400
Predragi rojaki!
Njegovo Veličanstvo presvitli cesar nas kliče zopet na volilno bojišče.
Razpuščen je deželni zbor kranjski; nove volitve so pred durmi.
In zakaj neki se je Vam ta veliki trud, kteri v daljnih krajih po deželi tudi ni brez velicih stroškov^ naložil zopet, da volimo zdaj že četrtikrat od leta 1867. sžm?    Ndte kratek odgovor na to vprašanje.
V našem cesarstvu borujete se že trdih celih deset let dve stranki. Ena hoče cel6 vso moč prisvojiti državnemu zboru' dunajskemu in po tem zmanjšati ali skoro da vničiti samostalnost in pravice posamesnih kraljestev in dežel avstrijske monarhije. Ta dunajski zbor je leta 1867. razcepil Avstrijo na dvoje tako, da na vsaki strani gospoduje le en narod: v dunajskem zboru Nemec, v peštanskem pa Magjar. Druga, in to je naša stranka pa prepusti državi vse, kar jej je treba, da se cesarstvu obdrži moč, veljava in enota; a na drugi strani zahteva za dežele starodavno samostalnost in pravico, da si morejo same sebi postave dajati tako, kakor jih potrebuje vsak narod na svojo korist in v svoj napredek; njen namen je po tej poti sprijazniti z enakimi pravicami vse narode, da bi bili to^ kar je brat bratu.
Vsi nenemški narodi Avstrije od prvega do zadnjega in tudi velika večina Nemcev se drži tega gesla, in hrabri nas rojak grof Hohenwart je po cesarjevem naročilu: „naredite mir med mojimi narodi*' prevzel težko nalogo, na tej, vsem narodom pravični podlagi prenarediti avstrijsko ustavo. Vse mu je šlo prav srečno izpod rok; sprava bila je skoro že gotova.
Al grozoviti hrup in vriš tacih ljudi, ki so se drznili očitno in brez ovinkov reči: „če mi (Nemci) ne moremo gospodovati v Avstriji, ne maramo za-njo*% je s pomočjo Magjarov iskal in najdel pot, da se je odstranilo Hohenwartovo micisterstvo v zadnjem trenutku, ko se je imel dovršiti njegov cilj in konec.
Novo ministerstvo pa je razpustilo z drugimi vred tudi naš deželni zbor, ki je soglasno pritrdil Ho-henwartovim načelom, češ, naj na novo pokaže dežela: ali se sklada z mislimi narodne dosedanje večine, ki so izrečene v adresah lanskega in letošnjega deželnega zbora.
Rojaki! s polnim zaupanjem in skoro enoglasno ste že trikrat izvolili dosedanje poslance. Oni so se tega zaupanja vredni skazali. Ostanite tedaj nepremakljivi kakor skala in pomislite, da tako važnih volitev dozdaj še ni bilo.    Vsa prihodnost Vaša leži v Vaših rokah.
Po večletnih skušnjah vemo, da v stanovitnosti Vi ne potrebujete izgledov; če pa jih vendar kdo potrebuje, naj gleda na čvrsti čehoslovanski narod, ki v tem času zdaj že sedmikrat stopi na volilno bojišče in se ne dd niti vtruditi niti prestvariti; — naj gleda na jugoslavjanske naše brate Hrvate, ki so pri zadnjih volitvah enoglasno vkljub strašanskim zaprekam izvolili narodne zastopnike. Ne dajte se prekaniti od nasprotnikov naših, ako se bahajo z „ustavo- in svobodoljubnostjo'' svojo. Tudi naše načelo ste ustava iu^ svoboda; al ustava prava, ustava taka, ki je vsem narodom, tedaj tudi nam pravična, in svoboda taka, ki ne ž^li nobenega naroda v tem, kar je njemu drago in sveto, in vsakemu narodu dd pošteno živeti po svoje.
Pomislite le, kaj imate zgubiti, ako pridejo nasprotniki Vaši v večino! Kakor že do zdaj na vse kriplje delaj^ '-oper to, da bi se deželi naši potrebne in koristne, od deželnega zbora sklenjene postave iie potr-trdile, takof ,do potem sklepali ravno nasprotne postave, ki so nevarne Vaši narodnosti. Vasi veri in vravi svobodi. Pomislite, da tudi narodi vselej dobijo le to, kar si pribojujejo na postavni poti. Naše bojišč? ; molitve. Vsakdo naj tedaj stopi na volišče, kakor da bi stopil pred sodišče svoje vesti in Onega,^ pred kter oi m6 ni skrito. Toraj na noge po vsej deželi! Vsak glas je važen. Enoglasno tedaj volite kc^kor dozdaj vse dosedanje poslance, in impozantna, velikanska zmaga bode konečno zopet le naša — v kar Bog pomozi, z geslom, ki nas je vsegdar peljalo na volišče: Vse za vero, za cesarja, za domovino!
Odbor narodnega društva ^Slovenije^* v Ljubljani 1. decembra 1871.
Pomnoženi odbor ndrodnega društva „Slovenije" priporoča Vam za poslance v deželni zbor:
L   Za kmečke občine.
1.    Za okraj okolice ljubljanske in vrhniške:  gospoda  dr. Janeza Bleiweis-a in dr. Jožefa Poklu-
kar-ja v Ljubljani.
2.    Za okraj Kamnik in Brdo: gospoda Janeza Toman-a, dekana v Moravčah.
3.    Za okraj Kranj,  Tržeč  in Loko: gospoda Franceta Kramar-ja,  korarja, in gospoda dr. Badoslava
Razlag-a, advokata v Ljubljani.
4.    Za okraj Radoljico in Kranjsko goro: gospoda Lovro Plntar-ja, fajmoštra na Breznici.
5.    Za okraj Postojno, Planino, Senožeče, Lož in Bistrico:  gospoda dr. Etbina Costo, advokata v
Ljubljani, in Matija Koren-a, posestnika v Planini.
6.    Za okraj Vipavo in Idrijo: gospoda Jurija Grabrijan-a, dekana v Vipavi.
7.    Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: gospoda Jožefa Zagore-a, posestnika v St. Jerneji.
8.    Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk,   Mokronog,  Litijo in Radeče:  gospoda Jožefa grofa
Barbo-ta, grajsčaka v Rakovniku, gospoda Miha Tavčar-ja, fajmoštra na Vačah, in gospoda dr. Valentina Zarnik-a v Ljubljani.
9.    Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnico: goapoda Lnka Svetec-a in gosp. Petra Kozler-ja v Ljubljani. 10.    Za okraj Črnomelj in Metliko: gospoda Martina Kramarič-a, posestnika v Radovici.
11.    Za občine v mestih in trgih,
1.    Za Idrijo: gospoda Janeza Irkič-a, notarja v Krškem.
2.    Za Tržeč, Radoljico in Kamnik: gospoda Janeza Mnrnika, tajnika kupčijske in obrtnijske zbornice ia
vrednika „Novicam^^ 4.    Za Postojno, Vrhniko in Lož: gospoda Franceta Kotnika, posestnika na Vrhniki.
4.    Za Kranj in Loko: gospoda Leopolda Jugovic-a,  posestnika in trgovca v Kranji.
5.    Za Novomesto,  Kostanjevico, Krško, Črnomelj,  Metliko in  Višnjo goro:  gospoda Earola
Rudeža, grajsčaka v Gracarskem turnuo (Za Kočevje in Ribnico se nasvetuje poslanec vprihodnje, tako tudi poslanca za Ljubljano.)