NAŠE PROIZVODNE NALOGE V LETU 1951 Kulturne, gospodarske in politične po-1rebe naše države narekujejo iz leta v leto večje količine grafičnih izdelkov. Skladno temu mora vsa grafična stroka vsako leto večati svojo proizvodnjo. Precejšen delež pri tem mora vselej prevzeti prav naše podjetje, ki je največje in opremljeno z napravami vseh tehnik naše stroike. Za leto 1951 pa smo pred doslej naj-večjo nalogo. Za to sta dva glavna vzroka: 1. večje potrebe po knjižnem tisku, zlasti znanstvenem in tehnično strokovnem, 2. večje potrebe po visoko kvalitetnem, večbarvnem, reprezentativnem tisku. Ko smo nedavno sklepali okvirne pogodbe za grafično proizvodnjo v letu 1951, se je takoj videlo, da bomo morali prevzeti znatno večje naloge, kakor smo jih imeli letos, ker druga podjetja za nove zahteve niti nimajo ustrezne tehnične opreme. Čeprav smo prevzeli tako rekoč najnujnejše, bo morala biti naša proizvodnja v letu 1951 približno 20 % večja. Sklenjeni dogovori pokažejo, da se bo v letu 1951 bistveno spremenila tudi struktura dela v našem podjetju. Iz naše proizvodnje bodo tako rekoč popolnoma izpadli obrazci, tiskani bloki in poslovne knjige, znatno pa se bo povečal natisk umetniških reprodukcij in najrazličnejših knjig. To pa nam pove, da bomo morali tudi mi povečati svojo proizvodnjo, tako v strojni stavnici, knjigotisku, offsetnem tisku," bakrotisku, klišami in knjigoveznici, ker je dosedanja zmogljivost nezadostna, predvsem pa nesorazmerna v primeri s sprejetimi zahtevami. Največji delež bo morala prispevati knjigotiskarska strojnica. Številke pa povedo, da nam za sprejete naloge manjka na velikih strojih std. 0: 40% zmogljivosti, na strojih std. 1 pa 60%; std. 2 bi imel dovolj zmogljivosti, std. 3 je zaseden zaradi spremenjene strukture dela samo za tretjino, std. 4 pa bo nekako zadovoljivo izkoriščen. Strojna stavnica ima premajhno zmogljivost le za 5%. V ofsetnem tisku manjka 25% zmogljivosti. V bakrotisku je zmogljivost velikega stroja za polovico premajhna, na manjšem pa je nekaj zmogljivosti še proste. V knjigoveznici je pereče vprašanje nekaj kvalificiranih, več pa priučenih moči, strojna zmogljivost pa je zadostna v zgibalnih in šivalnih strojih, medtem *o je posebno pereče vprašanje rezalnih strojev, v katerih nam manjka kar 60% zmogljivosti. Vsi ti primanjkljaji so mišljeni pri ,en* zvrs-titvi oziroma pri osmih urah. Aiko -pogledamo to sliko, moramo takoj ugotoviti, da bodo pri vsklajevanju k'fl Proizvodnje potrebni precejšnji ukre-Pb pri katerih bodo imeli dolžnosti: ves delovni kolektiv, delavski svet in upravni odbor z upravnim vodstvom podjetja. , Predvsem bo treba pregledati, kaj vse 'torno morali takoj ukreniti. Na posebnih ožjih in širših proizvodnih sestankih bo treba ugotoviti najprej vse že dane možnosti, hkrati pa predlagati vse potrebno za ustrezno povečanje zmogljivosti. V knjigotiskarski strojnici bo n. pr. predvsem potrebna uvedba dela v dveh zvrstitvah na večini velikih strojev, razen na treh, formata std. 0, kjer izdelujemo povečini barvotiske. Tu pa bo potrebno stalno nadurno delo v zmogljivosti enega stroja. Da bom-o -mogli -izpolniti plan, -bomo morali pri vseh strojih std. 0 in 1 pridobiti z zvrstitvami, deloma pa s posebnimi urami 85 % zmogljivosti. -Premisliti bo treba dalje, kako bi skrčili čas pripravljanja na najmanjši minimum, da bi tako povečali čas tiska. Za primer naj navedem, da bi mogoče rešili to vprašanje z enim ali dvema »letečima« strojnikoma, ki bi pomagala predvsem pri pripravah, v -nekaterih primerih pa bi lahko sprostila stalnega strojni-ka pri nadzorovanju -tiska ali pa, če ustreznega dela ni, prevzela drugo zvrstitev. To so z uspehom uvedli že v več podjetjih. Za uspešen razv-oj proizvodnje v knjigotisku pa bodo potrebni tudi dobri delovni pogoji, predvsem ustrezna valjčna masa, brezhibno delovanje vseh strojev in pravočasna dobava vsega -potrebnega materiala. V strojni stavnici bo potrebna uvedba še ene zvrstitve. Precej -pa bi pospešili proizvodnjo strojnega s-tav-ka lepi in- popravljeni rokopisi, jasna navodila za stavljenje in omejitev nepotrebnega stavljenja. V ofsetnem tisku bo tudi nadalje potrebno imeti en stroj stalno v dveh izmenah. Prav tako bo treba uvesti v bakrotisku na večjem stroju dr^go izmeno. V knjigoveznici bo treba priskrbeti ustrezno delovno moč, na vseh rezalnih strojih pa uvesti dve izmeni, poleg tega pa uporabiti in elektrificirati rezalni stroj, ki stoji v skladišču. Navedel sem samo nekaj -splošnih potrebnih ukrepov. Navodila za uresničenje ter podrobnejše predloge za uspešno odpravo in vskladitev zmogljivosti pa prepuščam strokovnjakom v posameznih oddelkih. Zadovoljiv razvoj celotne proizvodnje našega podjetja pa bomo dosegli šele tedaj, če bo tudi tehnično administrativni kader prispeval svoje in se ravnal po najvažnejših načelih dobre organizacije podjetja, ki so slej -ko prej tale: 1. Red in načrtnost v vseh, tudi v najmanjših stvareh; kot samo- po sebi razumljivo ali nevažno ne smemo imeti ničesar. 2. Uprava mora poznati in zasledovati do zadnjih podrobnosti ves delovni postopek, na-j si bo tehnično ali administrativno. 3. Navodila za dela morajo biti vselej popolna, jasna in natančna. 4. Stalno je treba nadzirati, če so bila vsa dana navodila -pravilno in o pravem ča-su izpolnjena. 5. Vsako motnjo ali drugačen potek dela, kakor je bilo naročeno, je treba takoj preprečiti. 6. Vse delovne pripomočke je treba priskrbeti na delovna mesta ob pravem času. 7. Kot najmočnejše orožje dobre organizacije dela si je treba ustvariti res zanesljivo evidenco vseh potrebnih pokazateljev. Skoraj ista načela veljajo tudi za dobro organizacijo posameznih oddelkov, pa -tudi všeč večjih delovnih mest. Poleg ukrepov, ki jih moremo in moramo samii storiti, pa naj spet poudarimo, da bi uspešen razvoj proizvodnje lahko precej omogočili tudi naši naročniki. Z oddajo popolnega dela, z vsemi potrebnimi tehničnimi navodili, z rokopisom, ki je res pripravljen in določen za tisk, -s pravočasnim vračanjem vseh korektur, bi omogočili sestavljanje delovnih načrtov in nepretrgani delovni postopek vsakega -posameznega dela. S tem bi naročene proizvode znatno pocenili, hkrati pa bi sprostili zmogljivost za nova dela. V razmerah, kakršne so, pa je zgledna organizacija dela in -sploh vsako delovno načrtovanje skorajda onemogočeno. Tu ne gre za majhne ovire, temveč že za veliko gospodarsko pa tudi kulturno škodo, ker zaradi tega izostane precejšnja količina nujno potrebnih grafičnih proizvodov. Lahko trdimo, da zaradi avtorskih korektur in presežnega stavljenja pri raznih delih izgubimo vsak dan najmanj za eno polo stavka, kar da na leto 15 knjig v povprečnem obsegu 320 strani. Ta številka pa pomeni precej tudi za izpolnitev založniškega, plana, ne samo za izpolnitev našega plana. Velike ovire pomenijo včasih tudi nepravočasne dobave raznih materialov, zlasti za ofsetno in bakrotiskarsko tehniko. Pri tem pa nam je že precejkrat pomagala iznajdljivost naših strokovnjakov, kar upamo, da tudi v letu 1961 ne bo izostalo. Poleg tega pa bo morala biti borba za pravočasno dobavo potrebnega materiala še ostrejša kot do sedaj. Kljub vsem našim naporom pa se jasno kaže nujna potreba po -nekaterih novih investicijah, zlasti v ofsetnem in ba-krotiskarski tehniki, pa tudi v knjigoti-sku resno primanjkuje modernih -in kvalitetnih brzotiskalnih strojev. Naše matice na stavnih strojih pa so že vse tako izžgane, da za kvalitetna dela skorajda niso več uporabne. Zato naj h koncu poudarimo, da -kmalu ne bomo mogli več ustrezati vedno večjim potrebam, niti količinsko, niti kakovostno, čeprav sodeluje sleherni član po svojih najboljših sposobnostih. Najnujnejše bo tudi grafična stroka morala čimprej dobiti, sicer naša proizvodnja ne bo mogla napredovati, marveč bo nujno nazadovala. Navedel sem naloge, ki nas čakajo v bodočem letu ter prikazal razne stvari, ki bi pospešile proizvodnjo! pa tudi MEDODDE1KOVNO TEKMOVANJE PO TURNIRSKEM NAČINU po prvem (novembrskem) kolu ŠTEVILKA 1 2 3 4 5 6 ŠTEVILO POENOV ŠTEVILO KONČNIH TOČK MESTO TEKOČA ODDELEK STROJNA STAVNICA ROČNA STAVNICA KUŠARNA KNJIGOVEZ- NICA KNJIGOTISK. STROJNICA OFSETNA STROJNICA I 1 2 STROJNA STAVNICA H 165-40 I. 2 ROČNA STAVNICA im 91-30 II. a 2 3 KUŠARNA 63-35 IV. 0 4 KNJIGOVEZ- NICA 45-74 lil III. 2 5 KNJIGOTISK. STROJNICA -32-61 ! S VI. 0 i 6 OFFSETNA STROJNICA 5V88 ! v. 0 ! ŠTEVILKA 1 2 3 4 5 | 6 ŠTEVILO POENOV ŠTEVILO KONČKIH TOČK MESTO TEKOČA ODDELEK RETUŠA — JEDKALNICA < , £ o-* b- od oo L1TO- RISALNICA PRETISK BAKRO- STROJNICA < 5 < o u 1 RETUŠA — JEDKALNICA §| -55-45 V. 0 2 FOTO- GRAFIJA K -155 48 VI. 0 3 LITO- RISALNICA O 127*55 f. 2 4 PRETISK 95-66 B IV. 0 5 BAKRO- STROJNICA 121-03 18 II. 2 6 ROTACIJA 8932 ! 1 1 III. 2 ! Kot je razvidno iz tabel, sta v prvem kolu dosegla največ poenov: v prvi skupini oddelek strojne stavnice, v drugi pa oddelek litorisatoice. Oddelek strojne stavnice je zvišal proizvodni količnik za 9 %, povečal delo po normah za 3 %, znižal pogonsko režijo na proizvodno uro za 8 din. Oddelek litorisalnice je zvišal proizvodni količnik za 8% in znižal pogonsko režijo na proizvodno uro za 8 din. Pri drugih oddelkih pa omenjamo samo rezultate posameznih zadanih nalog, ki so vplivali na slabši plastna« nekaterih oddelkov: ročna stavnica je izgubila 22 poenov zaradi izostankov, knjigoveznica 21 poenov zaradi majhnega odstotka dela po normah, knjigotiskarska strojnica 25 poenov zaradi izostankov in 43 poenov zaradi zvišanja pogonske režije, ofsetna strojnica 14 poenov zaradi zvišanja pogonske režije, fotografija ter retuša in jedkalnica so izgubile največ poenov zaradi znižanja proizvodnega količnika. Tekmovalni točki —. izpolnitev določenih proizvodnih nalog in dvig kvalitete —• nista bili ocenjeni, ker se tisti, ki bi se morali, niso za to zanimali. V januarskem kolu je razvrstitev tekmovalcev naslednja: ročna stavnica : ofsetna strojnica; klišama : strojna stavnica; knjigoveznica : knjigotiskarska strojnica; fotografija : rotacija; litori-salnica : retuša in jedkalnica; pretisk : bakrostrojnica. temeljitih popravil, hkrati pa izjavil, da pri barvotiskih ni mogoče misliti na delo v posadili. Tov. Blejec je nato podal glavne gospodarske podatke, iz katerih raz vidimo, da vrednost nekončane proizvodnje še narašča, da se je za 20% zvišala v zadnjem četrtletju vrednost zalog materiala, ker dobavitelji proti koncu leta dobavljajo vse še nedobavljene kontingente, prav tako pa so naši računi v precej višjem znesku neporavnani, ker se zadnje dni v mesecu izda preveč računov. Skupna obratna sredstva iz teh treh naslovov so zato za 21% višja. — Stanje vseh skladov se je zvišalo za 12%. — Ker maše podjetje ne posluje s kreditom, smo dobili ustrezno povišanje obratnih sredstev. — Zaradi večjih dobav v zadnjem mesecu imamo tudi neporavnanih računov znatno več kakor po navadi. Upravni odbor podjetja opozarja na nujne ukrepe Upravni odbor je na svoji peti seji •dne 8. decembra 1950 razpravljal o izpolnitvi sprejetih sklepov, o planu in gospodarskem položaju podjetja, o tekmovanju ter o raznih drugih predlogih in tekočih stvareh. Tov. Čeč je poročal o ustanovitvi posebne komisije za ugotavljanje udarništva za kvalitetno delo. Komisija je že napravila nekak pravilnik, ki ga bo še nadalje izpopolnjevala. Za november je upravni odbor predlagal za udarnike te-le tovariše: na podlagi normnegia dela Lada Ivančiča in Marijo iPovše, na podlagi kvalitetnega dela pa Jako Kregarja, Evgena Kolariča, Janka čehia in Rika Benaneka Upravni odbor je po poročilih tovariša Ažnoha razpravljal o izboljšanju razmer v naši menzi. Treba ho sklicati, zbor abonentov, ki bi nakazali potrebne ukrepe. Pojaičati bo treba nadzor nad vsem poslovanjem ter nastaviti dobro strokovno moč, da bi tako menza bolje ustrezala svojemu namenu. Tov. Čeč je nato- podal sliko podpisovanja pogodb za proizvodnjo v letu 1951. stvari, ki jo ovirajo. Iz vsega tega izvirajo dolžnosti za tri razne činitelje: za delavstvo v proizvodnji, za vodstvo podjetja, pa tudi ne najmanj za naše naročnike. Če bomo vsi, ki sodelujemo in odgovarjamo za uspešen razvoj grafične proizvodnje, storili svojo dolžnost, bo naše podjetje tudi povečane naloge v letu 1951 uspešno izpolnilo. M. B. Iz nakazanih potreb je jasno razvidno, da bo proizvodni plan z;a drugo leto moral biti precej višji. Da bi dosegli večjo proizvodnjo, bo treba razmisliti o potrebnih ukrepih. Natančnejše potrebe bodo vidne, kakor hitro bo tehnična pisarna ugotovila potrebno delovno silo. in strojno zmogljmfost za sprejeto, proizvodnjo. Ko bo to ugotovljeno, bo upravni odbor sklical proizvodne konference, na katerih bomo ugotovili potrebne ukrepe za razširjenje proizvodnje. Ob tem razgovoru je bilo nakazanih več napak tako imenovanega zunanjega značaja, n. pr. slabi1 ali nepopolni rokopisi, nepopolna navodila za delo. s strani naročnikov, preveč stavkia, za dnevne ter druge periodične liste in publikacije. Treba bo vsem prizadetim prikazati škodljive posledice in iizpadek proizvodnje ter vsestransko zahtevati, da bodo vsa naročila v vseh pogledih popolna, ker bomo mogli ile tako opravljati vsa dela v nepretrganem delovnem postopku. Tov. Blejec je opozoril na manjšo izkoriščenost strojev v zadnjih treh mesecih proti prvemu četrtletju, dalje na neenakomerno. storilnost ter na neenaikio-mernost stroškov pogonske režije po posameznih izdelavnih oddelkih. Glede vseh treh pokazateljev bo treba temeni er precejšen delež, Tov. Ažnoh je opozoril glede na zvišanje izkoriščenosti] strojev na slabo valjčno ma.so, na stroje, ki so potrebni premisliti organizacijo dela, pri če-bodo oddelke vodje mogli prispevati O tekmovanju ni bilo še mogoče podati celotnega izida, ker je bila seja .prve dni v mesecu. Znanii so. bili šele štirje pokazatelji. Ocenjevanje kakovosti pa se je pokazalo kot posebno vprašanje, ki ga moiram-o zaradi važnosti temeljito premisliti. Do sedaj se je glede tega premalo. storilo.. Prav tako je z ocenjevanjem izpolnjevanja proizvodnji nalog. Tov. Perovšek je .opozoril, da so črkovne matice zelo slabe, nadomestnih delov in drugega materiala v strojni stavnici pa ni. .Sklenjeno, je bilo, da se obrnemo s primerno vlogo na nadrejeni forum, v kateri bomo opozorili na resne posledice za posamezno delo. oziroma za vse podjetje, če v kratkem ne dobimo najpotrebnejšega materiala. Izmed raznih stvari, ki smo jih obravnavali v zadnji točki, bi omenil, da je bilo. sklenjeno urediti ogrevanje strojne stavnice, prezračevanje jedkalni.ee in odpraviti nevarnost bencolskih hlapov v bafcrotislkiu. — Tov. Ažnoh je predlagal, da bi pokrili prostor med strojnico in bakro tiskom, ki bi g.a nato lahko uporabili za dovršilna dela. — Tov. Beranek je poročal o prevedbi delavcev, ki if končana. Na višjo kiomtijo se je pritoži* samo en tovariš. — Tov. Cizelj je op°' zoril na nujno obnovo pročelja poslopja, ker se dela že škoda. — Tov. direktor p.a, je poročal o organizaciji tehnično' administrativne službe, h koncu pa javi1, da bo kmalu končan obračun počitniškega doma, o katerem bomo. morali, skife' pati na prihodnji seji. M- B. Naloge sindikatov pri preskrbi delavcev in nameščencev Oglejmo si še nekoliko naloge sindikatov v zvezi s preskrbo, kakor jih določajo sklepi XIII. plenuma Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije. O preskrbi smo mnogo govorili tudi v naši sindikalni organizaciji, zato bi nam morale biti naloge sindikatov za izboljšanje preskrbe v zvezi s sedanjimi razmerami čimbolj jasne. SEDANJE PREHODNE TEŽAVE Predvsem se moramo zavedati sedanjih prehodnih težav. Zaradi gospodarskega pritiska Sovjetske zveze in informbirojevskih držav na našo državo smo morali začeti premagovati velike gospodarske težave, da popravimo škodo, ki nam jo je prizadela gospodarska blokada. Treba je bilo skleniti gospodarske pogodbe s kapitalističnimi državami. V prehodnem razdobju so se morale gospodarske težave pokazati tudi v preskrbi. Huda letošnja suša je še poslabšala položaj. Posredovanje državnih kmetijskih posestev in zadružnega sektorja je bilo letos še prešibko na živilskem trgu. Nekateri ljudski odbori niso dovolj skrbeli za izboljšanje tržnih razmer. Zvezna vlada posveča velike napore, da bi zaradi težav v preskrbi delovni ljudje trpeli čim manj ter da bi bila zajamčena preskrba čim rednejša. Storila je ukrepe za varčevanje z življenjskimi potrebščinami zajamčene preskrbe. Med drugim je sklenila pogodbo za uvoz pomembnejših živil. V zvezi z vsem tem pa morajo tudi sindikalne organizacije prevzeti naloge, da se preskrba čimbolj izboljša. OD ČESA JE ODVISNO KORENITO IZBOLJŠANJE PRESKRBE V sindikalnih organizacijah se moramo dobro zavedati, da bo mogoče vprašanje preskrbe korenito rešiti samo z zgraditvijo težke industrije, z elektrifikacijo države in s socialistično preobrazbo podeželja. Dolžni smo ljudem stalno pojasnjevati vlogo težke industrije, elektrifikacije in kapitalne graditve. Sindikalne organizacije morajo še bolj podžigati ustvarjalni delovni polet delovnih kolektivov in jih s socialističnim tekmovanjem množično mobilizirati, da se bodo borili za večjo storilnost, varčevanje, delovno disciplino itd. Prizadevati pa si tudi moramo, da bo težka industrija imela prednost pri preskrbi z delovnimi močmi, surovinami, življenjskimi potrebščinami za delavce itd. ZA ČIM VEČJO PROIZVODNJO PREDMETOV ŠIROKE POTROŠNJE Za izboljšanje preskrbe je tudi potrebno, da se sindikalne organizacije zavzemajo za mobilizacijo delovnih ljudi, ki naj kar najbolj izkoriščajo vse možnosti za proizvodnjo predmetov •široke potrošnje. V ta namen je treba popolnoma izkoriščati zmogljivost obratov, surovine, krajevne vire itd. Pii tem Pa ne smemo dovoliti, da bi trpela graditev težke industrije, ki bi ji odvzemali ljudi, gradivo in druga sredstva. VARČEVANJE — GLAVNI VZVOD GRADITVE Pri sindikalnih organizacijah se rao-{amo zavedati, da je zdaj »hoj za varčevanje eden glavnih vzvodov gradit-ve«, kakor pravi pismo CK KPJ. Zato so sindikalne organizacije dolžne mobilizirati ves delavski razred za varovanje ljudskega premoženja in proti razmetavanju, tatvinam in povzročanju škode. V ta namen je treba gojiti čut za skrb do sredstev za kapitalno graditev in reprodukcijo, za realne normative, boljšo kakovost itd. Zlasti sc moramo odločno boriti proti razmetavanju blagovnih fondov. S stalnim vzgojnim delom med ljudmi naj sindikalne organizacije izkoreninijo ostanek starili nazorov o premoženju, ki je zdaj družbeno in v upravi samih proizvajalcev. VARUJMO BLAGOVNE FONDE! Vse sindikalne organizacije so dolžne, da se borijo proti uničevanju in razmetavanju blagovnih fondov. Posebej pa se mora boriti proti povzročanju škode v trgovini sindikat trgovskih nameščencev in delavcev. Zato je treba posvetiti tudi več skrbi vzgoji trgovskega kadra. Nadalje si morajo prizadevati, da bodo državna odkupna podjetja na terenu nastopala organizirano, ne pa da bi si konkurirala s preplače-vanjem blaga. Podpirati je treba tudi pobudo za ustanavljanje prodajaln drž. posestev za prosto prodajo živil v mestih in industrijskih krajih. EKONOMIJE NAJ PRIDELUJEJO VEČ POVRTNINE Sindikalne organizacije se naj odločneje zavzamejo pri ljudskih odborih, da bodo na ekonomijah v okolici mest pridelovali več perutnine ter redili več perutnine in kuncev. Sindikalna vodstva in članstvo jim naj pri tem vsestransko pomagajo. Kar najbolj je treba podpirati in pospeševati mestne ekonomije. V mestih in okolici,^ kjer so za to pogoji, je treba pospeševati tudi ribištvo. VEČ POZORNOSTI MENZAM! Sindikalne organizacije naj se bolj zanimajo za delavsko-nameščenske restavracije in menze. Dolžne so pritegniti množice v pomoč tem ustanovam, da bodo nudile večjo podporo ljudski inšpekcije pri nadzorstvu nad delovanjem menz in restavracij, tako da napravijo konec nespametnemu gospodarjenju, tatvinam in zlorabam, da bo vladala v menzah snaga in da bodo jedi okusne. Sindikat gostinske stroke naj bolj podpre delavske menze s strokovnim osebjem. POMOČ ORGANOM ZA PRESKRBO Dolžni pa smo nuditi tudi mnogo več pomoči ljudskim odborom in organom za preskrbo, da bodo laže in hitreje odpravljali napake pri nakupovanju, vskladiščenju, pravilni'manipulaciji in razdeljevanju blaga zajamčene preskrbe. Sindikalni funkcionarji in drugi sindikalni aktivisti, ljudski odborniki, naj zahtevajo posebna zasedanja ljudskih odborov, ko je treba razpravljati in sklepati o izboljšanju preskrbe. Nadalje naj sindikalne organizacije skrbno sodelujejo pri kategorizaciji potrošnikov in zastopajo interese delavcev proti birokratskemu, nepravilnemu ravnanju posameznih organov ljudskih oblasti. V svetih potrošnikov na j živahno sodelujejo pri reševanju vprašanj preskrbe. Da ho odkup kar najbolj uspešen in pravilen, naj sindikalne organizacije pritegnejo k odkupnim nalogam naj-vestnejše delavce, ki stanujejo na vasi. V sodelovanju z organizacijami Ljudske fronte naj pošljejo na vas skupine agitatorjev in umetniške skupine, ki bodo utrjevali zvezo med \asjo in mestom. POJASNJEVANJA NI NIKDAR DOVOLJ Posebna naloga sindikalnih vodstev in organizacij je, da na razne načine s političnim in agitacijskim delom delovnim ljudem stalno pojasnjujejo vsa vprašanja v zvezi s preskrbo. Politično delo naj zajame zlasti zaostalejše plasti delavskega razreda. Z ideološkim in vzgojnim delom pa je treba pojasnjevati glavna vprašanja in poti naše socialistične graditve ter značilnosti prehodnega razdobja, tako da bodo ljudje popolnoma razumeli sedanje začasne težave, ki jih bomo z dandanašnjimi napori premagali ter si izvojevali blaginjo. Hkrati je treba pobijati razdiralno delo naših sovražnikov, informbirojev-skih in drugih hujskačev, ki bi radi izkoristili sedanje težave ter ribarili v kalnem. Sindikalne organizacije so dolžne z vsemi silami razvijati ustvarjalne sposobnosti delavskega razreda, saj je v ustvarjalnosti naših ljudi poroštvo, da bomo izvojevali vse nadaljnje zmage na poti do blaginje naše socialistične domovine. Kolednica Čeprav kolednica ni več v navadi in pevec vaš glasu še ne uživa, se vsi poslavljate od leta radi, da bi bila petletka dosegljiva — čimprej — saj danes rajši jo izpolniš in rajši kakor jutri vse dosežeš: življenju daš vsebino, ga napolniš — zato živiš, da plan čimbolj presežeš; zato je naše leto že minilo —• novembra — kdo bi čakal staro leto! Da v letu dni bi let se — pet — zvrstilo, za to je vredno res živeti vneto; minilo je — ne pojem mu slovesa — dejal bi le: bilo ni nič prekratko, čeprav se nam v življenju vsa kolesa vrtijo bliskovito, kar pregladko; minilo je — bilo ni leto prazno — in ni viharjev srd nas vrgel s tira, čeprav nebo nam ni bilo prijazno; le kaj bi naj še nam bila ovira, ki človek naš je gladko ne premaga! Le kdo nas v tem poletu še ustavi, ko že prispeli smo do tu — do praga, kjer zmagovalce čas nas zdaj pozdravi! Pozdravljeno petletke peto leto! Kolednico naj z vami to zapojem — da v novem letu zmag bo sto zajeto in da netivo novim, srečnim bojem! Naši proslavi Dneva armade in 29. novembra O naši, sindikalni proslavi Dneva armade poročevalec zelo težko poroča. Ali je bila to sploh naša proslava? Članstvo se tega ni zavedalo. Naše sindikalne prireditve so zelo redke. Pričakovali bi, da bo že zaradi tega zanje vsaj povprečno zanimanje. Imamo razglasno postajo. Dan za dnem jo poslušate. Toda ali sploh slišite, da vas vabimo na sindikalne prireditve in akcije? Za proslavo Dneva armade pa je sindikalna podružnica razmnožila še tiskane lepake. Če_ naj zdaj spričo tega poročam o udeležbi ier s tem o uspehu prireditve, ne vem, kam naj bi posegel po besedi. Sramoti se ni mogoče izogniti. Naša sindikalna dvorana v primeri s številom sindikalnega članstva ni velika. Vseh članov bi niti ne mogla sprejeti. Toda ob vsaki sindikalni prireditvi se bojimo — prazne dvorane. Naša dvorana ni le majhna, marveč tudi odbijajoče hladna — ko je tako prazna, kakor je bila na proslavi. Osramotili smo se pred predavateljem, oficirjem naše junaške armade. Kaj naj misli o naši zavednosti, politični zrelosti in odnosu do armade? Kaj naj sodi o kolektivu, ki ima sicer zvezno prehodno zastavo kot najboljši med kolektivi grafične industrije v državi? Zares se mi ustavlja poročati. Toda zapisati je bilo vendar treba, da smo proslavo priredili. Ob primerni priliki pa bi bilo treba tudi razpravljati, kdo je odgovoren, da vlada med našim članstvom takšno neverjetno mrtvilo. Ali nismo res prav nič dosegli z vsem dosedanjim političnim in vzgojnim delom? Kje in kaj so napake? Takšna mlačnost do sindikalnih prireditev je nedvomno resen opomin, da nekaj med nami ni prav. Prav tako ne moremo biti zadovoljni s proslavo 29. novembra. Toda tedaj je bila dvorana vendar nekoliko bolj vedra in še celo malo olepšana. Udeležba je bila nekoliko večja. Kljub temu pa prireditev ni izzvenela tako, kakor bi pričakovali. Program je bil tudi nekoliko premalo skrbno pripravljen. O kakšni posebni umetniški višini seveda ni mogoče govoriti, toda saj ni šlo za umetniško prireditev. V nekem pogledu je bilo celo prisrčno. Samo ob poročilu o proizvodnih uspehih našega delovnega kolektiva so si nekateri želeli več prisrčnosti. Pohvaljeni so bili sicer prav vsi, pač pa ne posebej udarniki. Nekdo je zato malo porogljivo pripomnil, da sklepi o varčevanju vendar ne predpisujejo, da moramo varčevati tudi s pohvalami. Ali naše članstvo ne prihaja na sindikalne prireditve med drugim zaradi tega — ker na njih ne more pričakovati niti pohval? poročevalec 4 in pol : 1 in pol, Ministrstvo za finance — Ljudska pravica 1. 3:3 Ljudska pravica I. — Elektrozveza 3 in pol : 2 in pol, Ministrstvo za kmetijstvo — Ljudska pravica I. 4 in pol : 1 in pol. Naše drugo moštvo, ki letos prvič nastopa, nima še potrebne rutine za težje tekme. Nedvomno pa se bodo v tem tekmovanju marsikaj naučili, saj ekipo sestavljajo večinoma mladinci, ki igrajo v II. ligi, kjer je kvaliteta šaha še vedno na dostojni višini. Rezultati za enkrat še niso pozitivni, pač pa se fantje od tekme do tekme popravljajo. Tako so v 4. kolu igrali z dobrim moštvom Železničarja IjE. 1:5 in Ministrstvom za kmetijstvo II. 2:4, kar je dokaj zadovoljivo. Tekmovanje še traja; v prihodnji številki se pogovorimo podrobneje. 15. Dbl Da5 16. Se2 Sb6 17. Se5? Sc4 18. Lf6:? Lto: 19. Lh7 K18 20. Sd7 Ke7 21. Sc5 Db6? 22. Sb7: Db7: 23. ,Ld3 Tc7? 24. Dia.2 Tec8 25. b3 Sd6 26. Dd2 Db6 27. Tel Kd7 28. Tc7: Tc7: 29. Lbl Le7 30. Sf4 Kc8 31. De2 g6 32. Sd3 Se4 33. b4 Tc3? 34 Db2 Dc7? 35. Sc5 Lc5: 36. de De5 37. f4! Dg7 38. Le4: de 39. Kf2 Df6 40. g3 g5 41. Tel in črni odneha. Skoraj 100 let je stara partija, ki jo je igral v Ameriki »poluradni« svetovni prvak Paul Morphy leta 1855. Beli: Mac Črni: Morphy 1. e4, e5, 2. Sf3, Sc6, 3. d4, ed, 4. Lc4, Lc5, 5. Sg5, Sh6, 6. Sf7:, SfZ:, 7. Lf7:+, Kf7:, 8. Dh5+, g6, 9. Dc5:, d6, 10. Db5, Te8, 11. Db3+, d5!, 12. f3, Sa5, 13. Dd3, de, 14. fe, Dh4+, 15. g3, Te4:+, 16. Kf2, Misliti moramo tudi že na občni zbor 'Ker morajo 'biti letn.li občni zbori vseh sindikalnih organov končani že do konca februarja, se moramo tudi pri nas začeti pripravljati na letni obračun. Tajništvo Glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo je izdalo navodila o letnih občnih zborih v novem letu. Iz navodil posnemamo, da za občne zbore velja Pravilniki o letnih skupščinah v sindikalnih organizacijah, iki ga je lani izdal CO ZSJ. Po navodilih naj se takoj začnejo zbori v sindikalnih skupinah in pododborih, pa tudi volitve delegatov za zbor upravnega odbora podružnice (za velike podružnice, kjer zborujejo po delegatskem sistemu). Na občnem zboru bo treba razen upravnega odbora podružnice voliti tudi delavskega inšpektorja in njegovega namestnika, predsednika tovariškega sodišča in namestnika, delegate za občni zbor pristojnega krajevnega ali okrajnega odbora, delegate za zbor pristojnega okrajnega ali krajevnega sveta ZSJ in delegate za zbor republiškega odbora. Sindikalne podružnice naj odločno zahtevajo pomoč nadrejenih organov. Naslonijo pa se naj tudi na partijsko in mladinsko organizacijo. Sindikalni lalktiv naj široko popularizira priprave, izbiro kandidatov in zbor sploh. — Sindikalne podružnice bodo tudi prirejale tekmovanja v počastitev letnih občnih zborov v okviru tekmovanja v proslavo desetletnice OF. še nekaj besed na rob zadnje strani V zadnji številki »Črno na belem« je objavil L. O. pod naslovom »Na rob zadnje strani našega glasila« nekako dobronamerno kritiko šahovske in fizkulturne rubrike lista. No, deloma je že tov. urednik v svoji opombi osvetlil »kamen spotike«. Ker je L. O. »predvsem mislil« na šahovsko rubriko, bi mu kot dosedanji in verjetno tudi bodoči sodelavec celo stvar malo pojasnil. L. O. je svojo kritiko šaha našega lista spretno prepletel tudi s hvalo, češ da spada snov »vse bolj v kakšno šahovsko revijo, kakor pa v glasilo neke sindikalne podružnice«. Sodim, da je zgodovina borb za svetovno prvenstvo v šahu tako zanimiva, da jo rad prebere tudi nešahist. In prav tem ljudem je treba vzbuditi veselje do šahiranja, kar skušam doseči z zgodovino šaha. Na drugi strani pa imamo v podjetju precej šahistov, ki radi igrajo, za šahovsko literaturo jim pa ni mar. Za vso ostalo kritiko fizkulture in humorja sem mnenja, da bi bil ravno L. O. poklican zato, da začne z »otipljivimi« zgledi že kar v prihodnji številki našega glasila. Vsako stvarno kritiko je treba pozdraviti, želel bi je še več in to ne samo od najvidnejšega šahista našega podjetja, Lado Hren. De7, 17. Sd2, Te3, 18. Db5, c6!, 19. Dfl-Lh3!, 20. Ddl, Tf8, 21. Sf3, Ke8, beti odneha, ker stolpa ne sme vzeti zaradi mata in poleg tega ne more kriti mnog0 dru gi h pretenj. Paiull Morpliv je bi l zna11 kombinatorni igralec. Beli: Nimcovič Črni: Amater 1. e4, e5, 2. Sf3, Sc6, 3. Lb5, S16, 4. 0—0, d6, 5. d4, Se4:, 6. d5, a6, 7. Ld3. Sf6, 8. de, e4, 9. Tel, d5, 10. Le2!, ef, 11. ob, Lb7:, 12. Lb5 mat. ib o »ar Š A H -0a■r a a e JS H H D. Sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane Letošnjega sindikalnega moštvenega prvenstva Ljubljane se udeležuje 88 ekip, ki so razdeljene približno po jakosti v 3 lige. Vsaka liga ima več skupin. Ljubljana, ki je najmočnejši šahovski center Slovenije, igra tudi v sindikalnem šahovskem gibanju odločilno vlogo, kajti sindikalni ekipni šahovski prvak si je do sedaj vedno osvojil tudi prvenstvo Slovenije. Letos je prvenstvo razširjeno v toliko, da bodo republiški ekipni prvaki igrali med seboj za državno sindikalno moštveno prvenstvo. Sedanjega tekmovanja se udeležuje »Ljudska pravica« z dvema ekipama: prvo moštvo, ki vsako leto redno že od 1945 sodeluje, igra v I. ligi v skupini, ki je po splošnem mnenju najmočnejša. V prvih štirih kolih smo dosegli naslednje rezultate: Ljudska pravica I. — Slovenski Iz zgodovine Š3ha (Nadaljevanje) Črni: Aljehin b5! 12. cd cd 13. Ld3 Lb7 14. 0-0 Tc8 Beli: Capablanca (7. partija, 1. X. 1927) 1. d4 d5, 2. c4 e6, 3. Sf3 Sd7, 4. Sc3 Sgf6, 5. Lg5 c6, 6. e3 Da5, 7. Sd2 Lb4, 8. Dc2 0-0, 9. Lh4 c5, 10. Sb3! Da4, 11. Lf6: Sf6:, 12. dc Se4 ?, 13. cd Lc3 ?, 14. bc Sc5:, 15. Tadl! ed, 16. Td5: Sb3:, 17. ab Dc6, 18. Td4 TeS, 19. Ld3 Dg2:, 20. Lh7:+ Kf8, 21. Le4 Dli3, 22. Dd2 Le6, 23. c4 a5, 24. Tgl Dh2 ?, 25. Thl Dc7, 26. Db2 Dc5, 27. Ld5! Ta6, 28. Te4 Td6, 29. Th7 Ke7, 30. Dg7: Kd8, 31. Le6: fe, 32. Db7: Db4 + , 33. Db4: ab, 34. c5 Tc6, 35. Tb4: Tc5:, 36. Ta7 ! črni se vda. Beili: Aljehin Črni: CapablaneSi (12. partija, 12. X. 1927) 1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. Sc3 d5 4. Lg5 Sbd7 5. e3 Le7 6. Sf3 0-0 7. Taci c6 8. Dc2 a6 9. a3 h6 10. Lh4 TeS 11. Tedi Lado Hren.