti. Glavni tovor sta bila pšenica in pečujski premog. Preko Donave pri Gombosu je vozil trajekt.
Anglija, ki se je čutila v Levanti ogroženo od Rusije, je podpirala Turčijo pri gradnji njenih prog na Balkanu. V projektu je bila proga Carigrad—Sofija—Niš —Priština—Kosovska Mitroviča—Sarajevo—Dobrljin z odcepom Sarajevo—Bosanski Brod in Solun—Priština. Od te velike zasnove je Turčija po daljšem obotavljanju zgradila leta 1872 le krak Dobrljin— Banjaluka in Solun—Kosovska Mitroviča. Promet na progi Dobrljin—Banjaluka je bil po treh letih ustavljen. Avstrija je ta krak pozneje priključila na Sunjo in ga uporabljala za vežbanje železničarskega bataljona.
Iz Splita so zgradili progo do Drniša z odcepom na Šibenik. Ta dalmatinska proga naj bi bila kasneje zvezana preko Knina z Zagrebom. Dograditev pa se je močno zavlekla, ker so se Madžari bali konkurence dalmatinskih pristanišč na škodo Reke.
V	Srbiji, kjer bi živahno gospodarstvo potrebovalo železnice, pa je manjkalo denarnih sredstev.
e
Po sklepih berlinskega kongresa leta 1878 naj bi Avstro-ogrska zasedla Bosno in Hercegovino. Za vkorauje čet je bila na razpolago le ena cesta, po kateri je prijezdil konjenik od Broda do Sarajeva v 3 in pol dneh. Za vojaško utrditev zasedenih krajev in za dovoz materiala je bilo treba hitro zgraditi novo progo, za katero je bil uporabljen železni tirni material ozkoiirnice, ki je služila pri gradnji proge Temešvar—Orsova. Ker Avstriji ni bilo do tega, da bi progo preveč približala Ogrski, je obrnila začetek nenaravno od doline Bosne, ki se zliva pri Šamcu v Savo, ter jo speljala preko griče-vite verige pri Derventi. To napako je z znanim elanom vzorno popravila naša mladina v letu 1946. V nadaljnjih treh letih pa je bila zgrajena proga Zenica— Sarajevo s spodnjim ustrojem za normal-notirno progo. Kmalu so spoznali, kakšna bi bila vrednost te proge, če bi bila podaljšana do morja. Vendar prehod preko Ivan planine v dolino reke Neretve ni bil lahek. V letih 1885—1891 je bila dokončana ta transverzala v dinarskem sistemu, o kateri pomembnosti ni treba govoriti. Pomanjkljivosti so bile v prekladanju tovorov v Brodu, v dragem obratu zobčaste železnice preko Ivan planine ter v nezdravem in zaradi zapeščenitve neugodnem pristanišču Metkoviču.
V	tem času se je razvijala železniška mreža v Hrvatski, Slavoniji in Banatu tako, da je povezala med seboj važnejša mesi a. Lela 1884 je bil zgrajen preko Save pri Zemunu most, ki je povezal Madžarsko preko Subotice in Novega Sada s Srbijo. Leta 1891 pa je bil zgrajen odsek Vinkovci—Sremska Mitroviča kot zadnji še manjkajoči odsek proge Zagreb —Beograd, ki takrat pač ni imela te važnosti magistrale in zveze z Orijentom, kakršno ima danes.
Iz Ogrske je vodilo leta 1900 sedem linij v Hrvatsko in Slavonijo, iz Avstrije pa samo dve. Na področju, ki je spadalo takrat pod avstrijsko državno upravo, se je razvila v prometno vozlišče Ljubljana
s progami: Ljubljana—Trbiž, Ljubljana— Novo mesto z odcepom Grosuplje—Kočevje ter Ljubljana—Kamnik. Na slovenskem ozemlju sta bili zgrajeni še progi Celje—Dravograd in Špilje—Ljutomer.
V	Srbiji je bila s francoskim kapitalom leta 1884 zgrajena proga Beograd—Niš, ki je bila leta 1888 podaljšana do turške meje pri Vranju, s čimer je bila Srbija povezana s Solunom. Ustvarjena je bila še zveza Niš—Pirot in Smederevo—Velika Plana. Proga Lapovo—Kragujevac pa je bila zgrajena .kot vojaška proga, ki je vodila do arzenala.
Z longitudinalo ob Savi in Moravi, ki se nadaljuje preko Niša do Caribroda in z odcepom Niš—Solun, je bila srednja in zapadna Evropa povezana z Balkanom.
V	dobi od 1900 dc 1918 je Srbija gradila zaradi šibkih linančnih sredstev le ozkoiirnice in še te so se po večini končevale slepo. Od 14 slepo končanih prog so se samo štiri končale v rečnih prista-
niščih, iz česar se da posneti, da so bile proge zgrajene ali brez pravega načrta ali pod pritiskom inozemstva. Do Beograda ie vodila le ena proga iz notranjosti ter Beograd kot obmejno mesto takrat ne zavzema prednosti, ki bi mu pripadala po zemljepisni legi.
Kot celinska država Srbija ni imela morja, zato je postavljala vprašanje zveze z morjem na prvo mesto. Pri tem pa je naletela na dvojne ovire: 1. obiti je bilo treba avstrijsko ozemlje, ker bi Avstrija s tranzitnimi tarifami lahko odvzela progi vsak pomen; 2. prekoračiti je bilo treba Dinarski masiv, ki na tem mestu silno otežkoča vsak prehod k morju. Rusija je postavila konec stoletja projekt trans-balkanke, ki naj bi povezala spodnje Podonavje z Lješkim zalivom. Od te proge je bil zgrajen le odsek Prahovo—Knja-ževac.
Hrvatska s Slavonijo je v letih 1900 do 1918 dobila večino prog, ki jih ima še danes. Tvorila je prehodno ozemlje za promet od Budimpešte na Reko in v okupacijsko ozemlje, pri čemer Drava ni tvorila prepreke.
V	Bački in Banatu je bogastvo dežele vzbudilo živahen lokalni promet, čigar osnovna orientacija je bila Budimpešta ter rečna pristanišča.
Avstrija pa je težila, da se priključi preko Bosne in Sandžaka na progo Kosovska Mitroviča—Solun, ne da bi tangi-rala srbsko ozemlje. Zgradila je ozkotir-nico od Sarajeva preko Vardišta na Uvac. Nadalje se je Avstrija odločila popraviti slab položaj pristanišča Metkoviča s tem, da bi priključila na bosansko železniško mrežo odlični pristanišči Dubrovnik in Kotor in res je bila leta 1901 zgrajena proga Gabela—Uskopje z odcepom Hum —Trebinje.
Na slovenskem narodnostnem ozemlju je bila zgrajena proga Jesenice—Gorica— Trst, ker je hotela Avstrija zapadni del monarhije povezati s Trstom po krajši poti, kot pa je preko Maribora in Ljubljane. Zgrajene so bile še proge Kranj— Tržič, Trebnje—Krmelj in belokranjska železnica.
Svetovna vojna je leta 1918 zapustila na jugoslovanskem teritoriju neorgansko omrežje zaradi različnih vidikov, pod katerimi so se razvijale posamezne mreže v različnih pokrajinah.
Z novo državno mejo so nastali novi prometni problemi. Nepotrebne so postale mnoge zveze preko mej. Proti Madžarski se je skrčilo število prehodov od 17 na 10, proti Rumuniji od 14 na 4, proti Avstriji je bilo 5 prehodov, proti Italiji 4, proti Bolgariji 1 in proti Grčiji 2.
Proge so bile dotrajale in v Srbiji temeljito uničene. Bistveno se je preusmeril tudi promet. Od obratujočih prog je mnogo pridobila na pomenu longitudinala ob Savi in Moravi tako, da je postala nujna izgradnja drugega tira z močnejšim sistemom gornjega ustroja. Izgubile pa so na važnosti nekatere stare prometne poti, od katerih naj omenim obe transverzali Dunaj—Trst in Budimpešta—Reka ter progo Maribor—Dravograd, ki je bila nekdaj važna zveza Franzensfesten in Južno Tirolsko.
Rafinirano potegnjena državna meja je onemogočila dostope na morje na mestih najmanjšega odpora, to je v Sloveniji, Makedoniji in Črni gori.
Načrt za gradnjo novih prog je bil preprost: zvezati je bilo treba proge, ki prej zaradi mej niso bile povezane, kot na primer Rogatec—Krapina, Ormož— Murska Sobota, Vrhovine—Knin, Beograd —Pančevo ter Užice—Vardište.
Nadalje je bilo treba zvezati posamezne železniške mreže. V lem pogledu so najvažnejše proge Beograd—Obrenovac in Gornii Milanovac—Čačak, s čimer je bil Beograd z ozkotirnicami povezan z Jadranom.
Za ostale nove proge pa ni bilo nobenega pravega načrta. Za gradnjo teh prog so bili odločilni strankarsko-politični momenti.
Z novimi političnimi mejami v stari Jugoslaviji je prišel do izraza izjemno važen položaj jugoslovanskega železniškega omrežja, kar dokazuje mednarodna brzo-vozna linija iz srednje in zahodne Evrope proti Sofiji in Carigradu s priključkom na omrežje Prednje Azije. V Vinkovcih se odcepi od te linije še veja preko Subotice v Bukarešto, v Nišu pa proti Solunu.
V	Beogradu je tej mednarodni liniji priključena linija Praga—Bratislava—Budimpešta.
Tako je postal Beograd ključ za odnose z Orijentom.	Inž. Gspan Julij
ZALOG OB 100 LETNICI ŽELEZNIC JUGOSLAVIJE
Strašna svetovna vojna vihra ni prizanesla naši železniški postaji' v Zalogu. Bombardirane tirne naprave in drugi objekti na premikalnem kolodvoru, od bomb težko poškodovano postajno poslopje na osebnem kolodvoru in končno, minirani veliki zaloški železniški most preko Ljubljanice — takšen je bil naš Zalog, ko so naše slavne brigade s hribov zmagoslavno prihitele v Ljubljano.
Naš postajni arhiv hrani v svojih zapiskih številne statistične prikaze, ki bodo zanamcem pokazali, kakšno strašno opustošenje je bilo v Zalogu v času, ko nam je zasijala luč svobode. No, zaloški' železničarji, ki so med narodnoosvobodilno borbo dali svoj največji prispevek za svobodo svojega naroda, tudi po osvoboditvi niso stali' in razmišljali. Prijeli so za delo. Te resnično pridne in dobre roke zaloških železničarjev so v rekordnem času popravile, zgradile i'n obnovile Zalog tako, da je to »železniško okno Jugoslavije«, kar se Zalog resnično lahko imenuje, bilo odprto in že v času same obnove našemu prometu in vsemu našemu gospodarstvu neprecenljivo koristilo.
*
Postaja Zalog je največja ranžirna postaja v LR Sloveniji in nedvomno ena največjih ranžirnih postaj v Jugoslaviji sploh. Semkaj prihajajo vlaki' iz vseh smeri, kjer se predelajo in sestavijo po smereh in čimprej odpravljajo na svoje namembne postaje, tovor za lastno postajo pa se postavlja takoj na razkladalna mesta, kjer se ob vsakem času razkladajo in prazni vozovi takoj zopet stavijo v cirkulacijo. Naloga vsake postaje je, da nadoknadi pomanjkanje voz s tem, da vozove čim bolj izkoristi, t. j. stavlja takoj v obrat, kar se doseže s takojšnjim iztovorom, vtovorom in normalno odpravo na določena mesta.
Za zadržavanje voz, ki samo tran-zitirajo našo postajo, pa je znižan postanek na 8.8 ur in s tem je presežena norma za maršrutne vlake, ki je predvidena na 12 ur.
Za hiter obrat voz pa je potrebno, da se odpošljejo čimprej z direktnimi, maršrutnimi vlaki', da v najkrajšem roku pridejo v namembne postaje. Od vseh odpravljenih vlakov je sformi-rano 35% maršrutnih. Odpravljeni vla-
ki pa morajo biti polno obremenjeni, t. j. stroji' morajo biti popolnoma izkoriščeni. Ta obremenitev je tudi dosežena 99%.
95.1% vseh tovornih vlakov je bilo odpravljenih redno, t. j. brez vsake zamude, osebnih pa 99.9%, kar pomeni, da so skoro vsi vlaki odpravljeni' od nas točno po voznem redu.
To bi bil samo kratek prikaz, strokovna slika naše postaje in del izvlečka iz naših tekmovanj in tekmovalnih uspehov.
Iz številnih poročil šefa postaje, iz zapisnikov in poročil partijske celice in sindikalne podružnice, skratka iz statistike je razvidno, koliko je prispevala prav postaja Zalog naši skupnosti, naši državi, posebno še v izvršitvah našega petletnega plana.
Mučili bi naše čitalce, če bi kronološko od obnove do danes naštevali vrste tekmovanj, število prostovoljnih ur, delo v organizacijah in drugo. Prikazali bomo le nekaj iz letošnjega leta. Samo za II. kongres ZSS smo mimo tekmovanja v stroki napravili 1516 ur prostovoljnega dela, predvsem pri gradnji zadružnega doma v Zalogu ter na progi sami.
Pri bilanci v prvem polletju izvršen ja plana v letu 1949, pa je postaja Zalog prišla v red prve najboljše postaje naše direkcije v Ljubljani, t. j. prve v Sloveniji in kot taka je bila tudi javno pohvaljena.
Delo za našo petletko je vztrajno in uspehi so vidni. Ti' rezultati pa gredo na rovaš tiste pravilne povezanosti, ki je med partijsko celico, sindikalno podružnico in vodstvom postaje.
Naj ne bo odveč, da se dotaknemo tudi dela v^naših organizacijah. Vzporedno z našimi tekmovanji, s prostovoljnim delom, gre tudi delo v naši sindikalni' podružnici, ker se trudimo, da bi dosegli dobre rezultate v pogledu kulturnoprosvetne ravni.
Porekli' boste: Tile železničarji v Zalogu so pa res sami odličnjaki. Kaj je res vse odlično in prav dobro? Kaj res ni napak in nevšečnosti? O so! Velike in male! Borba za kadre — nimamo ljudi, premikačev nam manjka, pa materiala, pa drugo in tretje, Borimo se in v borbi' je moč in vidiki zmage. Zmage v petletki, zmage v izgradnji socializma v naši državi!
Od brigad do lepih uspehov mariborske železniške postaje
Mariborska železniška postaja je ena večjih postaj v Sloveniji in njene naloge so še zlasti velike z ozirom na to, da odpremi j a vlake tudi v inozemstvo in razporeja uvoženo blago v namenjene kraje v Jugoslaviji. Uravnavanje prometa na takšni postaji kot je Maribor ni enostavno, kajti tudi sam industrijski Maribor razpošilja po železni cesti po vsej državi proizvode svojih številnih tovarn.
Da ves ta stroj teče brez škripanja, je potreben ogromen železniški aparat, in ves kolektiv, od šefa postaje do vlako-spreranega osebja, skladiščnikov, premikačev in drugih železniških uslužbencev, mora vlagati veliko truda in znanja. Na čelu mariborske postaje je šef Friderik Perme, po čigar ne majhni zaslugi je mariborska ena najboljših postaj v Sloveniji, Vse direktive točno izvajajo v povezavi in s pomočjo partijske in sindikalne organizacije. Prav z veseljem so sprejeli pobudo sindikalne organizacije za organiziranje brigadnega načina dela. Zamisel o tem socialističnem načinu dela so prvič sprožili na sestanku vla-kosprem-nega osebja, toda imeli so prav malo uspeha. Uslužbenci so trmasto molčali in iz zamišljenih obrazov je sililo vprašanje: Le zakaj zopet neke novotarije, rekel pa ni nihče ničesar. Sestanek je ostal brez uspeha in tudi drugi in tretji. Pa niso popustili. Vodstvo, partijska in sindikalna organizacija sta bili dovolj borbeni, poleg tega pa tudi dobro poznajo svoj kolektiv, da bi ob takšnem važnem vprašanju odnehali. Vztrajati, prepričati kolektiv, je bilo njihovo geslo, zato so se še enkrat, četrtič, zbrali na sestanku in. tokrat ne zaman. Ustanovili so pet brigad vlakospremnega osebja, ki so v kratkem času pokazale velike prednosti brigadnega načina dela. Čeprajv je 20 ljudi odšlo v tečaj, je promet nemoteno tekel, ker so brigade v precejšnji meri rešile tudi vprašanje delovne sile, ko so se obvezale, da bodo prevzele in prevozile tudi tiste vlake, za katere bi manjkalo osebja. Največja skrb vseh članov brigade je bila, da vlaki pravočasno prihajajo na predpisana mesta. In prav v tem vprašanju so se brigade pomerile med seboj v tekmovanju. Prehodno zastavico je dobila brigada Marna Martina, ki je sam udarnik, kakor tudi ostala dva, Morave Jože in Motaln Stanislav. Poleg teh so ustanovili še tako imenovane kompleksne brigade, katere sestavljajo ljudje iz postaje in kurilnice in kadar je le mogoče, skupaj vozijo. Osem do deset vlakov na mesec prevozijo isti ljudje, potem pa seveda kot zahtevajo potrebe.
Brigade imajo uvedene tudi v skladišču, kjer imajo za šefa Mikoša Martina, čigar prva in največja skrb je nemoten promet. Za dosego tega cilja so vskladili delo med skladiščem, premikalno in vla-kospremno službo. Hitro nakladanje in razkladanje jim je zmanjšalo stojnine za 15—20%. Ta odstotek se bo lahko še precej dvignil, čim jim bo uspelo, da bo v redu potekalo nočno delo in ko bo nedeljsko delo enakovredno drugim dnem, da bodo vagoni enakomerno porazdeljeni na vse dni v tednu. Za to bodo morala gospodarska podjetja upoštevati plan prevoza po železnici in se dosledno držati predpisanih rokov.
V planskem prevozu kosovnega blaga dosegajo v Mariboru lepe uspehe. Iz Maribora odpravljajo blago v Beograd, Kraljevo, Skoplje in drugam, pri čemer se strogo držijo planskega prevoza. Statično obremenitev za kosovno blago so pri posameznih vozovih dvignili z 8 na 12 ton. Ne morejo pa dvigniti na predpisano višino statične obremenitve pri vagonskem blagu in to predvsem zaradi številnih pošiljk embalaže selitvenega blaga bombažnih odpadkov. Tudi uvozne pošiljke, katere razdeljujejo v Mariboru na petton-ske in jih razpošiljajo kot to zahteva in-industrija, ne prispevajo k dosegi statične obremenitve.
e
Na tirih mariborske postaje je še samo lokomotiva, nihče še ne ve, kdaj, kaj in kam bo odpeljala. To je pa že preveč rečeno, samo pravega je treba vprašati in bo odgovoril na vsa vprašanja. K lokomotivi bodo priklopili tovorne vagone. Za odpravo določenega tovora so že pripravljeni predpisani vagoni. Najprej s.e zasuče premikalna skupina in dostavi od vozovnega urada določene vagone, katere skladiščno osebje pravilno naloži, nakar pride zopet na vrsto premikalno osebje, da uvrstijo vagone v določen vlak. Čim opravi premikalna skupina, se pojavijo vozovni pregledniki, da ugotovijo, če so vagoni v redu in sposobni za vožnjo. Zaradi evidence popiše popisovalec voz še enkrat ves vlak, pa še tranziterji, da pri-
pravijo tovorne liste. Šele sedaj prevza-me vlak vlakovna skupina: vlakovodja oziroma prtljažni prevzame ves vlak Z računi vred, zavirači še pregledajo, če so zavore v redu, spnejo vagone, priklopijo lokomotivo in nato, na dano znamenje, zdrvi tovorni ali kakor mu pravijo nabiralni vlak proti Teznem. Pri takšnem vlaku je glavna naloga vlakovne brigade, J* na postajah poskrbi za pravočasno nakladanje, oziroma razkladanje. To svojo nalogo brigade zadovoljivo rešujejo, zato je brigadni način dela v železniški služb! treba čimprej uvesti v vse kolektive.
Brez skupnega dela, brez povezavo vseh služb bi bilo delo zelo otežkočenOi zato na mariborski postaji redno slriictt" jejo delovne konference, kamor povabiio vodstvo skladišča, udarnike, vodstvo pr®" mika in najboljše premikače in prom®!' nike. Na teh konferencah pade marši' kateri koristni predlog za izboljšanje dc‘ la, zato skrbijo, da predloge izvajajo. P? tem pa igra važno vlogo tudi množičfl1 ideološki študij, ki ga vodi sindikalna podružnica. Uredili so si tudi dva rdeča kotička, kjer imajo knjige in časopis®' S prostovoljnim delom so zgradili sindikalne prostore in sami bi si sezida!1 tudi bivalnico, ki je nujno potrebna z1 oddaljene uslužbence. Vprašanje stano" vanj bo v precejšnji meri rešeno, čij® bodo dobili sanitarne naprave za svoj® že dograjeno peitstanovanjsko hišo, ki j® sicer že pripravljena za vselitev.

Vosovno-tehnična delavnica Gorica se bori za prvo mesto v državi
Vozovna delavnica Gorica, na n^ krivično odmerjeni' meji med Jug0' slavijo in Italijo, je bilo med vojn6 posebno močno prizadejana. Ko naši najboljši takratni delavci prisl' po razpadu Nemčije na mesto, kjer je nekdaj stala delavnica, skoraj ni bU° moči razločiti mesta, kje je" prav z8 prav bila. Visoka trava je preraščal® popravilne tire, vsevprek so ležale ruševine in kuščarice so se grele po razbitinah nekdanje delavnice.
To pa je še slabšalo tedanje stanj®; ki je vladalo v deželi. Plena želj®] italijanski fašisti so vsevprek odvažaj1 stroje in sploh vse uporabljive vrednejše predmete iz* cone B v cono A* Tako so tudi iz delavnice izvlekli veliko važnih strojev in orodja, prede® so naši' borci sploh mogli to preprečiti. Tedaj se je pokazala moč novoustanovljene sindikalne organizacije. Takoj je bila organizirana domača straža, da je ščitila itoovino. Tako Je bilo vsaj zadnje, kar je bilo še možno, rešeno iz rok osvajalcev.
V času pa, ko je zavezniška up raj va imela zasedeno to ozemlje, j _ delavnica sicer nekaj popravila, veB0 dar prava obnova se je začela šele Pri priključitvi ozemlja k Jugoslaviji- ®1.B' dikalno delo se je močno razgiba' ’ na prostovoljnem delu je dan na 9a mrgolelo zavednih delavcev, ruševin so vidno izginjale in iz nekdaj m0, no porušene delavnice je vstala nov še lepša zgradba. Iz ostalih razbi11 strojev je marljivo delavstvo pre® lalo stroje za obdelavo materiala, tere še danes uspešno uporabljamo P1 izvrševanju planskih nalog.
Vendar je pri vsem tem manjkaj eno, in to tesna povezava sindikatu organizacije z upravnim vodstvo c1' Sindikalni funkcionarji so nekako ®f zaupno gledal na upravo, uprava j zopet gledala na sindikat kot na orgj nizacijo, ki le ovira delo. Šele po n°_ vi reorganizaciji železnic, ko je f°' rška delavnica postala samostoj®0 gospodarstvo, se je to stanje dokonč®® popolnoma odpravilo.
Danes se goriška vozovna deiav®1 ca^ bori za prvo in drugo mesto , državi. Uprava kot partijska in sin® ] kalna organizacija se trudijo prem8 g a ti velike naloge, ki se postavljaj pred kolektv. Kolektiv sam pa trdih zaupa svojemu vodstvu, ker je tu? dobro poučen o vsem delu, težavah V uspehih, ki jih dosega. Takšnega 'j, lelttiva ne more zastrašiti' niti inforj® birojevska politika niti njihove k',, vete, kakor tud ne politika zapadni imperialistov. Kolektiv vozovne del? niče Gorica trdno stopa po poti sod lizma v boljše življenje, s trdnim 1. upanjem v našega največjega b«T<^ heroja Tita.
Stane Kumar: Pred poskusno vožnjo
Slrokotml kadri naših žeieznic sposobni premagati ss@ težave
Izpolniti plan naših železnic v štirih •Btih ni majhna stvar Biti kos tej nalogi.
Pa se pravi, imeti na vseh položajih, kjer koli opravljajo službo naši železničarji,
°°bro in strokovno vsestransko sposob-®e ljudi. Zato ima vsaka večja edinica postaja — posebnega uslužbenca, inštruktorja, ki poučuje vse osebje, posreduje tem uslužbencem strokovno znanje, lih seznanja z novimi predpisi, katere Razlaga in tolmači na praktičnih primerih ln jim tako nudi potrebno pomoč za kspešno izvajanje njihovih nalog,
S pomočjo takšnega rednega šolanja, katerega imajo uvedenega naše želez-a*ce, in tudi celjska postaja, vsak dan eProti utrjujejo znanje prometniki, kret-kiki, telegrafisti, premikači, vlakovodje, sprevodniki, zavirači in prtljažniki pa ludi ostalo osebje kot blagajniki, vo-kopisci, vratarji in drugi. Vso snov, ko Poleg strokovnih predmetov predelujejo tudi ustavo, zakon o socialnem zavarova-niu in zakon o državnih uslužbencih, obravnavajo točno po načrtu šolanja, kakor 6a je izdelala enotno za vse edinice že-tezniška direkcija. Poleg teh praktičnih tem pa imajo vsak teden tudi po eno Politično uro, v kateri se seznanjajo s tekočimi političnimi problemi doma in v
svetu.
Urnik njihovega šolanja je sestavljen P° strokah eksekutivne službe. V teku enega tedna pridejo na vrsto vsi zgoraj kavedeni uslužbenci — vsaka stroka po 2 uri pouka. 0 udeležbi iega šolanja se vodi o vsakem uslužbencu stroga evidenca, kdo od te ali one stroke prihaja v Mo in kdo jo zanemarja. Na celjski podaji teh primerov ni, kajti vsi od prvega zadnjega se zavedajo pomena in važ-’ kosti, ki ga ima to šolanje za vsakega Posameznika pri izvrševanju njegove *tužbe In ker se posamezne teme ob-favnavajo v obliki vprašanj in diskusije,
8 Pojasnili na podlagi praktičnih prime-r°v, s katerimi se ta ali oni uslužbenec Srečuje pri opravljanju svoje službe, je ta kačin podajanfa in predelovanja snovi to-llko bolj zanimiv za vsakogar,
. Obvladati svojo stroko, pravilno izvaliti predpise in jih uporabljati z vso gibč-°stjo, kakor narekuje položaj, pri tem g keprestano obnavljati svoje znanje in t nenehno izpopolnjevati, to je namen , Sa šolanja. Pa še ena posebnost je, ka-6re V drugih strokah, razen v železniški,
?e srečujemo. Ta posebnost je, da morati1 železniški uslužbenci, tudi tisti, ki so ® . enkrat opravili strokovni izpit, opra-1ti vsako leto v juliju in decembru še Posebne periodične izpite, na katerih sakokrat znova pokažejo, v kolik0 so eoretično in praktično s svojim znanjem ka tekočem in v koliko obvladajo svojo stroko. To velja predvsem za tiste, ki imajo strokovni izpit že za seboj. Za no-..JmCe "7. zav*rače, premikače in vozopis-Da' T . se uvaiajo v to ali ono stroko,
Obstaja posebna pripravljalna šola za Opravljanje strokovnega izpita, kjer se Poleg tem, predpisnih za vsako od teh strok, predelava tudi računstvo, zgodovina narodnoosvobodilne borbe in zemljepis.
, Iz te pripravljalne šole rastejo novi kadri, ki si s svojo vestnostjo pri delu, z ^edno voljo do učenja in strokovnega Izpopolnjevanja ter marljivostjo krčijo do novih položajev. Celjska železni-a postaja je v tem pogledu dosegla do-c' ze nekaj lepih uspehov, sta ]ratenšek Anton in Obrez Stanko, ki ka,. °,niaj pred dvema letoma kot sinova sta ar*Sv prišla za premikača k železnici,
Soh $e svojem delu pokazala zelo spo-Sod*1?'	sta kandidata Partije in sta
Cih 6 . Vate tudi v narodnoosvobodilnem ■ys atiju. Ker s(a se pokazala pri izvrše-Zel *u svyje dosedanje službe ne le kot ° sposobna, vestna in prožna, ampak a Pokazala tudi voljo, da bi se še na-^ el strokovno izpopolnila, sta bila ne-V Vn? Predlagana za sprejem v šolo vla-])j,Vnlh odpravnikov. Na sprejemnem iz-0^u, čeprav imata le osnovnošolsko iz-razbo, sta pokazala odličen uspeh.
Tako si naše nove železnice v novi, te-i . tetični stvarnosti ob izpolnjevanju . nalog vzgajajo nove kadre, jih st	nudij° vse možnosti za
6^r°kovno izpopolnjevanje, da se nepre-dvigajo na nove, višje in odgovor-0lt,s® položaje, na drugi strani pa tako ^.PSučajo sebi s strokovno izvežbanimi ye rh_ da uspešno premagujejo vse teža-Ppi uresničevanju nalog, pred katere I® postavil naš petletni plan.
V®Prav vsi uslužbenci nimajo vseh PrSv Pkipomcčkov na razpolago in če-Primanjkuje zaenkrat še učbenikov,
predvsem za nižje osebje, jih to ne ovira v njihovem stremljenju izpopolniti si svoje znanje Naši železničarji se zavedajo, kaj je njihova naloga, vedo, da je danes še bolj kot kdaj koli poprej treba napeti vse sile, da s hitrim prevozom surovin in materiala pospešimo zgraditev socializma in da tudi oni z vestnim in pravilnim izvrševanjem svoje službe poleg trboveljskega ah zeniškega rudarja in poleg jeseniškega plavžarja ali kovinarja kjer koli v državi prispevajo velik in pomemben delež pri tej graditvi.
Poleg velikega števila strokovnih tečajev in šol vzgajata železniške kadre tudi dva tehnikuma, v Ljubljani in Pulju. Železniški tehnikum v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1947 za vzgojo srednjega strokovnega kadra. Ustanovitev tehnikuma je bila tem pomembnejša, ker je bil to prvi železniški tehnikum v Sloveniji in drugi v Jugoslaviji. Tehnikum je bil zamišljen kot železniška šola z vsemi odseki, to je s prometnotransportnim odsekom, strojnim, gradbenim, elektrotehničnim in ekonomskim. Letos pa so tehnikum spremenili izključno v eletroteh-niški tehnikum. kjer se bodo vzgajali železniški kadri za železniško službo, ko bodo naše proge elektrificirane.
V prvem letu so sprejeli v tehnikum tudi najboljše učence industrijske šole iz Maribora, ki so bili sprejeti v drugi letnik in tako je v šolskem letu 1948-1949 izšlo iz tehnikuma 36 tehnikov-strojni-kov, ki bodo v veliko pomoč različnim železniškim delavnicam. Vse priznanje gre predavateljem, ki so se zelo potrudili, o čemer najzgovorneje pričajo dobri lanskoletni učni uspehi. Imeli so celo boljše uspehe kot istovrstni tehnikum v Pulju. V tehnikumu se učenci podrobno teoretično in praktično seznanijo z ustrojeni železniške službe, Ker bo letos v Ljubljani samo alektrotehni-ški odsek, bodo odšli učenci in prvega in drugega letnika v Pulj, tehnikum v Ljnbljani pa bo sprejel nekaj učencev iz elektrotehniškega odseka v Pulju. Letošnji plan vpisa je ljubljanski železniški tehnikum že dosegel, dijaki so iz vse države. Letos upajo, da bo delo lažje, ker ne bo več učencev, ki so obiskovali šolo med okupacijo in katere slabosti so se odražale zlasti v nekaterih predmetih. Šola po osvoboditvi je dala učencem trdno podlago, zato je vodstvo tehnikuma prepričano, da bodo vzgojili takšne železniške kadre, ki bodo sposobni izpolnjevati naš veliki petletni pian.
Leta 1945 je šlo skozi razne tečaje 1000 tečajnikov. Leta 1946 je bilo 35 tečajev z 2000 udeleženci. Leta 1947 se je mreža tečajev zelo razširila; bilo je okoli 300 tečajev z 12.000 tečajniki: 650 strojevodij, 670 vozovnih odpravnikov, 450 telegrafistov, 570 vlakovodij, 510 konduk-teujev, 80 vozovnih preglednikov, 800 kurjačev, 510 progovnih nadzornikov, 320 desetarjev prog itd. Leta 1948 je bilo 662 tečajev z 19.799 tečajniki. Od teh je bilo usposobljenih 15,386 kvalificiranih uslužbencev, 1907 kvalificiranih in 1262 polkvalificiranih delavcev
Zaradi velike potrebe po odpravnikih vlakov je bilo odprtih pet posebnih enoletnih šol za odpravnike vlakov. Leta 1948 so vzgojile 580 odpravnikov vlakov, leta 1949 pa so dale 700 novih uslužbencev. V obrtnih šolah v večjih železniških delavnicah so v letu 1946-1947 izvedli naslednjo reorganizacijo: iz prejšnjih obrtnih in novoodprtih nižjih obrtnih šol so ustanovili enoten tip šol, železniške obrtne šole, ki trajajo namesto prejšnjih štirih, le tri leta.
Leta 1947-1948 je bilo treba ustanoviti samostojne šole za usposabljanje kvalificiranih delavcev, zaradi česar so dobile vse večje obrtne šole naziv železniške industrijske šole. Danes imamo 11 takšnih šol s 4310 učenci. Te šole so dale našim delavnicam 470 novih kvalificiranih delavcev, 210 pa jih je odšlo na nadaljnje šolanje. Leta 1949 so vzgojile 570 kvalificiranih delavcev.
Če danes primerjamo stanje šol z letom 1939, vidimo, da so bile takrat šole dveh vrst — po številu jih je bilo 7 z 900 učenci, medtem ko je danes pet vrst šol s 24 šolami, v katerih je 7000 učencev. Kljub uspehom pri dviganju strokovnih kadrov v železniški službi bo treba odpraviti še marsikatere napake. Predvsem bo treba posvečati več skrbi učencem v gospodarstvu in dvigu ženskih kadrov.
' -
Stephensonova lokomotiva »Rocket* iz leta 1829
Delež železničarjev postale Celje
v borbi za izpolnitev piana železniškega prevoza
Ker je naša proizvodnja danes že presegla stopnjo, ki ji je bila določena v petletnem planu, imajo tudi naše železnice že danes večje naloge, kakor so bile predvidene — v črtrtem letu morajo izpolniti petletni plan. Naši železničarji so ponosni na besede maršala Tita na velikem ljudskem zborovanju v Pulju, ko 'je rekel, »da bi mogli vsaj približno videti, kako veliki so napori v prometu, je treba povedati, da vsak dan naložimo, vkrcamo in prevozimo približno 11 tisoč vagonov, to je več kakor Madžarska, Romunija in Bolgarija skupaj . . .«
V	teh velikih naporih in uspehih v našem železniškem prometu marljivo sodeluje in doprinaša svoj delež tudi delovni kolektiv celjske postaje.
PRED STO LETI...
V	»Novicah« od 29 Malega travna (aprila) beremo: »Železno cesto od Gradca do Celja bojo baje odprli za blago 18. Velikega travna (maja) za ljudi pa 1. Rožnicveta tega leta.« Dva tedna pozneje, 13. Velikega travna 1846 prinašajo »Novice« iz Celja naslednjo vest: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdaj kolodvor stoji, velikansko kot kakiga kneza poslopje, gre železnica (železna cesta) in hrumijo železni sloni, hlaponi imenovani« ...
Od takrat je železnica napredovala in vedno bolj dobivala na pomenu. Celje je dobilo železniško zvezo z Ljubljano, Celje je postalo gospodarsko, kulturno m prometno središče Savinjske doline.
POSTAJA JE DANES ŽE PRETESNA
Čeprav se je celjski kolodvor povečal, vendar stoji še danes na istem mestu kakor pred 100 leti — stisnjen med mestom in Voglajno. Postaja je bila svoj-čas grajena za okrog 60 osi (30 vagonov na enem tiru), danes pa imamo vlake z 120 osmi (60 vagonov), ki jih komaj stisnejo od ene kretnice do druge. Promet je velik, ne samo zaradi glavne proge Zidani most—Pragersko, temveč tudi zaradi priključka iz Rogatca in Savinjske železnice in zaradi dotoka tovora, saj sprejema celjska postaja tovor od vseh postaj od Pragerskega dalje. Promet pa se veča tudi zaradi rastoče proizvodnje ne samo v mestu, temveč tudi v bližnji in daljnji okolici. Po številu naloženih voz je danes celjska postaja na drugem mestu v Sloveniji.
NAPORI IN USPEHI DELOVNEGA KOLEKTIVA
Na postaji v Celju naložijo mesečno okoli 1200 vagonov. Letošnji plan 'e dosežen v nakladanju 61,3odstotno vagon-sko, v tonaži pa 62,4 odstotno. Mesečni plan presegajo za okoli 5%. Pri iztovoru je letni plan že presežen za 5,7%, v tonaži pa je letni -lan presežen za 17,7%, saj presegajo plan iztovora tovornega blaga cd 50 do 75% mesečno. Pri natovarjanju delajo po brigadno-skupinskem načinu, ki so ga nedavno uvedli. Vse tri skupine so presegle normo v mesecu avgustu za 6% skupno. Skupina, ki jo imenujejo »udarna brigada«, v kateri so Ramšak, Breznik in Grosek, je najboljša, med njimi pa je najbolj požrtvovalen tov. Ramšak. Ramšak Anton je skladiščni delavec že od leta 1923. V življenju ni poznal drugo kakor trdo delo. Ne more mirno’ gledati počasnosti svojih sodelavcev in jih stalno opozarja k hitrejšemu delu.
Kolektiv je 15. januarja 1949 proglasil za udarnika prometnika Klampferja
Miroslava, sina železniškega vlakovodje. To je prvi udarnik-prometnik, proglašen v Sloveniji. Njegovo tekmovanje in delo je vplivalo tudi na ostale, tako da ima danes postaja Celje visoko kvalificiran prometni kader.
ZNIŽANJE POLNE LASTNE CENE Znižanje polne lastne cene pri železnici — čudno se to morda sliši, pa je vendar to sila važno vprašanje. Premikal-no osebje ima tu glavno besedo: tri brigade — vsaka je sestavljena iz enega nadzornika nremika, dveh nadpremika-
Ramšak Anton najbolj požrtvovalni skladiščni delavec v Celju
če v in sedmih premikače v — tekmujejo v pravočasni sestavi vlakov, pravočasnem dodajanju tovora vlakom, stalnemu stiku s transportanti, v čim hitrejši dostavi praznih voz, odpravi prometnih nezgod in zamud, v vzorni disciplini, v čim bolj ekonomični sestavi in tudi pravilni organizaciji sestave vlakov. Postajno vodstvo je zelo zainteresirano na tem vpia-šanju, zlasti še spričo težav, ki se pojavljajo zaradi ozkega postajnega prostora Zato to stvar obravnavajo na rednih tedenskih delovnih posvetovanjih.
BRIGADA NADZORNIKA PREMIKA REPOVŠA IVANA JE NAJBOLJŠA
Norme presegajo sicer vse tri brigade, toda Repovševa brigada jih presega celo za 20% mesečno. Tov. Repovš je bil med okupacijo terenski aktivist OF, njegova hčerka je padla v vrstah NOV kot borka. Danes je tudi eden najbolj aktivnih delavcev in aktivistov sindikalne podružnice. Tov. Repovš je vesel bri-gadnega načina dela, ker se je prednost tega načina kmalu pokazala, saj je kmalu po uvedbi tega sistema zadrževanje voz znižano od 16 na 12 ur, zadrževanje voz v tranzitu pa od 10 na 8 ur. Premikač Tratinšek Anton se je v kratkem času tako izuril in usposobil v delu, da gre sedaj v šolo za vlakovne odpravnike.
Vse priznanje pa je treba dati tudi osebju za vzdrževanje proge, saj je bila bivša II. sekcija za vzdrževanje proge lansko leto v jeseni proglašena kot druga najboljša v Jugoslaviji in dobila prehodno zastavo Centralne uprave, od Republiške uprave pa prehodno zastavo v trajno last.
Tudi vlakospremno osebje noče zaostajati. Zamude vlakov so tako rekoč odpravljene. Od junija imajo uveden bri-gadni način dela, le prave evidence nad uspehi med posameznimi brigadami še ni ___________:------ e------------------
Pet sprevodnic kaže enakovredne uspehe pri delu z moškimi tovariši.
Osebje kurilnice prav ta«o izvršuje planske naloge. Za varnost prometa pa skrbijo še udarniki službe zveze ji signalnih naprav, tov. Likovnik Jože in Bezgovšek Pavle s sodelavci.
AKTIVNOST
SINDIKALNE PODRUŽNICE
Vodstvo postaje s šefom postaje tov. Vovkom Janezom na čelu ima dobro oporo pri izvrševanju svojih nalog v partijski in sindikalni organizaciji, sama sindikalna podružnica pa ima v požrtvovalnem vodji, predsedniku podružnice tovarišu Kokotu Francu, najboljšega sodelavca Tov. Kokot Franc, najboljši vlakovodja postajnega kolektiva, žrtvuje po trudapolni in odgovorni službi večji del prostega časa — delu v sindikatu. Za to svoje požrtvovalno delo je meseca februarja prejel pismeno pohvalo in denarno nagrado od Centralne uprave sindikata železničarjev Jugoslavije. Sekretar postaje in tajnik podružnice, tov. Kranjc Franc, s ponosom pripoveduje, da je bila celjska postaja ob priliki posvetovanja železniških voditeljev ter partijskih in sindikalnih funkcionarjev iz območja ljubljanske železniške direkcije 1. septembra 1949 v Ljubljani zaradi čistoče in reda na postaji in v potniških vagonih ter zaradi vzdrževanja discipline potnikov na peronu — javno pohvaljena.
Podružnica se je z vsemi kulturno-prosvetnimi sekcijami vključila v SKUD »France Prešeren«, katerega glavni steber predstavljajo, lahko rečemo, prav celjski železničarji. Zlasti je močna in kvalitetna godba na pihala, katero Celjani poznajo kot najboljšo. Člani podružnice aktivno sodelujejo kot pevci in igralci v SKUD »Franceta Prešerna«.
S svojim delom in uspehi daje tudi kolektiv celjske postaje odgovor na vse sramotne klevete Informbiroja. Z odpravo nekaterih pomanjkljivosti, s še bol;
Predsednik sindikalne podružnice postaje Celje Kokot Franc, je tudi najboljši vlakovodja
živim delom pri politični vzgoji in vključitvijo v socialistično tekmovanje slehernega člana, bo delovni kolektiv postaje Celje nedvomno dosegel še boljše uspehe m se uvrstil v prve vrste naših borcev za izpolnitev petletnega piana v prometu.	M.
Ha številnih odgovornih mestih v železniški službi so so uveljavile žene
Zmaga v narodnoosvobodilni borbi in povojna graditev socializma v naši državi ni našim delovnim ljudem le za vedno izbrisala iz slovarja besedo brezposelnost, temveč kliče delo za lepšo bodočnost nas vseh v službo in v vedno nove poklice tudi žene, ki so v stari Jugoslaviji prišle do dela le z velikimi težavami ter so bile zapostavljene, tako pri izbiri poklicev, kot pri določanju plač.
V železniški službi prej tako rekoč žena sploh niso zaposlovali. Nekaj administratork in žena čuvajev, ki so v času moževega počitka opravljale njihovo delo, so bile edine maloštevilne izjeme v takratnem pravilu kapitalistične družbe, ki je določilo ženi mesto ob štedilniku in ekonomsko odvisnost od moža. Da je stanje danes vse drugačno, nam pričajo predvsem številne tovarišice, ki že delajo na odgovornih mestih železniške službe.
Med prvimi, ki so se v Sloveniji odločile za novi poklic, je tov. Slatin e k Jelka. Že leta 1945. ji je mladinska organizacija prikazala pomen in važnost železniške in transportne službe v našem planskem gospodarstvu ter ji svetovala, naj bi se vpisala v tozadevno šolo.
Tako se je prvo povojno leto kot edina žena vpisala v dveletni prometni tehnikum v Beogradu, ki ga je tudi z uspehom končala. Nato je bila tovarišica Jelka nastavljena kot prometnica v Ptuju, kasneje v Ljutomeru in Moškanjcih ter je z velikim uspehom in v določenih rokih opravila še vse praktično strokovne izpite. Tako je bila po zaslugi pridobljenega znanja in praktičnih izkušenj preteklo leto prestavljena na prometni oddelek v Maribor, kmalu nato pa Ljubljano, sprva za analizatorko na Direkciji državnih železnic, kasneje pa za dispe-čerko.
Njena naloga je, da na določeni progi s pomočjo telefona in sporočil s postaj spremlja tako osebne kot tovorne vlake, jim daje nujna službena sporočila, beleži njihove zastoje in določa, če se na železniškem križišču zbere več tovornih vlakov, kateri izmed njih naj prvi krene na pot, in to seveda po važnosti svojega
tovora. Tako je Jelka tudi v neposredni zvezi z' našimi podjetji, ki se v pjimeru zastojev ali nujnih dobav, potrebnih za izpolnjevanje plana, obračajo na dispe-čerje železniške direkcije, ki nato uravnavajo v svojem delokrogu pravočasne dobave materiala posameznim tovarrtam.
To delo opravlja Slatinek Jelka kot prva in edina žena v Sloveniji. Po njeni poli so krenile že številne tovarišice. Že ko je obiskovala v Beogradu drugi letnik tehnikuma, se je vpisalo v prvega šest tovarišic iz Slovenije. Medtem ko je bila ona prva prometnica na postajah, pa
opravlja sedaj to delo že 32 tovarišic. Poleg lega je 16 kretničark, v delavnicah so že tri kvalificirane delavke in 37 polkvalificiranih, nekvalificiranih za pomožna dela pa je 848 žena. V železniški službi so tudi dve risarki, 97 čuvajk, 204 žene kot pomožno osebje, 67 telegrafistk, 42 sprevodnic, 6' komercialk, 3 postajne blagajničarke, 97 vozopisk, 37 blagovnih blagajničark, 12 kalkulantk, 47 skladišč-nic, 126 potniških blagajničark, 4 perso-nallce in še številne žene, zaposlene v administraciji, statistiki, tranzitni službi in drugod.
ŽENA V EB 'METNI SLUŽBI
Mlada prometnica Štefka Erker-jeva, ki vrši službo na postaji Ponikvi, se veselo nasmehne mojemu radovednemu vprašanju, kako je postala prometnica. »Da, ni tako lahko, toda s trdno voljo in veseljem se vse doseže,-c pripoveduje. »Že kot otrok sem sanjala o tem poklicu. Oba moja stara očeta sta bila krelnika ob progi in porabila sem vsako priliko, da sem lahko ogledovala vse tiste čudne naprave, da sem smela prisluškovati zvoncem, ki so na vseh koncih in krajih zvonili. Otroško občudovanje, ki me je navdajalo ob vsem tem, mi je že zelo zgodaj zbudilo veselje do železniške službe.«
Po vsem tem pripovedovanju je še dodala: »No, in zrasla sem ravno v pravem času, v času, ko lahko žene svobodno izbirajo svoje poklice. Moja stara želja je postala sedaj uresničljiva. Zaprosila sem zato za sprejem v enoletno prometno šolo v Vižmarjih, kamor sem bila tudi takoj sprejeta. Tu se je torej začela moja pot v ta poklic.«
»Učenje v šoli je bilo precej naporno in večkrat sem mislila na to, da bi odšla kam drugam. Moje začetno navdušenje se je vsak dan spreminjalo. Šele v krožkih, ki so jih organizirali za lažje učenje, sem se ponovno ojunačila in se otresla listih zastarelih mišljenj, s katerimi so me skušali odvrnili nekateri od te službe, češ, da žene res niso sposobne za tako službo<
»Ko pa sem vse izpite uspešno zaključila in tudi praktični izpit zadovoljivo prestala, se mi je prejšnje “veselje in navdušenje povrnilo. Le pri odpravi vlakov me je spremljal še neprijeten občutek, posebno pa so me zmedle opazke, ki so jih izražali razni potniki na račun mojega poklica in se norčevali.
Ko sem jo opazovala pri delu, sem kmalu spoznala resničnost njeftih zadnjih besed. S tako gotovostjo in spretnostjo je premikala zaklopke pri bločni varnostni napravi, da ji ni bilo videti, da vrši službo šele sedem mesecev. Mirno in lahkotno je odgovarjala na desetine vprašanj po telefonih in telegrafu, o prihodih in odhodih vlakov, dajala navodilo in sprejemala pojasnila ter jih sproti zapisovala v za to določene knjige. Poleg vsega tega dela pa je skrbela še za potniško blagajno, za katero odgovarjajo na manjših postajali prometniki sami.
Na prvi pogled je to delo še dokaj enostavno, toda že po krajšem opazova nju lahko ugotoviš nasprotno. Vlake j< ireba odpremljati točno, brez zamud, jih pri križanju pravočasno izločiti iz pro meta, da ne pride do kakšnih nezgod al nepotrebnih zamud. Treba je dajati vlakom navodila o hitrosti vožnje in še polno drugih problemov, ki zahtevajo bistrega. mišljenja in hitre odločitve.
Takih prometnic, kol je Erkerjeva, je v Sloveniji še malo, toda pgtreba po čim večji zaposlitvi žena v bodočnosti bo privedla v ta poklic vedno več žena.
MOSTOVNA DELAVNICA V LJUBLJANI OD OSVOBODITVE DO DANteS
Številni, med narodnoosvobodilno borbo porušeni mostovi so bili po osvoboditvi resna ovira za vzpostavitev rednega prometa. Marsikje so bile le manjše okvare, vendar vlaki niso mogli voziti čez mostove, zato so pristopili naši mostovni delavci, da so mostove čimprej zopet usposobili za vožnje Podjetje, ki je sodelovalo pri številnih obnovah mostov in danes gradi nove, je mostovna delavnica Ljubljana-Šifka
Mostovna delavnica v Šiški je v stari Jugoslaviji le životarila, takrat ji niso zaupali večjih del. V letih 1941. do 1944. je štela komaj 35 ljudi in ko jih je od teh 12 odšlo v narodnoosvobodilno borbo ali so bili internirani, je bil kolektiv skoraj v razkroju. Po vojni pa so prilike zahtevale od delavnice več kot kdaj koli poprej. Število delavstva je raslo od
Udarnik Zalokar Franc iz ljubljanske mostovne delavnice
in takrat so do dobra pretaknili svoja skladišča in material, ki ni bil nujno potreben, so zamenjali za material, brez katerega ne bi mogli izpolniti plana, in tako so uspešno zaključili drugo leto petletke. Zmago so na koncu leta zaključili s proglasitvijo 48 najboljših delavcev za udarnike in otvoritvijo sindikalnega doma, ki so ga člani kolektiva zgradili s prostovoljnim delom.
V tretjem letu petletke, ko so vsi delovni ljudje Jugoslavije v odgovor inform-birojevcem še zlasti pospešili graditev socializma, potrebujemo več proizvodov in seveda tudi več ljudi. Težavi zaradi materiala se je letos v mostovni delavnici pridružilo še pomanjkanje delovne sile za izpolnjevanje 30% višjega proizvodnega plana. Vprašanje delovne sile so deloma rešili z ustanovitvijo brigad, premalo pa je delavna komisija za vključevanje ženske delovne sile, ki jo sestavljajo personalni referent in dva člana upravnega odbora sindikalne podružnice. V mostovni delavnici imajo še precej mest, kjer bi moške prav lahko zamenjale ženske. Brigade imajo v kleparski delavnici, na raznih deloviščih na Primorskem, na tekočih popravilih na terenu in tudi velika dela na dravskem mostu v Mariboru opravlja brigada iz mostovne delavnice Lju-bljana-Šiška. Brigada šteje 25 ljudi in se je obvezala, da bo najtežji in največji del popravil na mostu opravila do 17. septembra. Vendar bodo zaradi požrtvovalnega dela 17. t. m. že odprli koroški tir. 80% večjih del na mostu bi morala po pogodbi izvršiti tovarna konstrukcij »Franc Le-s koš ek« iz Maribora. Ker pa ta tovarna zaradi nepredvidenih zadržkov tega ni mogla izvršiti, je večina del padla na brigadirje mostovne delavnice. Brigado vodi nadzornik mostov Jože Kunčič, za brigadirja pa so izbrali Jožeta Činžarja.
Kolektiv fokomotivske delavnice Ljubljana-šška bo zmagami proslavil stoletnico železnic
delovnimi
Pred 100 leti je stekla po slovenski zemlji prva železnica in približno takrat so ustanovili tudi prva poslopja za kurilnico v Šiški. Za takratne prilike in tedanji obseg	- o ustrezale, pozne-
ja pa, ko se je . .tro.g vedno bolj širil, so stare zgradbe večali in če danes pogledamo za šišenski kolodvor, vidimo
polletju je izpolnjevanje plana zadovoljivo. Plan za avgust so presegli, vendar bi ga prehiteli za eno celo lokomotivo, če bi jih ne zavrl a odvisnost od Delavnic državnih železnic v Mariboru, ki jim niso pravoča-sno dobavile valja.
V šišenskem kolektivu imajo uveden brigadni način dela in uspehi kažejo, da
kadar je potrebno, tudi po 24 ur neprS' trgoma. Med ključavničarskimi brigada' mi prednjači Štrukljeva, brigada Kavni' kar ja Ernesta in tudi mladinska brigad3 s tov. Cajhenom Janezom ne zaostaA kar pomeni, da je tudi mladinski akti' šišenskega kolektiva dober, za kar j6 prejel n,a konferenci železničarske mla"
din e v Ljubljani tudi priznanje kot naj’
boiltilšrt mladinski 7 el e zn.i ra raki kmlpkfiv V
boljši mladinski železničarski kolektiv Ljubljani. Delovni uspehi pa so nadalj3 rezultat dela štirikratnega udarnika M** škriča Pavla, livarja bele kovine, vesi' nega in varčnega delavca. 69-letni Set' nikar Anton, strugar; noče slišati o ni' kakršni pokojnini, ker je sklenil, da h6 vztrajal pri delu do konca prve Titov6 petletke in tudi Oražem Jože, kiju-šestim križem, še krepko drži vrsto p j' težkem delu za širjenje dimovodnih ceV Glavni poslovodja montažnega oddelki nosilec reda dela III. stopnje, Hribe1 Avgust, odlikovanec z medaljo dela Rc gel; Frane, kovač, mizar Zajc Tone, t( so junaki dela in mojstri. Med mojstri p* nikakor ne smemo prezreti strugarja F k' rijana Stanislava, kultu rn o -p rs v etn ega r6' ferenta, pod čigar vodstvom se zavrti ‘a dela vsak stroj. On je hkrati tudi dobef sindikalni aktivist.
Rogelj Franc, kovač iz lokomotivske delavnice
V kolektivu je 17% žena, ki dosegaj6 najboljše uspehe, zlasti v livarni. Neka' ter e nadomeščajo celo kvalificirane d6' lavce; priučena polkvalificirana strugat' ka Mrkun Ivanka se prav spretno suč6 pri stružnici in popolnoma nadomestili6 kvalificiranega strugarja.
leta v leto in ustanovili so tudi novo mehanično delavnico Mostovna delavnica Šiška je bila do leta 1946. v sestavi I sekcije za vzdrževanje proge Ljubljana, kar pa je zaradi birokratskega poslovanja zaviralo njeno delo. Zato se je delavnica, leta 1945. osamosvojila in od tedaj se je hitreje razvijala. Danes je kader v primeri z letom 1947. narasel za 300%, pri čemer moramo všteti tudi podružnico — ekspozituro v Gorici.
Mostovna delavnica Ljubljana - Šiška je po osvoboditvi začela z obnovitvenimi deli na glavnih progah. Sodelovala je pri obnovi 22 mostov in izdelala razne pro-vizorije zanje Obnavljala je tudi ves drobni tirni material, kot kretnice, prevozna sredstva za pregled proge, dre-zine, tirne tehtnice in okretnice itd. Leta 1946. je delavnica začela obnavljati že večje mostove. Njen glavni objekt je bila obnova mostu na Kolpi pri Bubnjarcih in začeli so z deli na mostu v Žirovnici.
Ko so bila leta 1947. obnovitvena dela pri kraju, je mostovna delavnica začela z gradnjo manjših, novih mostnih konstrukcij in s proizvodnjo signalnih sredstev- kretniških nastavkov, svetilk, signalnih loparjev, zapornic, pa tudi kompo-sterijev in ternionov. V letu 1948. so kljub pomanjkanju materiala častno izpolnili svojo plansko nalogo; investicijski plan s 100%, proizvodnega pa so presegli za 11%. Ni šlo brez borbe, kajti z materialom so bili čestokrat na tesnem
Racionalizator Anton Pečkaj je predlagal izdelavo stabilnega kompresorja. Iz starega materiala izdelan kompresor prinaša mostovni delavnici 500.000 dinarjev letnega prihranka. Izmed 12 delavcev, katerim bo na proslavi 100letnice železnic podeljen naslov udarnika, je kovač Franc Zalokar, vesten in požrtvovalen, ki prehiteva normo za 29%. Veliko pozornost posveča tudi pravilni uporabi in štednji koksa.
9. t. m. so imeli v mostovni delavnici širšo konferenco, na kateri so pregledali uspehe in ugotavljali vzroke neuspehov. V diskusiji so predlagali izboljšave za dvig proizvodnje in odpravo napak. Govorili so tudi o delu mladine, ki je na splošno dobra, o čemer priča tudi nagrada, ki so jo prejeli od CK mladine Slovenije, ker so bili najboljši v prostovoljnem delu. Nagrado — opremo za odbojko — pa so vse preveč skrbno shranili, namesto da bi služila svojemu namenu. Ne samo mladina, ves kolektiv se pridno udejstvuje v prostovoljnem delu v Ljubljani in celo rudarjem so že večkrat pohiteli na pomoč.
Tudi kolektiv mostovne delavnice v Šiški je prispeval svoj delež, da bodo jugoslovanski železničarji proslavljali stoletnico železnic z velikmi uspehi, ki so na vseh toriščih tolikšni, da so se smelo obvezali, da bodo izpolnili svoj petletni plan v štirih letih in dokazli vsemu svetu, da v Jugoslaviji gremo po pravi poti v socializem.
številna podolgasta poslopja, kjer so speljani tiri, po katerih prihajajo popravila potrebne, odhajajo pa za promet zopet sposobne lokomotive. S širjenjem železniške mreže so postajale naloge kurilnice vedno večje. Do osvoboditve je bila šišenska kurilnica v sestavu kurilnice ujubljana, leta 1946, pa se je na posredovanje svoje partijske in sindikalne organizacije osamosvojila in letos so jo razdelili na vozovno tehnične in lokomotivske delavnice.
Ker so poslopja stara, grajena v kapitalistični družbeni ureditvi, so skrajno nehigienska, kar je eden največjih vzrokov, da precej delavcev, ki so dolga leta delali v nezdravih pogojih, danes boleha na raznih boleznih. 14% bolnikov na dan obtožuje malomarnost kapitalistov zaradi premajhne skrbi za delavca, prinaša pa tudi veliko škodo planu, zlasti danes, ko je borba za vsako delovno moč.
Kolektiv izvršuje periodična popravila za ljubljansko kurilnico in deloma glavna popravila. V primeru pomanjkanja strojev prevzemajo popravila tudi za Beograd in Zagreb. Plan določa popravilo šestih lokomotiv na mesec in kolektiv kljub težavam, kakor je pomanjkanje materiala, požrtvovalno izpolnjuje svoje planske naloge.
Do maja so bili nekoliko pod planom, toda ob polletju so krepkeje prijeli. 15.5% vseh delavcev je komunistov, in ker je partijska organizacija vzvod pri vsem delu, je pobudnik za čim boljše izpolnjevanje plana, zato so polletni plan ob skupnhi naporih vsega kolektiva izpolnili celo pred rokom. Tudi v drugem
je uspešen, vendar bi bilo tekmovanje še bolj živo in zavestno, če bi med člani bolj poživili politično delo.
Izmed sedmerih brigad je najboljša kotlarska pod vodstvom Cimermana J. Antona. Brigada presega normo od 25 do 35% in dela, kakor tudi mnoge druge,
100-letnico železnic bo šišenski k0' lektiv svečano proslavil. V delavnici ste? svojevrstna lokomotiva, ena prvih, ki i' prisopihala z Dunaja v Ljubljano. »Sti rega invalida« bodo ozdravili in na raI stavi prikazali razliko med eno prvih * sodobno lokomotivo. Na proslavi bo«* proglasili tudi nove udarnike in pohvali* zaslužne člane kolektiva.
Eno prvih lokomotiv, ki je pripeljala v Ljubljano, so v loki v Šiški pripravili za železniško razstavo
Tudi na Pragerskem grad i© $©c^al$zem
Pod vodstvom Jeromela Viktorja, 'ji?.
Velike in težke so bile naloge železničarjev postaje Pragersko, ko so (lne 9. maja 1945 prevzeli popolnoma porušeno postajo. Vsi železničarji so se tedaj takoj z veseljem javili v službo in niso šfedili svojih moči, ko je bilo treba pospraviti ruševine, graditi nove tire, urejati pisarne in podobno, saj so se zavedali, da delajo zdaj zase, da je vse to njihova, ljudska last.
Vendar se naši železničarji niso zadovoljili s tem, da bi pospravili ruševine vojne, zavedali so se, da je treba socializem šele graditi. Jasno jim je bilo, da bo treba še mnogo dela, truda in napora, preden bodo popolnoma zmagali. In truda se niso ustrašili.
gersko spi. Danes ob stoletnici železnic lahko kolektiv postaje s ponosom pokaže na delovne uspehe in delovne zmage.
Postaja je lepo urejena. Vse, kar je bilo med vojno uničeno, je zopet obnovljeno, mnogo lepše in boljše. Ena zadnjih pridobitev je signalnovarnostna naprava, ki omogoča varen uvoz vlakov. Pri delu za to napravo je železniški kolektiv sodeloval z 835 prostovoljnimi delovnimi urami.
Posebno pereče je postalo tudi na Pragerskem stanovanjsko vprašanje. Tn čaka kolektiv še mnogo dela. Ustanovljena je posebna zadruga »Bajtarji«, ki si. je nadela nalogo, zgraditi vsem svojim članom enostanovanjske hiše. Načrti za to so že izgotovljeni. Za samske železničarje je bila zgrajena zelo lepa stanovanjska baraka. Oprema je popolnoma sodobna.
jl	vuu3i> uni jei LMUtriu v in.iuf.j«' ■ „ia
kovnega odpravnika, je brigada o«*jj
na Konjiško goro. Tisti pa, ki so
doma, so jim obljubili, da jih ne
K
do pustili samih in res, vsak dan vS , pa na vlak št. 513 na Pragerske1* okoli 8 do 10 ljudi, ki odhajajo P težki nočni službi na Konjiško g°r,.,
da prispevajo svoj delež. Gozdna
cija še ni končana, uspehi pa so . vidni. Čeprav niso vajeni gozdne? dela, so železničarji izdelali v 4002 d , delovnih urah na težkem terenu 575 *?!; drv. Najbolj sta se v gozdni ak<*lJ, izkazala kretnik Kovač Ignac in ** virač Kirbiš Engelbert.
Obnova glavnega oboka na dravskem mostu v Mariboru
Takoj prvo leto so si zgradili svoj lasten kulturni dom, skoraj izključno s prostovoljnim delom. V to delo je bilo vloženih 5620 ur prostovoljnega
dela. Vsa nadaljnja leta so na Pr a-	• .j „ i ?, V* 1'! j „K L‘ sl® JcKinovan 125%. Kaj to pomeni, vedo le oni
gerskem mnogo delali, a malo govorili, (likalna Dodružnira^Ld^nift m Sm‘ mil Pole£ tega so še vedno pripri tako, da so tu pa tam že mislili, Pra- J \	„	Pšl°' |ie»in Pomagati s i prostovoljnim
Pri gradnji barake sta tekmovali
Vlakospremne brigade iz Prag^ skega so znane kot najboljše. Ko 1 bile svoj čas v zoni B, so jim dali priznanje. Tudi danes ve vsa Pr°^ od Pragerskega do Čakovca, da V pragerski vlakovodje in zavirači lični delavci. Kljub temu, da voZ'* najtežje vlake, presegajo redno *”,,. sečno kilometrsko normo od 115 „
i_2y^/o, TC"fl 7 irv namonl rm/l« 1 zs-ni ^
Delo jeseniških železničariev
. Železniška postaja Jesenice se šteje med najvažnejše in prve obmejne postaje v državi. Naloge in težave, ki bremenijo obmejne postaje so tem večje,^ ker je budnost železničarjev v obmejnem pasu poleg strokovnih dolžnosti, ena glavnih nalog, katerih se mora zavedati vsak član kolektiva-. Znano je, da je okupator po svo-jern ^umiku iz naše države, zapustil kaj žalostno dediščino, najbolj pa na prometnih sredstvih- Tudi naša po-sjaJa je bila popolnoma porušena, tirne naprave, signalna sredstva in vsi ostali pripomočki za pravilno in varno izvajanje prometne službe, pa uničene. Naloge, katere so čakale kolektiv takoj po osvoboditvi, so bile ogromne in težke, toda zavedni železničarji jeseniškega vozla se tega niso ustrašili. Oprijeli so se s skupnimi močmi zadanih nalog ter tako v kratkem času apostavili premet. S prevzemom najtežje proge v Sloveniji, to je Jesenice—Gorica in preko, je postalo delo železničarjev jeseniškega vozla še napornejše. Z ozirom na to, da ima ta proga 52 predorov ter 25 promili e vzpona in da je ftied
vojno največ trpela, vidimo, s kakšnimi napori so se morali železničarji boriti na tem o-dseku za izvršitev svojih nalog.
Takoj ob začetku rednega prometa z inozemstvom so se težave na postaji še povečale. Zaradi močnega uvoza prevoza in izvoza se je pokazalo, dg je postaja glede tirnih naprav mnogo premajhna. Poleg tega je nastalo vprašanje zaradi premajhnega števila uslužbencev, kar je rešila personalna služba. Novodošlo osebje je bilo treba najprej^ strokovno usposobiti, kar je bilo rešeno. z individualnim učenjem m strokovnimi tečaji, katere je organizirala sama postaja- S sprejetjem petletnega plana je postala postaja tem pomembnejša, ker so imele pogodbe,_ sklenjene s tujimi državami o izmenjavi blaga za posledico, da se ves dotok blaga s severa in zapade vrši večinoma preko Jesenic- V tem času so se povečali v Železarni Jesenice obrati, čemur je sledil večji do-tok blaga. Ker so železniške naprave v Železarni zastarele, ni bilo mogoče razkladati dospelega blaga ob pravem času in se je zato postaja za-
trpala. Delo vsega osebja je zahtevalo takrat hude napore. Z novo organizacijo dela, koordinacijo postajnega vodstva, Partije in si,n dukata je bilo to vprašanje ugodno rešeno. Za izboljšanje dela so uvedli brigadni način ter zato hitreje izvajali vse uranske naloge.^ Na ta način smo znižali normo zadržavanja voz in obenem pospešili delo v drugih panogah. S prizadevanjem osebja so izpolnili prvo polovico petletke stoodstotno, v nekaterih panogah pa celo presegli.
Poleg dela v stroki so se jeseniški železničarji izkazali tudi v prostovoljnem delu- Naj omenimo samo delo pri gradnji stanovanjskih barak, pri gradnji železniške ambulante, katero se je zavezalo osebje skupno s Kurilnico in Sekcijo izgraditi v 7000 urah. Pri sečnji lesa so do sedaj opravili 4125 ur. Pri prostovoljnem delu se odlikujejo tovarišij Kariž Mirko, Rojs Franc, Prvanovie Mile j n Vrtovec Ivan-
S pravilno vzgojo in tolmačenjem naglega razvoja socializma je kolektiv uvidel potrebo izvršitve petletnega transportnega plana v štirih letih ter sklep na množičnem sestanku tudi navdušeno sprejel.
ge. V začetku delo nikakor Postajna podružnica je bila vidno slabša. Ko pa so nabili na sindikalno desko poimenski grafikon vseh članov in skrbno narisali nanj ure prostovoljnega dela, se je vnel med člani tek-
ili vlakospremne brigade stalno tek*T,
jejo med seboj portnega plana.
za izpolnitev tro
Na postaji se kosajo med seboj .C ' bo najboR
stajn.e brigade. Katera movalni duh, čigar rezultat je bil, da se ni mogoče reči, ker so vse d°y je postaja opravila 510 ur prostovolj- Število redno odpravljenih vlako'./
odst., postanki pred uvoznim signy
nega dela.
V skrbi za delovnega človeka je bila ustanovljena čevljarska delavnica, služba delavske preskrbe pa je odprla svoje prodajalne. Samoiniciativnega dela, ki ga je bilo za vse to treba, ni nihče beležil, čeprav so morali lokal, orodje, tehtnice, razsvetljavo ustvariti iz nič.
Tudi poziv na gozdno akcijo je kolektiv pravilno razumel. Treba je bilo premagati eno največjih težav, vprašanje delovne sile, kajti promet ne sme stati, vlaki morajo biti hitro, pravočasno in varno sestavljeni in stroji i000/o izkoriščeni. Kolektiv je na de-ioviii konferenci vprašanje ljudi takole rešil: tisti, ki bodo ostali doma, bodo
M %>, . na en postanek prideta minuti, to so njihovi uspehi! Za ji• tpv uspehe je bilo treba mnogo Pat tičnega in strokovnega dela, za V imata največ zaslug partijska in. ‘ Jf dikalna organizacija, redno šolanjih,., delovne konference. Šolski usln^l« nec tov. Skubic Rajko je dvignil J./ lavidliivo višino. Člani koI^Je'
na zavidljivo višino. Člani koleJV‘fle' redno prihajajo v šolo, čeprav .sosp<r
kateri zelo oddaljeni in vsi imajo1 kovne izpite.
Slika postaje ne bi bila PVPflaci če ne bi omenili Še SKUD-a Bizjaka«, v katerem je včlanjenih „r odst. kolektiva. SKUD je imel jii' kaj uspelih prireditev. Dne U; \ V
delali za tiste, ki bodo odšli v’ gozd. Je nastopil na proslavi tOO-letnh-h
— -'-J leznic. Ob tej priliki so bili Pr18y«f i udarnike skladiščni n®, i? akob in
slavija gradi socializem sama," da* To	Zupančič Jože in
To pa pri prometu ni lahko, vendar lezTV je večina kaj kmalu prepričala malo- ®em.
številne om
ahljivce, da Titova Tugo-' Greif Jakob in Podgoršek Fratri li socializem	virača Zupančič Jože in LafflPer‘
treba še nekaj let potrpeti, da bomo '*ožc ter kretnik Matjaž Jože. ft pozneje _ tem lepše živeli. In razumeli Delovni kolektiv je pripravljaj"
so. 42 voljno
članov ko' priglasilo
'va se j-gozdno
prosto-
brigado.
vse težave in njegovo je: »Izvršiti petletko v
priprti’'-'
‘"štirih lctlh
jre'
da'
rol'
a da a’Si čtiv je dajaj-ir v alje
Ho-
jsi'
!;
b«
H
Pr!
J Vi
ki
b#
lo-
te
pa
To-
re*
it
jef
a j° ca-
le-
ji-
ič«
aje
It. kongres sindikata pSiujje«
ie sc boli okrepi »piiovo borbenost
sa socialistično graditei? naše drž@we
V Ljubljani se je vršil 13. in 14, sep-efflbra II. kongres sindikata delavcev in Umeščeneev grafične industrije Jugosla-Kongresa se je udeležil kot zastopal1'1 zvezne vlade minister dela Ljubčo drsov, v imenu vlade LR Slovenije mi-%ter dela Ivan Regent, zastopnik Cenenega odbora ZSJ Laza Plavšič, podočnik ministra lahke industrije vlade t,LRj Nikola Djuverovič ter predsednik 'davnega odbora Zveze sindikatov S!o-Ve®ije Rudolf Janko.
. Predsednik Centralne uprave Srdžan jdldrejevič je po uvodni besedi, v kateri j? na kratko prikazal najpomembnejše “tgodke v razdobju od I, do II. kongresi dal besedo ministru za delo vlade ?LRJ Ljubču Arsovu. Tovariš minister aakor ostali govorniki so v pozdravni be-8®di predvsem poudarili velike zasluge e®dikata grafičarjev pri širjenju sociali-dičns kulture v novi Jugoslaviji. Pred y°ino, leta 1939 je n. pr. bilo natisnjenih f® 1057 knjig in brošur, dočim je število v letu 1948 naraslo na 3412 z naklado , milijonov, Tako tudi na tem področju 11160 uspele mahinacije Informibiroja, saj 6»® naš tisk širi in zavzema med narodi “ugoslavije, kakor tudi med manjšinami v Oaši državi častno mesto.
. Minister za delo pri vladi LRS tov. pan Regent je predvsem poudaril, da ltaa tisk izredno važno nalogo pri pre-y*2°ji miselnosti našega človeka. Čeprav "lamo na razpolago lepo število knjig in “r°šur marksistično-1 eninistične literatu-’6, je naloga sindikatov grafičarjev, da 'jejo narodom Jugoslavije čim več tortne literature.
Tov. Lazar Plavšič je poudaril, da je f®a prvih nalog sindikata grafičarjev, izčistiti obstoječe kapacitete v proizvod-U- Gre za borbo visoke produktivnosti tudi v grafični stroki, za znižanje j.foškov, kakor tudi za to, da bo v gra-,°ni industriji čim več udarnikov in ra-Cl°naliza;torjev. Važno je nadalje, da ši-r°m države pridobimo čim več strokovna kadra, s čimer bomo tudi izboljšali kakovost dela. Tretja naloga sindikata , afičarjev pa je, da vrši idejno,politično aei° tudi med svojim članstvom. Prava 0cialistična zavest naj zajame sleherne-Slana sindikata grafičarjev. Nič manj n 2?a pa ni naloga sindikatov, ki naj jj.,, kijo, da dobi vsak član primerno , aS<"ado za svoj e delo, da se izvede do-ri Zaščita dela itd.
Pomočnik ministra lahke industrije fVe*ne vlade Nikola Djuverovič se ie Predvsem zadržal na nekaterih vpraša-tehničnega in strokovnega značaja v Srafičai industriji. Poleg pomanjkanja ^rokovnega kadra se vrši v grafični industriji tudi borba za surovine, ki jih je Dalo treba več ali manj uvažati. Sindikalne podružnice v tiskarnah se bodo mo-V*-'L . °° i zanimati za taka vprašanja, J. T 'L 1c ' ob a čisaprej rešiti ali cdpra-
./JI, jJo sedaj je bilo od 1 -ta 1945 v grabni industriji 109 r a c ion a I i z at or j ©v, 609 parnikov v prvem polletju letošnjega le-ai kar je vsekakor dokaz, da tudi v tem Ogledu grafični delavci ne zaostajajo delavci iz drugih strok, čeprav je Odvilo udarnikov razmeroma nizko.
» Sekretar centralne uprave Bogoljub , °vanovič je v referatu med drugim de-
števil0‘
da se je od leta 1946 povečalo
članstva za 58%, V tekmovanje
i .se grafi čar ji Jugoslavije vključili ta-
1	po osvoboditvi in tako dosegli velike novip6" V tekmovanju so grafičarji ob-med 1 Vsa podjetja, ki so bila porušena Pol y°ino in tako so že lahko v drugi snr°Z1Cl !946 povišali proizvodnjo na-
* predvojni za 15,82%. Polno lastno v,n?. «o znižali za 6,17% in zboljšali t«rteto izdelkov za 10,3% glede na le-izn i 1^- Š® boljše uspehe so dosegli v j^olnjevanju planskih nalog v letu 1947, 5a?Tav so jih pri delu ovirale razne te-r /e’ kakor pomanjkanje surovin, zasta-strojev in drugo. Vse to so grafični t av°i premagali s tekmovanjem, v ka-'J’e,ern je leta 1947 bilo vključenih 77,94%. L ^uio-vanje je dobilo pravilno obliko še-q^*eta 1948, ko so na letnih skupščinah Hj?.1 delovnih kolektivov začeli spreje-toko °^veze' da bodo plan izpolnili pred
■ 2a vel;ke uspehe v tekmovanju in za Mjevanje planskih nalog so dobili Qaie*.tivi grafične industrije priznanje od lajih državnih in sindikalnih forumov. »Li	drugih je delovnih kolektiv
pravice« dobil zastavo od pred-v6ll^-.Va vlade LRS in je najboljši v Slo-ti9 jk Zastavo GO ZSS je dobila tiskar-Hsmik, medtem ko je bil kolektiv ganskega poročevalca« pohvaljen.
Za Ve'likem socialističnem tekmovanju Velik- Utajevanje planskih nalog je tudi ci0j.,?. Mevilo delavcev sodelovalo z ra-5i_ ip ^atorskimi in novatorskimi predlo-°d 1 , 0 je bilo po nepopolnih podatkih t°rj- . 1945 proglašenih 109 racionaliza-t>r;L*v JjJ sedem novatorjev. Vsi tiso letno t)ji;.ranlli državi s svojimi predlogi 6 ^nov 5S3.094 din.
4ei Srafičnih podjetjih so začeli uvajati lo-to-tf® norpie že leta 1945, in to na de-lakl a ®estih, kjer se je delovni učinek «e u2otovil. Normiranje delovnih mest kou!.? ®talno izpopolnjevalo, vendar so
Tu" ’- ■u1°rme ae nerealne'
ProdiTQl Drigudni sistem dela vedno bolj V, Matično industrijo. Ob koncu leta je bilo ustanovljenih že 322
2	1 je delalo 3130 brigadirjev. Za5eitk,VZ‘j°l0 6‘rckovnega kadra je bil v ležaj Je a „ 1947 ustanovljen enoletni aVce * ugoštampi« za kvalificirane de-
^rbf*°i-nafZn<> na'-°fi0 v pravilni pre-

menze in delavsko-name-
.. bil0 r®s‘avraclie. V tem pogledu pa V okv;r„Se. ,v,se premalo storjenega. 111 Cnz sindikata grafičarjev je le 5 gi restavracij. Tako ima na pri-rtSa®ko reni,a sa®° 1 delavsko-name-*a°ije rt r.t aVTaclj°- Sindikalne organi-grafrcne industrije bodo morale v
bodoče posvetiti vso skrb vsakodnevnim potrebam svojih članov,
Tudi na kulturno-prosvetnem področju je sindikat grafične industrije dosegel lepe uspehe. Ustanovljene so čitalne grupe, krožki, razna predavanja. Sindikalne podružnice imajo rdeče kotičke, 86 knjižnic s 34.780 knjigami, kinoaparature, zvočne postaje, radioaparate in drugo.
Velike uspehe dosega tudi sindikat delavcev in nameščencev grafične industrije v fizkulturi in športu, kjer se bavi s fizkulturo 13% članstva. Naloga sindikalnih organizacij pa bo, da vključijo še večje število delavcev in delavk v fizkulturno gibanje in nudijo iizkulturnim društvom še večjo materialno pomoč.
Ob zaključku je dejal sekretar CU Bogoljub Jovanovič, naj bo tekmovanje stalen način dela, v katerega naj se vključijo vsi kolektivi. Zboljšati je treba tudi delovno disciplino, ki je važen pogoj za izpolnjevanje nalog v proizvodnji. To bo doseženo na ta način, da bomo utrdili sindikalne organizacije in jih na ta način usposobili za izpolnjevanje vseh nalog, Po referatu in poročilu o finančnem poslovanju Centralne uprave so se številni delegati prijavili k diskusiji. Med dragimi je diskutiral tudi delegat »Kulture« iz Beograda tov. Boško K o s t i č. Ta tiskarna je letos že tretjič dobila zastavo zvezne vlade, s čimer si jo je tudi priborila v trajno last, Tov. Kos tič je prikazal nekatere konlkretne primere dela kolektiva »Kulture« in to predvsem, kako so organizirali delo po brigadah v nekaterih oddelkih tiskarne, Poudaril je tudi potrebo po kvalitetnem delu v tiskarnah, katero bo treba še izboljšati, čeprav smo od osvoboditve v tem pogledu precej najpredovali.
Pelicon Rudolf, tajnik krajevnega odbora grafičarjev v Ljubljani je prikazal potrebo po sodelovanju uprav podjetij in direkcij s sindikatom. To doslej še vedno ni dobro izvedeno, kar seveda škoduje celotni proizvodnji. Da bi pospešili proizvodnjo v grafični industriji, je nujno treba opozoriti na to tudi stranke, ki mnogokrat zaradi slabih rokopisov in podobno zavirajo tekmovanje ter napredek v grafični stroki.
Delegat iz Hrvatske jo predlagal, naj bi Centralna uprava izdala grafično revijo, ki bi v mnogočem prispevala k boljši storitvi. Delegat Jovan D a n i č iz Prištine je v diskusiji med ostalim povedal, da je šiptarska manjšina na Kosmetu šele v novi Jugoslaviji prišla do svoje tiskane besede. Danes izhaja na področju Kosme-ta nad 10 časopisov in revij in to po večini v šiptarskem jeziku v nakladi 682 tisoč izvodov v 1948. letu.
Zanimiva je bila tudi diskusija delegata podjetja za izdelavo šolskih učil iz Zagreba, To je prvo podjetje te vrste v naši državi, ki izdeluje zemljevide, globuse ter druge pripomočke za šole. Vse
te predmete smo morali pred vojno uvažati, sedaj pa jih izdelujemo doma. Ti predmeti niso po svoji kakovosti prav nič slabši, obenem pa še cenejši. V diskusijo so posegli tudi zastopniki direkcij za grafično industrijo Slovenije in Hrvatske. Tov. Ivan Str ek el j se je dotaknil predvsem vprašanja operativnega vodstva glede uvedbe realnih norm. Delegat tov. Sabu! Ivan, novinar glasila »Rad«, je obširno govoril o organizacijskih vprašanjih, o katerih je bilo premalo govora v diskusiji. Odgovornost funkcionarjev, tesno sodelovanje upravnega odbora podružnice s članstvom, kontrola dela nad izvrševanjem nalog, skratka način dela so važna vprašanja, od katerih je odvisno uspešno delo sindikalnih podružnic in drugih forumov.
Med diskusijo so prispele štafete te Zagreba, Celja in Maribora. Štafete so prinašale pozdrave delovnih kolektivov in obljube istih, da bodo sklepe kongresa izvedli ter pospešeno izvrševali bodoče naloge.
Presegli so realno normo za 252%
Kljub neugodnim pogojem tlela, ki jih ima kočevski rudnik, so se najboljši rudarji tega kolektiva v nedeljo dne 11. IX. odločili, da pokažejo, kako malo jih gane informbirojevska gonja in zastraševanje.
Petnajst najboljših rudarjev, večina udarnikov, se je poizkusilo v tekmovanju po Sirotanovičevem načinu. Pred tekmovanjem je bilo mnogo ugibanja o _ možnih uspehih. Majhni odkop|i z jalovinastimi vložki, slab zrak, da so varnostne svetilke ugašale, tesarjenje, ponekod celo ročno vrtanje, vse to je govorilo v prid neuspehu. Toda na drugi strani pa sta bila delovna zavest rudarjev in njihova močna volja argumenta, s katerima je bilo treba resno računati.
Napetost je v času tekmovanja naraščala in dosegla višek, ko so tekmovalci prišli iz jame, kjer so jih pričakovali predstavniki oblasti in množičnih organizacij. Rezultati so prekosili vsa pričakovanja.
Petnajst ljudi je dalo v osmih urah v jami polovico siceršnje celodnevne rudniške proizvodnje. Povprečno so normo presegli za 155%, Gričarjeva skupina pa, ki je bila najboljša in je delala na dveh odkopih, je normo presegla celo za 252%. Nedvomno je to uspeh, ki^ ga moramo uvrstiti med prve v državi, posebno še, če upoštevamo že zgoraj omenjene težave in zastarelost rudnika.
Po tekmovanju so se tekmovalci zbrali z. vodstvi rudnika in sindikalne podružnice k zaključni slavnosti, kjer |e glavni inženir tov. Burnik obrazložil smisel takega tekmovanja z gospodarskega vidika. Tov. Grm Karel pa je tolmačil pomen tekmovanja s političnih vidikov.
Ob koncu je bila poslana resolucija CK KPS.
2 izpolnjevanjem vseli naieg, kafer® postavlja prednje Partija in ljudstvo - odgovarjajo naši keeiiarji m klevete mfomblrejeveev
10. septembra se je začel v Zagrebu H. kongres delavcev in nameščencev kemične industrije Jugoslavije. Poleg delegatov iz vse države so prisostvovali kongresu minister za lahko industrijo pri zvezni vladi Josip Cazi, generalni sekretar CO ZSJ Ivan Božičevič, minister industrije vlade LR Hrvatske in član Politbiroja' CK KP Hrvatske Rade Žigič.
Minister Cazi, ki je pozdravil kongres v imenu zvezne vlade, je med drugim dejal:
»Kemična industrija predstavlja v svetu osnovno industrijo. Kemična industrija, ki v veliki meri uporablja najrazličnejšo aparaturo, ima za osnovo možno železno predelovalno industrijo in industrijo črne metalurgije. Zato je naša vlada pravilno forsirala dvig težke industrije, rudarstvo in elektrogospodarstva, brez česar ne more biti razvoja kemične industrije.«
Minister Cazi je nato naštel pogoje za razvoj kemične industrije pri nas, ko gradimo velike hidrocentrale in zajamčen nam je razvoj sanitetne kemije. Nadalje razvijamo steklarsko industrijo, za katero imamo prvovrstne surovine, razvijamo industrijo celuloze in papirja, gradimo novo tovarno plastičnih mas, ki bo začela v najkrajšem času obratovati. V medicinski industriji smo osvojili več novih proizvodov, med katerimi je velikega pomena penicilin. V kratkem bo dograjena tudi ogromna tovarna celuloze, s čimer se bomo v kratkem osamosvojili od uvoza te važne surovine za papirno industrijo. Tudi v steklarski industriji izdelujemo doma vrsto predmetov, katere smo prej užavali. Poleg tega bomo v našem petletnem planu zgradili še nove tovarne, kar bo zahtevalo veliko požrtvovalnosti, posebno zaradi težav, ki nam jih dela Sovjetska zveza in države ljudske demokracije, ki hočejo zavreti gradnjo socializma pri nas.
Ko je naštel vse številne sabotaže v dobavi materiala s strani informbirojev-skih držav, je minister Cazi govoril o brigadnem načinu dela, uvajanju tehničnih norm in končno dejal:
»Petletnega plana v številnih proizvodih kemične industrije ne bi mogli izpolniti, če ne bi hkrati gradili novih tovarn, mehanizirali in avtomatizirali čim več del v delovnem procesu in transportu; če ne bomo čim bolje izkoristili izvor energije, ki nam je na razpolago v obliki premoga, električne ali mehanične energije; če ne bomo izboljšali tehnoloških procesov, ki se v velikem delu kem. industrije z novimi iznajdbami in kombinacijami stalno menjavajo, izboljšujejo in poenostavljajo; če ne bomo ‘izboljšali asortimana po kakovosti na ta način, da bomo v obratih vodili strogo znanstveno kontrolo procesa iz laze v faze in če ne bomo osvajali novih proizvodov, ki so v našem gospodarstvu v naši reprodukciji in naši široki potrošnji nujno potrebni.«
Po govoru ministra Cazi ja je pozdravil kongres v imenu Zveze sindikatov Jugoslavije, generalni sekretar CO tov. Ivan Božičevič in med drugim dejal:
»Uspehi, katere so delavci naše države dosegli do danes v izgradnji socializma pod vodstvom Partije in tov. Tita, so zelo, veliki. Ti uspehi so tem bolj pomembni, če upoštevamo, pod kakšnimi pogoji so bili doseženi, to je pod pogoji, ko vodstva socialističnih držav naravnost tekmujejo s kapitalisti, kdo nas bo čim bolj oviral v tej izgradnji.«
Tov. Božičevič je govoril o Sirotanovičevem načinu dela za visoko proizvodnost dela in končno pozval sindikat delavcev in uslužbencev kemične industrije, ki ima velike naloge, da ne zaostaja za ostalimi delavci naše države.
Predsednik Centralne uprave sindikata kemičarjev Drago Budanec je podal poročilo o' delu sindikata od I. do II. kongresa. Med drugim je govoril o nerednih dobavah materiala tako pgonskega in raznih strojev za kapitalno izgradnjo. V industriji nafte so bile velike težave pri izpolnjevanju plana zaradi sabotiranja dobav vrtalnih garnitur za eksploatacijo nafte. Prav tako je bilo v industriji stekla.
Zvezna kemična industrija je izpolnila plan za leto 1947 po obsegu s 104,47%, po vrednosti 107,41%, po asomtimanu 94,82%; industrija stekla po obsegu 118 po vrednosti 107,41 %, po asortimanu 100%; industrija nafte kumulativno 99%; industrija papirja po obsegu 100%, vrednosti 103%, asortimanu 93% itd. L. 1943 je zvezna kemična industrija izpolnila plan po obsegu 103,52%, vrednosti 103,28%, po asortimanu pa 96,92%; industrija papirja po obsegu 101%, vrednosti 104%, po asortimanu 87%. Ti rezultati so tem pomembnejši, če upoštevamo, da se je plan v letu 1943 v primeri z letom 1947 precej povišal. V tretjem planskem letu so precej povišani plani v kemični industriji. Vetserum zavodi majo za 118% višji plan, medicinska industrija za 101%, industrija stekla za 17% itd. V prvem letošnjem polletju je zvezna kemična industrija kljub težavam izpolnila plan s 105%, industrija papirja 101%, industrija stekla 107,4% itd.
V	razvoju kemične industrije so igrale veliko vlogo sindikalne organizacije, ki so zelo poživile vlogo racionalizatorjev in novatorjev. Leta 1946 je bil letni finančni učinek novatorjev 1,200.000 dinarjev, racionalizatorjev pa milijon dinarjev. Leta 1947 se je letni finančni učinek novatorjev, oziroma njihovega dela dvignil na 2,259.000 dinarjev, racionalizatorjev pa na 4,190.000. Leta 1948 je znašal finančni učinek racionalizatorjev 41,852.000 dinarjev, novatorjev 7,356.000 dinarjev.
V	organizaciji socialističnega tekmovanja igra izredno važno vlogo brigadni način dela, zaradi česar se je tudi dvignila storilnost dela v naših podjetjih v 1. 1948 od 3 do 20%. Pri uvajanju brigad je bilo tudi precej napak, ker so jim posvečale uprave premalo pozornosti, sindikalne podružnice pa se niso dovolj zavzele zanje. Druga pomanjkljivost je bila v tem, da brigad niso ustanavljali po tehnološkem procesu dela. Končno je delo brigad zaviralo tudi to, da niso imeli rednih proizvodnih posvetovanj, da bi prenašali izkušnje iz brigade v brigado in da bi sprejemale konkretne planske naloge, na podla-. eri razdeljene planske naloge podjetja. Kljub temu je bilo konec leta 1948 ustanovljenih 563 delovnih brigad, ob zaključku prvega tromesečja leta 1949 jih je bilo 1110, ob polletju letošnjega leta pa se ie število povzpelo na 1400.
Po referatu tov. predsednika se je razvila diskusija, nakar so izbrali novo Centralno upravo in sprejeli resolucijo o tekočih nalogah in resolucijo zaradi protirevolucionarne kampanje proti naši državi ter poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, CK KPJ. Centralnemu odboru ZSJ in Svetovni sindikalni federaciji.
Popu!
PRED TEDNOM MATERE IN OTROKA
;mzaeia zaščite matere In otroka
Namen »Tedna matere in otroka« je široka propaganda dosedanjih uspehov dela ljudske oblasti na področju zaščite matere in otroka, istočasno pa predstavlja ta teden akcijo za izpopolnitev vseh oblik te zaščite in za aktivizacijo množičnega sodelovanja na tem področju. Ta vodilna misel bo dajala vsebino vsem prireditvam, proslavam, predavanjem, člankom, propagandi v radiu in filmu, posebno nazoren izraz pa bo našla na razstavi v prostorih ministrstva socialnega skrbstva LRS. Naloga odborov za organizacijo »Tedna matere in otroka« pri okrajnih poverjeništvih socialnega skrbstva je, da bodo pravilno usmerjali propagandno delo in tekmovanje v okviru sodelujočih resorjev za socialno skrbstvo, zdravstvo, prosvetno delo in množičnih organizacij AFŽ, LMS, RKS in ZSS.
Propaganda mora zlasti poudarjati važnost matere kot osnovnega či-nitelja za naš naraščaj. Nagrade je treba razdeliti tistim materam, ki so dobro vzgojile večje število otrok, zlasti če so živele v težavnih pogojih. Propagirati je treba dajanje prednosti materam z otroki v tramvajih, avtobusih in drugih prevoznih sredstvih, kontrolirati ali in kako so urejene i'n kako se uporabljajo posebne čakalnice in kupeji za matere in otroke, poleg tega pa popularizirati zakonodajo za zaščito nosečih ju doječih mater.
Zdravstvene ustanove bodo v »Tednu matere in otroka« prirejale tečaje in predavanja za zdravstveno prosvet-Ijevanje mater in za nego dojenčkov. V ta namen je treba mobilizirati vse zdravstvene delavce: zdravnike, medicinke, sestre, medicinske tehnike, desinfektorje in babice. Preko AFŽ je treba propagirati pregled nosečih mater in stremeti za tem, da nobena mati ne rodi brez strokovne pomoči. Prikazati je treba važnost materinskih posvetovalnic in vplivati na matere, da redno prinašajo dojenčke na pregled.
Izvesti je treba široko akcijo za otvoritev šolskih kuhinj, menz za
učence X gospodarstvu in otroških re-
stavracij. Tem ustanovam je treba zagotoviti patronate kmečkih obdelovalnih zadrug.
V	»Tednu matere in otroka« moramo tudi ugotoviti in prikazati potrebe za ustanavljanje novih jasli in Didov in so predvsem tam, kjer zaradi pomanjkanja teh ustanov slabo napreduje vključevanje žena v proizvodnjo. Vse premalo pozornosti' se je do sedaj posvečalo uslužnostnim podjetjem za razbremenitev zaposlene žene ^pri gospodinjskih opravilih, kakor šivalnicam in pralnicam. Poživiti moramo propagando za poklc otroških negovalk.
Nadalje je treba organizirati prireditve za otroke v teku »Tedna matere in otroka«, pripraviti otroške sejme, izlete otrok, obiske otroških in mladinskih ustanov, obdarovanje otrok, obiske otroških in mladinskih ustanov, obdarovanje otrok pod skrbništvom itd.
V	»Tednu matere i'n otroka« bomo prikazali uspehe vzgojnih prizadevanj za razvoj duševnih sposobnosti naših otrok. Na podlagi znanstveno utemeljenih vzgojnih načel spoznavajo otroci naravo i'n doživljajo njene lepote, dojemajo bogastvo kulture, razvijajo in bogatijo si mišljenje, govorjenje, privajajo se k delu, dostojnemu vedenju, zavestni disciplini', poštenju, tovarištvu ponosu in vedrini, ki odlikuje človeka socialistične skupnosti.
žene tekstiike delajo po Sirotanovičevem vzgledu
V tekstilni industriji Jugoslavije je od skupnega števila zaposlenih tekstilnih delavcev 75 odstotkov žena, Slovenija pa zajema skoraj 50 odstotkov celokupne tekstilne industrije Jugoslavije. Tekstiike so pokazale vedno svojo razredno zavest, tako v splošni stavki leta 1936, kakor tudi v NOB in obnovi. Spomin na čase, ko so delale za kapitaliste, ki je delal razliko v plačevanju med moško in žensko storilnostjo dela in spomin na številne redukcije delavstva, ko so bile vržene na cesto, vzpodbuja sedaj enakopravno ženo k socialističnemu tekmovanju. Zavedajo se, da delajo za sebe in za skupnost — od tega jih ne more odvrniti nobena teža ali lažna propaganda.
Kakor vedno, tako so razumele tudi sedaj najnovejši veliki dogodek, ki ui presenetil samo našega delavstva, temveč ves svet — Sirotanovičev uspeh. Morda bi ta nov tekmovalni način dela ne odjeknil tako močno v srcih naših žena, če bi to ne biio prav v času najtežjih napadov lažne propagande na naše narode. Partijo in Tita, ter izdajstva Slovenske Koroške. Žene obsojajo stališče Sovjetske zveze in ljudsko demokratičnih držav napram našim narodom z rekordi dela, ki postajajo s pomočjo sindikalne in partijske organizacije že množični. Visoka storilnost deia
—	to je odgovor!
Sirotanovičevo gibanje so začele v Sloveniji prve prenašati iz rudarske stroke v ostale gospodarske panoge žene-delavke v najboljšem tekstilnem kolektivu LRS, v Tkalnici hlačevine Celje in dale s tem primer, da je mogoče uspešno uporabljati Sirotanovičev način dela v vseh strokah. Brigadi tov. Mihelakove in tov. Kristanškove sta začeli z velikim ponosom prvi prenašati ta način dela v tekstilno industrijo. Tekmovati sta začeli 31. avgusta na 24 statvah (najrazličnejših tipov,) istočasno so tkale 7 raznih artiklov. Brigada Mihelakove je delala dopoldne, Kristanškova pa popoldne na istih statvah. Končno je zmagala brigada tov. Mihelakove, ki je dosegla do tedaj najvišje izkoriščanje statev 93.1 odst., brigada tov. Kristanškove pa 91.8 odst. Skupno sta obe brigadi zatkali 12,374.000 votkov ali izdelali za skupnost 4959 m blaga, kar pomeni, da je bilo z nadpovprečno storilnostjo delavk v istem času izdelanega nad 1200 rn blaga več. Tekmovanje obeli brigad je zelo povzdignilo delovni polet vse tkalnice.
Predice v Litiji so se takoj zavedale, da tekmovanje v Tkalnici hlačevine ne bo osamljeno. Tekmovalni polet žena predic
—	ni dovoljeval, da poizkusi z novim načinom tekmovanja samo brigada »Lojzke Šlandrove«, temveč se je še pred začetkom tekmovanja formirala nova brigada »Vide Tomšičeve«. O velikih uspehih obeh brigad smo že poročali. Tekmovanje teh dveh brigad pa je vplivalo na celotno predilnico in omogočilo, da plana ne le dosegajo, temveč presegajo.
Tudi žene na severni meji so se že vključile in pridružile tekmovanju za višjo produktivnost dela. Rekord brigade Mihelakove in Kristanškove je tolkla tov. Štibljeva iz lateksa Kranj, tega zopet tov. Vornik Hedi v tkalnici Predilnice in tkalnice Maribor, ki je dosegla 95.2 odstotka izkoriščanja statev. Do sedaj pa je dosegla največji uspeh tov. Arnež Angela, 9 kratila udarnica in odlikovanka dela v tkalnici Tržič, ki je delala na 12 navadnih strojih in dosegla izkoriščanje statev 98.4 .
To so rekordi naših požrtvovalnih žena, predanih Partiji in Titu — izgradnji socializma. Njihovi rekordi so razživeli kolektive v Mariboru, Celju, Litiji, Ljubljani, Kranju in Tržiču, ter jim dali vzpodbude, kako kljub objektivnim tež-kočatn izpolniti obveznost, sprejeto na letni skupščini Republiškega odbora tekstilcev Slovenije, to je izpolniti plan tekstilne industrije do 15. decembra. Nekateri tekstilni delovni kolektivi, kot na primer: Tkalnica hlačevine Celje, Tovarna volnenih in vigogna izdelkov v Mariboru, Tekstilna tovarna v Novem mestu in drugi so se obvezali izpolniti plan celo do 29. novembra.
Tekmovanje Predilnice Litije z vsemi bombažnimi predilnicami Slovenije ima namen, da izdelajo predilnice Slovenije čim več in čim boli kvalitetno prejo, pri čemer pa ne pozabljajo na znižanje polne lastne cene. Kolektiv Tkalnice hlačevine Celje je pozval ob prejemu zastave predsedstva vlade LRS na tekmovanje vse bombažne tkalnice v Sloveniji, istočasno pa je dal vsem sorodnim delovnim kolektivom na vpogled svoje konkretne delovne obveznosti za drugo polletje 1949. Med ostalimi točkami je zelo važna točka tudi ocenjevanje in borba proti nadurnemu delu. Tovarna volnenih in vigogna izdelkov v Mariboru pa je pozvala vse volnarske delovne kolektive v Sloveniji vključno lokalna volnarska podjetja na tekmovanje za predčasno izpolnitev plana.
Nedvomno bodo rezultati tekmovanja najboljši tam, kjer bodo znali prenesti na najširši krog delavstva načine dela, ki so jih pokazale rekorderke po Sirotanovičevem vzgledu. Tekmovanje za visoko produktivnost dela pa ni le razgibalo samo delavstva, temveč prav tako tudi tehnični kader, katerega ponekod do sedaj ni bilo mogoče pritegniti k tekmovanju.
GOZDARSKA FAKULTETA ¥ LJUBLJANI
Kljub temu, da v Sloveniji raste toliko gozdov, smo pred osvoboditvijo imeli samo e bo gozdarsko šolo v Mariboru, nismo pa iimeli nobene gozdarske znanstvene institucije, Po osvoboditvi nam je naša ljudska oblast takoj dala Gozdarsko šolo v Mariboru, Lesno šolo v Ljubljani, Lesno-[industrijski odsek Tehnične srednje šole v Ljubljani, Industrijsko šolo v Novi Gorici, Gozdarski tehnikum v Ljubljani in Gozdarski institut Slovenije v Ljubljani poleg števil tih tečaTv za kvalificirane gozdarske in le ' .: i Ju: hijske delavce. Z novimi šolami pa bo začelo
delovati še 8 šol za učence v gozdnem gospodarstvu in lesni industriji ter Gozdarski m lesno- industrijski tehnikum.
Ker pa razvoj gozdarstva in lesne industrije tudi razvoj gozdarskega šolstva potrebuje čedalje več visoko kvalificiranega kadra, se je letos ustanovila z odlokom naše vlade Gozdarska fakulteta v Ljubljani na ta način, da se je Agronomska fakulteta razširila v Agronomsko in gozdarsko fakulteto Tako bomo Slovenci dobili novo fakulteto, ki bo pripomogla k razvoju našega gozdarstva in naša lesne industrije,
Sovjetske obšasti niso dovolite ia ii se Baša tiekgafiia ilelezile seetaaosti, eosessienii Tonina trsev fašizma
Letos se je pod geslom »Žrtve fašizma pozivajo v borbo za mir« vršila v Berlinu od 9. do 12. septembra velika manifestacija. V okviru teh proslav je bil poseben dan posvečen tudi ženam, ki so se borile proti fašizmu. Glavni odbor Zveze borcev NOV je že 11. marca prejel od nemške organizacije pismo in bil povabljen, da pošlje svojo delegacijo na manifestacijo miru in spominski dan fašističnega nasilja v Berlinu.
Glavni odbor Zveze borcev NOV je prvotno izbral 11 člansko delegacijo. Ker pa sovjetske vojaške oblasti niso na to pristale, je bila kasneje določena le tričlanska delegacija v domnevi, da bodo sovjetske vojaške oblasti za te člane delegacije vendarle izdale vizume. Toda vsa posredovanja naše vojne misije v Berlinu kakor tudi konzularnega oddelka našega zunanjega ministrstva so ostale brezuspešne. Veleposlaništvo Sovjetske zveze v Beogradu je na vsakodnevne urgence odgovarjalo, da nimajo dovoljenja, da bi izdali vizume. To se je ponavljalo vse do 10. septembra, ko ie sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu spet sporočilo, da še ni dobilo dovoljenja za izdajo vizumov.
Na ta način je naši delegaciji bilo onemogočeno sodelovati na manifestaciji miru in solidarnosti antifašističnih borcev v Berlinu.
Kakšen je bil cilj tega stališča, ki so ga zavzele sovjetske oblasti proti naši delegaciji, in ji onemogočile udeležbo na tej protifašistični manifestaciji? V okviru splošne gonje, ki jo vodi Sovjetska zveza proti naši državi, je prišla tudi ob tej priliki do izraza težnja sovjetskih oblasti, ki so hotele prikazati svetu, da Jugoslavija ni za mir. Zato, ker je ob lanskih manifestacijah naša delegacija doživela prisrčen sprejem od strani nemških in drugih antifašistov, sovjetskim oblastem iii bilo po volji, da bi se takšen sprejem še letos ponovil. Končno pa so sovjetske oblasti preprečile letošnjo udeležbo na tej manifestaciji tudi zato, ker so se bale, da bi se ob tej priliki druge delegacije seznanile s stvarnim stanjem v Jugoslaviji.
Takšno stališče Sovjetske zveze je samo en dokaz več, da je ona tista, ki razbija enotnost mednarodne protifašistične fronte miru!
Ž, OKTOBER — MEDNARODNI MU BORBE Ih iSR
Mednarodni odbor pristašev miru je imel te dni sestanek v Parizu, na katerem je bilo sklenjeno, da se proglasi 2. oktober kot mednarodni dan borbe za mir.
Ob razglasitvi 2. oktobra kot mednarodni dan borbe za mir je Mednarodni odbor pristašev miru poslal poziv svetovni javnosti, kjer pravi med drugim: »Peščica ljudi, željnih dobičkov in oblasti, nasprotuje mirovnim pogodbam med narodi in organizira nove vojne zveze. Z oboroženim vmešavanjem, vojaškimi zvezami, stalnimi izzivanji in pospešenim oboroževanjem skušajo ponovno ogrožati mir na svetu. Vendar se sile miru, ki so premagale fašizem, vedno
bolj krepe. Te sile lahko zaustavijo roko novih vojnih zločincev. V 72 državah se na vseh celinah organizirajo sile miru. V Franciji so milijoni in milijoni mož in žena podpisali peticije za mir.«
V zvezi s tem proglasom Mednarodnega odbora pristašev miru je bil prejšnji teden tudi pri nas v Jugoslaviji sestavljen nacionalni odbor za zaščito miru, ki Je sklenil, da se slični odbori za zaščito miru ustanavljajo po vseh republikah v naši državi. Nacionalni komite Jugoslavije za zaščito miru bo skupaj s komiteji naših ljudskih republik nadaljeval delo za organiziranje manifestacij za 2. oktober kot Dan miru.
Orioni W po isem sneto ni teina io teina
Italijanska vlada je imenovala poseben ministrski svet, ki je dobil nalogo, da dokončno sestavi in obdela nov predlog proti-d el a viškega zakona o sindikalnih organizacijah in ga predloži skupščini v odobritev. V službenem poročilu italijanske vlade je rečeno, da je minister dela Fanfari! obrazložil osnovne značilnosti novega zakona o »disciplini delavskih organizacij« in da je italijanska vlada v celoti potrdila to obrazložitev.
&
Velika stavka pomorskih delavcev v Genovi se je v začetku tega tedna razširila tudi že na pristanišča Neaplja in Livorna. V borbi za uvedbo kolektivne pogodbe o delu je začelo stavkati nad 5000 pomorščakov v Neaplju in prav toliko tudi v Livornu. Po podatkih Generalne konfederacije dela stavka sedaj okrog 20.000 pomorščakov in okrog 15 tisoč pristaniških delavcev v vseh teh pristaniščih. Ta splošna stavka je zajela v celoti 82 ladij. Z delom so prenehali tudi mornarji, člani demokristjanskih in Saragatovih sindikatov, kljub temu, da je bila direktiva njihovega sindikalnga vodstva drugačna.
*
V poslednjih šestih mesecih so imeli italijanski delavci v borbi za povišanje mezd in proti likvidaciji podjetij ter množičnemu odpuščanju skupno 585 stavk. V teh stavkah, ki so trajale okrog 40 milijonov delovnih ur, je sodelovalo več kot 5 milijonov delavcev.
Teroristična akcija grških monarh o fašističnih vojaških izrednih sodišč se z vso ostrino nadaljuje proti vsem naprednim elementom. Tako jo 6. septembra, kakor poroča Reuter, vojaško izredno sodišče v Pireju obsodilo na smrt 10 rodoljubov, ki so bili obtoženi, da so dajali denarno pomoč za grško demokratično armado.
V z ap a dni h področjih Berlina silno naglo narašča število brezposelnih delavcev. V drugi polovici avgusta je ostalo vsak dan V zapadnem Berlinu brez dela novih 640 ljudi, tako da znaša sedaj skupno število brezposelnih v vseh treh zapadnih okupacijskih področjih 226.054 delavcev, kar predstavlja eno šestino nemškega prebivalstva, ki živi v zapadnem Berlinu
Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je pred kratkim poslal Zvezi kanadskih mornarjev v Montrealu, ki stavkajo, podporo v znesku lO.O(K) dolarjev. Spričo tega je Zveza kanadskih mornarjev poslala Zvezi sindikatov Jugoslavije brzojavko, v kateri se v imenu vseh stavkajočih zahvaljuje za podporo.
V brzojavki je med drugim rečeno: ❖Globoko cenimo vašo podporo, ker se zavedamo, da visoko dvigamo zastavo svobodnega sindikalnega gibanja proti napadom delodajalcev in njihovih agen-
Na 81. kongresu angleških Trade-Unionov so med drugim razpravljali tudi o stališču, ki ga je zavzel Generalni svet angleških Trade-Unionov, ko je izstopil iz članstva Svetovne sindikalne federacije. Znani razbijač enotnosti delavskega gibanja Deakin je poskušal v ostrem protikomunističnem in protisovjetskem govoru opravičiti ta sklep. Njegov govor je naletel na ugovore nekaterih delegatov, ki so poudarjali, da je za delavsko gibanje najvažnejše ohraniti enotnost v borbi proti kapitalistom, Kljub temu, da je kongres z večino glasov odobril sklep Generalnega sveta o izstopu Trade-Unionov iz Svetovne sindikalne federacije, se je proti temu vendar izreklo 1 milijon 17.000 glasov.
V Belgiji se je po zadnjih uradnih podatkih v zadnjem tednu avgusta število brezposelnih in delno zaposlenih delavcev in nameščencev povečalo za 28.490.
Preko 5000 strojevodij, kurjačev in sprevodnikov na železniški progi Misurj-Pacific, ki je speljana preko enajstih držav v ZDA, jo začelo stavkati, ker je železniška uprava odklonila njihove zahteve po povišanju plač in izboljšanju delovnih pogojev. Na progi, ki je dolga 7000 km, je ustavljen ves promet.
Prav tako je začelo stavkati tudi v tovarni šivalnih strojev »Singer« 7000 delavcev, ker je vodstvo tovarne čedalje bolj izkoriščalo delavce.
*
Zaradi nezadostne industrijske proizvodnje je sklical CK Partije madžarskih delavcev izredno zasedanje partijskih funkcionarjev največjih industrijskih podjetij Madžarske. Resolucija ugotavlja, da je vzrok nezadostne proizvodnje premajhno politično delo med delavci, ravnodušnost partijskih funkcionarjev do Partije in sindikatov ter splošno popuščanje delovne discipline med člani Partije. V resoluciji so določene stroge kazni za partijske funkcionarje podjetij.
Na Finskem se je začela stavka zidarskih delavcev. Stavka 9000 pristaniških delavcev se nadaljnje. Stavke delavcev lesne industrije, gradbenih podjetij in avtomobilskega prometa še kar trajajo. Stavka delavcev živilske industrije pa se vedno bolj širi. Celo po uradnih podatkih stavka sedaj v državi 30.000 delavcev.
tov v sindikalnem gibanju Čeprav smo optimisti glede izhoda te stavke, smo vendarle pripravljeni na to, da je pred nami dolgotrajna in srdita borba, ki je ne borno mogli zmagovito izvesti brez podpore celotnega sindikalnega gibanja. Prepričani ste lahko, da se bodo naši člani odločno upirali vsem oblikam zastraševanja in policijskega nasilja. V vašo nadaljnjo podporo ne dvomimo, da bomo skupno z ostalimi sindikati naše države izšli kot zmagovalci iz borbe za primerne mezde, življenjske m delovne pogoje ne samo za pomorščake, marveč tudi za vse kanadske delovne ljudi.
Kanadski mornarji se zahvaljujejo 09 ZSJ za podporo
Železničarsko kulturno-umetniško društvo »Tine Rožanc iz Ljubljane
KULTURA IN PROSVETA
Kiiilurno-prosvetno delo železničarjev Jugoslavije
V	stari kapitalistični Jugoslaviji je bil delavskemu razredu onemogočen vsak kulturno prosvetni dvig, kajti ta ni šel v račun buržoaziji, k: je smatrala delavski razred za popolnoma brezpraven-
Ustvaritev nove Jugoslavije ne pomeni zato za delavski razred le osvoboditve od izkoriščanja, temveč pomeni istočasno začetek .vsestranskega kultur n o -p ros v e tri ega dviganja.
Naša Partija je že ob ustanovitvi Enotnih sindikatov postavila idejnopolitično in kulturno - prosvetno delo med delavskim razredom za eno izmed zelo važnih nalog partijskih organizacij v podjetjih in ustanovah in eno izmed osnovnih in najvažnejših nalog sindikalnih organizacij.
V	železniški službi in transportu je imelo delo na kulturno-prosvetnem in ideološko - političnem področju vidne uspehe, kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki so zavirale delo. Sindikalne organizacije so namreč pravilno razumele, da je treba kultumo-prosvetno delo v železniški službi vzporediti z vlogo in pomenom, ki ga imajo naše železnice v petletnem planu.
Tako imajo danes železniške sindikalne organizacije 1489 citatnih skupin, ki združujejo 23-849 čitalcev, 739 marksističnih krožkov g 7072 člani, poleg tega pa tudi stalna predavanja za dvig splošne izobrazbe članstva. Uspehe pri dvigu te splošne izobrazbe pa je pripisat; tudi delavskim gimnazijam.; ki jih obiskuje veliko število železničarskih kadrov.-Pri vključevanju delovnih ljudi za reševanje vsakodnevnih planskih nalog, pa so v železniški službi precej prispevali tudi aktivi agitatorjev, ki štejejo danes 3984 članov- Isto vlogo je igral tudi tisk, ki ima med železničarji 148.726 naročnikov in to na dnevno in sindikalno časopisje.
Tudi v kulturno-umetniškem delu so sindikalne organizacije železničarjev dosegle velike uspehe. Danes že deluje. 78 železniških kulturno - umetniških društev, ki združujejo 340 sekcij z več kot 4200 aktivnimi in 21-176 podpornimi člani. V lanskoletnem medmestnem tekmovanju so bila najboljša naslednja društva: »Vinko Jed jut«, Zagreb, s pevsko sekcijo, »Tine Rožanc iz Ljubljane s pevsko sekcijo in »Branko Cvetkovič« iz Beograda s tremi sekcijami, pevsko, folklorno in orkestrom. Pri končnem plasmanu je bilo to društvo zmagovalec s pevsko sekcijo ;n orkestrom. Velike uspehe so dosegla kulturno - umetniška društva tudi pri izvajanju linije naše Partije pr j povezavi mesta z vasjo.
Število kulturno-prosvetnih ustanov se vsak dan veča. V tem kratkem razdobju so sindikalne organizacije organizirale 18 delavskih klubov, 207 rdečih kotičkov. 547 čakalnic, 9 radiocen-trov, nabavile so si 233 radioa.paratov, 212 zvočnikov in 438 knjižnic s 66.958 knjigami iz področja marksizma-Ieni-nizma.
Pred drugo obletnico nrikliučitve Slov. Primorla k FLRJ
SKUD .JANKO PREMRL-VOJKO' V SORICI PREB NOVIMI NALOGAMI
V skrajnem zapadnem delu naše Goriške oblasti, prav na jugoslovansko-ita-lijanski meji, deluje še dobro leto SKUD »Janko Premrl-Vojko«. Njegov delokrog in sedež nam pričata, da je vzgojna funkcija . tega društva prav z ozirom na te prilike vse drugačna od drugih društev, veliko težj* pa tudi važnejša. NOB, osvoboditev, delo po osvoboditvi in priključitev k FLRJ so pri ljudeh v Slovenskem Primorju vse bolj zbujale zavest, da se je treba učiti, mnogo učiti zato, da bodo res lahko po tolikih letih suženjstva gospodarji svojega dela in svoje domovine. Ljudstvo je začelo spoznavati globoko bistvo kulturno-prosvetnega dela, ki je imelo in ima nalogo odpravljati nazadnjaške poglede na svet, krepiti v ljudeh neuklonljivo borbenost, požrtvovalnost, globoko ljubezen do domovine in veselje do ustvarjanja boljšega življenja.
S tem namenom se je tudi 28. aprila leta 1943. ustanovilo Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Janko Premrl-Vojko« v Gorici.
Kljub zelo majhni moralni opori, česar je bila kriva kulturno-prosvetna komisija pri OS-u Gorica, ki ni znala popularizirati ustanovitve društva, izvesti široke agitacije za pristop članov itd., pa je to mlado društvo s svojimi sekcijami pogumno začelo z delom. Brez hrupa, pridno in z velikim požrtvovanjem so slednji dan vadile društvene skupine in se pripravljale na svoje prve prireditve. Njihovo delo, koncerti, prireditve v samem Solkanu, predvsem pa gostovanje v goriški okolici, so kmalu seznanile prebivalstvo, da se novo društvo kljub osamljenosti in nezadostni podpori od strani raznih kulturno-prosvetnih forumov vse bolj razvija, raste in krepi.
Sindikalno kulturno-umetniško društvo »Janko Premrl-Vojko« iz Gorice nosi ime po našem največjem primorskem heroju. V društvu delajo predvsem železničarji. Organizacijsko je društvo naslonjeno na sindikalno podružnico postaje v Gorici. V sestavu članstva je tudi nekaj članov drugih sindikalnih podružnic iz Solkana (pošta, Primorje), toda teh je le malo po številu. Društvena uprava bi morala posvetiti mnogo več skrbi pridobivanju novih, bodisi aktivnih ali podpornih članov. V društvu deluje sedaj 10 sekcij, med temi so: mešani mladinski zbor, moški zbor, dramska skupina, orkester, kvintet itd. V okviru društva dela knjižnica, imajo pa tudi pionirske skupine, v katerih sodelujejo otroci železničarjev. Prav zadnji primer je vreden pohvale, kajti le redka društva so do sedaj začela z ustanavljanjem pionirskih skupin. Društvo ima več kot 100 aktivnih in okrog 440 podpornih članov. Te številke nam kažejo, da je to še veliko premalo, da so sekcije šibke po številu članstva, predvsem pa je to premalo za Gorico, kjer je še vrsta sindikalnih podružnic s številnimi člani, ki imajo prav gotovo veselje za delo v eni
— -------—— * * * ---------------------
ali drugi sekciji, le zainteresirati jih bo treba. V letu 1948, v prvem letu svojega delovanja, je imelo društvo prej lepe uspehe. Moški zbor je imel 15 nastopov, mešani mladinski 12, kvintet 16, dramska družina 6 itd. Prireditve so bile v raznih krajih: Solkanu, na Tolminskem, Vipavskem, v Brdih itd. Tudi v tem letu j6 imelo društvo že vrsto prireditev. Za jesensko sezono imajo pevski zbori v programu 6 koncertov. Prav v tem času pa se društvo pripravlja na proslavo 100 letnice železnic in II. obletnico priključitve / Slovenskega Primorja k FLPJ. Obiskatit nameravajo tudi Idrijo.
Veliki razvoj, ki ga je društvo v tein kratkem času doseglo, pa je spremljala tudi vrsta pomanjkljivosti in težav, ki jim bo morala uprava napovedati oster boj. Pri naših sindikalnih kulturno-umet-niških društvih cesto ugotavljamo in kritiziramo njihov slab socialni sestav. Vedno poudarjamo, da v njih dela še vedno premalo delavcev. Prav nasproten primer nam je društvo »Janka Premrla-Vojka«• To društvo je eno tistih redkih, ki je uspelo vključiti v svoje vrste zlasti delavca. Zato zasluži vse priznanje. Pritegniti pa bo moralo k delu vse, ki imajo veselje do hulturno-umetniškega delovanja, zlasti pa vse kuUurno-prosvetne delavce, ki se sedaj sploh ne udejstvujejo, s svojim znanjem pa bi lahko društva mnogo pomagali, zlasti v idejnem pogledu. Vprašanje ideološko-vzgojnega dela je drugo veliko vprašanje, ki ga bo morala načeti uprava. V lem pogledu bi jim lahko precej pomagali prosvetni de lavci in aktivisti. Na sestankih bi se P0', govorili o programu, prediskutirali dobre in slabe strani kake prireditve, seznanjali bi članstvo z deli, ki jih imajo posamezne skupine v načrtu za študij-Ta,ko bi našlo članstvo v društvu pravo vzgojo in čut za kvalitetnejšimi stvaritvami in deli. Sindikalni svet, sam pa bo moral nuditi društvu več ideološke in strokovne pomoči.
SKUD »Janko Premrl-Vojko* se , Je moralo od svoje ustanovitve pa do dan ' boriti z velikimi težavami glede VTOt rov. Ena sama soba, kjer vadijo vse skupine, je premajhna in to je eden izmed razlogov, da se društvo ni bolj razširilo■ V zadnjem času je dalo ministrstvo zn železnice na razpolago precej finančnih sredstev, s katerimi si bodo tc sedaj neuporabnih prostorov napravili dvorano.
1. B.
- * -
Nove knjige
France Bevk, »Otroška leta«, ilustriral in opremil dr, Pregelj, str, 93.	.
Viktor Hugo, »Gavroche«, prevedel France Šafar, ilustriral Riko Debenjak str, 41.
»Nova obzorja«, št. 7-8, leto H,; izdala Slovenski knjižni zavod, Ljubljana 1949.
Zaki ure o e prvenstvo fizku turnih aktivov LRS v ndostr sk mmnogobo u
Minilo nedeljo je bilo v Ljubljani uspešno zaključeno republiško prvenstvo fizkulturnih aktivov v industrijskem mnogoboju.
Prvenstva se je udeležilo 15 vrst članov, 13, vrst mladincev, 9 vrst članic in 11 vrst mladink, vsega skupaj 48 vrst s 344 tekmovalci.
Na svečano okrašeni tribuni' na telovadišču v Tivoliju so se zbrali poleg številne publike, predsednik GO ZSS tov. Rudolf Janko, predsednik FZS minister za finance tov. Zoran Polič, predstavnik CO ZSJ tov. Nikola Obra-dovič in drugi.
Po defileju tekmovalcev, ki so z godbo, sindikalnimi in državnimi zastavami prikorakali na telovadišče, jih je pozdravil in o tvoril tekmovanje tov. Janko Rudolf, predsednik GO ZSS. V otvoritvenem nagovoru je poudaril važnost tega tekmovanja za nadaljnjo izgradnjo socializma v naši državi, kajti naš cilj je, s fizkulturo krepiti našo socialistično domovino, dati delovnemu človeku vesel in aktiven počitek po napornem delu, hkrati ga pa krepiti' za boljše doseganje vsakodnevnih nalog.
Prireditev je nudila v splošnem zadovoljivo sliko, dasi so bile posamezne vrste zelo različne v kvaliteti. V teku na 100 m med člani sta bila najboljša Mariborčana Horvat in Muraus z re zu!tatom 12.2 oziroma 12.3. Skok v daljino v splošnem ni pokazal posebnih rezultatov, saj je to disciplina, ki zahteva precejšnjo tehnično izvežbanost in so le redki' tekmovalci preskočili 5 m. Najboljši je bil Horvat (5.98), drugi Jeseničan Huter (5.86), tretji Kocan (5.56). Met krogle je bil med člani _ najšibkejša točka in je vsega nekaj posameznikom uspelo vreči kroglo nad 10 m. Tek na 1500 m je dal povprečne rezultate. Večina je tekla okoli 5 minut in pol. Prosta vaja in plezanje po vrvi nista bili za tekmovalce posebno trd oreh, zlasti v plezanju jih je precej doseglo polnih 10 točk.
Med mladinci' je bilo na tekmovanju opaziti že precej več nadarjenih posameznikov. Tako se je zlasti izkazal v metu krogle Ljubljančan Lagler z__ rezultatom 12.96, p,a tudi Resman iz Krope in Čufar z Jesenic (12.55 oz. 12.33) sta nadarjena tekmovalca za to panogo. Skok v daljino tudi pri mladincih m dal posebnih rezultatov. Najboljši je bil Paul iz Krope z rezulta-
tom 5.14- V teku na 60 m je precej mladincev teklo okoli 8 sekund, kar je vsekakor dober rezultat. V teku na 1000 m se je zelo izkazal nadarjeni Grošelj (Železn. industr. šola, Šiška), ki je postavil izvrsten čas 2:52.0. Tudi Kapus z Jesenic (2:57.0) ter Tekavec 2:59, sta nadarjena tekača in bosta z marljivim treningom lahko še znatno napredovala.
Med članicami se je najbolj odlikovala v metu krogle nadarjena Strmšek Angela (Tkalnica hlačevine, Celje), ki je dosegla v tej panogi izvrsten rezultat 12.55 in je bila skoraj 3 m pred drugo plasirano tekmovalko. Vsekakor je ta fizkulturnica izreden talent za mete :n jo je treba vključiti v najbližje športno društvo, kjer bo dobila potrebn-o tehnično izobrazbo. V skoku v daljino so bili rezultati povprečni. Nekaj tekmovalk je skočilo okoli 3.80 m. V teku na 60 m so posamezne tekmovalke dosegle rezultate okoli 9 sekund in pol, pa tudi boljše.
Kmalu po končanem tekmovanju je števna komisija izračunala vse rezultate in že so se zbrali vsi tekmovale; pred tribuno, kjer so bili proglašeni' zmagovalci. Prvo mesto v skupnem plasmanu so zasluženo osvojili marljivi Jeseničani, druga je ekipa Tiskanine iz Kranja, tretji pa Titovi zavodi »Litostroj«. Zmagovalna ekipa jeseniške železarne je prejela v dar krasno zastavo Glavnega odbora Zveze sindikatov . Slovenije. Vse prvo in drugo plasirane vrste so dobile tudi praktična darila, in sicer prva ekipa članov gojzerrce, ^ekipa članic vetrne jopiče in tekaške čevlje, prva ekipa mladink pa, kompletno telovadno opremo ter žogo in mrežo za odbojko; vse drugoplasitane ekipe pa so dobile popolno telovadno opremo.
TEHNIČNI REZULTATI:
GENERALNI PLASMAN: Jesenice Železarna 890.85 točke, 2. Tiskanlna Kranj
740.30,	3. Titovi zavodi »Litostroj«, 715.40, 4. Trbovlje — rudnik 524.70, 5. Delavnice državnih železnic — Maribor 534.09 točk.
ČLANI — VRSTE: 1. Železarna Jesenice
294.30,	2. Delavnice državnih železnic Maribor 290.70.	3. Trbovlje — rudnik 285.30, 4.
MLO - Celje 253.S0, 5 Tiskanina - Kranj 251.70.
ČLANI — POSAMEZNIKI: Podrenik Drago (Trbovlje) 59.80, 2. Legat Peter (Jesenice)
59.60, 3. Praček Ciril (Jesenice) 59.40, 4. S* kslda Ivo (Jesenice) 59.20, 5. Sodja Ivan (*>e senlce) 59.10.
ČLANICE - VRSTE: 1. Železarna Jesenice 147.80,	2. Delavnice drž. železnic Marji)«*
143.39, 3. Tkalnica hlačevine — Celje 140.80«
Met krogle
4. Tekstilna tovarna Št. Pavel 119.80, skanina Kranj 114.40.
ČLANICE — POSAMEZNICE:
5. Tl'
ČLANICE — POSAMEZNICE:	1. GcrS^
Stanka (Jesenice) 33.69,	2. Zajdler Beti;
(Del. drž. žel. Maribor) 38.49, 3. Škrl TiJK (Jesenice) 37.50, 5. Železnik Silva (TrtoviJw 37.00.
MLADINCI — VRSTE: S. Železn. indusfi šola Maribor I. 294.00, 2. Železn. industrijsjb šola Maribor II. 291.95, 3. Železarna Jesen«., 299.65, 4. Rudnik Mežica 288.99, 5. Železn. dustrijska šola Ljubljana-šiška 288.75 to«-” MLADINCI — POSAMEZNIKI: 1. N»f%, Danijel (Tiskanina — Kranj 60.00, Borštnar Bogo (Žel. industrijska šola Mjj, ljana-šiška) in Kapus Jože (Jesenice) 5ibe. 4.-7. Logar Marko (Tobačna tovarna)« JA. gornik Alojz (Rudnik Mežica), Grošelj f/,..) ko (Žel. industrijska šola Ljubl,iana-i>w% in Klarič Al do (Tiskanina Klanj) vsi 59 J MLADINKE - VRSTA: 1. Železarna /cSg, niče 158.10,	2. OLO Novo mesto 152.S««> „
Trbovlje rudnik 147.90, 4. Tekstilna tov«, yj št. Pavel 147.50, 5. »Plamen« — Kropa točko.
MLADINKE - POSAMEZNICE: 1 Jjfijl) Marija (Jesenice) 49.99, 2. Kregar (št. J '	4.
39.89,	3. Božič Helena (Jesenice)	a'
Omejc Ladica (Jesenice) 39.59, 5. Pristov n ja (Jesenice) 39.99.
Orejuje uredniški odbor Glavni urednik J’ Seliškar - Uredništvo telefon «5-58. 1 šičeva 22-11. — Uprava telefon 49-70, Masa ry kova 14-11. v Ljubljani. — izbu.i«« ir,i» petek. — Mesečna naročnina din 12,— — štev ček. položnice $-90603-9. — tiska ti s »Ljudske pravico« v Ljubljani