3j°39 ■
Janko Žirovnik:
PeripoerOL
Narodne pesmi
:: za mladino ::
I. stopnja, oooooo Cena 20 vin.
S 23
: :	V Ljubljani, 1910	: :
Lastnik in založnik „Društvo za zgradbo ufit. konvikta“. : :	Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. : :
K. k. Studienbibliothek Laabach
1. Bežimo, tecimo!	.	.	.	.
2. Na planincah luštno	biti	.	.
3. Na planincah solnčece sije .
4. Jaz pa pojdem na Gorenjsko
5. Naš cesar mi je vedno ljub
6. Radecki ima sivo glavo .	.
7. Otrok živim v veselji . . .
8. Majhna sem bila	.	.	.	.
9. Čuk se je oženil	.	.	.	.
10.	Golobček čedna stvarica . .
Kazalo.
Stran		Stran
3	11. Lepo mi poje črni kos . .	. 13
4	12. Prav vesel iz šole grem . .	. 14
5	13. O moj preljubi dragi dom .	. 15
6	14. Barčica po morju plava . .	. 16
7	15. Jager pa jaga		
8	16. Prišla bo pomlad . . . .	18
9	17. Solnce čez hribček gre . .	. 19
10	18. Sijaj, sijaj solnčece . . . .	20
10	19. Bog je ustvaril zemljo . .	. 21
12	20. Nesrečna zima mrazi me. .	. 23
3
1.	Bežimo, tecimo!
Veselo.
♦	7	T	-	T	*	P	|• ; »
>	*	p	'j	r	r	?	i	>	1 * j
*	\ v *	\	v	v	1	/	*
Be - ži-mo, te - ci-mo! ci - ga - ni gre - do,	v	rja-vih biče	se ne u - mi - vaš, ci - ga - na se boj!	Si	- cer te za-
:E3
0
P'
sa - gah o - tro - ke ne - so. ( lo - ti in vza-me s se-boj. \
gijp 1	’: l V	h WT-	t-4						[—45—Jt	-K'-	Sl * [
		: .. V	-0-	- —p— k*	ß	' 'i	■ . |N ♦ P V 'S	I *' * *• ? U v '	• 3 p U >	
la	la	la	la	la	la	la la	la la	la la	la la	la.
4
Veselo.
2.	Na planincah luštno biti.
rflri? 3 '1	—h-	■ Ž0"	—^^	1	 1	> .s	-N-	J— y-i -J—J m X- H—~ft~l
w 4- • 3 i t ^ c r i		4 	i -p—L u	- • : * p * * r 1 1 S £ 1	iZS	1*	m 9	r—t—r~i , \ •- .....ftn Z * * U | | *
Na pla - nin-cah lu-štno bi - ti, tam je do - sti
i .*
mle-ka pi - ti. Pa-
mf *
>	' V ß
stirc pa prav'ju - he! ju-he! juh! Na pla
ij	>i;	il
—•—0——•—T-—Ä—
i i	G v	*
nin-cah lu-štno je.
2.	Na planincah solnce sije, ko dolince^še megla krije. Pastirc pa prav’ . . .
3.	Pastirica kravce pase, ona ima svoje špase. Pastirc pa prav’ . . .
Veselo.
3.	Na planincah solnčece sije.
jjkr-6 ----------------1--fr----fr--fr---fr—S j ——T ' j T P -N—'
""r C * 5 Lj 5	'	j	^	rr
Na pla - nin-cah solnče-ce si - je, na pla - nin-cah soln-če-ce
si-je, na pla - nin-cah soln-če-ce si - je, na pla-nin-cah lu-štno je!
2. Gor pojejo drobne ptičce.
Na planincah luštno je!
3. Gor rastejo žlahtne rožce.
Na planincah luštno je!
V »»
4.	Jaz pa pojdem na Gorenjsko.
J — — N—
'rt r c c ; ; \ r 'tir t
~u
Jaz pa poj-dem na Go-renj-sko, jaz pa poj-dem na Go-renj-sko, jaz pa
*1	iM	i=i	- 		P	*	IH	r	S	1	J		1—	" ■ h J—
W--	* -■... —* i	m -m 1	i V	1 * • * J' * H— , - ♦ p p 9p p 's <> > v 's	=H	i—*	H P P -m- * L* 1
poj - dem na Go - renj - sko, gor na Gor - nje Šta-jer - sko.
2. Nihče drug ne pojde z mano,	4. S kljunčkom mi bo prepevala,
kakor drobna ptičica.	s perjem senco delala.
3. S krempeljčki bo pot kazala,	5. Mal’ počakaj, mal’ ponehaj,
s perjem senco delala.	•	da se vreme sprevedri.
6.	Vreme se je sprevedrilo, zdaj pa moram rajžati.
7
Mirno.
5.	Naš cesar mi je vedno ljub.
mm
v
Naš
ce - sar mi
t
✓
je
p
d P
I V ' U
ve-dno ljub, na
i
g
H
u 1
Du - na - ju
*
-J
*
ka-
rr; f f' > r
pač rad k nje-mu šel a me-ni mo-či
2.	In kaj bi pri cesarju h’tel ? Roko bi mu podal, najlepše rože bi mu dal, ki bi jih zanj nabral.
3.	In rekel bi mu: »Cvetke te za Te seboj sem vzel.« Potem pa vrnil bi se spet ves srečen in vesel.
6. Radecki ima sivo glavo.
Veselo.
I II	P f ■» -m-	-&■-»-&*	P***-»-
1	11	r r i i i r i i i i i i
Ra - dec - ki 'ma si	- vo	gla - vo, pa ven - dar	gre	na	voj - sko
r .rf-i f p r	rr / r f r	'	'	i r
z njo. Žu - laj, žu - laj,	žu -	laj, žu- laj, žu -laj, žu	- laj,	pa	za - kaj.
2. Radecki je na konju stal, vsem fantom je korajžo dal.
Žulaj . . .
3. Radecki pa na konj' sedi, krog njega vse mrtvo leži.
Žulaj . . .
9
7. Otrok živim v veselji.
Veselo.
O - trok ži-vim v ve - se - lji, ša - lji - vo se ig-
rt	q «* N 1		_|	t ?	T	,N~	-fr-	/ji HS';.'?	--TtHI
	i' i 7	> U > ^	*=t=		±=3fc=	S T—	¥P	* 1 Ji P 1
ram, vse gre po mo-ji že - lji, ker v sr-cu mir i - mam.
2.	Prepevam pesmi glasne, ko zjutraj se zbudim, in kadar dan ugasne, odmolim in zaspim.
UNS)
V
10
Lahno.
8. Majhna sem bila.
		'hr—S- i	M	H
fcrfcj V i>	1 ' C-"*' ✓		>	P
* ¥
S V
-S- S
v v v
zzts
s r r 's w w w I u
Maj-hna sem bi - la, pi-ške sem pa - sla, pi-ške so ko-ka-le, jaz sem pa ra-sla. O-čka so d’jal’, da b'jo kok-ljo pro-dal’, pa še pi-še-ta z njo, da bo prav se-dem-sto.
9. Čuk se je oženil.
3" f-J j. T ~	—j jr:	:V
f M p ■ M ? I r t if I • / • **
Čuk se je o - že-nil, tra-la - la tra-la - la, so - va ga je
9=# j' i p=fp Tj i^-Ji
Veselo.
  »---------
mf; '	•	1
. I
vze - la,	hop - sa
I I
so-va ga je vze-la hop-sa - sa.
2. Čuk sedi na veji, tralala! Sova na vereji, hopsasa!
3. Sova čuku miga . . .
Češ pa se vzemiva . . .
4. Čuk pa sovo vpraša: »Kol’ko dota znaša?«
5. »Eno bučo vina, en’ga petelina.«
6. »Vino bova spila, bučo pa ubila.«
7. Čuk se je oženil, sova ga je vzela.
8. Osel starejšina, tam za mizo kima.
9. L’sica je b’la teta,
ki je kruhek zgnetla.
10. S kremplji ga mesila z repom pa^usadila.
11. S’nica j’ b’la družica, k’ ima rdeča lica.
11
12. Psi so bili godci,
s svoj’mi vel’k’mi gobci.
13. Mačka je b’la dekla, jedi je z mize vlekla.
14. Zajc je vino točil, suha grla močil.
15. Kos 'ma rdečo kapo vino ima pod kapo.
16. Kar je čuk priženil, sova je zapila.
17. »Kaj si pa storila, mošnjo si^izpraznila?«
18. Komar pa z muho pleše, da se zemlja trese.
19. Muhi se spodtakne, nogo si izmakne.
20. Gredo po zdravnika, sila je velika.
21. Preden ta priteče, muhi kri odteče.
12
10. Golobček čedna stvarica.
Lahno.
				p =?=*=	EE=tEÖ=i=	i
8- J 1 u		—M—i1 i d *		f * i 4 P P P fi/ f i/ F i/		—ß—i 1 u 1	i . . • s ; i- r > r ;	
Go - lob-ček če-dna stva-ri-ca, vsak Iju-bi te in rad i - ma. Mi
		,-f	N 'J J	1 	* i	i r > -i
?—J *—H—*	 ■ ^ ' ; r f n r ■;			
bo - mo tu - di ka - kor ti prav pri - dni, če - dni vsi.
2.	Golobček krotka stvarica, vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi kakor ti prijazni in krotki.
11.	Lepo mi poje črni kos.
J 'eselo.
Eden.	Vsi	zategnjeno.
 ~:e='	'I	>—4-.	=j~
.^r-H i
i •	■*■■*■	-p-	-p	-»■
=P 0 - »H i C „-1—.p J - ~	3 »
j	L'—-*j	|	“	-*«J	f	f-	f-	f-	I*-	f-	I
*	*	\	V	V	V	V	V	\	1
Le - po mi po - je čr - ni kos, ha ha ha ha!	le	-
 1--1-T-K-N------^-1-\	 \---- ^-r-L-1-1-j-
u K	" u u
po - je čr - ni kos, oj	čr - ni kos,	oj čr - ni kos.
2. Tam v zelenem bukovji,	4.	Da	bi kosa streljala,
oj bukovji!	,	'	oj	streljala!
3. Prišla sta pa jagra dva,	5.	Kos	je bil teh špasov	sit,
oj jagra dva!	oj	špasov	sit!
6.	Pojta jagra se solit,
frr v bukovje.
14
Korakoma.
12.	Prav vesel iz šole grem.
M-
3H5
EE±
r
N V .
o :
-I-------------
* -i
r
,	u	juh!	I
Prav ve - sel iz šo - le grem,	Mno-go le - pe - ga že vem.
j r r» juhi * *
Kar na-
Sr3*
* O . •		_h_ •	•—*-	r i j t-
ng-f - f1	i	j- ■■ 	M • f ♦ ♦ • 's i >	—0— v	; ;	• -4- • 1 1 1 * * -*■ > M 1
učil sem se
šo - li, ne po - za-bim vam ni - ko
li.
2. Bom povedal starišem, kar vse lepega že vem. Oj, kak bodejo veseli, radi, radi me imeli!
13.	O moj preljubi, dragi dom.
Lalnut.
«
8-
r-f i—J"—j?l—		r i •• J i	-j	
	FtZJiT # JL 0 ß	L-g-£ : . I	
l 's s	' ; 1 '	> ! /	1 i
moj pre - lju - bi,	dra - gi dom, za	te sr-ce go -	ri, go
		-r- -J	-J» > • 4 : i. *—.	m
ko
U > 'S
te zve - sto
I f I >
lju - bil bom vse
l v i y
svo - je ži - ve
dni!
2.	Vse ti darujem, kar imam: roke, glavo, srce; otrok sem še in kar ti dam, je majhen dar za te.
3.	Gotovo več bi dal ti rad, pa majhen sem sedaj in še preslab in še premlad, da bi veljal ti kaj.
16		
	14. Barčica po moriu plava.	
Mehko.		
	. :j		T J .1 J--'j j 3
W—fr v v	• -4 v {—; *— p v	r-u-5 p r r 9 7
Bar-či - ca po mor-ju pla-va, dre-ve-sa se pri-kla-nja-
ffi,' u'Jiji II
le na - prej, o le na - prej, do-kler je še ve-tra kaj!
;a po morju plava,	3.	Da nas nevarnost ne obleti,
se razpenjajo;	'zročimo se devic’ Marij’!
o le naprej, o le naprej,	O le naprej, o le naprej,
do brezkončnih krajev mej.	tja	do	srečnih	krajev	mej
Marija sedem žalosti, obvaruj nas nevarnosti!
O	le naprej, o le naprej, da pridemo v nebeški raj!
Lahko.
15. Jager pa jaga.
P -P- -m	I	f	1
r p	i	I
r [
Ja - ger pa
ja
ga>
I I
kaj mi po
M r
ma - ga,
tE3E
äüH
I
r *
pti - čka na ->• sprot' le - ti, vstre - lil
jo
£T
I
bo.
2.	Ptička zavpila: »Kaj sem storila? Saj sem prepevala cele noči!« —
3.	Ptička zletela, v javor se vsela. Lepa senčica javorjeva.
4.	Ptička zletela, na okno je sela:
»Vstani, ne bod’ zaspan, saj je že dan!«
18
16. Prišla bo pomlad.
Lahko.
~0~-i s- •	m	BEŽE5=Ea	s $ $ J* jq
mf V l>		s i fJ * V M Tj f	t • p*— * L* l» P 1 U ^ u u r
Pri-šla bo po-mlad, vča-kal bi jo rad, da bi zdrav, ve-sel, slad-ko vin-ce pil.
i	thf
To me ve-se-li, k’trav-ca ze-le - ni. Dro-bna pti-či - ca pa žvr-go - li.
2. Prišla kukavca, moja ljubica, in bo kukala in prepevala.
[Kukala: kuku! kukala: kuku!
Da bi vedno nam tak luštno b’Io!]
Veselo.
q=
0
i/if
V
17. Solnce čez hribček gre.
4
0
f
—|Sr
•i
-4-
:
=tz
-4-
ß
Soln-ce čez
hrib - ček gre,
lu
na pa
		M	F—g*	S	—
r "	NI 1	]			l =p=E
za go
J l
zvez-di - ce
pre - sve - tle
po - to
pe.
2.	Solnce čez hribček gre, rožice se bude,
V rosi se njih glave, krasno blešče.
3.	Solnce čez hribček gre, ptičice žvrgole.
Žarkov se vesele, k nebu lete.
Solnce čez hribček gre, pesmi v nebo done. Rajati tudi sme, moje srce.
M. Vilhar.
20
18.	Sijaj, sijaj solnčece.
Mehko.
-jr ...	s	N	-fe-i N -	P	JL	ÄF s		>	s > -*	t T	_
mf l	"I	H	FT	.• i : s f f f 1	nt	C i		‘dr 1 SL * 1
1. 3. 5. Si -jaj, si - jaj soln-če- ce, oj soln-ce ru - me - no! Ka-
			*		-ft—	F=P=q				* ^—	- a
	r * f	l		M	M		b=d	[=l		rF c	i 1 i
ko bom s’ja - lo	soln-ce,	k’sem ve-dno ža - lo - stno!
2.	Solnce zgodaj gori gre, dekleta jokajo.
Ker rade bi ležale, pa vstati morajo.
4.	Solnce pozno doli gre, pastirci kolnejo.
Domov bi radi gnali, pa čede nimajo.
21
19.	Bog je ustvaril zemljo.
Korakoma.
/L*Ur 3	i ~|	T	Ö E g 1		\ J j~~Tl "1~~i—1
«7 mf P -J	m	Lf i r ■* 1 r	=m r	p t ~g i 4 , • j J 1 1 r r i r 1
Bog je ustva-ril zem-ljo, oj, zem-lji-co, oj, zem-lji-co, Bog je ustva-ril
zem-ljo, oj, zem-lji - co,	tam	za	go-ro,	tam	za	go-ro,	škr-
-Q-ä	I	?! I	h 5		£	zr^=F s
1 "	=F==f=f=f=	l i	J. 7 ■ : i	m. P- V	s u	n (T -♦II i' UJ
jan-čki, škr-jan-čki, škr - jan-čki nam po-jo, tam za go-ro,
22
—1' "	zzfr			B	 •
—j— 0	=*•= p* v	* !	
tam	za	go - ro,	skr
- jan - čki,
2. Zemljica rodila,
oj, trtico — tam za goro . .
3. Trtica rodila, oj, grozdka dva.
4. Grozdka napolnila, oj, sodčka dva.
(£?§)
V
kr - jan - čki nam po
5. Sodčka napolnila, oj, litra dva.
6. Litra napolnila, oj, glažka dva.
7. Glažka napojila, oj, bratca dva.
20.	Nesrečna zima mrazi me.
Živo.
Ponarodela.
'I
mf •
Ne
##P i ll l r rffp
c r ?
sre-cna zi - ma
mra-zi me,
c v
mra-zi me,
*
C
H d
I
Irrr-f
j t >
m
me, in
■i
mf
mra-zi me, in
dol - go proč ne spra - vi se,
2. Ledeni kriv’c in sever še nemilostljivo brije me.
Ovbe!
3. Pod snegom zemlja skriva se in kakor mrlič, taka je.
Ovbe!
spra-vi se. O v - be!
4.	Če solnce pa le iskre da, življenje zopet vse ima.
O da!
5.	Po gorkem jugu pripelja pomlad se zopet pisana.
O da!
Natisnila „Učiteljska tiskarna“ v Ljubljani.