Pravijo, da v maju rože
na j lepše cveto
Pred 77 leti so si delavci prvič v zgodovini zataknili v gumbnice rdeče rože, kot znak izbojevane zmage — za prvi praznik delavcev, kot simbol mnogih zmag »novega razreda«. Mnogo je bilo prelite krvi in še danes teče — mnogo je bilo po od dela zamazanih oblekah, po tlaku in po zemlji puščenih razlitih krvavih cvetov,
Tudi naš delavec je moral zemlji prepustiti nešteto krvavih cvetov predno se je lahko nekega sončnega-cve-točega majskega jutra v Ljubljano belo pripeljal — s pesmijo — cvetjem, z zmago in dobil tisto, po čemer željo je oni delavec s prvo rožo v gumbnici nekje globoko v srcu nosil.
Zato je mesec maj tako lep — tako poln sreče — zato, ker tega meseca vsi praznujemo, ker je mesec zmage stoletnih bojev, ker je praznik naše zmage — naše svobode, ker je praznik našega dragega tovariša Tita, praznik mladosti in sreče, praznih vseh, ki živimo od dela, ki ustvarjamo. To je praznik rojevanja in zmagovanja novega — dobrega.
Vendar ne cvetijo še majske rože vsem enako lepo. To nas sili v bojevanje — zopet v bojevanje. Vendar drugače — danes se bojujemo proti zaostalim — proti neznanju za bogatejši dinar, za humanejše odnose, za srečo vseh. Zmagali bomo, ker smo zmagovati vajeni. Zmagati moramo tudi zato, da bodo z nami zmagovali tudi tisti po svetu, ki še krvavijo tako, kot smo mi. In šele takrat, ko po svetu ne bo več krvavih cvetov, ko človek ne bo človeku volk, temveč človek, ko si bomo vsi delavci sveta lahko v gumbnico pripeli rdečo rožo, takrat bo najlepši maj — takrat bodo vsem cvetele samo najlepše rože.
Denarno stanje prvih treh mesecev
•	Leto 1967 bo za mnoge gospodarske organizacije zrelostni izpit, ki bo pokazal, kako
•	so se pripravile na gospodarsko reformo, kako so resno jemale opozorila naših gospo-
•	darsklh strokovnjakov, ki so preko časopisov, zlasti preko televizije opozarjali na na-® pake in probleme v našem gospodarstvu.
Ukrepi na področju kreditiranja imajo za cilj preprečiti nenehno padanje vrednosti našega dinarja, ki naj bi postal čimprej konvertibilna valuta in enakopravno merilo vrednosti našega dela in narodnega dohodka. V prejšnjih leitih so podjetja iskala sredstva za plačevanje investicij v zgradbah in strojni opremi in skoraj ni bilo podjetja, ki nebi namenilo del poslovnega sklada ustvarjenega iz dohodka za plačevanje obratnih sredstev. Sedanji ukrepi za omejevanje kratkoročnih kreditov so sicer nujni za stabilizacijo dinarja in kažejo pozitivne rezultate v proizvodnji, povzročajo pa tudi velike skrbi in težave, ker niso bili uveljavljeni sistematično in postopno, temveč nenadno kot blisk z neba. Kaže, da bo marsikateri kolektiv čutil neprijetne posledice pomanjkanja obratnih sredstev in da utegne priti do primerov, ko bodo podjetja prodajala osnovna sredstva, da 'bodo prišla do obratnih.
Saturnus je zaključil leto 1966 z mnogo boljšim rezultatom kot smo planirali. To nam je omogočilo povečati poslovni sklad več kot katerokoli leto. Zaradi težke situacije naših kupcev, ki nam ne morejo redno plačevati in tudi ne izpolnjevati ostalih obvez iz pogodb ter delno tudi zaradi dolge vezave sredstev, potrebnih za uvoz materiala, kar je tudi v zvezi s kreditno omejitvijo, je zaradi pomanjkanja obratnih sredstev tudi naše podjetje v velikih težavah. Sedaj uporabljamo skoraj ves novo doseženi poslovni sklad in
amortizacijo za plačevanje surovin za proizvodnjo in še smo ogromno dolžni našim dobaviteljem.
Do dari.es smo sicer še uspeli uvoziti material za naslednjih nekaj mesecev, za naprej pa je situacija zelo nejasna. Če bodo naši kupci hitreje prodajali in tako zmanjšali svoje zaloge, bodo lahko nam plačevali in nam bodo izpolnjeni vsi pogoji, da tudi letos uspešno izpolnjujemo proizvodni plan.
Vendar bomo morali tudi mi čim bolj zmanjšati naše zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in izdelkov. Prav tako pa tudi zaloge ma-
lt azen pri osebnih dohodkih, materialu in skladih ni večjih nesorazmerij, kar je tudi videti iz strukture celotnega dohodka, ki je skoraj enak preteklemu letu. Osebni dohodki so višji zaradi nizkih osebnih dohodkov v začetku leta 1966. Stroški porabljenega materiala so letos višji, skladi pa so nižji, ker je manjši narodni dohodek in dohodek, a mnogi večji osebni dohodek.
Lani je I. tromesečju znašal osebni dohodek 15,8 din,
teriala, ki ga ne potrebujemo v naslednjih mesecih in ga je mogoče vedno dobiti na trgu. Pri tem pomanjkanju sredstev ne smemo pozabiti tudi na zmanjšanje tistih stroškov, ki niso najbolj nujni, ali ki ne delujejo takoj na povečano storilnost, kvaliteto in prodajo ali denarni uspeh. Iz podatkov za tri mesece so namreč nekateri stroški porasti! mnogo bolj kot proizvodnja in prodaja, kaj šele plačila naših kupcev.
V primerjavi s I. tromesečjem leta 1966 kaže obračun za
I.	tromesečje leta 1967 sledečo dinamiko:
letos pa je 18,8 din na 100 din osebnih dohodkov. Po zaključnem računu pa je sedaj odpadlo 18,— din na 100,— din celotnega dohodka.
VkalkuLirani stroški znašajo letos 109,5% v odnosu do istega obdobja lani, pri čemer pa so nekateri stroški nesorazmerno zvišani
Vsako zvišanje v odnosu do predhodnega leta seveda ni negativni kazalec zlasti ne amortizacija, ki kaže na našo gospodarsko moč. Enako velja za obresti od poslovnega
letos
sklada. Zvišanje ostalih stroškov pa mora biti enakomerno utemeljeno s povečanjem proizvodnje in prodaje. Zelo koristno bi bilo, da bi bila poraba materiala manjša, ker da ta promet velik absolutni znesek v denarju in s tem tudi ogromen denarni rezultat.
Zaloge nedokončane proizvodnje v odnosu do lanskih v istem času znašajo 149 % in sicer v tiskarni 139%, konzervah 579 % plastika 291,4%, orodjarna 126%, ostale ekonomske enote pa imajo nižjo zalogo.
Zaloge polizdelkov kažejo indeks višje v tiskarni in sicer 161,7% in v plastiki 121,1 odstotka, skupnopa za vse enote 115,1 %. Zaloge gobovih izdelkov v celoti niso višje — v obratu embalaže znašajo 155,7%.
Materialne zaloge pa kažejo indeks 115 %, pri čemer preveč raste drobni inventar in orodje.
V zalogah niso upoštevane zaloge »Fadip-a«, te so znatne in bo nujno, da jih čimprej
likvidiramo, ker nas bodo sicer po plačilu močno obremenjevale.
Povprečno izplačani osebni dohodek v prvi treh mesecih 1967. leta znaša SD 86.554.— za isto obdobje 1966. leta pa SD 72.843.—■, kar predstavlja zvišanje za 119%. Pri tem se je srednje strokovnim uslužbencem zvišal osebni dohodek na 115%, kar je najnižje. Visoko strokovnim se je zvi-zvišal na 123%, delavci pa imajo pri vseh kategorijah zvišanje na 120 %, le pri visokokvalificiranih je 117%.
Denarni rezultat jc v I. tromesečju z izjemo zelo nizke plačane realizacije in kritičnega pomanjkanja obratnih sredstev zadovoljiv. Pred nami so odločilni meseci za dosego predvidenih planskih nalog in s tem tudi zagotovitve planiranih osebnih dohodkov ter povečanje materialne baze za perspektivni razvoj. Kljub objektivnim težavam pa jc odvisen uspeh predvsem od nas vseh in je tudi od nas odvisno, kakšne uspehe bomo želi ob zaključku leta 1967.
Bdi Ferenčak

Elementi celotnega dohodka	I. trom. 1967 I. trom. 1966
Realizacija po izdanih fakturah	121,3
Terjatve do kupcev	125,0
Plačana realizacija	117,3
Celotni dohodek	118,6
Porabljeni material	113,0
Neto produkt (narodni dohodek)	116,7
Skupni stroški	119,3
Dohodek	116,9
Bruto osebni dohodek	140,7
Skladi	94,1
Simpozij o odgovornosti
Vse važnejši dejavnik uspešnega gospodarjenja postaja točno določena in dosledno izvajana odgovornost vodstvenih in strokovnih kadrov, samoupravnih organov ter vseh članov delovne skupnosti. V naši praksi je to še slabo urejeno, med drugim tudi zaradi nejasnosti in deljenega mnenia o noimu odgovornosti za delo, poslovne in samoupravne odločitve ter uresničevanje zadolžitev.
V delovnih organizacijah nimamo učinkovitih možnosti za uravna van le načina dela nosameznikov na njihovih delovnih mestih, kar ni samo resen problem naslovne učinkovitosti delovne organizacije. marveč tudi širši družbeni problem. Zato je naše sa-moimravl.lan.ie nonckod v nevarnosti. da se nretvori v sistem »organizirane neodgovornosti«. ki jc značilen pojav za moderno birokracijo.
Taki In nndobni problemi so prinellali do potrebe po simnozilu o odgovornosti, katerega je organizirala višja šola, za organizacijo dela iz Kren la. Vršil se je na Bledu v dneh od 20. do 22. aprila in je po svoji vsebinski strani do sedaj edinstven na svetu.
Iz naše tovarne sc nas je udeležilo 6. Snoj Gusti, Gostinčar ing. Marjan in tovarišica Karla Novak po en dan, tovariš Rakuščck Zdravko, Ocvirk Boris in Gerlica Slavko po 3 dni. S simpozijem smo bili izredno zndovolini in smo veliko nridobili. seveda tega ne maramo obdržati le zose. temveč bomo skušali kolektivu posredovati nreko glasila ali organov samoti-nm.vl.lania.
Člane kolektiva moram opozoriti na to. da le ta slm-nozi' pravzanrav želel načeti nroblematiko o odgovornosti, to je tudi storil in zaln le novabil veliko število vidnih iugoslovanskih strokovn lakov no tem nodročiu k sodelovanju. Ti so na nodlagi nrouče-vanla in konkretnih primerov
pripravili svoje referate ter jih tu na simpoziju zgoščeno posredovali.
Danes bom na kratko opisal le nekaj povzetkov, v naslednji številki našega glasila pa bom spregovoril o pojmu odgovornosti in odgovornosti konkretno v naši delovni organizaciji kaj več.
Posamezni avtorji so v svojih referatih ugotavljali, da sc odgovornost posameznikov in kolektivna odgovornost razblinja predvsem zato, ker v delovnih organizacijah še obstoja nejasna razdelitev pristojnosti med delovnimi mesti, to še posebno in predvsem med vodilnimi strokov-njaki-vodji proizvodnega procesa. Da so funkcije med vodilnimi in samoupravnimi organi nejasno razdeljene, še posebno med komisijami delavskega sveta in strokovnimi službami, med samoupravnimi organi in vodji enot, med upravnim odborom in kolegijem. Po mnenju večine se vo-
dilni skušajo rešiti odgovornosti tako, da jo prenašajo na samoupravne organe in svoje podrejene.
Med predlogi za povečanje odgovornosti so zanimivejši naslednji:
Povečanje pristojnosti direktorja in obenem povečanje njegove odgovornosti. Bil naj bi mandator delovne skupnosti, ki naj na osnovi sprejetega programa ali sprejetega koncepta poslovne politike odloča o poslovanju ter vodi celotno poslovanje podjetja.
Managerski koncept vodenja, ki naj se izrazi v pogodbenih odnosih med kolektivom ter direktorjem, oziroma med strokovnim vodstvom.
Pojavila sc je tudi zanimiva dilema, ali naj postanejo predstavniški organi — del. svet in UO — bolj strokovni, da bi tako lahko prevzeli tudi odgovornost za poslovne odločitve. Ali pa naj imamo delavske svete in UO samo za organe, ki odločajo o neposrednih interesnih vprašanjih in ki nadzorujejo vodstvene
organe, vse strokovne odločitve pa prepuščajo vodstvenim organom, ki za te odločitve nosijo odgovornost.
Ce bi na koncu prenesel v grobem in na kratko problematiko, ki se je na simpoziju o odgovornosti kazala na naše razmere v tovarni bi rekel, da - dokler nimamo točne razmejitve delovnih področij in dolžnosti in obseg odločanja, predvsem vodilnega kadra, področje dela in odločanje strokovnih služb med seboj in do organov upravljanja ter njihovih komisij, sc ne moremo učinkovito pogovarjati o drugih odgovornostih, kot o moralni — zato pa vemo kako jc daleč. Ker tam, kjer v organizaciji vlada nered niso mogoče sankcije (ne kazenske in ne nagradne) posameznikov za neodgovorno delo, ker jc breme vedno mogoče preložiti na druga ramena in je še najmanj zapetljajcv, če smo kar vsi odgovorni — seveda to še ni rečeno, da imamo zato lahko tudi kar vsi enake plače?!
Gerlica Slavko
Boljša informiranost upravljavcev — pogoj za strokovne in ekonomske odločitve v izvajanju gospodarske preureditve
O gospodarski preureditvi pri nas je bilo že zelo veliko napisanega in povedanega. Tudi stvo. Takih bremen pa naša skrbi in pomisleki so bili izrečeni in niti ne-upravičenih kritik ni primanjkovalo. Vendar družba noče več trpeti in jih
menim, da po tej poti ne bi prišli daleč v izboljšanju našega gospodarskega razvoja. Zato bi bilo morda prav, da sc v času, ko se že približuje druga obletnica preureditve ponovno zamislimo tudi o položaju, v katerem se nahaja naše podjetje.
Preteklo poslovno leto smo zelo uspešno zaključili. To nas ni uspavalo, še z večjim elanom smo se potrudili v pripravah za letošnje leto, ki nam je prineslo še težjih in odgovornejših nalog. Vsi načrti v podjetju so bili pra-
lahko povzroči ogromno ško- dolžne, da poskrbe za vse po-
do našemu kmetijstvu.
Mislim, da je to samo eden od problemov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno v našem poslovanju. Takih in podobnih problemov je še več. Na vsak način pa bi morali
vočasno sestavljeni in spreje- ločevati probleme, katere lah-
ti na samoupravnih organih. Tržišče je bilo pravočasno in solidno obdelano, posebno še za proizvodno enoto »Zalog«, za katero nam je uspelo prodati nepreklicno, proizvodnjo dveh izmen do konca letošnjega leta — v posameznih mesecih pa celo proizvodnjo treh izmen. Seveda pa za tolikšno proizvodnjo potrebujemo odgovarjajočo količino reprodukcijskega materiala, predvsem pločevine, kar zahteva ogromna obratna sredstva, katerih pa žal sami nismo imeli dovolj in jih tudi še danes nimamo. To smo deloma uspeli rešiti z našimi kupci, ki so nam pomagali s predujmi. Pa tudi nekatere poslovne banke nam pomagajo z občasnimi krediti. Toda vse to še ni dovolj, kajti v preteklem obdobju nam ni bilo potrebno financirati bele pločevine za proizvodnjo konzervnih pločevink. To smo namreč do letos prejemali od konzervne industrije. Letos pa bi potrebovali za redno
ko odpravljamo sami v podjetju in probleme, ki jih moramo reševati skupaj z zunanjimi činitelji. Da pa probleme lahko rešujemo, je seveda potrebno tudi, da jih vidimo in spoznamo oziroma, da jih vsaj sami ne povzročamo.
trehne podatke, analize, strokovne in ekonomske predloge na osnovi katerih lahko samoupravni organi odločajo, kajti te odločitve so težke in odgovorne, čas v katerem živimo pa to zahteva od nas in ne dopušča nikakršnih odločitev »na pamet«.
Prepričan sem, da nam je vsem jasno, da proizvajamo za tržišče in ne zaradi plana, da proizvajamo tisto, kar naše in
bo slej ali prej likvidirala, kajti takšna bremena nam zmanjšujejo narodni dohodek, osebne dohodke, znižuje. jo nam življenjsko raven, povzročajo pa še nešteto drugih težav.
Sedanji položaj v gospodarskem razvoju zahteva od nas boljše poznavanje ekonomike in gospodarnosti, če hočemo dosledno izvajati gospodarsko preureditev — potom katere hočemo priti do utrditve našega gospodarstva in s tem do zvišanja naše življenjske ravni.
Večkrat se sliši, da niso člani kolektiva seznanjeni z
tuje tržišče potrebu- določenimi problemi, ki se jeta, da moramo skrbeti za pojavljaj o — morda celo s Ce bi vsakdo od nas zaposle- redno prodajo, da ne ustvar- politiko podjetja. Takšni gla-nih v	podjetju	posvečal	svo-	jamo prevelikih zalog blaga,	sovi niso prijetni za pod j e-
jemu	delu	več	pozornosti,	da	c'a se moramo čimprej vklju-	tje, oziroma za kolektiv.	Na-
čiti v normalne svetovne ce-	ši samoupravni organi	in
ne, kajti sicer bi bili breme	strokovne službe se sicer	doza naše narodno gospodar-	kaj trudijo, da bi bil	sle-
bi vsakdo delal kot dober gospodar, bi sc že samo s tem izognili neštetim problemom. Tukaj imam v mislih predvsem kakovostno delo od nabave preko proizvodnje do prodaje. Na vsak način pa moramo v naše delo vključiti tudi vsesplošno varčevanje.
V tem svojem prispevku sem se dotaknil samo ene veje naše proizvodnje, vendar pa ta predstavlja dobro polovico vrednosti celotne naše proizvodnje in ima tudi stvojstveno problematiko, če hočemo tekoče reševati problematiko podjetja pa je potrebno, da se čim preje seznanimo tudi s problematiko
CE 2E TOLIKOKRAT
ugotavljamo daje Kou&tf^
PR.ESIA.60 OBV£5Č£ky? VSA3y
Poleg časopisa še EN/
B06EU R.ES¥ieATM0_V
f F k/A M E K/F'
V
dar to problematiko ne morejo reševati samo strokovne službe, ločeno od organov samoupravljanja, kajti slednji odločajo o oblikovanju in odločajo o politiki podjetja, delitvi dohodka itd. Da pa bi bile lahko njihove odločitve strokovne in ekonomsko utemeljene je nujno, da so samoupravni organi vedno in tekoče seznanjeni s stanjem v podjetju in z vso problematiko. Strokovne službe pa so
oskrbo naše proizvodnje s ostalih proizvodnih enot. Ven Pločevino in ostailim reprodukcijskim materialom skoraj 1 milijardo 300 milijonov S dinarjev več obratnih sredstev, kot v lanskem letu.
Vrednost predvidene letne porabe pločevine in ostalega materiala za imenovano proizvodnjo znaša nekaj manj kot 5 milijard 200 milijonov S dinarjev, predvidevamo pa, da bomo ta sredstva obračali 4 krat v enem letu. Dočlm so se v času, dokler je bila nabava pločevine v rokah konzervne industrije, ta sredstva obračala morda le 1 in pol krat letno, da pa pri tem ne ponavljamo ostalih Pomanjkljivosti in škode, ki se je pri takšni nabavi pojavljala in o kateri smo že neštetokrat govorili. Iz teh nekaj podatkov je razvidno, da bi mi v letošnjem letu lahko prihranili dokajšnja sredstva družbi, vendar kl jub našemu ekonomičnemu poslovanju smo v stalnih skrbeh.
■di bomo ali ne dobili potrebne kratkoročne kredite. Od tega seveda ni zavisna samo naša proizvodnja, temveč je to samo en člen v verigi, kajti od tega zavisi tudi vsa Proizvodnja mesnih, sadnih in Zclenjavnih konzerv in na koncu se prav lahko pojavi zmanjšanje izvoza, kateri poceni za naše jugoslovansko gospodarstvo velik, pomemben delež. Poleg tega pa se v slučaju zmanjšanja proizvod-nje konzervnih pločevink,
homi član kolektiva seznanjen s politiko podjetja, z vso problematiko in odločitvami, vendar izgleda, da s tem v celoti ne uspevamo. Imamo svoj list »Glas Saturnusa«, za katerega lahko rečemo, da je vsebinslko na višini. V njem se obravnava politika podjetja, raznorazna problematika, v njem so objavljane vedno vse odločitve samoupravnih organov, objavljene so razne informacije, ki zanimajo člane kolektiva, ipd. Vprašanje pa je, če ga ml tudi čitamo! Nadalje imamo v podjetju tudi (pokvarjeno) ozvočenje in razglasne deske, ki naj bi služile za večjo informiranost kolektiva. Imamo tudi razne sestanke, na katerih se seznanjamo z zadevami, ki nas interesirajo. Nastaja samo vprašanje, če se mi teh oblik obveščanja tudi poslužujemo. Ostane nam še en način obveščanja in to v neposrednem razgovoru med člani kolektiva, 'ki pa ne bi smel biti preveč uraden. Predlagam, da bi ti razgovori bili v prostem — morda večernem času. Lahko bi se jih vsakdo udeleževal, postavljal 'Vprašanja, ki ga zanimajo, predstavniki strokovnih služi) pa bi moraili biti pri teh razgovorih obvezno prisotni, da bi lahko odgovarjali na vprašanja. Na tak način menim, da bi bil lahko res vsakdo informiram o vsem dogajanju v podjetju in vsak nadaljnji izgovor o .neinformiranosti bi odpadel.
Za odgovorno odločanje v gospodarskih organizacijah mora biti vsakdo, ki kar koli odloča, dobro poučen in seznanjen o vsaki zadevi o kateri odloča. Naš cilj je, da Ihi Me vse naše odločitve kvalitetne in skladne z gospodarsko preureditvijo, ki je 'kot že rečeno edina pot, po kateri lahko pridemo do utrditve našega gospodarstva in s tem do višje življenjske ravni našega delovnega človeka.
Rozman Stane
Resolucija — izredno pomemben dokument
Centralni komite ZKS je na svoji sedmi seji sprejel reso-lcijo kot enotno, osnovno idejno-politično Izhodišče za delo slovenskih komunistov.
Resolucija je nastala ob široki udeležbi članstva in vodstev kot kolektivno delo Centralnega komiteja ZKS. Pomeni demokratični dogovor ter skupno opredelitev do najbolj aktualnih vprašanj v sodobnem političnem življenju. Njena stališča pomenijo sprejeto politiko ZKS za sedanje obdobje.
Z njeno pomočjo bomo v zavest in delo komunistov vnesli večji politični refleks in jasnejšo posredno politično usmerjenost ter boljše razumevanje zapletenih družbenih situacij. Pri obravnavanju resolucije se moramo
odločno zoperstaviti težnjam, da bi razvodenili njeno idejno-politično ostrino, da bi nas preplavilo oportunistično vzdušje tistega dela članstva Zveze komunistov, ki jim nista pogodu idenjo-politična zaostritev ter pogumna javna opredelitev za politiko Zveze komunistov Slovenije. Okrepiti moramo pri komunistih zavest odgovornosti za razvoj samoupravljanja v slovenski nacionalni skupnosti ter nujnost njene večje uveljavitve tako v jugoslovanski socialistični družbi kot v širših razmerah.
Resolucija je postavila trden idejno-politični jez proti konservatizmu, proti birokratskim etatističnim koncepcijam, proti politični dediščini starega sveta, proti stihiji
primitivizma in neznanja, proti malomeščanščini, ki je močno razpljuskala sodobno družbeno življenje pri nas. Resolucija obvezuje komuniste v vseh institucijah, pripomore naj k streznitvi, prežene naj uradniško brezčutnost in politični oportunizem v oblastnih in družbenih organizmih. Večja razredna politična zavestnost komunistov pa v ničemer ne omejuje možnosti za širšo ustvarjalnost in iniciativnost delovnih ljudi. Ustanoviti moramo demokratično vzdušje za uveljavitev vseh, ki doprinašajo gospodarskemu in kulturnemu napredku Socialistične republike Slovenije na temelju samoupravljanja.
Povzetek resolucije po poglavjih.
V poglavju »Idejna jasnost o nadaljnem razvijanju samoupravnih odnosov v naši družbi« je jasno povedano, da je poglabljanje socialistične demokracije z uveljavljanjem sistema samoupravljanja edina možna pot za jugoslovansko socialistično skupnost. Temeljni programski smoter in zato glavna smer idejnega in političnega vpliva komunistov je uresničevanje celovite samouprav-ljalskc družbe. Samo na temelju samoupravljanja bomo razvili slovensko družbo. Ne bomo dopustili, da bi kdorkoli vsiljeval naši družbi kakršnekoli koncepte, načrte ali zamisli zunaj demokratičnih osnov samoupravljanja in proti nam. Resolucija tudi (nadaljevanje na 4. strani)
Preberi in zamisli se ...
S Približno leto dni bo od tega, kar je vse mimoidoče opozarjala črna zastava, da je 0 preminul član našega kolektiva.
Kakor običajno smo tudi tokrat počastili spomin sodelavca z vsemi izrazi pietete, ki jo izkazujemo mrtvim. Zavedali smo se, da smo izgubili dobrega delavca in tovariša, kateri je v naši tovarni opravljal najtežja dela.
Mlad je omahnil v smrt, saj je imel komaj dobrih trideset let življenja za seboj. Zahrbtna bolezen se je borila z mladostjo in njeno voljo več kakor dve leti.
Njegovo delovno mesto ob brusilnem kolutu je že veliko pred njegovo smrtjo zamenjal drugi delavec. Vedeli smo, da je težko bolan, zato je bilo potrebno poskrbeti za zameno. Delo je steklo nemoteno naprej, kakor teče še danes, čeprav se je med tem časom zgodilo nekaj krutega.
Delo torej teče ... Vsakodnevni dogodki v oddelku in tovarni so tako pestri, da nam ne dajo časa za premišljevanje — za vračanje v preteklost!
Tako je tudi pravilo življenja, sicer se res ne bi dalo živeti. A kaj, ko vsako pravilo pozna tudi izjeme, prisluhnite!
Delavec, ki ga ni več med nami, je zapustil pet nepreskrbljenih otrok. Živijo na majhni kmetiji nedaleč od Ljubljane. Najstarejši obiskuje 6. razred osnovne šole. Najmlajšemu pa je tri leta. V naj večjo oporo materi je seveda najstarejši sin. Pomaga ji kolikor zmorejo njegove otroške moči. Takrat, ko naši otroci še brezskrbno uživajo v sanjah, mora on že na noge. Ob osmih zjutraj mora
biti v šoli, do tja pa je uro hoda! Pred tem pa je potrebno nakrmiti živino in postoriti še kup manjših opravil, sicer bo ostalo vse mami!
V njegovih očeh je ugasnil razposajen otroški smeh, nekaj možatega se je naselilo v njih. Tudi njegovo vedenje potrjuje vse prezgodaj dozorelega otroka. Edini je, ki razume izgubo v družini. Vsi mlajši jo bodo preboleli v otroškem svetu — ob igri. V njihovem domu ni čas izbrisal bolečine. Vsak dan hujša postaja! Zemlje ni toliko, da bi se dalo živeti. Delovne sile ni, da bi jo obdelovala; socialno niso zavarovani, pokojnine ne dobivajo. Najbolj se bojijo bolezni, ker ni denarja za zdravilo in nego. Kmečko zavarovanje stane za tako številno družino preveč. Kje naj vzamejo denar zanj? Oče je imel premalo delovne dobe, da bi dobili pokojnino.
Naj gre v službo mati? Je to mar možno pri petih otrocih? Radi bi obdelali vsaj nekaj polja, toliko, da bi bilo krompirja in zelja dovolj pri hiši. A kako bodo to zmogli?
Res je, da imajo dobre sosede, ki jim veliko pomagajo. Bojijo se, da jim bodo lepega dne postali nadležni. Njihova dobra volja bo vsekakor imela tudi svoje meje. To je popolnoma naravno, saj nimajo nobenih obveznosti do njih.
Marsikdo izmed nas bi obupal v taki situaciji. Mlada mati jo hrabro prenaša. Potrudi se, da pokaže otrokom in okolici veder obraz. Kako pa je v resnici? To bi vedela
povedati le njena blazina, ki noč za nočjo pije njene solze.
Ob takem razmišljanju se človeku samo od sebe postavi vprašanje: je mar mogoče in prav, da je samo ona kot mati odgovorna za normalno duševno in telesno rast petih otrok? Kaj je mogoče, da so zakoni v naši socialistični družbi res tako togi? Končno pa ali nismo tudi mi družba? Ali nimamo morda tudi mi trohice dolžnosti do te družine. Oče je bil član našega kolektiva, verjetno bi bil še danes, da mu ni usoda prekrižala račune. Preveč pretresljivih prizorov je bilo ob njegovi krsti, da bi lahko stali ob njej brez misli. Mu nismo morda tiho obljubili, da bomo po svojih močeh poskrbeli za njegove otroke? To je tudi naša dolžnost, saj je bil naš delovni tovariš! Skupaj z nami se je boril za osvajanje novih tehnoloških procesov, za lepši jutrišnji dan, katerega na žalost ni dočakal. Naj vsaj otroci uživajo obresti očetovih naporov.
Verjetno sindikalni organizaciji ne bi predstavljal izdatek za socialno zavarovanje nobenega posebnega bremena. Z varčnim gospodarjenjem bi ga mimogrede prihranili kje drugje. Mladi ženi bi s tem vrnili marsikakšno uro spanja. Oteli bi jo velike skrbi!
Še drugače bi ji lahko pomagali!
Po vojni smo poznali prostovoljne mladinske delovne akcije, ki so naši mladini pustile nepozabne vtise. Ob delu se je gojilo tovarištvo,
zavest, da so sposobni do-prinašati svoj delež k izgradnji domovine, pa je oblikovala njihovo osebnost veliko močneje kot vse izgovorjene besede.
Morda bi naša mladinska organizacija razmislila o tem predlogu? Prepričani smo, da bo odziv bogat tako pri mla-
dini, kot pri starejših. Prosto popoldne ali sobota, ki bi jo sicer preživeli v zatohli sobi, bomo darovali otrokom.
Sveži zrak, lepota narave in zavest, da pomagamo človeku v stiski, pa nam bo nudilo obilico nepozabnega zadovoljstva.
Tomc Mira
Eno skladišče!
•	Skladišče surovin obrata tehničnih predmetov je po 0 asortimanu in obsegu po nerešenih vprašanjih ter pro-
•	blemih, dokaj veliko.
Kot prvo vprašanje naj bo prevzem novoprispelega materiala, bilo to pločevine, vijačne robe kot kartonske embalaže. Dosedanja praksa kaže občutne vrzeli, katere je potrebno čimpreje popraviti. Dospeli material se po prevzemu stehta, sortira, pre-šteje, vknjiži ter šele nato pristopi h kontroli posameznega materiala. Smatram, da je vhodna kontrola (materiala — surovin ter polizdelkov) organ, kateri naj bi prvi prevzel ter pregledal in ugotovil kvaliteto novoprispelega blaga, ga označil po kvaliteti ter dejansko samo kvalitetnega predal v skladiščenje.
Vsak artikel naj bi označili s finalnim izdelkom, katerim je namenjen, ker bi se s tem izognili pomotam pri uporabi. Ves preostali nekvalitetni material bi bil takoj izločen iz prostora kontrole in odposlan nazaj pošiljatelju. Tako bi odpadlo precej delovnih operacij (prekladanje pločevine — vijačne robe — kartonske embalaže), kajti pri vsakem prekladanju in sortiranju se skoraj vedno material poškoduje (opraska, otolče, strga), kar imamo zgovoren dokaz pri pločevini
za skodelico kuhinjske tehtnice, alu pločevini, pločevini za hoboke ter vijačnimi polizdelki.
Skladiščni prostor surovin služi večim namenom. Preko -njega se odvija ves notranji transport še za tri druga skladišča v našem obratu in delno tudi za obrat embalaže. Ni priporočljivo, toda kaj morem, da je možen pristop k vskladiščenemu blagu tudi drugim osebam pri priložnostnem prehodu skozi skladišče. Zelo primeren je tudi za garažiranje težkega viličarja, posebno v zimskem času, ker ta nima svoje garaže.
V skladišču so nameščene stikalne omarice električne napeljave za toplotno ogrevanje in hlajenje. Ta prostor je pomanjkljivo zaščiten že skoro eno leto. Dohod do njega je možen le preko -skladišča, toda lahko bi izdelali zasebni vhod s prav malenkostnimi stroški.
Posebno vprašanje je kartonska embalaža, katero najdeš po vseh kotih tovarniškega dvorišča. Največ imamo zaloge v skladišču embalaže skupaj z belo pločevino, naj-(nadaljevanje na 11. strani)
Resolucija . . .
(nadalj. s 3. strani)
poudarja, da samoupravljanje ni samo demokratična pravica, pač pa tudi odgovornost in red. Samouprav-ljalec se s pravico odločanja in kritike ne bi mogel uveljaviti ob neurejenem, nestabilnem in anarhičnem poslovanju delovne organizacije in družbe. Takšne delovne organizacije ln takšna družba pa tudi ne bi mogle napredovati in dobiti svojega mesta v mednarodni delitvi dela in v sodobnem svetu. V javnem in družbenem delu je treba razvijati ln utrjevati dogovore, družbeno disciplino, red in zakonitosti: z vsemi sredstvi Je treba preprečevati samovoljo anarhičnosti in neodgovornosti. Samoupravljanje pomeni krepitev neposredne odgovornosti delovnih ljudi, še posebej izvoljenih predstavnikov in organov.
Resolucija govori tudi o borcih NOB. Odločno se moramo zoperstaviti tudi težnjam, da bi kdorkoli prikazoval pozitivno zakonsko urejanje borčevskih problemov kot družbeni privilegij ln so-lunaštvo, da bi kjerkoli poskušali omejevati že urejene
zdravstvene in socialne pravice borcev, pa tudi odločneje udariti po vsakršni zlorabi, ki bi rušila ugled borcev ln njihove organizacije. Na svojo željo, iz zdravstvenih ali drugih motivov upokojeni borec ostane dejaven in dragocen oblikovalec družbenih odnosov.
V	poglavju »Opredelitev« poglavitne ldejno-politične fronte in vloga države« se med drugim poudarja, da morajo komunisti v slovenskih množicah krepiti zavest o odgovornosti za obstanek in razvoj socialistične družbe, za oblast In vodilno vlogo delovnega ljudstva. Lastna državna odgovornost je poroštvo za bodočnost slovenskega naroda, obenem pa je pogoj za enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov v državni skupnosti, ki ne more biti plod ne le državnega nacionalističnega unitarizma, marveč skupnih interesov in solidarnosti narodov Jugosla-revolucloname socialistične vije.
V	uresničevanju gospodarske reforme mora biti podana idejna jasnost in odločnost komunistov. Reforma Je
gospodarsko-polltična akcija, s katero ustvarjamo nove kvalitete gospodarjenja v sistemu samoupravljanja, učinkovitejše vključevanje v mednarodno delitev dela ln ob-jektlvnejše In trajnejše pogoje za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi.
Na področju kadrovske politike so se administrativni odnosi ln preživeli kriteriji zadržali najdlje. Kadrovanje je povezano z močjo razpolaganja s presežno vrednostjo in Iz tega Izvirajočimi političnimi pravicami. Vse bolj pomembna funkci ja samoupravljanja postaja vzgajanje, usposabljanje ln Izbiranje kadrov. Kadrovska struktura v gospodarstvu in na drugih področlh ne ustreza sodobnim zahtevam ln zastavljenim ciljem. Ne gre nredvsem za formalno kvalifikacijo, ki sama no sebi ne usposablja za vodilna delovna mesta, pač pa gre za sposobnost uveljavljanja sodobnih zahtev in dosežkov v delovni organizaciji, tako glede uvajanja znanstvenih rezultatov in sodobne tehnologije kot tudi organizacije dela, razporeditev kadrov in odnosov med ljudmi.
O nacionalnem vprašanju mora prav tako obstajati idejna jasnost. Socialistična skupnost jugoslovanskih na-
rodov Je jamstvo naše nacionalne neodvisnosti. V tej skupnosti težimo za tem, da bomo ustvarili takšne odnose, kakršni morajo biti odnosi med narodi, ki so na socialistični poti. Socialistična Jugoslavija je v sodobnih razmerah v svetu in v tem delu Evrope Jamstvo miru in varnosti. Enoten socialistični družbeno-ekonomski sistem Je edina osnova za gospodarski In kulturni napredek naših narodov ln narodnosti.
Slovenski narod lahko razvije svoje ustvarjalne sposobnosti in znanje samo kot odprta družba. To, kar velja za posameznika, da ne more živeti sam in odrezan od drugih velja tudi za narod, ki sč lahko polno uveljavi v širši skupnosti, vključujoč se v sodobne tokove In Integracijska gibanja. Iz tistih temeljev, iz katerih rastejo socialistični odnosi med delovnimi ljudmi, rastejo tudi novi socialistični odnosi med narodi. To narekuje vse večjo potrebo po medsebojnem gospodarskem, kulturnem ln političnem sodelovanju znotraj Jugoslavije, v Evropi ln svetu. Biti moramo pobudniki odpiranja vseh družbenih dejavnosti, zlasti pa gospodarstva, znanosti ln kulture v vseh smereh.
Na koncu je govora o nalogah v zvezi z reorganizacijo Zveze komunistov. Reorganizacija Zveze komunistov Je proces, ki mora zagotoviti razvijajočemu se samoupravljanju ustrezajoča Idejna spoznanja, spremembe v miselnosti komunistov ter v notranjih odnosih demokratične in v akcijskem pogledu politično mobilno organizacijo. Oblike organizacijskega združevanja komunistov ter metode dela je treba gibčno prilagajati samoupravnim razmeram ln novim nalogam, to je večja Idejna sposobnost ln učinkovitost v javnem političnem 'delu. Demokratizacija zveze komunistov pomeni, da mora biti odprta za vse napredne in ustvarjalne družbene pobude, da mora postati žarišče, kjer se dajejo iniciative, kjer se v ustvarjalnih razpravah oblikujejo pogledi in stališča do bistvenih vprašanj socialističnega razvoja ln kjer se sprejemajo skleni za neposredno politično aktivnost komunistov.
Pomen resolucije je zelo velik in z njeno uresničitvijo se zagotavljajo veliki delovni uspehi, zato smo Jo komunisti naše osnovne organizacije sprejeli kot program našega dela.
Gertica Slavko
Ing. MARJAN GOSTINČAR
Integrirana (združena) kontrola kakovosti v Saturnusu
Vsakdo, ki je sledil člankoma, ki sta obravnavala združeno kontrolo kakovosti (»Glas Saturnusa« januar 1967, februar 1967) in razmeram v nizozemski industriji, je gotovo že pomislil na dejavnosti integrirane kontrole kakovosti v našem podjetju.
Ocena vsake posamezne dejavnosti, od raziskav tržišča, do servisne službe zahteva podrobno analizo vsake dejavnosti v daljšem časovnem razdobju in jo posameznik brez točnega vpogleda vsekakor ne more podati neoporečno. Zato sem se omejil le na obravnavo posameznih primerov in še to le s področja tehničnih predmetov, kar najbolj poznam. želim, da bi ta obravnava kljub mož-nim pomanjkljivostim dala bralcu osnovo za grobo oceno stopnje razvoja integrirane kontrole kakovosti v našem podjetju. Menim, da v podobnih režimih, tako v komercialni službi kot v razvoju in delavnicah, stanje na področju embalaže ne more biti bistveno drugačno kot pri tehničnih predmetih.
izvodnje in določitev celot- ločljivo povezane z raziskavo nega zneska investicij za nov tržišča, saj brez te povezave proizvod.	ne more biti izdelek opti-
Osnovne odločitve so ne- malne kakovosti.
Stanje na tržišču	Osnovne odločitve
narava zahtev ---------------> tip izdelka
▼----------------------------------
velikost dela tržišča -------► obseg proizvodnje
▼----------------------------------
čas prve dobave -------------► celoten znesek investicij
Raziskave tržišča
Področje integrirane kontrole kakovosti pri nas še zdaleč ni dovolj razvito. V večini primerov puščajo ta problem ob strani, čeprav bi morale biti na točnih podatkih s tržišča osnovane malone vse osnovne odločitve v zvezi z osvajanjem novih izdelkov, kakor tudi uspešno programiranje proizvodnje.
Primer za to je dejstvo, da nam ni znano, kakšna bo prodaja neobvezne svetlobne opreme (meglenke, univerzalni žarometi za vzvratno vožnjo itd.), ki bi prav gotovo vsaj nekaj doprinesla k reševanju problematike OTP. Razvoj in izdelava orodij za zgoraj omenjene izdelke se vleče že približno štiri leta, pri čemer je oblika kot uporabnost izdelkov že zastarela. Poleg tega pa so trgovine že polne uvožene odgovarjajoče svetlobne opreme.
Ob začetku reforme, ko se je ustavila prodaja tehničnih predmetov in ko je nastopilo vprašanje kako izkoristiti kapacitete v OTP, se je pomembnost raziskav tržišča še posebno kozala, saj smo bili brez prepotrebnih podatkov o možnosti plasiranja na domačem in na tujem tržišču. Vsled tega odgovorni vodilni delavci niso mogli hitro in učinkovito ukrepati, in OTP je v težavah še danes.
Zelo velik pomen ima raziskava tržišča tudi pri planiranju proizvodnje. Velike zaloge nekaterih artiklov, a istočasno pomanjkanje drugih ima pogosto svoj vzrok prav v nepravilnih predvidevanjih, katere mora raziskava tržišča omejiti in onemogočiti.
Obstoječa situacija je posledica razmer v preteklem obdobju, ko nikoli nismo mogli proizvesti dovolj, ko skladišča izdelkov skoraj nismo potrebovali in ko potreb po raziskavah tržišča ni bilo. Danes je drugače! Proizvajati je treba hitro in kolikor je le mogoče v velikih serijah, ker tako lahko relativno zmanjšamo stroške in povečamo zaslužek.
Raziskave tržišča morajo dati osnovo za izračun, ali se nam izplača proizvajati določen izdelek ali ne. Današnje stanje jugoslovanskega gospodarstva in zahteva po prodiranju na zahodno tržišče to brezpogojno zahteva.
Osnovne odločitve
Pod osnovnimi odločitvami razumemo izbiro tipa proizvoda, določitev obsega pro-
Osnovne odločitve zahtevajo torej dobro poznavanje tržišča z ozirom na kakovost, količino in čas. Seveda ne gre brez »občutka« odgovornih, ki pa mora bazirati na temeljitem poznavanju tržišča, na dolgoletnih izkušnjah z ozirom na uspeh ali neuspeh podobnih izdelkov, kakor tudi na predvidevanju kupne moči potrošnikov. Stadij osnovnih odločitev se zaključi z zgoščanim odgovorom na vprašanje:
»Proizvajati — ali ne proizvajati.«
Ker je raziskava tržišča v našem podjetju še na zelo nizki stopnji, optimalnih (najboljših) odločitev ne more biti. Ako upoštevamo pri. tem še notranje težave s predhodnim razvojem izdelkov in izračun stroškov razvoja ter proizvodnje, si prav lahko razložimo neodločnost v trenutkih, ko bi sicer pričakovali energično ukrepanje (ob začetku gospodarske reforme, prod devizno reformo itd.).
Izdelava programa zahtev
Kakor hitro je odločeno, da se začne z osvajanjem novega izdelka, se začne študij programskih odločitev. Program zahtev je istočasno vezan nazaj in naprej. Nazaj je vezan na zahteve tržišča (iskanje lastnosti izdelka), najprej pa na sledeče stadije kroga kakovosti: konstrukcijo, proizvodnjo, razdelitev in servis. Tako program zahtev nastopa kot povezava mod funkcionalnimi potrebami (iskanje lastnosti izdelka) in tehničnimi ter ekonomskimi možnostmi. V praksi sc težavam navadno izogibamo, saj okoli 90% tako imenovanih novih proizvodov v resnici ni novih, ampak je njihova novost le majhna izboljšava ali manjša sprememba.
Za izdelke, ki so resnično novi pa izdelamo program zahtev praktično samo s postopnim približevanjem.
Izgotovljen program zahtev mora vsebovati definicije izdelka, ki ga nameravamo proizvajati. Te definicije morajo vsebovati lastnosti izdelka pri uporabi, kakor tudi
proizvodne ter razdelitvene možnosti.
Izločiti je treba zmogljivost izdelka v zvezi z življenjsko dobo, število tipov, velikosti, vrsto in barvo, tako da bo izdelek čimbolj odgovarjal večjemu številu potrošnikov. Nadalje je treba določiti trdnost izdelka, njegovo točnost, obliko, ujemanje z različnimi predpisi, vzdrževanje izdelka in končno zamenjavo delov. Skratka, izdelava programa zahtev, je izredno zahtevno deld, ki ga konstruktor navadno ni sposoben izvršiti uspešno niti v slučaju, da ve kaj vse je treba določiti, kajti dober program zahteva uporabo metod, ki mu pogosto niso dostopne.
Programiranje zahtev za nov izdelek v »Saturnusu« ni popolnoma neznana stvar, ker smo ga že uporabljali pri nekaterih izdelkih, ki so se kasneje pokazali kot daleč najbolj uspeli »Saturnusovi« izdelki na področju tehničnih predmetov (zadnja kombinirana svetilka za tovornjake, katadioptri, stara mopedova svetilka, novi kolesarski žaromet, kuhalnik »Mojca«, ka-lorifer). Konstruktorji izdelkov se s programiranjem zahtev ukvarjajo le toliko, kolikor je najbolj nujno, da izdelek kasneje ustreza določenim predpisom in celo to je pogosto problematično zaradi težav v naslednjih stadijih kroga kakovosti.
Veliko oviro pri pripravah programa zahtev predstavlja tudi dejstvo, da v »Saturnusu« nimamo svojih internih predpisov za izdelke, ki jih proizvajamo. Ti predpisi, ki naj bi bili tako popolni, da bi bilo možno oceniti vsak izdelek ali polizdelek za dobrega ali slabega, brez kakršnegakoli oklevanja, bi prav gotovo preprečil marsikateri izmet. Programiranje zahtev za nove izdelke mora najti svoje mesto tudi v našem podjetju. Ob tako doslednem delu bo kvaliteta naših izdelkov porasla, hkrati pa bomo dobili večje možnosti za plasiranje naših izdelkov na domače in tuje tržišče.
Konstrukcijske odločitve
Konstrukcija se mora začeti pri programu zahtev, ki ga navadno ne izračunajo konstruktorji. Naloga konstruktorjev je ustvariti izdelek, M mora vsebovati razen točno izdelanih funkcionalnih elementov še ustrezno obdelane estetske elemente, ker je naknadna izboljšava oz. olepšanje praktično neizvedljivo. Naloga je težja kot bi si mislil na prvi pogled, ker običajno konstruira en izdelek več ljudi, ki se medsebojno pogosto zelo razlikujejo. Razen tega konstruktor ni edini, ki odloča o konstrukciji, zlasti še, ako je izdelek bolj kompliciran. Pri nastajanju konstruiranja bi morali sodelovati še: produkcijski inženir, kalkulant, raziskovalni delavec in vodja prodaje. Vsak izmed njih prispeva s svojimi nasveti in znanjem k temu, da izdelek v končni obliki ustreza možnostim proizvodnje in prodaje.
Vodilo vsakemu konstruktorju mora biti dejstvo, da brez masovne potrošnje ni masovne proizvodnje. Izdelek, ki ne privlači potrošnika vsled modeme konstrukcije, bo neuspešen. Konstruktor mora zato budno zasledovati trenutni stil na tržišču, in še več: njegova naloga je razvijati estetski okus z novimi še sprejemljivimi konstrukcijami.
Kakovost konstrukcije za-visi od stopnje, od katere so program, proizvodnja, razdelitev in servis upoštevani, kakor tudi od poti po kateri so bili »vgrajeni« v originalno, privlačno celoto. Razlikujemo objektivno in subjektivno kakovost konstrukcije.
Objektivna kakovost konstrukcije je določena s:
4. načinom, s katerim se je upoštevalo navade potrošnikov, udobno uporabo izdelka in z napori storjenimi za doseganje čimvečje življenjske dobe in nizkih vzdrževalnih stroškov.
Subjektivna kakovost konstrukcije je izražena z:
— načinom, s katerim so objektivne kakovosti konstrukcije formirale originalno, privlačno celoto.
Razumljivo je, da vse navedeno velja v celoti za nov izdelek, deloma pa tudi za vsak izdelek, kateri je skonstruiran oziroma kopiran po obstoječih vzorcih.
Konstruiranje v »Saturnusu« je bilo zelo pogosto vezano na kopiranje obstoječih izvedb, vsled gospodarskih razmer in težav v vseh stadijih kroga kakovosti, ki so značilne za manj razvito industrijo. Prav to pogosto uničuje ustvarjalnost duha in povzroča vrsto težav v tehnologiji, ki ji »Saturnus« še ni kos, ker tako proizvodnja izdelkov kot proizvodnja orodij sloni bolj na praktičnih izkušnjah mojstrov, kot pa na načrtnem delu in upoštevanju znanstvenih izsledkov. Zato si takoimenovani »Razvoj in konstrukcija« šele utirata pot in zelo počasi pridobivata na pomenu.
Velika napaka je bila storjena pred leti, ko se je kon-strukterjem organizacijsko in celo z nagrajevalnim sistemom onemogočil stik s proizvodnjo; medtem pa, ko je sodelovanje s komercialo in raziskovalnimi delavci slabo, prodkalkulacije pa so netoč-
1.	stopnjo, do katere so zahteve za delovanje, ki jih vsebuje program zahtev, izražene v konstrukciji;
2.	potjo, po kateri so bile zahteve za delovanje tehnično osvojene;
3.	stopnjo, do katere konstrukcija pospešuje racionalno proizvodnjo in lahko prodajo;
ne in nezanesljive. To stanje še danes ni urejeno, kar se zrcali v pogostih popravilih izdelkov in orodij, zelo dolgih časih za osvajanje izdelkov in pripravo proizvodnje ter na pogostih nekvalitetnih izdelkih.
Nadaljevanje prihodnjič!
Prireditve ob Dnevu mladosti
Vsako leto mladi ljudje praznujemo v maju svoj teden mladosti. Občinski komite ZM občine Moste-Polje je temu tednu namenil posebno pozornost. V ta namen je organiziral prireditve, ki naj bi zajele čim več mladih, predvideva se, da bo sodelovalo preko 4.000 mladink in mladincev. S prireditvah se želi občanom prikazati življenje in uspehe naše mladine ter praznovanju dati svečano vsebino. Program svečanosti se je pričel že z 27. aprilom, dnevom ustanovitve OF, ko je KPD »Svoboda« iz Zaloga v Domu Titove mladine izvedla satiro »INVENTURA 65«. Na predvečer prvega maja so zagoreli kresovi na Jančah, Urhu, Mrzli dolini.
Na sam 1. maj pa so v zgodnjih jutranjih urah godbe na pihala iz Vevč in Most kot vsako leto z budnicami naznanile naš praznik — 1. maj.
4. maja smo svečano pospremili Titovo štafeto, 7. maja pa smo se množično udeležili pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«.
Pred nami je še sprejem in pot Kurirčkove pošte, kjer sodelujejo v glavnem le pionirji in mladinci iz osnovnih šol.
21. maja bo tovariško srečanje borcev II. grupe odredov na Lipoglavu. Sodelovali bodo taborniki, pihalna godba iz Vevč, mladina, člani počitniške zveze pa bodo organizirali svoj pohod na Lipoglav.
— Na predvečer dneva mladosti bodo zopet zagoreli kresovi na Urhu, Jančah in v Zalogu. Organizirali bodo tudi dve plesni prireditvi v Zeleni jami in Vevčah.
—	25. maja bodo člani mladinske godbe, glasbene šole iz Most ob 5.30 uri izvedli budnico. Ob 8. uri pa bo otvoritev — pričetek množičnega športnega tekmovanja osnovnih šol. Popoldan ob 15. uri pa bo »Parada mladosti« v kateri bodo sodelovali športniki, pripadniki JNA, mladinci delovnih kolektivov, pionirji, folklorne skupine, gasilci, taborniki, člani PZ in ljudske tehnike. Parada bo krenila po Pokopališki cesti na športni park Kodeljevo, kjer bodo športna tekmovanja in atletski miting.
—	od 19. uri bo »ples pod Koši« na katerem bodo sodelovali priznani ansambli s pevci.
— Organiziranih bo še vrsto drugih prireditev, kot na-primer leden počitniške zveze, takrat bo organizirano tekmovanje za zbiranje zgodovinskega gradiva in dokumentov iz časov NOB.	Miloš Mikolič
Naši učenci
Ta posnetek je od lanskega leta — lahko bi bil od letos pa je preveč dežnikov in mladinci niso vsi isti.
Slovenec - potrebna nam je tvoja pomoč!
Novice iz mladinske organizacije
Od zadnjih vesti, objavljenih v »Glasu Saturnusa« je imel tovarniški komite mladine tri sestanke. V tem času sta bila dva seminarja za mladinska vodstva. 18. in 19. marca je bil v Cateškin toplican seminar za mlade samoupravljal-ce, ki ga je organiziral Mestni komite mladine. Na ta seminar so šli štirje naši člani: Snoj Avgust, Zajc Vera, Grčar Fani in Koren Borut. Naslednjo soboto 25. marca pa je organiziral občinski komite zveze mladine seminar za predsednike in sekretarje aktivov. Seminar je bil v občinski stavbi, udeležili pa so se ga Zajc Vera in Grčar Fani. Ta seminar je obravnaval gospodarski položaj in razvoj naše občine, o tem je govoril podpredsednik občine tov. Maček Polde. Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Nanut Ivan je govoril o vlogi in pomenu socialistične zveze m njenem delu. (J reorganizaciji v ZK je predavala tov. Karla Novak in o razvoju in pomenu mladinske organizacije član CK ZMS Brane Musar.
Marca so prišli na ekskurzijo v našo tovarno mladi vojaki — graničarji, s katerimi imamo tesno sodelovanje na športnem in kulturno-zabavnem področju. Ogledali so si naše obrate, se seznanili z našim delom, imeh pa smo tudi razgovor o razvoju tovarne, o delavskem samoupravljanju in o našem nadaljnjem sodelovanju.
Drugo sejo tovarniškega komiteja smo imeli 24. marca. Napravili smo majhno dopolnitev v TK. Na odsluženje vojaškega roka sta odšla dva člana in sicer Nežmah Janez in Zupančič Maks. Namesto njiju smo sprejeli v komite Jam-brovič Ervino in Sluga Slavo. Tudi v družini počitniške zveze smo napravili dopolnitev. Vso skrb za izletniško dejavnost, za obveščanje in propagando za izlete smo zaupali Brišar Ivanu, ki aktivno dela že v občinskem Izvršnem odboru.
Dogovorih smo se, da bomo zaprosili za svojo sobo, kjer bi se sestajali, imeh spravljen arhiv in podobno. Predsednik arhiva Snoj Avgust je takoj šel na razgovore z upravo podjetja, ki je pokazala razumevanje'za naše želje in tako bomo lahko koristih sobo v upravni stavbi. Sedaj je tam tudi recepcija počitniških domov. V tej sobi bodo imeh spravljen svoj arhiv tudi ostale organizacije tovarne kot sindikat, Zveza komunistov in Počitniška zveza.
Razpravljali smo tudi o volitvah v občinsko skupščino m v delavske svete. Ugotavljali smo, kaj moramo pri tem storiti mi kot mladinci. Predvsem se bomo aktivno in v čim večjem številu udeležili predvolilnih dejavnosti, sodelovali prt izvedbi volitev in pomagali na voliščih. Posebej smo govorili tudi o kandidiranju mladih v skupščino in delavske svete. V letošnjem letu namreč poteče mandatna doba nekaterim mladim in zato moramo predlagati nove. Pregledali in ocenih smo več naših članov in jih izbrali za eventuelne kandidate. Ugotovili smo, da je nekaj naših predlogov bilo tudi s strani kolektiva potrjenih.
Mikolič Miloš
Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih -lepot 'bogata, temveč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daJjnji ali bližnji minulosti. V Doslovičath, vasici med Begunjami iin Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža — rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja.
Z življenjem, ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razumevajoč tisočletne 'težnje svojega naroda iin sodlujoč z njim v najtežjih preiskušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril -delo, ki -nam 'bo nenehen zgled in vir neusahljive Iju-betrni skrbi za tehilno besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive prodanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, sc je Fr. S. Finžgar kot človek in umietnik uvitatil med tiste sinove slovenske matere, -ki jim 'bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje.
Iskren namen, da se Finžgar jeva rojstna hilša, Iki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi v muzej, so dioslaj preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne razmere, ki danes celo grozijo, da se preureditev če
spominski in narodopisni muzej.
Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovansko mladino, vse Občane slovenskih občin in vso slovensko javnost e pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Finžgar jeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Ob tam pozivu in prošnji vodi odbor misel iin prepričanje, da hvaležna od-dolžitev spominu pisatelja tako zelo branega in priljubljenega romana kot je »Pod svobodnim soncem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slo-do domovine, velike venskega naroda. Ne smemo kleno domačo ma- pozabiti, da je bil prav Fr.
S. Finžgar pobudnik m zavzet navduševalec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim pripevkom odkupila in v -naši -skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega V-rbljar na dr. Franceta Prešerna.
Tudi tokrat ec bo prav gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu; o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. V'se dmge posameznike, društva, delovne in družbene 'skupnosti pa prosimo, da za odkup Finžgarjeve 'rojstne hiše in za (njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun štev. 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jese-
cence in starše takoj ob sprejemu šepnimo s pravicami in dolžnostmi ter . ?.edimo ostale formalnosti, ki se poja-že pred leti je kadrovski sektor P 'Jo ob sklenitvi pogodbe. Zaradi stalne svojih strokovnih službah pristopil 1• J” J“vezave med šolo, podjetjem in starši, denju stalne skrbi za učence v P0"" kujemo skupne roditeljske sestanke, nih šolah, zavedajoč se, da je pozne] oleg tega pa vodimo s posameznimi delo posameznika odvisno od dela in r aršl in učenci individualne razgovore o našanja za čas učenja v šoli in delat’ A;ojnih in učnih problemih. Včasih že niči. Poleg tega, da se ti mladi U**” atek razgovor in skromen nasvet reši v tem času nabirajo znanje za opP>'' «ko situacijo v družini aU v šoli, mla-Ijanje poklicnega dela, se v tem .e8a človeka pa vodi po poti do uspeha, formira njihova osebnost, predvsem P Peljali smo tudi stimulativno nagraje-deiovne navade. Upoštevajoč to, do jjPje po uspehu tako, da prizadevni skrb in vzgojno delo s temi odraščajo enci prejemajo mesečno kar lepo na-čimi ljudmi posebno vrednost, ki se « “■»do, neprizadevni pa malo ali nič. Nakaže samo koncem šolskega leta v oW ajevanje je torej speljano po vloženem pisanih ocen, temveč tudi v uspehih d ®lu posameznika, ki se meri po doseli ponašanju mladega človeka v pozne! _ »leni učnem uspehu med letom in kon-ših letih vključevanja v delovni pF0Cl. k šolskega leta. Seveda pa vpliva na podjetja. Torej, posledice in rezulti ino nagrade tudi ocena iz vedenja. S tega dela so zelo dolgosežni. Zavedaj klin načinom dela z učenci in s starši se tega, je kadrovski sektor po svOJ 6to dosegli, da so učni uspehi učencev strokovnih službah začel obravnavati 1 ‘‘ leta v leto boljši, disciplina pa tudi skrb načrtno in sistematično, že 0 a Zadovoljivi višini ter se ne dogajajo sprejetju učencev v uk, strokovne slu* ečjj all hujšl disciplinski prekrški, ki be izdelajo analize in poročila n- P* » običajno odraz nevodene, nevzgojne poročilo o testiranju in doseženih rezu* «ii cei0 že pokvarjene mladine. Učitelji tatih testiranja, socialno poročilo o s soli so zadovoljni, radi stopijo v raz-cialnem stanju posameznega učenca V ‘d, kjer sede naši učenci, se ne boje njegove družine ter zdravniško poroči alizirati učnih programov in so z do-
o zdravstvenem stanju posamezne!? lenimi učnimi uspehi zadovoljni. Z do-	Ti II	•	__	r'^1rxx7.j^11	vv c mn//
ucenca. S tem dobimo splošno sliko 6'ženimi uspehi se veselijo učenci, starši	-Dll	J C	V	V>vlO VCll	» SHlIl «
posamezniku in naloge bodočega del» 11 seveda tudi mi v podjetju. F. ž.
Počitniška zveza in mladinski aktiv sta za mladince organizirala izlet na drsalno revijo v Celovec. K udeležbi smo povabili tudi mladince nekaterih sosednjih tovarn iz Izo-llrke, Roga, Kolinske in Gradisa. Prijavilo se je 74 fantov in deklet, med njimi 25 Satumužanov. Izlet je pripravil Milan Mevžeij.
MISLI MLADOSTI Tsrtszr&s
,“r;‘io opraviti skrbno in do potankosti t*10 po določenem programu. Nekate-. to ni težko — rezultati pa so vidni \bxleianem orodju — spodaj.
Ne vem, zakaj prosiš, prosiš za ljubezen.
Povsod, kjer spm, te vidim.
Gledaš me,
oči prosijo, a vedno brez uspeha. Oba sva mlada leta tečejo.
Vedno isti, nepoboljšljiv, vztrajen. Veš, da te ne ljubim, nočeš razumeti.
A boš razumel,
da to ni bila tista prava ljubezen. Lc mladostne so bile sanje in misli.
L. C.
^ Vsepovsod je pomlad, c duh cvetja in vedrine, i kako čutim to krasoto.
)J Gotovo čutiš isto . ti, ki si tako daleč Iti In blizu mojega srca.
Kako rad bi, da bi te še videl, pogledal v oči — rekel, da si mlada, da ne veš, kaj je življenje.
■ISIS;
že ne onemogoči, pa prav go- — sklad za odkup Fiinž-
,,L	________1 • •	"	•	rroninnm	VdXn
tovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v nedogled im negotovost. Zato je bil za odikup Finižgarje-ve rojstne hiše im njeno preureditev v muzej, ustanovljen odlbor, 'ki 'so v rujem kulturni, 'javni in družbeni delavci jeseniške im radovljiške občine; odločno se bodo trudili, da se Fimžgarjeva rojstna hiša čim p rej odkupi in preuredi v kulturni,
garjeve rojstne hiše.
Odbor za odkup Fiinžgar-jeve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje rrais vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega naroda; o poteku dela bo sproti Obveščal slovensko javnost.
Odbor za odikup Finžgarjeve rojstne hiše
9. februarja smo se ob 7. zjutraj zbrali pred našo tovarno, od koder nas je avtobus odpeljal v mesto, kjer je bilo zbirališče našega drugega avtobusa.
Vožnja do Kranjske gore, kjer smo >se prvič ustavili, je hitro minila. Vreme je bilo čudovito in smo lahko občudovali naše lepe Julijske Alpe z najvišjim Triglavom. Odločili smo se, da bomo tudi njega verjetno v avgustu obiskali.
Po kratkem postanku smo nadaljevali vožnjo do meje, kjer so nas takoj spustili naprej. Se preden smo se zavedali, že je bil strah pred carino za nami. Za dalj časa smo se ustaviti v Trbižu, kjer smo si ogledali stari del mesta, ikaijti za novega nekateri sploh vedeli nismo. Nekaj mladincev je ta čas izkoristilo za razne nakupe. Ob dvanajstih smo se spet zbrali v avtobusu in kaj kmalu pnirajžali do avstrijske meje. Tudi tu smo takoj uredili vse formalnosti in že smo bili v Beljaku, kjer smo imeli dobre pol ure časa za ogled mesta. Sprehajali smo
OTOŽNOST Pomladi čakam, dišeče pomladi,
zelenih travnikov — gora — cvetja.
Toplega sonca želim.
Saj bo že maj, dan, dva — najlepši dnevi sredi cvetoče pomladi.
Drevesa molijo veje proti nebu, ko da prosijo sonca.
Z nežnim pogledom bi vse to objela, ustavila čas za nekaj trenutkov.
Spomini pridejo tedaj — otroška leta.
Imeli smo polno pomladi, nismo se jih zavedali.
Sedaj pa; danes, jutri, kakor da nimamo časa.
In le mimogrede opazimo, da Je že konec pomladi.
C. L. Dobro!
se po mestu in občudovali lepe izložbe in okolico. Skoda, da je (bilo premalo časa za ogled tega lepega mesta.
Iz Beljaka smo nadaljevali pot ob zamrzlem Vrbskem jezeru v Celovec. Tja smo prispeli ob pol treh. Bilo je hladno in zelo nas je zeblo, ko smo hodili po mestu. Najbolj nam je bil všeč velik trg s kipom Marije Terezije in velikim zmajem — simbolom mesta Celovca.
Ogledali smo si večerno predstavo Dunajske drsalne revije, ki že vrsto let gostuje v Celovcu.
Pričela se je ob pol osmih z naslovom »Maškarada«. Prečudovite barve so se dve uri in pol prelivale med seboj; drsanje, kostimi, barve vse je nepozabno. Vse gle-
Obisk v gledališču
Naša tovarna ima že več kot šest let abonma v vseh večjih gledališčih: Operi, Drami in Mestnem gledališču. Vsa ta teta sledimo repertoarju, ki je na sporedu v gledališki sezoni. Moram priznati, da tako pestrega programa kot letos Se ni bilo. Opazila pa sem tudi, da kljub televiziji m radiu ne pada zanimanje za gledališče. Zlasli ga pridno obiskujejo naši mladinci.
Nemalo so me v letošnji sezoni presenetili naši vajenci, kateri sami sledijo objavam v dnevnem časopisju. Se predno obesim obvestilo na oglasno desko — že so pri meni, da si rezervirajo karte, in kar je še lepše, jih po predstavi tudi pridno vračajo.
Včasih jm poprašam, če jim predstava ugaja? Običajno domin pozitiven odgovor, seveda pa se včasih tudi zgodi, da komu ni všeč, kar je čisto razumljivo, ker ima vsak človek svoj okus.
Opera in Drama imata morda na sporedu pretežka klasična dela, ki so predvsem preprostemu človeku težje razumljiva.
Medtem pa ima Mestno gledališče svoj repertoar dojemljiv za vsakega. Naj bo še tako preprost delavec ali izobraženec, vsakomur so predstave v razvedrilo.
V letošnji sezoni so nas s sporedom prijetno presenetili. Izmed vseh predstav sla bih našim ljudem najbolj všeč naslednji: Beseda ni konj in Naši trije angeli. Kdor jih ni videi, naj si jih ogleda, ne bo mu žal.
Nedavno tega sem prisostvovala seji DS Mestnega gledališča kjer so mi povedali nekateri igralci, da zelo radi igrajo za naš Kolektiv. Menijo, da smo izmed vseh najbolj nvaiežna publika, ker jih vedno z dolgim aplavzom nagra-unno za ves trud, ki ga vložijo v delo. Zato je odbor sklenil, ua nagradi nas kolektiv kot enega izmed najstarejših abonentov ob putiki 15. obletnice ustanovitve Mestnega gledališča.
n Krati so s to predstavo počastili tudi 100-letnico Društva dramsKin umetnikov. Za jubilejno predstavo so nam poslan sto vstopnic za Linhartovo komedijo Kranjski komedijanti.
Vstopnice sem kaj hitro razdelila med ljubitelje gledališča. Se zmanjKalo jih je. Prav žal mi je bilo, da nisem mogla zadovoljiti vseh prosilcev. Sicer pa bo la predstava tuui za naš abonma in upam, da si jo bodo latiko ogledali vsi ljubitelji gledališča.
Oo tej priliKi je tudi naša sindikalna podružnica z majhnim kolektivnim darilom nagradila gledališke igralce Mestnega gledališča. Predsednik DS Mestnega gledališča se je v imenu celega kolektiva zahvalil za pozornost ter izrazil željo, da bi se v bodoče v njihovem gledališču dobro počutili. UO koncu pa še nekaj 1 Kdor se zeli od srca nasmejati naj si ogleda omenjeni predstavi, kateri bosta v kratkem na našem abonmaju.
Obilo zabave želim vsem!	Toni Lenčka
dalce sta najbolj navdušili dve opici, ki sta v trenutku postali ljubljenki dvorane. Med dobrimi točkami je bil dunajski valček Johanna Straussa »Na modri Donavi«. Ta točka je bila posvečena stoletnici dunajskega valčka, z njo se je revija končala.
Pot domov je kar hitro minila. Cariniki na Ljubelju nas spet niso nič pregledovali, zato smo hitro nadaljevali pot skozi Tržič in Kranj v Ljubljano.
Izlet je bil zelo prijeten in si podobnih prav gotovo še želimo.	Zajc Vera
GLAS SATURNUSA 7
Sprehod skozi obrate
OBRAT »PLASTIKA POLJE« JE NA VRSTI



Prvi sprehod smo napravili v obrat Polje, kjer že peto leto izdelujejo plastične polizdelke za obrat avtoelektrike.
To je hkrati tudi najmanjši in najmlajši obrat, naše tovarne, zato je marsikomu malo poznan.	%
Delovne prostore ima v bivšem »Kulturno prosvetnem« domu v Polju. Tam je pred tem imelo sedež podjetje Juvinil, katero je šlo 1962. leta v likvidacijo. Ker smo že dalj časa imeli v mislih osnovati lastno plastiko, smo izkoristili priliko in prevzeli tako strojni park, kakor tudi delovno silo bivšega Juvinila. S tem smo se izognili mnogim nevšečnostim, katere nam je povzročal transport in izguba časa strokovnega kadra, kateri je moral hoditi v Koper na preizkušnjo orodij, kajti vse izdelke iz plastične mase nam je dotlej izdeloval Iplas. Podedovani stroji so bili v slabem stanju in nenegovani, zato je bil
planu rekonstrukcijo, s katero smo že začeli v lanskem letu, dela pa bomo predvidoma končali v mesecu maju.
Približno tako se je začelo kramljanje s šefom obrata tovarišem Jančar Janezom, kateri že peto leto vodi omenjeni obrat.
Celotni kolektiv šteje 14 članov. Njihov delež v okviru celotne tovarne pa je bil v preteklem letu 93,810.000 dinarjev. Pravijo, da bi bil lahko še večji v kolikor ne bi imeli sitnosti z nabavljanjem materiala in iskanjem naročil.
V letošnjem letu bi želeli doseči vsaj lanskoletni plan, če se ga ne bi dalo že povečati.
„To je obrat POLJE v vsej svoji veličini
To sta »ena« in »eden« od udrane moči obrata v Polju.
najprej nujen večji remont strojnega parka. Opravili smo samo najnujnejša dela, ker nam je zmanjkovalo denarja za dokončno ureditev obrata, kateri terja večjega popravi-
že takoj pa moramo povedati, da v tem obratu nc zidajo gradov v oblakih in ne sanjajo o nečem, kar bi prišlo brez naporov. Vsako delovno akcijo sprejmejo z
n ja normalno, mogoče še nekoliko pospešeno. Zakaj? Kot nam je povedal tov. Jančar, nameravajo v maju ustaviti proizvodnjo za 10 do 12 dni. V tem času bi preuredili delovni prostor in montirali vakuumsko napravo, če bo po sreči še nov stroj za brizganje nylon materialov. Ostali prostori, kot so umivalnica, sanitarije, garderoba in skladišča, so se dali preurejati vzporedno in niso motili proizvodnje. Medtem, ko je sedaj nujno, da ustavijo proizvodnjo, ker se bodo dela opravljala izključno v delovni hali. Vsled tega delajo vse sobote, da proizvodnja v avtoelektriki ne bo trpela za-
la. Delovni prostor je sicer razumevanjem in polno odgo- radi pomanjkanja plastičnih
velik, a se ga brez adaptacije ne da funkcionalno izkoristiti. Vsled tega imamo v
vornostjo. Omenili smo že, da je obrat v rekonstrukciji, a kljub temu teče proizvod-
založeno, ker so vezani izključno na uvoz iz Anglije in Nemčije, zato je nujno, da razpolagajo vedno z rezervami.
Morda bo bralce zanimalo kaj proizvajajo v tem obratu. Kot smo že uvodoma zapisali zalagajo predvsem avtoelek-triko z naslednjimi polizdelki: zadnjo kombinirano svetilko za fiat, stropne svetilke, raz-
tudi ulitke iz nylona. Seveda so zaenkrat to le še sanje, katere bo mogoče uresničiti le s pomočjo celotnega kolektiva, kajti tak stroj stane lepe denarje.
Tov. Jančar nam je povedal, da dela njihov obrat v treh izmenah — non-stop. Pavz ne poznajo. Zaradi boljšega izkoristka strojev so opustili polurni odmor. Med
Tihožitje jedilnega kota.
polizdelkov.
Preureditev delovnega prostora je res nujna, zato je kolektiv pripravljen koristiti v maju tudi del letnega dopusta, samo da se uredi najnujnejše.
Naveličali so se že neurejenosti prostora. Pa ne da bi bralec mislil, da ne poznajo reda. Še malo ne, vsaka stvar je na svojem mestu, a kljub temu ne morejo pričarati vtisa urejenosti prostora. Kako tudi bi, če pa jim je en prostor služil za delavnico, skladišče, garderobo in jedilnico. Iz tega prostora so vodila tudi vrata v sanitarije itd.
Danes je podoba že precej drugačna. Dobili so nove sanitarije, prostor za umivanje in tuširanje, garderobne omarice — skratka vse, kar je nujno potrebno za dobro počutje delavca. Preurejene imajo tudi že skladiščne prostore, tako da bodo končno imeli tudi oni ločene prostore za skladiščenje materiala in skladiščenje polizdelkov in izdelkov. Skladišče materialov je potrebno imeti dobro
Cc bi med sanitarijami v naši tovarni Izbirali najlepšega — tako kot to delajo po svetu z dekleti — bi ta v Polju bil gotovo »mis SATURNUSA 67«.
ne izolatorje in pokrove različnih dimenzij. Za tovarno »Rog« izdelujejo kolesarski žarilec, to je tudi njihov edini izdelek, medtem ko so
malico, katero zaužijejo mimogrede, se pri strojih zamenjujejo. Vsak delavec je namreč usposobljen za delo na vseh strojih. Vsled tega
vsi ostali proizvodni pred- jim tudi eventuelne bolniške meti le polizdelki. Pravkar ne delajo preglavic.
?°lka^,raZgrrl Z ,>ISkr°v Tudi kontrola jim ne dela L jf b-?dpoUu h-Sk-n-J-eZ'lk problemov. Vsa-k delavec sam
bodo v Polju začeli izdelovati telefonsko številčnico za telefonske aparate.
Kakor povsod bi tudi v Polju radi razširili svoj asorti-man; mogoče jim bo to tudi uspelo s pridobitvijo novega stroja, kateri bo izdeloval
pregleda vsak izdelek predno ga da v skladišče. Pravijo, da se avtokontrola dobro obnese v praksi. Res je, da je njihov kolektiv majhen in je vsled tega taka oblika dela možna, medtem ko bi v več-(nadaljevanje na 11. strani)
Po naših obratih
OBRAT ZALOG
— Proizvodnja konz. doz na osnovi sklenjenih pogodb — naročil v tem času prehaja v sezonsko obdobje. Naročila terjajo uvajanje popolne tretje izmene in v zvezi s tem, sezonsko zaposlovanje delavcev.
— Postavljeni operativni plan proizvodnje izpolnjujemo kljub zaostajanju v zaposlovanju novih delavcev oz. uvajanju tretje izmene.
— Medtem, ko je proizvodnja konz. doz na linijah potekala nemoteno, je proizvodnja alupo in aluvi pokrovov zaostajala za postavljenim operativnim planom. Vzroki so v pomanjkanju tesnilne mase za apliciranje na avtomatski gumirki oz. pomanjkanju aluminij pločevine.
—	Proizvodnja konz. pokrovov je količinsko zadovoljiva, vendar z doseženo kvaliteto nismo zadovoljni. Delno po krivdi slabo vernirane pločevine, delno zaradi nevestnega dela delavk in preddelavcev.
—	1. februarja so bile uvedene tehnične norme, izračunane na osnovi standardnih časov.
— V postavljanju operativnih planov je bilo uvedeno postavljanje fiksnih tedenskih operativnih planov, ki omogočajo dobro organizacijo dela v tiskarni in obratu Zalog.
— Eno soboto sicer prosto, je celotni obrat delal v nadurah.
RAZVOJ IN DELAVNICE
—	V mesecu februarju je bil rezultat delovne enote prilično dober — od 53 predvidenih orodij je bilo dokončanih 31.
—	Iz JNA so se vrnili: v konstrukciji tov. Podboj Miloš, Mirtič Stanislav, Snoj Janez in Resnik Srečo. Prvi trije so se zaposlili v konstrukcijskem oddelku, slednji pa v laboratoriju AE. Ker so delovna mesta v konstrukciji že polnoštevilno zasedena, je tov. Mirtič Stane z ozirom na to, da je bil v času šolanja naš štipendist, zaposlen v tovarni Saturnus le cca 3 mesece, s tem, da si v tem času poišče novo delovno mesto. V remontno orodjarno pa se je vrnil tov. Porenta Zdravko ter se zaposlil na svojem starem delovnem mestu.
—	Po razdelitvi odločb o novih osnovah osebnih dohodkov so bile sprejete 4 pismene pritožbe — dve od teh smo rešili pozitivno (za tov. Hudeček Janeza in Železnik Jožeta iz prototipne delavnice), dve pa negativno (za tov. Jeklič Bogomira iz prototipne delavnice in tov. Lenarčič Slavka iz remontne orodjarne).
—	Kot v lanskem letu, nameravamo tudi letos organizirati izlet delovne enote in sicer nekako v mesecu maju ali juniju. Kraj in dan izleta še nismo določili. Ker pričakujemo v letošnjem letu od sindikalne organizacije le minimalne prispevke, ali pa jih sploh ne bo, smo že v januarju organizirali nabiralno akcijo. Vsak prijavljenec mora 12. v mesecu plačati pripravljalnemu odboru 1.000 starih dinarjev — skupno bo cca 5.000 starih dinarjev na posameznika. Da bi si zagotovili udeležbo, je bilo sklenjeno, da dobi vsak, ki se je prijavil in vplačal, in se izleta iz neopravičljivega vzroka ne bi udeležil, povrnjeno le 50 odstotkov od vplačane vsote. Prevoz bo organiziran z lastnimi avtomobili.
Disciplinskih kršitev v naši delovni enoti ni bilo. TISKARNA
—	Realizacija plana za mesec februar 1967 je bila izvršena in tudi presežena.
—	Na vseh linijah se lakira, vernira in litografira za prehrambeno industrijo. Delo se normalno odvija in tudi III. lakirni stroj že normalno dela.
—	Izvršen je bil delni remont. Ker smo prisiljeni delati tudi v nočni izmeni, so se pojavile v zadnjem času reklamacije o kakovosti izdelkov. Zaradi tega smo imeli pred kratkim z vsemi kvalificiranimi delavci tiskarne sestanek, na katerem smo se pomenili o zvišanju kvalitete in zmanjšanju pokvarjene tiskovine (makulatur). Zaradi tega in zaradi preutrujenosti delavcev smo ukinili izmeno na dvobarvnem tiskarskem stroju, ker se je ravno v nočnem delu pokazalo največ nekakovostnega — pokvarjenega tiska.
—	V tem mesecu smo imeli sejo DS DE tiskarne, kjer Smo obravnavali plan in ga sprejeli za mesec april.
—	Obravnavali smo tudi pritožbe na OD in jih pravilno' rešili.
—	Pločevino, kakršno sedaj dobivamo, ne moremo tiskati na starih »rat« strojih, ker velikost ne odgovarja. Zato nam za te stroje primanjkuje pločevine.
embalaža
—	Plan za mesec februar je bil postavljen v višini 374,164.000 S dinarjev.
Izvršen pa je bil v višini 325,169.000 S dinarjev ali 87 %.
—	Velike težave smo imeli pri izdelavi pokrovov za
vazelinke. Zaradi nekvalitetne pločevine jih nismo mogli štancati na avtomatski stiskalnici, ampak na navadni stiskalnici, na kateri pa se naredi za 100 % manj komadov. — Nova linija za izdelavo škatlic za tablete »Lek« tudi ] potrebuje nepredvideno dodatno delovno silo, ker ostajajo obrezine stranic dna v škatlicah in moramo zato vsa dna ročno čistiti.
V štancariji in štirioglatem oddelku se občutno pozna pomanjkanje naročil za široko potrošnjo. Kljub temu, da smo zaradi velikih naročil kant in razpršilcev uredili tretjo izmeno pri spajkanju, nismo uspeli v štirioglatem oddelku izvršiti planske obveze.
— Plan za mesec marec je postavljen v višini 385,719.000 S dinarjev in sicer po oddelkih kot sledi:
— Okrogli 88,225.000 S dinarjev — Štirioglati 116,-160.000 S dinarjev — Vazelinke, aluvi in norma doze 106,817.000 S dinarjev štancarija 74,517.000 S dinarjev
—- Na dan 17. 3. 1967 smo kumulativno pod planom za 15,782.000 S dinarjev ter je malo upanja, da bi plan v celoti izvršili.
— V obrat Zalog je po lastni želji odšla tov. Židan Tončka.
— Na odločbe o novih osnovah osebnih dohodkov je bilo šest pritožb. Od teh je delavski svet naše delovne enote rešil tri pozitivno, a tri negativno.
DELAVNICE ZA VZDRŽEVANJE — STRANSKI OBRATI Strojna delavnica
Naš mesečni plan je predvideval in realiziral sledeča generalna popravila in -izdelavo novih strojev — naprav.
Generana popravila za DE tiskarna
1.	generalno popravilo lakirnega stroja ali III. linija
2.	delno popravilo lakirnega stroja ali I. linija
Generalna popravila za DE Zalog
1.	generalno popravilo zapiralnega stroja — oval
2.	generalno popravilo cik-cak Škarij
3.	generalno popravilo gumirnega stroja Novo izdelam stroji za DE tiskarna
1.	pralni stroj za pranje tiskarskih valjev
Novo izdelani stroji za DE embalaža
1.	robilni stroj
2.	stroj za predrobljenje obodov
Poleg navedenih generalnih popravil in izdelave novih strojev vršimo izdelavo nadomestnih delov in tekoča manjša popravila, ki so potrebna pri vzdrževanju.
Elektro delavnica
Mesečni plan predvideva samo dve večji instalaciji in te so
1.	instaliranje sušilne komore v tiskarni
2.	položitev kabla za kompresor v Zalogu.
Vsa ostala dela so neplanska in se naročajo na tekoče vzdrževanje električnih instalacij in naprav.
Kleparsko inštalaterska delavnica
Mesečnega plana nimamo, ker je naša dejavnost tekoče vzdrževanje vseh cevovodov (para, voda, -plin) in instalacij.
Na novo se je vključil v -naš kolektiv tov. Metelko Franc. Navedeni tovariš se je vrnil od vojakov.
Trenutno najbolj pereče vprašanje je delitev osebnih dohodkov. Iz celotnega vzdrževanja je dalo 14 članov -ugovor na odločbe o osebnih dohodkih. Upravni odbor podjetja je reševal ugovore in sklenil, da se ustanovi komisija, ki bo te ugovore rešila.
Izven našega podjetja nam specializirana podjetja izvršijo generalna popravila strojev, za katera -mi nismo zadovoljivo opremljeni. Trenutno imamo zunaj na generalnem popravilu sledeče stroje:
1. stiskalnica — embalaža 1. stružnica TES-1 — orodna 1. skobclni stroj kb 350 — strojna orodna 1. ventilator ('PVC) — galvanika
Želja nas vseh je, da se formira organ samoupravljanja tudi pri nas v vzdrževanju, da -bomo lahko kot drugim enakovredni upravljale! naše probleme reševali sami.
'OSEBNE NOVICE'
NOVI SODELAVCI
Pavel ROTAR, Karla NOVAK, Alojz TRONTELJ, Anton POVSE, Vinko SECKAR, Uka TIBAUT, Brigita LORBEK, Marija ŠTEPEC, Justina KRESE, Ana KRALJ, Stanka BLAŽIČ, Dušica CVETKOVIČ, Fani KRIVC, Cecilija OŠLAJ, Rudolf PAVLIC, Danijela MALI, Franc JERMAN, Terezija STRM-LJAN, Ana BORIN, Srečko RESNIK, Ruža TOPIČ, Martina JANČAR, Olga FILIPOVIČ, Zdravko PORENTA, Janko KOŠIR, Stanislav ZAJC, Stanislav ZUPAN, Janez SNOJ, Marija VODE, Bosanka PETROVIČ, Bariča GROS, Srdan BJELlC, Janez GROHAR, Venčeslav JAZBEC, Majda PIBERNIK, Alojzija ZAJEC, Frančiška IPAVEC, Štefka RACNIK, Doboslav TELEBAK, Vaja RADOVIČ, Miloš PODBOJ, Marija FRAS, Olga TOMC, Marija ŽAGAR, Ivana V ALK A, Jožica NOVAK, Štefka GRE-GUREC, Monika GOLOBIC, Karolina ŠVAB, Zdenka ŽGANEC, Mirko ULČAR, Pepca JURATOVEC, Terezija VRABEL, Angela: TALUN-DIC, Vera MITROJEVlC, Veronika CIMERMAN, Antonija BREGAR, Franc METELKO, Katarina KOLARIČ, Jožica JUNTEZ, Stanislava PUCELJ, Alojzija GRUM, Olga GOROPECNIK, Marinka DEŽMAN, Danica KOMLJA-NOVIC.
ODŠLI IZ KOLEKTIVA
Na lastno željo
Janez GROHAR, Matjaž GAMBERGAR, Rozalija TE-RAZ, Srečko BERGANT, Svetozar TAJNIC, Vera VNUK.
Upokojena
Celestina MOZETIČ, Izidor TOMAŠIČ.
Lojze IVANEC, Ivan VA-
Samovoljno
LENTAK.
Poročili so se:
Rajko ZUPET poročil tovarniško delavko Silvo CIMERMAN, Marija PAPEŽ, poročena »ŽNIDARŠIČ«, Marija GRM, poročena »HOZJAN«.
Rojstvo
Alojz ZRNKO, dobil hčerko Mojco, Polona HRŽIC in Stefan sta dobila hčerko Darjo.
Novi sodelavec
Jože NOVAK
Odšli iz kolektiva
Na lastno željo
Marija SIPEK
Rojstva
Marija BERGANT, rodi’-’ sina Jožeta, Anica MUSAR, rodila sina Zdenka, Anica in Anton PIVEC sta dobila hčerko Eriko, Stanislava in Franc PUCKO sta dobila hčerko Renato, Stanislav ZAJC dobil hčerko Vesno.
Po naših obratih
OBRAT ZALOG
—	Prizvodnia konz. doz je v tem času prešla v sezonsko obdobje. Na osnovi plana proizvodnje in sklenjenih pogodb — naročil za konzervne doze je bila uvedena tretja izmena.
—	Proizvodnja konz doz je potekala v skladu s postavljenim operativnim palnom proizvodnje, razen proizvodnje na II. proizvodni liniji, kjer je uvajanje proizvodnje nove vrste konzervne doze terjalo daljšo poizkusno obratovanje kot je bilo predvideno.
—	Proizvodnja konzervnih pokrovov je potekala v skladu s proizvodnjo na proizvodnih linijah.
—	Proizvodnja alupo pokrovov, kronskih in aluvi po- , krovov je bila ovirana zaradi pomanjkanja tesnilne mase oziroma aluminijaste pločevine.
—	Veliko pozornosti in sistematičnega dela smo posvetili kvaliteti izdelkov, zaradi izvoza in povečanja količinske proizvodnje.
—	Proizvodnja poteka na osnovi tedenskih operativnih planov, ki omogočajo dobro organizacijo dela v tiskarni in obratu. Komerciali pa zagotavljajo točne roke dobave.
—	Eno soboto, sicer prosto, je celotni kolektiv obrata delal v nadurah.
—	Vrednostnega plana proizvodnje za mesec marec nismo dosegli zaradi sprememb v asortimanu, uvajanja nove proizvodnje, pomanjkanje osnovnih surovin in poostritev kriterijev za ocenjevanje kvalitete.
DE TISKARNA
—	Plan za mesec marec 1967 smo izvršili in presegli.
—	I. lakirni stroj je bil v okvari približno 1 mesec in pol, ker nismo imeli rezervnega dela.
—	II. tiskarski stroj s težavo obratuje normalno, ker ni nadomestnih delov. Seznam nujnih rezervnih delov, kateri so že skoraj popolnoma iztrošeni, je napravil v preteklem letu strokovnjak iz Nemčije. Bili so tudi naročeni, zaradi neplačila pa še niso dostavljeni.
—	Pri IX. tiskarskem stroju so se odlomili zobje na stiskalnem valju dn je stroj v remontu.
—	Imeli smo sestanek s kvalificiranimi delavci v tiskarni in se pogovorili o problemih in težavah pri delu.
—	Z vestnejšim delom se je kvaliteta tiska, lakiranja in varniranja nekoliko popravila. To je tudi delna zasluga kopimice, katera je osvojila nov postopek kopiranja na plošče, katere izdeluje cinkarna Celje. To so eloksirane aluminij plošče pod oznako »Hemolid«.
—	Imeli smo sejo DS volivcev naše DE, na katerem smo izbrali nove kandidate za DSP in DSDE tiskarne in izvolili nove kandidate za sindikalni pododbor.
EMBALAŽA
—	Plan za mesec marec je bil izvršen v višini 390 milijonov 250.000 starih dinarjev ali 101 %. Da smo plan v celoti izvršili in ga tudi prekoračili, je zasluga vseh štirih obratov naše DE in pa DE Tiskarne, ki nam je v drugi. _ polovici meseca marca litografirala zadostne količine pločevine.
—	Plan za mesec april je postavljen v višini 366.177.000 starih dinarjev. Po obratih je zadolžitev sledeča:
štancarija	81,575.000 S	din
norma vazclinke	96,173.000 S	din
štirioglati	102,763.000 S	din
okrogli	85,606.000 S	din
—	Na dan 20. 4. smo vrednostno pod planom za 34 milijonov 272.000 starih din.
—	Ker je bila v mesecu aprilu proizvodnja aluveja 0 31,5 X 25 preusmerjena v DE Zalog na novo linijo, je bilo v našem oddelku sproščenih precej strojev. Poleg tega nam tudi DE tiskarna ni mogla vernirati in litografirati potrebne pločevine, vsled česar smo bili prisiljeni vsa dela, ki sta nam jih izvrševale »Obrtne delavnice Golovec« in pa »Kovinsko podjetje Trenta« v Bovcu, do nadaljnjega opravljati zopet sami. Ker se je pokvaril še kompresor, ki ni obratoval kar cel teden, so vsled tega stale vse stiskalnice, ki imajo zračno sprožitev, kar je v obratu stiskalnic in obratu vazelink povzročilo pomanjkanje dela.
—	V drugi polovici meseca se je pričelo stanje popravljati, ker je DE tiskarna uspela narediti več litografije in tudi kompresor so popravili.
—	Na lastno željo sta odšli iz naše DE tov. Šimenkovič Nada v obrat Zalog, a tov. čupič Marija v komercialo.
—	Komisiji za kaznovanje je bila javljena tovarišica, ker je hotela odnesti iz tovarne 2 štiridelni štirioglati garnituri.
—	Dne 19.4. smo imeli zbor delovnih ljudi naše DE v prostorih štirioglatega oddelka, kjer smo predlagali kandidate za predstoječe volitve v DSP in DSDE.
VZDRŽEVANJE
—• Končno je rešen dolgoletni problem! Upamo, da se bomo večkrat sestajali. Namreč celotna vzdrževalna služba se je dne 18. 4. 1967 sestala v strojni delavnici. Namen sestanka je bil, da se izbero kandidati za DS podjetja in formira sindikalni pododbor. Naša upanja in težnje so, da bo novo izvoljeni sindikalni pododbor delaven in da bodo novo izvoljeni tovariši v DS podjetja izvršili zaupano jim poslanstvo. V večji meri je bila izračena želja za formi-
ranje DSDE (vzdrževanja). Osnovni namen je, da se v okviru vzdrževanja delavsko samoupravljanje razširi na neposrednega proizvajalca.
—	O novo formiranem delavskem svetu DE vzdrževanja naj na prvi svoji seji odloča DS podjetja, kateremu je podan celoten material sestanka. V upanju pričakujemo ugodne rešitve postavljenega predloga.
OTP
—	Naše mesečne planske naloge smo le deloma izvršili. Vzrok temu je, da se forsirana dela na izdelavi in preurejanju celotnega postrojenja za novo osvojene »Sapo« pokrove, kateri naj se prično redno proizvajati s 15. junijem 1967.
—	Po daljšem premoru smo pričeli z montažo dvojnega žarometa 0 136, ker je prišlo 2000 gumic iz uvoza in domačega kooperanta.
—	Meglenke za široko potrošnjo in industrijo nam ni mogoče montirati, ker nam je Steklarna v Hrastniku odpovedala dobavo rumenih stekel, katere moramo v bodoče uvažati. Da zadostimo najnujnejšim potrebam, delajo poskuse v lakirnici, da bi bela stekla lakirali rumeno.
—	Svetilke za potrebe JNA v 21 izvedbah so se montirale tekom celega meseca. Količine so bile približno po 500 komadov, kar je bilo zelo zamudno in neekonomsko.
—	Linija hobokov je stekla v mesecu aprilu, vendar je velika ovira pri tiskanju obodov iz jeseniške pločevine. Poudarek prodaje naj bi bil na tiskanih hobokih, katerih pa iz navedenega vzroka ne moremo pravočasno izdelati in se naročila večkrat stornirajo ali pa kupci raze naročajo hoboke pri konkurenci iz pocinkane pločevine.
—	Bojimo se, da kljub začetnem^ velikemu povpraševanju in govorjenju o hobokih sedaj ko je linija postavljena ni in ne bo naročil.
—	Varnostni trikotnik je na trgu zelo iskan, vendar ga v aprilu ne bomo izdelali, ker ga tiskarna ni tiskala. Na tržišču pa se pojavlja konkurenčni plastični trikotnik.
—	Dobava hladno valjanih trakov z Jesenic je skoraj popolnoma zaostala in tudi kvaliteta je precej slabša.
—Organi samoupravljanja sporočajo —
SKLEPI BEDNE SEJE
UPRAVNEGA ODBORA
dne 15. 3. 1967
Dnevni red:
1.	Reševanje pritožb na odločbo o osebnih dohodkih
2.	Mnenja in problemi članov kolektiva
Pri sprejetih pritožbah se je upoštevalo navodilo, ki je napisano na odločbah, to je, da se pritožbe, ki spadajo v sklop DE obravnavajo na DSDE, ostale pa so prišle za reševanje v UO.
Na UO je prišlo skupno 62 pritožb — nekaj od njih vsled nazivov — večino je UO ugodno rešil, ostale pa zavrnil kot neupravičene.
— Za .potrebo psihološke službe naj se nabavi avdio-meter v višini od 80.000.— do 100.000.— SD.
— Enoglasno je bil sprejet sklep, da se udeleži ekskurzije, ki jo prireja Društvo socialnih delavcev, troje predstavnikov našega podjetja — osebe se določijo naknadno.
— Odobrava se službeno potovanje v Francijo tovarišu Sekirniku in ing. Gostinčar Marjanu. Priznava se jima po 4 dnevnice II. razreda.
Mestna plinarna nas je z dopisom prosila, da bi naša tovarna odstopila devize in sicer skupno 350 DM za službeno potovanje v Nemčijo tov. ing. Tomšiču, kateri bo uredil tudi dobavo naše kom-presorske postaje.
— Mestni plinarni se prošnja ugodi.
Tovariš Hržič Jože je naslovil na UO prošnjo za odobritev prevoza gradbenega materiala s službenim avtomobilom za gradnjo svoje hiše.
— Tovarišu Hržiču se odobrava 10 voženj.
SKLEPI REDNE SEJE UO z dne 3. 4.1967
Dnevni red:
1.	Finančna problematika podjetja
2.	Realizacija plana za mesec marec in postavitev plana za mesec april 1967
3.	Pregled sklepov zadnjih sej
4.	Potovanja v inozemstvo
5.	Mnenja in problemi članov kolektiva
Vsled novega zunanje trgovinskega režima, s katerim si pločevino kupujemo sami, -se je naše podjetje znašlo v težavnem položaju. Primanjkuje nam obratnih sredstev, pomagali smo si z raznimi krediti, vendar tudi to ni dovolj, saj nam praktično vsak mesec primanjkuje 300 milijonov. Potrebna je vsesplošna štednja. V ta namen je strokovni kolegij izdelal naslednje predloge:
—	nabavna služba naj ne nabavlja nobenih stvari, ki niso življenjsko pomembne za tovarno,
—	določi se poimenski seznam upravičencev, ki smejo naročati material,
—	zadolži »e posebno komisijo, ki je dolžna pregledati viskiadiščeni material,
—	prodajna služba naj zaostri plačilno politiko, saj so nam dolžniki dolžni že 2 milijardi.
Med člani UO se je razvila široka debata, strinjali so se s predlogom strokovnega kolegija ter se obvezali, da o situaciji seznanijo kolektiv.
— V embalaži je bil plan po tonaži in vrednosti dosežen 95 %
— V OTP je bil plan izvršen s 103,2 %
— Tov. ing. Kralj Teodor bo prevzel delovno mesto dr. ing. Berganta, kateri je odšel iz podjetja. Njegovo delovno področje bo vezano na
kemijsko tehnologijo in kontrolo.
— UO je potrdil predlog tov. direktorja o službenih potovanjih za tovariše:
—	ing. Gogala in Medič Janez v Madžarsko
— Medič Janez — potovanje v CSSR
— Bregant Vekoslav — potovanje v Anglijo — London — Gorše Majda — strokovna ekskurzija v Italijo in Švico
— Primožič Ivan itn Pirc Vlado v Vzhodno Nemčijo — Berlin
—	ing. Verčko Lovro —potovanje na Dansko
— Prusnik Alojz — potovanje na Dansko — Vidmar Ciril — potovanje v Italijo
— Članom kolektiva se za mesec marec izplača 10 % presežka nad osebnimi dohodki.
— UO je odobril tovarišu Dimnik Janezu 10 voženj s službenim avtomobilom za prevoz materiala za gradnjo hiše.
— Tovarišu Kos Antonu je odobril enkratno vožnjo za nrevoz pohištva na relaciji Ljubljana — Šentjernej — Ljubljana
10.	REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA dne 14. 2. 1967
Dnevni red:
1.	Razprava in potrditev zaključnega računa za leto 1966
2.	Mnenja in problemi članov kolektiva
SKLEP: Z dviganjem rok so člani s 26 glasovi sprejeli sklep: Korigira se predloženi zaključni račun za leto 1966 tako, da se določi za sklad skupne porabe 130 milijonov, preostalih 115 milijonov pa se vrne na poslovni sklad.
SKLEP:	Potrjuje se za-
ključni račun gospodarske organizacije Saturnus
11.	REDNA SEJA SKLEPI 11. REDNE SEJE
ODS, ki je bila dno 6. 4. 1967 SKLEP: V zvezi s čl. 5 temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ št. 52/66) se izplačujejo delavcem in vajencem tovarne Saturnus v primerih njihove delanezmožnosti zaradi bolezni do 30 dni naslednja nadomestila osebnega dohodka:
1.	odsotnost zaradi bolezni, poškodb izven dela ter na poti na delo in z dela ter odsotnosti zaradi nege svojca
2.	odsotnosti zaradi bolezni, poškodb izven, dela ter na poti na delo in z dela ter odsotnosti zaradi nege svojca
3.	poškodbe na delovnem mestu, poklicne bolezni in poškodbe na službenem potovanju
4.	influenca pri nepopolnem cepljenju po krivdi bolnika
5.	influenca pri nepopolnem cepljenju po krivdi bolnika
6.	influenca pri popolnem cepljenju in v primerih, ko oseba ne sme biti cepljena zaradi določenih bolezni ali ne more biti cepljena zaradi službene odsotnosti
(nadaljevanje na 11. str.)
Vsi ti nasmejani Satur-nužani (na desno) so zmagovalci! — zmagovalci nad vremenom.
Trije na levi pa so najbolje vozili — zato imajo pokale. Čestitamo!
58, 59 smuk!
Sobota zjutraj! Pogledam skozi okno in moje razpoloženje je takoj slabše, saj Uje kot iz škafa. Ko med oblačenjem poslušam vremensko napoved, se moje razpoloženje nič ne popravi, monotoni glas iz zvočnika napoveduje: v nižinah dež — v višjih legah sneg ... Res nimamo srečne roke, kadar Pripravljamo smučarske tekme. Toda dež in sneg ne smeta biti ovira, odločim se v trenutku in odbrzimo proti Gorenjski.
Svinčevi sivi oblaki so se vlekli nizko nad zemljo in nič dobrega niso obetali. Jesenice! Dež se je spremenil v sneg, kar mi je dalo trohico Poguma. Od tehnične ekipe, ki je bila že v Kranjsiki gori,
zvem, da tekme ne bodo v Planici, temveč bodo v Brsni-ni. Kranjskogorski »eldora-do« je dajal videz prave zimske pokrajine in novozapadli sneg je omogočil prav dobro smuko.
Kakor vsako leto, tako smo tudi letos pričeli XIV. smučarsko prvenstvo Saturnusa. Vreme: oblačno — sneži Teren: Brsnina — Kr. gora Tekmovalcev: 21 Gledalcev: 7 in 2 otroka V pravom snežnem metežu se nas je zbralo nekaj najbolj »strupenih smučarjev« na startu. Pograbila nas je prava tekmovalna mrzlica, ki je dosegla svoj višek, ko se je prvi tekmovalec spustil po progi. Proga je bila tehnično dobro izpeljana (bila je dol-
ga 850 m, imela je 170 m višinske razlike in 31 vratič), po težavnosti bi lahko rekli — srednja. Seveda je kljub temu nekaterim delala veliko preglavic. Vsak tekmovalec je moral progo prevoziti dvakrat.
Borba za prvo mesto je bila težka. Že v prvem teku je favorit št. 1 tov. Kralj vozil na »vse ali nič« in pri tem postal žrtev enih izmed 31 vratič. Radelj zato ni imel več težkega dela. Tudi vsi ostali tekmovalci so se športno borili, z večjim ali manjšim uspehom. Posebej naj pohvalim starega veterana Bekša, ki je z zanesljivo vožnjo dokazal, da še ni za v staro šaro in naj bo vzgled mladim!
Drugi tek je minil tudi brez večjih presenečenj in z veli-
kim naskokom je zmagal Matija Radelj. Tako da je vrstni red izgledal pri članih takole:
1.	Radelj Matija 1,36
2.	Matičič Jaka 1,45
3.	Jarc Viktor 1,46
4.	Bricelj Milan 1,51 itd.
Pri vsem tem pa je zelo razveseljivo, da se je tekmovanja udeležila tudi ženska ekipa, čeprav je bila zastopana maloštevilno.
Nastopile so samo 3 tekmovalke, ki so se razvrstile takole:
1.	Krznar Darinka 1,60
2.	Veselič Anica 2,03
3.	Strekelj Bojana 2,40
Poleg naslova za najboljšega smučarja leta se starejši člani borijo tudi za »bukov pokal«, katerega je letos po-
vsem zasluženo osvojil tovariš Jarc. Kljub slabemu vremenu je bilo tekmovanje dobro organizirano in proga odlično pripravljena. Tehnična ekipa pod vodstvom tov. Jarc Drago ta je dobro opravila svojo nalogo. Vso grajo pa zaslužijo tisti, ki poznajo športni aktiv samo takrat, ko od njega pričakujejo kake koristi. Kadar pa od njih aktiv pričakuje trohico po-žrtvovanja, odpovedo!
Z resničnostjo pa ugotavljamo že vrsto let, da v takem kolektivu kot je naš, naša mladina pri vseh šport-tih stoji ob strani. Zato bi bilo potrebno, da bi mladina tudi v tej smeri kaj ukrenila, kajti težo bremena bo potrebno sčasoma preložiti na mlade.
Pirc Zvone
Obrat Polj C - nadaljevanje
(nadalj. z 8. strani) jem obratu bilo težje izvedljivo apelirati na delovno zavest posameznika.
In še eno prednost imajo! Zaposleni so predvsem iz neposredne bližine. Le dva člana se vozita iz Ljubljane. Na delo torej prihajajo ljudje spočiti, ker jim vožnja z avtobusi in vlaki še ne pobere Prihranjenih energij. Trije Člani kolektiva imajo še nerešeno stanovanjsko vprašanje. Tov. Jančar bi želel, da se jim čimprej pomaga iz težav. Sicer pa nimajo večjih socialnih problemov.
V organih samoupravljanja sodeluje samo šef obrata, ker njihov kolektiv ne tvori posebne delovne enote, ampak je vključen v delovno enoto AE.
Na vprašanje tov. Jančarja *daj in kako informira svoj kolektiv o eventuelnih dogodkih in spremembah, ki so važne za vse, nam je povedal, da za to izrabi običajno 14. uro.
Takrat imam tu že obe de-lovni skupini in se lahko po-
govorimo. Nočno izmeno tudi večkrat obiščem, ker se bojim, da ne bi bilo kaj narobe. Zlasti je to potrebno, kadar zamenjujemo orodje. Včasih kaj nagaja, pa je zato treba zavihati rokave in popraviti. Na splošno pa so z delom ljudje zadovoljni. To nam potrjuje tudi dejstvo, da ima ta obrat zelo majhno fluktua-cijo.
Vsi člani so že v kolektivu nad 2 leti, če izvzamemo seveda tiste, ki so ostali tam že od Juvinila.
Skupna želja vseh je, da bi realizirali letni plan in dobili čimveč novih naročil za "delo. Upamo, da jim bo oboje uspelo, saj njihov delovni elan nam to zagotavlja.
Brez dvoma bo ureditev delovnih prostorov in izboljšana organizacija dela pripomogla k boljšemu počutju in večji delovni storilnosti po-edincev, kar bo v končni fazi imelo efekt tudi v večjih osebnih dohodkih posameznikov.
Sklepi DSP
(nadalj. z 10. strani)
7.	influenca pri popolnem cepljenju in v primerih, ko oseba ne sme biti cepljena zaradi določenih bolezni ali ne more 'biti cepljena zaradi službene odsotnosti
8.	bolniki, ki imajo priznano dvojno delovno dobo do konca lota 1943, invalidi NOB in delovni invalidi
do 3 dni 50% od 3 do 30 dni 90 % od 1 do 30 dni 100 % od 1 do 3 dni 50 % od 3 do 30 dni 70 % od 1 do 3 dni 50 % od 3 do 30 dni 90 % od 1 do 30 dni 100%
Izplačila gornjih nadomestil osebnega dohodka so utemeljena s tem, da se je za leto 1967 zmanjšala prispevna stopnja zdravstvenega zavarovanja in je v nastali razliki podano kritje za izplačila nadomestil.
Sklep velja od 1. IV. 1967 dalje.
SKLEP: Tov. Mačka Franca, ki je bil dne 31. V. 1966 imenovan v komisijo za varstvo pri delu se razreši dolžnosti člana te komisije. Namesto njega se imenuje tov. Mejač Jože.
— Člani DSP so bili soglasni z utemeljitvijo, da se nabavi IBM garnitura in pooblaščajo upravo podjetja, da vodi razgovore v detajle z uvoznim podjetjem, o rezultatih pa naj redno poroča na sejah CDS.
Mira Tomc
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Slavko Gerlica, Janez Herzog, Mira Tomec in Jože Švigelj — Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, tel. 313-666/78 — Tisk CP Gorenjski tisk, Kranj — Originalov ne vračamo
TIllllllllllllllllllllllllllllllllllH
EtlO skladišče - nadaljevanje
(nadalj. z 4 str.)
demo jo tudi v skladišču in hodnikih pred garderobami, pred trafo postajo. Žalostno je to, da poedini člani kolektiva raznašajo kartone po garderobah in kopalnicah, kjer se uničujejo (strgajo, umažejo). Ako bi vsak pomislil, da je v tej embalaži tudi njegov denar, bi verjetno to izglodalo drugače. Poglejmo samo primer, koliko stanc komad kartonske embalaže iz dvoslojne valovite lepenke.
Za žaromet 0	130 fiat
1 kom. 170 din,
za žaromet 0 170 IMV 1 kom. 80 din, za žaromet 0 200 DBUTZ 1 kom. 102 din.
Zunanja standardna emba-
ltižn *
KA 1 kom. 600 din KB 1 kom. 600 din KC 1 kom. 300 din Koliko kartonske embalaže konča na smetišču pa verjetno do danes ne more dati nihče točnega odgovora. Upam, da se bodo te razmere popravile, ko bo zgrajeno novo skladišče, katero bo baje služilo vsem vrstam embalaže.	Miklavc Janez
NAGRADNA KRIŽANKA L MAJ Rešitve oddajte v nabiralnik GLAS SATURNUSA, najkasneje do 22. maja.
Žrebanje bo 24. maja ob 14.15 v sejni sobi.
NAGRADE
1.	nagrada 50 N din
2.	nagrada 40 N din
3.	nagrada 30 N din
8 nagrad po 10 N din Veliko zabave in sreče!
Nagradna križanka - Nagradna križanka - Nagradna
GOROVOE MA ILCU AFRIKE
KEMIČNI
ELEMENT
ZENSKO
IME
VPRAŠA
MICA*
Z.IME
SPDML.
CVETJE
NASKOK
>10.
Črka
MOŠKO
IME
ČEiKO
NESfO
<r
S
©
LlJ
A
NO&tLIJ
IME ČRKE
ORANJE
t
MESTO
v
IRANU
REKA
V
MA6AR.
PODJETIF
V
MARim
DRŽAVA V
AZIJI
LJUBOV,
ZENSKO
IME
ZAVETI
ŠCE
NOSNA
bolezen
ČRKA
16,3 IM 1 ČRKA
SAMO«,
LASNIK
TALIJ
pivaRo^ni
»V
GRŠKI
BOG
SEVER

JAPONSKA
IGRA
UMETNIK
J 3.
ČRKA
NIČLA
TALISMAN
55?"
K0ZH8MV
UTEHA
MAMA
REKA V AFRIKI
NASPRO:
TNIKI
POLMER
KEMIJSKI
ELEMENT
NAG
VODJA
PASTIRSKA
LJUDSTVA
POGORJE
v
ALPAH
ZENSKO
IME
TROJAN SKIJIWV
OSEBNI
ZAIMEK
GRŠKA
3VETA
GORA
LEKARNE
NAJMANJ.
DELEC
SNOVI
ZIDOVSKI
KRALJ
NOWK>: VIČ
SAMOG-
LASNIK
IVO
DANE V
MAJHEN
DOM
PROSTORI
ZA BORK
SESTAViu
PODREDNI
VEZNIK
VEZNIK
PREDLOG
21. črka
ARABSKI
ŽREBEC
n
ČRKA
19,-f 1 IN
5 ČRKA
ZNAMKA
AVTOMOfi
MORSKI
SESALEC
PREPO
VEDAN
MESTO
V
ISTRI
05ED
ZAIMEK
SANITET-
MATERJAL
VEZNIK
OBLIKA GLAQOLA MRETIk
RECEPT
ZENSKO
IME
MDiOTLH
NAPRAVA
ULICA
LAT (N.
ŽENSK) IME
EGIPT. BO« .SONCA
ZE1DT1H0 >18.CRKA
OSEBNI
ZAIMEK
NE STAR
15 IN 23 ČRKA
DELAVSKA RE STAVKAL l*
FILMSKA
LEPOTICA
NAB4KE
GOSPOD
pouSKO
davkar
MOČAN VIHAR
MORSKI SESALEC
RADE
DUŠIK
KRAJ NA KORoštfnfrA
IZVRŠNI
SVET
500
RIMSKO
POGAN
VERDUE
OPERA
VARNOST. NI SVET
BAJE5LDV
VELIKAN
SEVER
DEL
obraza
TElOVAD-
DKUSTVO
ZENSKO
IME
NADAV
DARILO
KOŠARKAŠKI
KLUB
ARABSKI
ŽREBEC
RINA
OBER
PSEVDOMin
FINSKEGA
KNJIŽEV.
1661-1921
JOHAN
IROFBiDT
PTICA
UJEDA