URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13____________Ljubljana, četrtek 30. aprila 1981	Cena 40 dinarjev	Leto XXXVIII
743.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni organizaciji »Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike
Slovenije«
Razglaša se zakon o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni organizaciji »Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije«, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. marca 1981 in na seji Zbora občin dne 25. marca 1981.
St. 0100-140/81
Ljubljana, dne 27. marca 1981.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni organizaciji »Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije«
I.	SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen
Uradni list SRS je glasilo Socialistične republike Slovenije za objavljanje predpisov in drugih aktov, ki jih določa ta zakon.
II.	OBJAVLJANJE ZAKONOV, DRUGIH PREDPISOV IN AKTOV V URADNEM LISTU SRS
\ 2. člen
V Uradnem listu SRS se objavljajo:
1.	ustava Socialistične republike Slovenije in ustavni amandmaji, ustavni zakoni, republiški zakoni, družbeni plan Socialistične republike Slovenije in drugi planski akti, deklaracije, resolucije, priporočila, stališča, odloki, razglasitve, poslovniki Skupščine Socialistične republike Slovenije in njenih zborov, obvezne razlage zakonov ter drugi akti Skupščine SR Slovenije, za katere odloči Skupščina Socialistične republike Slovenije, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
2.	ukazi in drugi akti Predsedstva Socialistične republike Slovenije, za katere določa zakon ali odloči Predsedstvo, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
3.	poslovnik Sveta republike;
4.	akti predsednika Skupščine Socialistične republike Slovenije o razpisu volitev;
5.	uredbe, odloki in poslovnik Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije ter drugi
akti izvršnega sveta, za katere določa zakon ali odloči izvršni svet, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
6.	pravilniki, odredbe, navodila funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, republiških komitejev, republiških organizacij in organov ter drugi njihovi akti, za katere je z zakonom določeno, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
7.	akti komandanta Republiškega štaba za teritorialno obrambo, za katere to določi republiški štab;
8.	odločbe, sklepi in drugi akti Ustavnega sodišča Socialistične republike Slovenije, Vrhovnega sodišča Socialistične republike Slovenije, Javnega tožilstva Socialistične republike Slovenije, če ti tako odločijo oziroma za katere določa zakon, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
9.	dogovori, ki jih Socialistična republika Slovenija sklene z drugimi .republikami in avtonomnima pokrajinama;
10.	družbeni dogovori in dogovori, v katerih so udeleženci republiški organi in republiške organizacije ter tisti družbeni dogovori in dogovori, za katere določa zakon, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
11.	samoupravni splošni akti, ki so splošnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki;
12.	družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, v katerih udeleženci sklenejo, da se objavijo v Uradnem listu SRS;
13.	akti republiške volilne komisije, ki se morajo objaviti v skladu z zakonom;
14.	popravki vseh aktov, če se ugotovi, da se besedilo, objavljeno v Uradnem listu SRS, ne ujema z izvirnikom;
15.	drugi akti, za katere je to določeno z zakonom.
3.	člen
V	Uradnem listu SRS se objavljajo tudi predpisi in drugi akti organov Narodne banke Slovenije, Službe družbenega knjigovodstva v Socialistični republiki Sloveniji, Gospodarske zbornice Slovenije in njenih organov, republiških samoupravnih interesnih skupnosti ter družbeni dogovori in samoupravni sporazumi, katerih udeleženci so organi teh organizacij, če se s temi akti,, dogovori ali sporazumi na podlagi zakona določajo pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij, kot tudi drugi akti organov teh organizacij,- za katere določa zakon, da se objavijo v Uradnem listu SRS.
4.	člen
V	Uradnem listu SRS se objavijo predpisi in drugi akti občinskih skupščin in skupščin mestnih oziroma regionalnih skupnosti kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter njihovih organov, če tako določajo njihovi statuti. Ti organi lahko odločijo,' da se posamezni njihovi predpisi, ki so bili objavljeni v njihovih glasilih, objavijo tudi v Uradnem listu SRS.
Samoupravni in drugi akti občinskih in drugih organizacij ter samoupravnih organizacij in skupnosti
se objavijo v Uradnem listu SRS, če je s temi akti tako določeno, ali če tako določa zakon.
V Uradnem listu SRS se objavijo tudi sklepi krajevnih skupnosti, če tako določajo njihovi statuti.
5.	člen
Zakone in druge akte Skupščine Socialistične republike Slovenije pošlje v objavo generalni sekretar Skupščine SR Slovenije.
Ukaze in druge akte Predsedstva Socialistične republike Slovenije pošlje v objavo generalni sekretar Predsedstva Socialistične republike Slovenije.
Predpise in druge akte Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, republiških upravnih organov in republiških organizacij pošlje v objavo republiški komite za zakonodajo. Ce predsednik republiškega komiteja za zakonodajo ugotovi, da predpisi in drugi akti republiških upravnih organov in republiških organizacij niso v skladu z ustavo ali zakonom, pred objavo opozori prizadeti organ oziroma organizacijo. Ce organ oziroma organizacija vztraja na objavi, predsednik Republiškega komiteja z zakonodajo opozori izvršni svet in mu predlaga ustrezne uprepe, za katere je izvršni svet pooblaščen po ustavi in zakonu.
6.	člen
Samoupravne sporazume, družbene dogovore in druge dogovore pošlje v objavo tisti udeleženec, ki ga določijo udeleženci.
7.	člen
Predpis in drug akt iz 3.' in 4. člena tega zakona pošlje v objavo pristojni organ oziroma organizacija, ki ga je sprejela.
8.	člen
Tisti, ki sprejema predpise in druge akte ali tisti, ki jih pošilja v objavo, lahko določi, da se pred objavo teh predpisov oziroma aktov podatki iz njih, kakor tudi v zvezi z njimi, obravnavajo in hranijo kot uradna tajnost.
9.	člen
Predpisi in drugi akti, ki se po 2. in 3. členu tega zakona objavljajo v Uradnem listu SRS in ki vsebujejo podatke, katerih objavljanje bi bilo v nasprotju z varnostnimi ali obrambnimi interesi države ali z drugimi posebnimi družbenimi interesi, se po določbi v takem predpisu objavljajo v posebnem Uradnem listu SRS (v nadaljnjem besedilu: posebni Uradni list SRS).
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše pogoje in način izdajanja, pošiljanja, uporabe ter prejemnike posebnega Uradnega lista SRS.
10.	člen
V	razglasnem delu Uradnega lista SRS se objavijo razpisi, razglasi, preklici in druge objave, ki se morajo po zakonu ali drugem predpisu objaviti v Uradnem listu SRS.
V	razglasnem delu se lahko objavijo tudi razpisi, razglasi in druge objave, ki se morajo po zakonu, drugem predpisu ali samoupravnem splošnem aktu objaviti v sredstvih javnega obveščanja.
11.	člen
Uradni list SRS izhaja praviloma tedensko in istega dne v tednu. Skupščina Socialistične republike Slovenije ali Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije lahko po potrebi določita, da izide
posamezna številka Uradnega lista SRS določenega dne.
Kot dan izida posamezne številke Uradnega lista SRS se šteje tisti dan, ko je bila dana v promet; ta dan mora biti označen na Uradnem listu SRS.
III.	ČASOPISNA ORGANIZACIJA
»Časopisni zavod uradni list
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE«
12.	člen
Časopisna organizacija »Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije« (v nadaljnjem besedilu: organizacija) opravlja zadeve, pomembne za uresničevanje funkcij Socialistične republike Slovenije in njenih organov, ki jih določa ta zakon.
Organizacija izdaja Uradni list SRS in uradne publikacije republiških organov in organizacij, za katere mu ti organi poverijo izdajanje.
Ustanovitelj organizacije je Socialistična republika Slovenija.
Sedež organizacije je v Ljubljani.
Dejavnost organizacije je posebnega družbenega pomena.
13.	člen
Organizacija lahko izdaja, poleg publikacij iz drugega odstavka prejšnjega člena, tudi zbirke zakonov in drugih predpisov s pojasnili za njihovo izvajanje, znanstvena dela, učbenike ter priročnike s pravnega in organizacijskega področja ter gradiva za strokovne izpite in za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju.
Organizacija lahko opravlja tudi druge storitve v zvezi z izdajanjem publikacij.
Organizacija prodaja publikacije iz svoje dejavnosti.
14.	člen
Organizacija lahko dopolni ali spremeni svojo dejavnost le na podlagi odločitve ustanovitelja.
K statutu organizacije daje soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
15.	člen
Organ upravljanja organizacije je svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacije in delegati družbene skupnosti.
Delegate družbene skupnosti delegirajo republiški organi in organizacije, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
16.	člen
Delegati družbene skupnosti v svetu enakopravno z delegati delavcev organizacije odločajo o smeri razvoja organizacije; o založniškem programu organizacije; o višini letne naročnine ter o ceni za objavljanje v Uradnem listu SRS; o predlogu statuta organizacije: o imenovanju in razrešitvi direktorja; o načelih kadrovske politike in o drugih zadevah, ki so v zvezi s temi vprašanji in jih podrobneje določi statut organizacije.
17.	člen
Delegati delavcev in delegati družbene skupnosti glasujejo v svetu v ločenih skupinah. Odločitve so sprejete, če so jih v enakem besedilu sprejeli delegati delavcev v organizaciji in delegati družbene skupnosti.
S statutom organizacije'se določi usklajevalni postopek, če odločitve niso sprejete v enakem besedilu.
Ce tudi po usklajevalnem postopku ne pride v svetu do soglasja, odloči o teh vprašanjih Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
18.	člen
Poslovodni organ organizacije je direktor. Direktor .je hkrati glavni in odgovorni urednik Uradnega lista SRS.
Direktorja imenuje in razrešuje svet organizacije v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije. Direktor je odgovoren Izvršnemu svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije in Skupščini SR Slovenije za pravilno in pravočasno izdajanje Uradnega lista SRS.^
19.	člen
Ce direktor organizacije meni, da je samoupravni akt ali posamezen akt, sprejet v svetu, v nasprotju , z zakonom, mora na to opozoriti svet. Ce svet, kljub opozorilu, vztraja pri svojem aktu, mora direktor zadržati izvršitev takšnega akta,, izvzemši. posamezne akte, izdane v upravnem postopku in akte, o katerih je pristojno dokončno odločati sodišče in o tem v treh dneh obvestiti Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Zadržan akt sveta *se ne sme izvršiti, dokler o njem ne odloči Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Ce Izvršni svet Skupščine S'R Slovenije ne začne postopka za oceno zakonitosti takšnega, akta v 30 dneh od dneva, kd je bil,zadržan, preneha :veljati odločitev direktorja o zadržanju njegove izvršitve.
20.	člen
Republiški komite za zakonodajo nadzoruje zakonitost dela organizacije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko podrobneje predpiše način, pogoje in roke za izdajanje Uradnega lista SRS.
21.	člen
Organizacija ustvarja celotni prihodek z naročnino in zaračunavanjem stroškov za objave predpisov in drugih aktov ter za objave v razglasnem delu Uradnega lista SRS ter s prodajo publikacij in storitev iz 13. člena tega zakona.
22.	člen
Ce s tem zakonom ni drugače določeno, veljajo za organizacijo določbe o časopisnih organizacijah v zakonu o javnem obveščanju.
IV.	PREHODNE IN , KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije nadaljuje delo po tem zakonu.
24.	člen
Organizacija uskladi, svoje samoupravne akte s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
25.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati odločba o Časopisnem zavodu »Uradni list Ljudske repub-likc Slovenije« (Uradni list LRS, št. 49/57 in 19/59).
26.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-22/81
Ljubljana, dne 27. marca 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan 1. r.
744.
Ustavno 'sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na izvenznestnem območju občine Ljubljana Moste-Polje, na seji dne 31. 3. 1981
odločilo:
Razveljavi se odlok Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na izvenmestnem območju občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 38/71).
Obrazložitev
Nd’ pobudo občana je ^stavno sodišče začelo postopek za oceno, ustavnosti in zakonitosti navedenega občinskega odloka, zlasti še glede določb 6. člena tega odloka, s katerimi je dana pravna podlaga Krajevni skupnosti Besnica, da le-ta investitorjem za gradnjo počitniških hišic zaračunava prispevek za opremljanje stavbnega zemljišča v pavšalnem znesku 6.000 din.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da-je bil obravnavani občinski odlpk sprejet še na podlagi prejšnjega zakona o urejanju in oddajanju' stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 21/71) in da ni v skladu z določbami veljavnega zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), predvsem z določbami 8., 12., 21., 26.,
27.	in 32. člena tega zakona.
Navedena ugotovitev velja zlasti za določbe 6. člena obravnavanega občinskega odloka, na katerih temeljijo postopki Krajevne skupnosti Besnica v posamičnih primerih in katere pobudnika neposredno zadevajo. Te določbe niso v skladu z določbami 26. in 27. člena Veljavnega zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, po katerih so podlaga za izračun prispevka investitorjev k stroškom za ureditev stavbnega zemljišča dejanski stroški za graditev komunalnih objektov in naprav na območju, ki ga določa zazidalni načrt, po 32. členu tega zakona pa tudi izven navedenega območja, preračunani na kvadratni meter skupne tlorisne uporabne površine stavbe. Od tako določenih povprečnih stroškov za urejanje stavbnega zemljišča so investitorji dolžni plačati delež, ki ga določa občina oziroma komunalna skupnost ali stavbna zemljiška skupnost s. soglasjem občinske skupščine. Krajevna skupnost torej ne more predpisati investitorjem prispevka k stroškom za urejanje stavbnega zemljišča, ki se v pavšalnem znesku v'nobenem primeru ne more predpisati.
Na podlagi navedenega Je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to, odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. Ul 75/80-18
Ljubljana, dne 31. marca 1981.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Olga Vrabič 1. r.
745.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določb sarboupravnih splošnih aktov TOZD Ledava v delovni organizaciji Lesna industrija Platana, Murska Sobota, na seji dne 2. 4. 1981
odločilo:
Razveljavijo se določbe:
1)	6. odstavka 37. člena in 3., 4., 5., 6. in 7. alinee
1.	odstavka 39. člena ter 2. odstavka 39. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD Ledava, sprejetega na referendumu dne 25. 1. 1978;
2)	233. člena pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Ledava, sprejetega na referendumu dne 8. 9. 1978.
Obrazložitev
1)	Ob predlogu in pobudi sodišča združenega dela je ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti ocenjevalo vse v izreku te odločbe navedene določbe samoupravnih splošnih aktov. Z določbami
3.	do 7. alinee 1. odstavka 39. člena v izreku prvona-vedenega samoupravnega splošnega akta so kot merilo oziroma pogoj za delitev osebnega dohodka navedeni naslednji elementi: »da delavec neopravičeno ne izostaja, da ne krši delovne discipline, da ne uživa alkohola med delovnim časom, da ne odkloni odrejenega dela in da ne zamuja prihoda na delo«. Po določbi 2. odstavka 39. člena istega splošnega akta odloča o upravičenosti do nagrajevanja po tem členu posamezni delavec in le o upravičenosti direktorja temeljne organizacije odloča komisija za nagrajevanje in medsebojna razmerja. Tako je urejeno tudi ugotavljanje kvalitete dela delavcev po 6. odstavku 37. člena istega akta. Po določbi 233. člena pravilnika o delovnih razmerjih pa se delavcu zaradi kršitve delovne obveznosti poleg ostalih disciplinskih ukrepov lahko odvzame stimulativni del osebnega dohodka, o čemer odloča tudi posamezni delavec.
2)	Po 3. odstavku 129. člena zakona o združenem delu je treba prispevek delavca k delu odvisen od
količine in kakovosti dela, upoštevajoč zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov, uspešnost pri uporabi delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izrabo delovnega časa, odgovornost pri delu in pogoje, v katerih delavec dela. Za vestno izpolnjevanje delovnih obveznosti v delovnem razmerju so delavci vzajemno in osebno odgovorni (1. odstavek 193.- člena ZZD). O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pa odloča delavski svet, o odgovornosti zaradi kršitve delovnih obveznosti pa odloča posebna disciplinska komisija (181. člen ZZD).
Delavci v temeljni ogranizaciji združenega dela v okviru ustavnih ih zakonskih določb samostojno določajo osnove in merila, za delitev sredstev za osebne dohodke. Z njimi morajo zagotoviti, da se osebni dohodek delavca ugotavlja na podlagi rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka k povečanju dohodka temeljne organizacije. Delavec, ki ne pride pravočasno, na delo (ali drugače krši delovno disciplino), lahko prispeva manj k skupnim rezultatom dela. Zakon o združenem delu zato zahteva, da se po vnaprej določenem postopku pred disciplinsko komisijo ugotovi disciplinska in materialna odgovornost delavca. V tem postopku je delavcu zagotovljeno varstvo njegovih pravic, S spornimi pogoji iz 39. člena pravilnika o osnovah in merilih pa se posega na področje ugotavljanja disciplinske odgovornosti mimo zakonskih določb o ugotavljanju disciplinske odgovornosti delavca, saj ugotavljanje ali konkretni delavec navedene pogoje izpolnjuje in bo deležen delitve po tej osnovi oziroma teh pogojev ne izpolnjujte in v delitvi ne bo udeležen, v sebi vključuje funkcijo ugotavljanja kršitve delovrfe discipline, ne da bi bile pri tem delavcu zagotovljene pravice, ki jih ima v disciplinskem postopku, v skladu ž 203. in 204. členpm zakona o združenem delu.
Z določbo 233. člena pravilnika o delovnih razmerjih, po kateri se zaradi kršitve delovne discipline lahko odvzame »stimulativni de!. osebnega dohodka«, je presežen okvir 195. člena zakona o združenem delu, ki taksativno našteva disciplinske ukrepe, saj poleg tu navedenih s samoupravnim splošnim aktom ni mogoče določiti še kakšnih drugačnih ukrepov. Odvzem dela osebnega dohodka po gornji določbi pravilnika ima značaj deriarne kazni, ki pa je določen v nasprotju s 196. členom zakona o združenem delu.
Pooblastilo, dano posameznemu delavcu za odločanje o vprašanjih, ki jih urejajo 37. in 39. člen pravilnika o osnovah in merilih in 233. člen pravilnika o delovnih razmerjih, tudi ni v skladu .z. zakonom. Po 2. odstavku 181. člena ZZD o uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet oziroma njegova komisija (oziroma disciplinska komisija). Pooblaščeni posamezni delavec lahko sprejema sklepe s področja delovnih razmerij le v primerih in pod pogoji, ki jih določa. 185. člen re^ publiškega zakona o .delovnih razmerjih.
Glede na navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejeld v sestavi' sodnik dr. Josip Globevnik, ki nadomešča predsednika in sodniki Marjan
Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Str obl in Olga Vrabič.
St. U I 102/79-19 U I 103/79-15
Ljubljana, dne 2. aprila 1981.
Sodnik,
ki nadomešča predsednika ^ Ustavnega sodišča SR Slovenije dr. Josip Globevnik 1. r.
746.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti-in zakonitosti določb pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v DO Indds, Ljubljana, na seji dne 9. aprila 1981
odločilo :
Razveljavijo se določbe 19. člena, 20. člena, 21. člena in 2.d) točke ter 3.a) točke 31. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v delovni organizaciji Indos Ljubljana, sprejetega na referendumu dne 28. novembra 1980.
Obrazložitev:
1)	Ustavno sodišče je . s sklepom št. ,U I 16/80-15
z dne 5. februarja 1981 začelo postopek za oceno ustavnosti v izreku tega sklepa navedenih določb pravilnika, po katerih delavec nima pravice zahtevati reševanje stanovanjskega vprašanja, če ni v delovnem razmerju za nedoločen čas (19. člen), ali če je sam ali kdo od njegovega družinskega gospodinjstva lastnik stanovanja, stanovanjske ali počitniške hiše oziroma če je imetnik stanovanjske pravice (20. člen). Po določbi 21. člena tega pravilnika delavec le izjemoma lahko prosi za stanovanjsko posojilo, če bo delovna organizacija na njegovem izpraznjenem stanovanju pridobila razpolagalno pravico, Po določbah 31. člena pravilnika pa sta med osnovami in merili za določanje prednostnega vrstnega reda določeni tudi samo-upravljalska iniciativnost in uspešno izvrševanje vodstvenih družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnosti.	•
2)	V skladu s temeljnim ustavnim načelom si delovni ljudje in občani s svojimi sredstvi ter z združevanjem dela in sredstev drugih, na Jemelju vzajemnosti in solidarnosti ustvarjajo možnosti, da si zagotove primerno stanovanje za sebe in člane svoje družine (VII. poglavje temeljnih nače] ustave SRS). Delo' in rezultati' dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka (13. člen ustave). Delavci so zato dolžni oblikovati pogoje in kriterije za pridobitev stanovanj tako, da je z njimi zagotovljena enakopravnost vseh zainteresiranih prosilcev.
Delavci, ^ti, so v skladu z zakonom sklenili delovno razmerje za določen čas, so pri tem po 174. členu zakona o Združenem delu deležni enakega obravnavanja, saj zakon določa, da. imajo vse pravice, obveznosti in odgovornosti, kot jih imajo delavci, ki so sklenili de'ovno razmerie za neđo’nčen ‘ čas- pravice, katerih obseg je odvisen od delovnega prispevka ali
od trajanja delovnega časa, pa tudi odvisno od tega prispevka oziroma trajanja delovnega časa. Določba obravnavanega pravilnika, s katero ’ je dana pravica do reševanja stanovanjskega vprašanja samo delavcem, ki so sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, je zato v nasprotju z zakonom.
Delavca tudi ni mogoče vnaprej izločiti pri udeležbi za dodelitev stanovanja oziroma stanovanjskih posojil iz razlogov, ki jih navaja 20. člen obravnavanega pravilnika. Premoženjsko stanje je lahko eden izmed kriterijev za uvrstitev na prednostno listo za pridobitev stanovanja oziroma stanovanjskega posojila, ne more pa biti izključujoči kriterij, zaradi katerega delavec ne bi mogel uveljavljati reševanje svojega stanovanjskega vprašanja.
Občan sme imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanovanjski skupnosti oziroma lastniku V takem stanju, kot ga je prevzel. Z družbenim stanovanjem razpolaga stanodajalec, ki je tudi dolžan oddati izpraznjeno stanovanje v skladu s svojim samouprav-' nim splošnim aktom (11.,• 35., 40. in 42. člen zakona o stanovanjskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 18/74 in 10/76). Glede na takšno zakonsko ureditev ni podlage za to, da se določi izpraznitev stanovanja v korist določene organizacije, kot pogoj za dodelitev stanovanjskega posojila. Zato je v neskladju z ustavo in zakonom določba 21. člena obravnavanega pravilnika.
Delavci odločajo o delitvi sredstev za svojo osebno in skupno porabo v skladu z osnovami in merili za ugotavljanje prispevka, ki ga s svojim živim in minu-litn delom dajejo k ustvarjanju dohodka (13. člen ZZD). Pri določanju meril za določanje prednostnega reda, po katerem se oddajajo stanovanja, morajo izhajati tudi iz 16. člena že navedenega zakona o stanovanjskih razmerjih, po katerem je treba upoštevati stanovanjske potrebe, število družinskih članov ter drugo socialno in premoženjsko stanje pričako-valcev stanovanja, kadrovske potrebe stanodajalca in podobno. Samoupravljalska iniciativnost in uspešno izvrševanje vodstvenih družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnosti' so okoliščine, ki jih je mogoče nagraditi z raznimi oblikami družbenih priznanj. Glede na navedeno zakonsko ureditev pa ne morejo predstavljati meril za določanje prednostnega reda pričakovalcev stanovanj oziroma stanovanjskih posojil.
Glede na vse navedeno je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: sodnica, ki nadomešča predsednika Olga Vrabič in sodniki, dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič in dr.' Majda Strobl.
St. Ul 26/81-7
Ljubljana, dne 9. aprila 1981.
Sodnica,
ki nadomešča predsednika Ustavnega sodišča SR Slovenije
Olga Vrabič 1, r.
747.
Na podlagi drugega odstavka 9.- člena zakona o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni organizaciji ^Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije« (Uradni list SRS, št. 13-743/81) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO	,
o posebnem Uradnem listu Socialistične republike Slovenije
1.	člen
V	posebnem Uradnem listu Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: posebni uradni list) se objavljajo predpisi in drugi akti iz 2. in 3. člena zakona o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni, organizaciji »Časopisni zavod Uradni, list Socialistične republike Slovenije« (Uradni list SRS, št. 13/81), če je to potrebno iz varnostnih ali obrambnih interesov države ali iz drugih posebnih družbenih interesov in je tako določeno v takem predpisu (v nadaljnjem besedilu: predpisi zaupnega značaja).
2.	člen
Tisti, ki izda predpis zaupnega značaja, določi vrsto njegove tajnosti z eno izmed naslednjih označb: »državna tajnost«, »vojaška tajnost«, »uradna tajnost« ali »poslovna tajnost«.
Predpisi zaupnega značaja, ki so označeni z enako vrsto tajnosti, se objavijo praviloma v isti številki posebnega uradnega lista.
3.	člen
Posebni uradni list izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS, ki mora v sodelovanju s tiskarno, ki posebni uradni list tiska, zagotoviti, da se varujejo kot tajnost podatki iz predpisov zaupnega značaja, poslanih v objavo, in podatki, ki so z njimi v zvezi.
V	zvezi z obveznostjo iz prejšnjega odstavka določi Časopisni zavod Uradni list SRS s svojim splošnim aktom naloge ih obveznosti delavcev.
Predpise zaupnega značaja Skupščine SR Slovenije pošilja v objavo direktorju Časopisnega zavoda Uradni list SRS z ustreznimi navodili generalni sekretar Skupščine SR Slovenije, druge predpise .zaupnega značaja pa predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo.
Po potrebi določi generalni sekretar Skupščine SR Slovenije oziroma predsednik Republiškega komiteja za zakonodajo, da se izvodi posamezne številke posebnega uradnega lista oštevilčijo.
4.	člen
Natisnjene izvode posamezne številke posebnega uradnega lista prevzame pošiljatelj predpisov iz tre'.-jega odstavka prejšnjega člena in jih pošilje Predsedstvu SR Slovenije, predsedniku Skupščine SR Slovenije, predsedniku CK ZK Slovenije, predsedniku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsedniku Republiškega komiteja za zakonodajo ter drugim uporabnikom, ki jih določi pošiljatelj.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije brez odlašanja seznani z vsebino objavljenih predpisov zaupnega značaja, na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo tajnosti, tiste organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, organe in organizacije, na katere se ti ‘ predpisi nanašajo.
6.	člen
Glede hranjenja in uporabe posebnega uradnega lista se primerno uporabljajo splošni akti, s katerimi uporabniki posebnega uradnega lista urejajo varstvo tajnosti.
7.	člen
Tiskarske stroške za natis predpisa ali drugega akta v posebnem uradnem listu praviloma nosi tisti,
. ki tak. predpis izda.
8.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-03/80-1
Ljubljana, dne 9. aprila 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
. Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
748.
Na podlagi drugega odstavka , 196. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) in v zvezi ,z 38. členom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 19-1224/77 in št. 30-1709/78) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov imetnikov »Partizanske spomenice 1941«, borcev španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936 do 1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1981 .
I
Imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki jim je bila odmerjena pokojnina v nižjem znesku kot 10.310 dinarjev, se v smislu 38. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določi republiški pokojninski dodatek v višini 100-od-' stotne razlike med odmerjeno pokojnino in pokojninsko osnovo 10.310 dinarjev.
Po določbah I. točke tega odloka se pokojninski prejemki določijo tudi imetnikom »Partizanske spomenice 1941«, borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 in odlikovancem z redom narodnega heroja, ki so se upokojili po 1. januarju 1981, če je to zanje ugodnejše.
III
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-05/80-3
Ljubljana, dne 16. aprila 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
749.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o dodatku zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne (Uradni list SRS, št. 28-215/69 in št. 20-171(73) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi osnove za priznavanje republiškega dodatka zaposlenim udeležencem narodnoosvobodilne vojne za leto 1981
I
Osnova za priznavanje republiškega dodatka za borce znaša v letu 1981 10.520 dinarjev.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 191-05/80-2
Ljubljana, dne 16. aprila 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
750.
Na podlagi 37. člena zakona o sistemu di'užbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 14. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 8/80) sklepajo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—1985
T. SPLOŠNE DOLOČBE
\
1. člen
Z namenom, da bi zagotovile oblikovanje celovite politike socialnega varstva, izpopolnjevanje sistema solidarnosti, s katerim bi zagotovili minimalno socialno varnost vsem družinam in občanom v SR Sloveniji in uskladili prednostne naloge na področju so-
cialnega varstva za obdobje 1981—1985 določajo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije, Skupnost otroškega varstva Slovenije, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Skupnost starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije in Izobraževalna skupnost Slovenije (v nadaljnjem besedilu: podpisnice) s tem sporazumom:
—	skupna izhodišča • za programe zagotavljanja socialne varnosti v obdobju 1981—1985 in za solidarnostno združevanje sredstev za izvajanje teh programov;
—	obseg socialno-varstvenih pravic;
—	pogoje, kriterije in merila za uveljavljanje socialno-varstvenih pomoči;
—	prednostne naloge na področju socialnega varstva;
—	postopek za uvajanje, novih socialnih pravic;
—	načela za uvajanje skupne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči in za oblikovanje enotnih postopkov za uveljavljanje teh pomoči.
2.	člen
Podpisnice bodo pri izvajanju programov socialne varnosti v obdobju 1981—1985 zagotovile usklajenost razvoja socialnega varstva z razvojem družbene reprodukcije, poglabljanje in razvijanje samoupravnih odnosov, uveljavljanje in krepitev delegatskih razmerij in zagotovitev neposrednega vpliva delavcev v združenem delu, drugih delovnih ljudi in občanov na sprejemanje vseh odločitev v politiki socialnega varstva.
3.	člen
Podpisnice bodo spodbujale in zagotavljale razvoj strokovnega, svetovalnega in znanstveno-razisko-valnega dela na področju socialnega varstva ter se zavzemale za hitrejše uvajanje in uveljavljanje dosežkov znanstveno-raziskovalnega dela v praksi.
4.	člen
Pri izvajanju socialno-varstvenih programov bodo podpisnice razvijale in krepile vse možne oblike in ukrepe ljudske obrambe in družbene samozaščite.
5.	člen
Obveznosti in odgovornosti, dogovorjene s tem samoupravnim sporazumom, so sestavni del samoupravnih sporazumov o temeljih planov za obdobje 1981—1985 podpisnic tega sporazuma.
II.	SKUPNA IZHODIŠČA ZA PROGRAME
ZAGOTAVLJANJA SOCIALNE VARNOSTI V OBDOBJU 1981—1985
6.	člen
Podpisnice se zavezujejo, da bodo pri oblikovanju programov, po katerih se bo zagotavljala socialna varnost posameznim skupinam delovnih ljudi in občanov, izhajale iz naslednjih skupnih izhodišč:
— politika in ukrepi socialnega varstva morajo prispevati k ustvarjanju možnosti za produktivno delo. s katerim delavci in delovni ljudje zagotavljajo socialno varnost sebi in članom svoje družine, s so-
lidarnostnim združevanjem sredstev pa zagotavljajo socialno varnost tudi tistim družinam in posameznikom, ki si z lastnim delom in prizadevanji ne morejo zagotoviti socialne varnosti;
—	vsi ukrepi socialne politike morajo spodbujati interes delavcev za boljše delo in nenehno povečevanje družbene produktivnosti dela, zato bomo krepili dejavnosti, ki prispevajo k izboljševanju pogojev dela in sprejemali ukrepe, ki krepijo materialni interes delavcev za delo, tako da si na osnovi delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela ustvarijo ugodnejši materialni položaj, kot na osnovi prejemanja nadomestil in socialnih dajatev;
—	sredstva za zagotavljanje socialne varnosti bodo rasla počasneje od dohodka, da bi s tem zagotovili možnosti za krepitev materialne osnove združenega dela, kj je pogoj za zagotavljanje in izboljševanje socialne varnosti vseh delavcev in delovnih ljudi, sredstva za razvoj družbenega standarda na področju socialnega varstva pa bodo naraščala hitreje, kot prejemki prebivalstva iz naslova socialnih pravic.
7.	člen
Podpisnice soglašajo, da bodo izhodišča iz 6. člena na področju zagotavljanja socialne varnosti konkretizirale predvsem z razvijanjem naslednjih oblik in programov:
—	s hitrejšim izenačevanjem razvojnih možnosti za vse otroke, kar bo omogočeno zlasti s hitrejšim razvijanjem cenejših in racionalnejših oblik družbenega varstva in vzgoje za vse otroke, s subvencioniranjem cene storitev vzgojno-varstvenih dejavnosti za otroke iz družin, ki s svojim dohodkom niso sposobne plačevati polne cene, s krepitvijo socialne funkcije osnovne šole in s posebno skrbjo za razvojno motene in socialno ogrožene otroke;
—	z razvojem in uveljavljanjem kvalitetnih programov poklicnega in delovnega usposabljanja mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb, z dejavnostmi in aktivnostmi za preprečevanje nastajanja invalidnosti, z ukrepi, ki krepijo interes organizacij združenega dela za ustvarjanje in izboljševanje pogojev za varno in zdravo delo z ustvarjanjem možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb in s humanizacijo delovnega in življenjskega okolja, ki tudi invalidnim in manj pokretnim osebam omogoča večjo stopnjo samostojnosti, v okolju ter z ukrepi, ki preprečujejo prezgodnje upokojevanje in težnje po prejemanju različnih nadomestil in socialno-varstvenih pomoči;
—	z razvojem različnih oblik pomoči težje bolnim, invalidnim in starejšim občanom na njihovem domu, z vključevanjem več ljudi v aktivnosti za pomoč tistim, ki potrebujejo pomoč pri zadovoljevanju potreb vsakodnevnega življenja in s krepitvijo neposredne odgovornosti okolja, zlasti pa organizacij združenega dela in krajevne skupnosti, za tiste njihove delavce, občane in družine, ki potrebujejo posebno skrb in pomoč za zagotovitev svoje socialne varnosti, za vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti in za opravljanje svojih družbenih vlog.
Podpisnice in druge skupnosti bodo skupno z organizacijami Rdečega križa razvijale različne oblike usposabljanja in izobraževanja občanov za nudenje celovite družbene pomoči.
a)	Socialna varnost otroka in družine
8.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bodo v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter s solidarnostnim združevanjem sredstev v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, zagotavljali socialno varnost družinam z otroci, s ciljem, da bi:
—	s hitrejšim ustvarjanjem pogojev za družbeno organizirano varstvo otrok omogočali zaposlenim staršem čimbolj produktivno delo;
—	uvajali in razvijali dogovorjene vzgojne programe za čimveč otrok in s tem prispevali k izenačevanju razvojnih možnosti vseh otrok in zmanjševanju socialnih razlik;
—	pomagali družinam z otroci pri razreševanju vzgojnih, osebnih in družinskih problemov, z razvijanjem svetovalnega dela in izboljševanjem strokovne usposobljenosti služb za pomoč ljudem v stiskah, ter z večjim sodelovanjem družbenih organizacij in društev;
—	zagotavljali pogoje za varstvo, vzgojo, izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
9.	člen
Cilje iz prejšnjega odstavka bodo dosegli z racionalno gradnjo objektov za vzgojno-varstveno dejavnost, optimalno	izkoriščenost obstoječih prostorskih in
kadrovskih zmogljivosti, uskladitvijo prostorskih in kadrovskih normativov z realnimi možnostmi staršev in družbe kot celote, racionalizacijo poslovanja, subvencioniranjem cene storitev vzgojno-varstvene dejavnosti za otroke iz družin, ki z lastnim dohodkom ne morejo kriti teh izdatkov, s krepitvijo neposredne odgovornosti in skrbi organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in sosesk za razvijanje pogojev in iskanje cenejših možnosti za varstvo otrok, s spodbujanjem varstva v varstvenih družinah ter s posebnimi oblikami skrbi in pomoči za razvojno motene in sociano ogrožene otroke.
10.	člen
V	občinskih skupnostih otroškega varstva, izobraževanja, socialnega skrbstva in občinskih stanovanjskih skupnostih bodo delavci in drugi delovni ljudje solidarno zagotavljali denarno pomoč otrokom oziroma družinam, ki z lastnimi dohodki ne morejo zagotoviti otrokom dogovorjene življenjske ravni.
V	skladu z določbo prejšnjega odstavka se bodo sredstva za denarne pomoči družinam (otroški dodatki) postopoma preusmerjala v subvencioniranje cene varstva, prehrane in drugih organiziranih dejavnosti za otroke in v razširjanje možnosti za družbeno varstvo in vzgojo otrok.
Pri zagotavljanju denarnih pomoči družinam, bodo skupnosti posebej upoštevale težavnejši položaj družin, ki imajo težje prizadete otroke, kot tudi otrok, ki imajo samo enega hranilca ter jim v okviru materialnih možnosti zagotavljale večjo pomoč.
11.	člen
O zagotavljanju vzgoje in varstva otrok, se Bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani dogovarjali v občinskih skupnostih otroškega varstva, socialnega
■>
skrbstva, izobraževanja in zdravstva. Po načelih solidarnosti pa bodo zagotavljali vsem otrokom in družinam v SR Sloveniji dogovorjeni minimalni program, ki obsega:
—	pripravo otrok na šolo (mala šola);
—	vzgojo in varstvo razvojno motenih predšolskih otrok;
—	popolno zdravstveno varstvo;
—	obvezni program osnovne šole;
—	izvajanje svetovalnih in preventivnih in drugih dejavnosti ter ukrepov v socialnem skrbstvu;
—	denarne pomoči otrokom iz družin, katerih dohodek na člana družine je manjši od dogovorjenih minimalnih življenjskih stroškov.
12.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje bodo v okviru Skupnosti otroškega varstva Slovenije zagotovili pravico do nadomestila v času porodniškega dopusta materam — delavkam pod enakimi pogoji kot doslej.
Ce združeni kmetje v Skupnosti otroškega varstva. sklenejo sporazum o pravicah in obveznostih ter zagotavljanju sredstev, bodo tudi združene kmetice prejemale denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta. Pogoje, obseg in višino nadomestila bo določal sporazum.
Vsakemu novorojenemu otroku, katerega mati ima stalno bivališče v SR Sloveniji oziroma so njegovi starši zaposleni v SR Sloveniji, bo ob rojstvu zagotovljena pomoč za najnujnejšo opremo.
b)	Socialna varnost invalidnih oseb
13.	člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti bodo s humanizacijo delovnih pogojev učinkoviteje odpravljali vzroke za nastajanje invalidnosti ter ustvarjali možnosti za zaposlovanje, izobraževanje in zaposlovanje invalidnih oseb, v samoupravnih interesnih skupnostih pa se bodo dogovarjali za oblikovanje in izvajanje programov s tega področja, ki jih bodo uresničevali s solidarnostnim združevanjem sredstev.
14.	člen
Podpisnice in druge samoupravne interesne skupnosti bodo v okviru svojih pristojnosti predlagale in izvajale ukrepe, ki krepijo interes in odgovornost organizacij združenega dela za preprečevanje in zmanjševanje invalidnosti ter usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb.
Pristojne samoupravne interesne skupnosti bodo v sistemu usmerjenega izobraževanja zagotovile pripravo in izvajanje ustreznih programov izobraževanja in usposabljanja invalidne mladine ter odraslih invalidnih oseb, izboljšale delo strokovnih služb in družbenih organov pri usposabljanju, izobraževanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter zagotovile pogoje za delovanje posebnih organizacij za usposabljanje invalidne mladine in odraslih invalidnih oseb.
15.	člen
Pristojne občinske samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih srednjeročnih programih zagotovile posebno pozornost vprašanju izgradnje primernih
stanovanj za invalidne in manj pokretne osebe in se skupaj z drugimi odgovornimi dejavniki zavzele za takšne rešitve pri urejanju okolja, prometnih povezav in gradnji javnih objektov, ki omogočajo večjo samostojnost invalidnih oseb v okolju.
16.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje bodo v skupnostih zaposlovanja solidarnostno zagotavljali sredstva za dogovorjene programe usposabljanja tistih invalidnih oseb, ki po predpisih pokoj ninsko-invalidskega zavarovanja nimajo pravice do usposabljanja ter za denarne dajatve invalidnim osebam v času usposabljanja.
Skupnosti za zaposlovanje bodo skupaj z drugimi pristojnimi samoupravnimi skupnostmi in organizacijami pripravile posebne programe za usposabljanje in ustrezno zaposlovanje invalidnih kmetov.
17.	člen
Zdravstvene skupnosti in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji bodo pripravile program ukrepov za zmanjševanje invalidnosti in v zvezi s tem zmanjšanje invalidskih upokojitev.
c)	Socialna varnost starejših oseb
18.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje si bodo zagotavljali socialno varnost v starosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti v okviru sistema pokojninskega zavarovanja skladno s položajem, ki so ga imeli v aktivni dobi in svojim prispevkom k ustvarjanju družbenega dohodka.
Po enakih načelih si bodo zagotavljali socialno varnost za primer starosti kmetje, ki se na podlagi združevanja zemlje, dela in sredstev, vključujejo v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in si na ta način izenačujejo pravice in obveznosti z delavci v združenem delu.
Podpisnice in druge samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti, zlasti pa organizacije združenega dela na področju kmetijstva, si bodo v obdobju 1981—1985 prizadevale, da se čimveč kmetov preko raznih oblik združevanja vključi v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in' v ta namen sprejele ustrezne ukrepe.
19.	člen
V okviru sistema pokojninskega zavarovanja bodo upokojencem-borcem NOV zagotovljene pravice v skladu z njihovimi prispevki v dosedanjem obsegu.
20.	člen
Tistim upokojencem, katerih pokojnina ne dosega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki pa ne more biti določen nižje od 85 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka in nimajo drugih sredstev za preživljanje, bo po načelih solidarnosti zagotovljen varstveni dodatek, ki jim bo skupaj s pokojnino omogočil pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov.
21.	člen
Podpisnice bodo skupaj z drugimi odgovornimi skupnostmi, družbenopolitičnimi skupnostmi in druž-
benimi organizacijami podrobneje proučile socialni položaj in probleme tistega dela kmečkega prebivalstva, ki nima pogojev (starost, invalidnost, bolezen) za vključitev v družbeno organizirane oblike proizvodnje in predlagale ustrezne ukrepe za razreševanje teh problemov.
V okviru starostnega zavarovanja kmetov bodo podpisnice v tem srednjeročnem obdobju zagotavljale socialno varnost kmečkega prebivalstva tako, da bodo ostareli kmetje prejemali starostno pokojnino in socialno ogroženi kmetje borci NOV varstveni dodatek k pokojnini skladno z določili zakona o starostnem zavarovanju kmetov in s pogoji in kriteriji Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
22.	člen
Podpisnice bodo skupaj z odgovornimi občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, socialnega varstva in pristojnimi organi občinskih skupščin ter v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in organizacijami združenega dela na področju kmetijstva in njihovimi asociacijami pripravile programe za hitrejše vključevanje ostarelih kmetov v sistem preživninskega varstva kmetov in pri tem posebej upoštevale nujnost produktivnega izkoriščanja zemlje.
Skladno z določili zakona o preživninskem varstvu kmetov bodo podpisnice zagotavljale kmetom, ki so oddali zemljišča družbeno pravnim osebam, preživnine.
23.	člen
Podpisnice in odgovorne občinske samoupravne interesne skupnosti bodo skupaj z organizacijami Rdečega križa, krajevnimi skupnostmi in splošnimi socialnimi zavodi (domovi upokojencev) proučile možnosti za hitrejše razvijanje služb za pomoč in nego težko bolnih, invalidnih in ostarelih občanov na domu in za razvijanje soseske pomoči in spodbujale odgovornost soseske za pomoč tistim krajanom, ki potrebujejo pomoč pri vsakodnevnem življenju.
Pri razvijanju službe nege in pomoči na domu bodo podpisnice in druge skupnosti uveljavljale načelo, da morajo biti storitve te službe dostopne vsakemu občanu, ki jih potrebuje in skladno s tem subvencionirale cene storitev tistim občanom; ki s svojimi dohodki ne morejo plačevati polne cene.
24.	člen
Podpisnice in druge odgovorne skupnosti bodo v sodelovanju s splošnimi socialnimi zavodi zagotovile, da se bo hitreje razvijalo strokovno delo v splošnih zavodih, ki oskrbujejo ostarele občane, izboljševala organizacija dela in življenja v zavodih, ter razvijale dejavnosti zavodov za pomoč ostarelim občanom v njihovem okolju.
Zdravstvene skupnosti in stanovanjske skupnosti v občinah bodo v skladu s sprejetimi kriteriji zagotavljale plačilo zdravstvenih storitev in subvencioniranje stroškov stanovanja (bivanja) v splošnih socialnih zavodih. Starejšim občanom, ki potrebujejo varstvo v zavodih, pa s svojimi dohodki in s pomočjo svojcev niso sposobni plačevati cene oskrbe, bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva zagotovile plačilo ali doplačilo oskrbe v zavodu.
25.	člen
Tisti upokojenci in starejši občani, ki še niso razrešili svojega stanovanjskega vprašanja, niti ga ne
morejo rešiti s pomočjo organizacije združenega dela v kateri sp bili zaposleni, bodo svoje stanovanjske probleme enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani, razreševali v okviru občinskih stanovanjskih skupnosti z udeležbo sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev, ki jih bo prehodno, do leta 1985, še združevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v. SR Sloveniji.
d)	Socialna varnost začasno nezaposlenih oseb in oseb brez sredstev za preživljanje
26.	člen
Podpisnice in druge samoupravne interesne skupnosti bodo uveljavile načelo in sprejele ustrezne ukrepe, da se zagotovi možnost čimprejšnje zaposlitve vsem za delo usposobljenim občanom, oziroma, da se z ukrepi usposabljanja in drugih oblik pomoči čimveč občanov usposobi za delo.
Podpisnice bodo skupno z občinskimi skupnostmi za zaposlovanje zagotovile prednostno obravnavo pri posredovanju zaposlitve mladini, ki konča šolanje, štipendistom in pripravnikom ter začasno nezaposlenim in usposobljenim invalidnim osebam.
27.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje bodo s solidarnostnim združevanjem sredstev prek občinskih skupnosti za zaposlovanje zagotovile začasno nezaposlenim osebam nadomestilo ir pomoč za čas brezposelnosti. Kriterije za prejemanje nadomestila oziroma pomoči v času brezposelnosti bodo skupnosti za zaposlovanje oblikovale tako, da bodo nadomestila oziroma pomoč prejemali le tisti delavci, ki se za krajši čas ne morejo zaposliti na primernem delu.
28.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje bodo s solidarnostnim združevanjem sredstev prek občinskih skupnosti socialnega skrbstva zagotovili družbeno denarno pomoč osebam, ki nišo sposobne za pridobitno delo in nimajo dohodkov ali premoženja in tudi ne oseb, ki bi jih bile dolžne in sposobne preživljati, ali če njihov skupni dohodek oziroma povprečni znesek ugotovljenega dohodka na člana družine, ne dosega višine dogovorjenih življenjskih stroškov.
III.	OBSEG SOCIALNO-VARSTVENIH PRAVIC
29.	člen
Podpisnice bodo v svojih aktih in v dogovarjanju z občinskimi skupnostmi s svojega področja opredelile kot socialno-varstvene pravice tiste pravice, ki si jih delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti in se z njimi družinam ali posameznikom: .
—	zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka v času, ko ne morejo delati;
—	zagotavljajo osnovni življenjski pogoji oziroma kritje osnovnih življenjskih stroškov;
—	omogoča, da koristijo storitve družbenih dejavnosti ali ustanov družbenega standarda;
—	zagotavlja pomoč občanom, ki živijo v težkih razmerah (invalidi, bolniki, otroci z' motnjami v teles-
nem in duševnem razvoju, ostareli kmečki ljudje) in potrebujejo pri vsakodnevnem življenju stalno tujo, pomoč;
— omogočajo šolanje, izobraževanje in usposabljanje za delo tistim otrokom in mladostnikom, ki jim starši tega niso sposobni zagotoviti oziroma. odraslim osebam, ki se zaradi posebnih težav ne morejo normalno vključiti v delo in življenje družbene skupnosti.
a* Skupna načela za določanje osnov za nadomestila delavcem v času odsotnosti z dela
30.	člen
Samoupravne interesne skupnosti s področja zdravstva in socialnega varstva bodo skupaj z izvajalci s teh področij sprejele potrebne ukrepe za zmanjševanje neupravičenih odsotnosti delavcev z dela.
31.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, zaradi poroda in nege otroka in osnova za nadomestilo osebnega dohodka v času začasne brezposelnosti se določi glede na višino povprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca, ki ga je dosegel v preteklem koledarskem letu.
Organizacije združenega dela lahko v svojih samoupravnih aktih, s katerimi določajo osnove za nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela, osnovo določijo v višini povprečnega osebnega dohodka delavca, ki ga je dosegel v zadnjih 12 mesecih.
Podpisnice soglašajo, da se bodo osnove za nadomestila določale tako, da bo delavec za daljši čas odsotnosti z dela dobival višje nadomestilo, za krajši čas odsotnosti pa nižje nadomestilo.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka ne more biti določena tako, da bi delavec v času začasne odsotnosti z dela dobival višje nadomestilo, kot pa bi znašal njegov osebni dohodek, če bi delal.
32.	člen
Osnova za nadomestilo v času odsotnosti z dela zaradi poroda in nege otroka po porodu (porodniški dopust) znaša 100 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka.
Osnova za nadomestilo v času odsotnosti z dela zaradi bolezni znaša od 70 do 90 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka delavca, glede na čas odsotnosti z dela.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ne more biti določena nižje, kot znaša višina najnižjih osebnih dohodkov delavca v SR Sloveniji, določena z zakonom (zajamčeni osebni dohodek).
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni za delavca — borca NOV ali vojaškega invalida znaša 100 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka delavca.
33.	člen
Osnova za nadomestilo v času začasne brezposelnosti znaša 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka delavca, ne more pa biti nižja od najnižjega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji, določenega z zakonom (zajamčeni osebni dohodek).
Podpisnice si bodo prizadevale, da se ob spremembi zakona s tega področja uveljavi načelo, da osnova za nadomestilo v času brezposelnosti ne more biti višja od povprečnega osebnega dohodka delavcev v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu.
34.	člen
Podpisnice in druge skupnosti, ki zagotavljajo delavcem nadomestila v času začasne odsotnosti z dela, se bodo v primeru, da bi gibanja osebnih dohodkov oziroma življenjskih stroškov v SR Sloveniji znatno odstopala od pričakovanih v določenem letu, dogovorile o valorizaciji osnov za nadomestila delavcem, ki več kot 6 mesecev prejemajo nadomestilo osebnega dohodka.
b)	Skupne določbe za določanje obsega socialno-varstvenih pomoči
35.	člen
Podpisnice bodo kot socialno-varstvene pomoči v svojih aktih opredelile;
—	dajatve,
—	razne materialne oblike pomoči,
—	subvencije,
—	regresirane cene oziroma plačilo ali doplačilo k storitvam družbenih dejavnosti,
—	oprostitve prispevkov in odpis obveznosti,
—	prispevke.
36.	člen
Podpisnice in druge skupnosti bodo obseg socialnovarstvenih pomoči določile tako, da bodo s subvencioniranjem cene storitev družbenih dejavnosti, ki zagotavljajo izenačevanje pogojev za delo in življenje, te storitve dostopne vsem, ki jih potrebujejo, denarna pomoč pa bo zagotovljena le družinam in posameznikom, ki s svojimi dohodki in prizadevanji niso sposobni pokrivati dogovorjenih življenjskih stroškov.
IV.	POGOJI, KRITERIJI IN MERILA, PO KATERIH SE BODO UVELJAVLJALE SOCIALNO-VARSTVENE POMOČI
37.	člen
Podpisnice in druge skupnosti bodo zagotovile uporabo enotnih pogojev in kriterijev pri uveljavljanju socialno-varstvenih pomoči, tako da se bo pri odločanju o upravičenosti do vsake socialno-varstvene pomoči ugotavljal dejanski socialni položaj družine ali posameznika, ki uveljavlja pravice do pomoči.
V postopku za ugotavljanje dejanskega socialnega položaja se bodo upoštevali vsi dohodki, ki jih družina ali posameznik ima, ne glede iz katerih virov, ali na podlagi katerih predpisov jih pridobiva (dohodki od dela iz delovnega razmerja, honorarnega, pogodbenega ali popoldanskega dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja- kmetijske ali samostojne poklicne . ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po
predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine in vse že dodeljene socialno-var-stvene pomoči).
Podpisnice si bodo prizadevale, da se pri uveljavljanju socialnovarstvenih pomoči kmečkemu prebivalstvu opusti ugotavljanje katastrskega dohodka kot merila oziroma pogoja za uveljavitev pomoči, in se uvede ugotavljanje dejanskih dohodkov, oziroma dejanskega socialnega stanja.
38.	člen
Podpisnice si bodo skupaj z občinskimi skupnostmi s svojega področja prizadevale, da se kot merilo za upravičenost do socialno-varstvene pomoči in kot merilo za določitev višine posamezne pomoči določi višina vsakokratnih dogovorjenih življenjskih stroškov za družino oziroma posameznika, ki pomoč uveljavlja.
V primeru, ko bi bila družina ali posameznik po sprejetih kriterijih upravičena do več vrst pomoči, se dodelijo tiste dajatve, ki temeljijo na zakonu, oziroma izhajajo iz pravic iz minulega in živega dela, ostale pomoči pa le v primeru, da še ni dosežen dogovorjeni nivo dohodka.
39.	člen
Podpisnice in druge skupnosti bodo v aktih, s katerimi določajo pogoje, merila in kriterije za uveljavljanje socialno-varstvenih pomoči uveljavile načelo, da se višina posamezne pomoči določi na osnovi dejansko ugotovljenega socialnega stanja tako, da družine in posamezniki, ki so v težjem socialnem položaju, prejemajo ustrezno večjo pomoč.
40.	člen
Pri ugotavljanju dejanskega socialnega stanja družine oziroma posameznika imajo organi, ki odločajo o upravičenosti do pomoči, pravico in dolžnost, da k presoji pritegnejo tudi druge družbene organe, ki v okviru svojih pristojnosti ugotavljajo dohodke prebivalstva (uprave družbenih prihodkov) ter odgovorne organe organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, ki lahko prispevajo k objektivni presoji o dejanskem socialnem položaju.
41.	člen
Podpisnice in druge skupnosti, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o pravici do posamezne socialnovarstvene pomoči, bodo zagotovile, da pri delu organov, ki odločajo o upravičenosti do posamezne pomoči, sodelujejo tudi predstavniki organizacij združenega dela in krajevne skupnosti, v kateri družina ali posameznik dela in živi.
Podpisnice se bodo zavzemale, da se v samoupravnih aktih s katerimi samoupravne interesne skupnosti določajo kriterije za uveljavljanje socialnovarstvenih pomoči določi, da imajo organi, ki odločajo o upravičenosti do socialno-varstvenih pomoči, pravico odkloniti pomoč, kadar je kljub izkazanemu nizkemu dohodku očitno, da je družina ali posameznik v primernem gmotnem položaju, oziroma, da pomoč dodelijo kadar zaradi posebnih težav (težja bolezen, invalidnost, elementarna nesreča itd.) družina ali posameznik težko živi kljub večjemu dohodku.
a) Skupna načela za valorizacijo socialno-varstvenih
pomoči
42.	člen
Podpisnice in druge skupnosti bodo pri dodeljevanju socialno-varstvenih pomoči uveljavile načelo, da se višine teh pomoči usklajujejo glede na gibanja osebnih dohodkov oziroma življenjskih stroškov v SR Sloveniji. O vsakokratni uskladitvi se bodo podpisnice dogovorile v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Če zaradi neugodnih gibanj v gospodarstvu ni možnosti, da bi se uskladile vse socialno-varstvene pomoči, se bodo podpisnice in druge skupnosti v okviru pristojne skupnosti socialnega varstva dogovorile za prednostni red uskladitve socialno-varslve-nih pomoči in tako zagotovile, da se uskladijo vsaj višine pomoči najbolj ogroženim prejemnikom.
V.	POSTOPEK ZA UVAJANJE NOVIH SOCIALNO-VARSTVENIH PRAVIC
43.	člen
Podpisnice soglašajo, da se nove socialno-varstvene pravice v obdobju 1981—1985 lahko uvedejo le v primeru, če bo ugotovljeno, da ustvarjeni družbeni dohodek dopušča povečanje sredstev za zagotovitev socialnih pravic ali če se ugotovi, da je možno zmanjšati ali ukiniti obstoječe socialne pravice in jih nadomestiti z novimi.
Podpisnice soglašajo, da se nova socialna pravica lahko, uvede po naslednjem postopku:
—	da skupščina skupnosti socialnega varstva skupaj z zborom združenega dela pristojne družbenopolitične skupnosti obravnava analizo problematike, ki naj bi jo nova socialna pravica razreševala, s prikazom števila in vrste problemov ter s posebno obrazložitvijo, koliko in na kakšen način se bodo zagotavljala potrebna sredstva ter koliko se bodo s tem zmanjšala ali povečala sredstva za izvajanje drugih socialnih pravic;
—	da skupščina skupnosti socialnega varstva in zbor združenega dela ugotovita, da te problematike ni možno razreševati na drug način, z že vpeljanimi pravicami in da dohodkovne možnosti dopuščajo predlagano širjenje pravic;
—	da delavci in delovni ljudje s samoupravnim sporazumom o temeljih planov odgovorne samoupravne interesne skupnosti, ki bo pravico izvajala oziroma z aneksom k takemu sporazumu, zagotovijo sredstva za izvajanje te pravice.
44.	člen
Podpisnice soglašajo, da se le po enakem postopku, kot velja za uvajanje novih socialnih pravic, lahko uvedejo nove oblike dejavnosti oziroma se izboljšajo standardi in normativi za opravljanje dejavnosti s področja socialnega varstva.
VI.	PREDNOSTNE NALOGE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA V OBDOBJU 1981—1985
45.	člen
Podpisnice bodo kot prednostne naloge na področju socialnega varstva za obdobje 1981—1985 v svojih programih opredelile in izvajale:
—	razvijanje cenejših in dostopnejših oblik varstva in vzgoje predšolskih otrok;
—	preprečevanje invalidnosti ter varstvo, usposabljanje, izobraževanje in zaposlovanje otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter odraslih invalidnih oseb;
—	izenačevanje pravic združenih kmetov s pravicami delavcev v združenem delu in uresničevanje nadaljnjih možnih usmeritev sistema socialne varnosti kmetov v odvisnosti od družbeno-ekonomskih zmožnosti združenega dela, kmetov samih in splošnih razvojnih usmeritev kmetijstva v SR Sloveniji;
' — razvijanje preventivnih dejavnosti ter svetovalnega in strokovnega dela v socialnem skrbstvu;
—	hitrejše zaposlovanje mladine po zaključenem izobraževanju, začasno, nezaposlenih oseb ter oseb, ki prejemajo socialno-varštvene pomoči;
—	posebno skrb za družine in občane, ki z lastnimi dohodki in prizadevanji ne morejo pokrivati dogovorjenih življenjskih stroškov.
VII.	LETNO USKLAJEVANJE SOCIALNOVARSTVENIH PROGRAMOV
46.	člen
Podpisnice bodo v okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije tekoče, najmanj pa enkrat letno ugotavljale izvajanje določil tega sporazuma in sprejele ustrezne ukrepe za njegovo uresničevanje. Skupni organ Skupnosti socialnega varstva Slovenije, ki ga določijo podpisnice, bo vsako leto izdelal oceno izvajanja politike socialnega varstva in oceno učinkov socialno-varstvenih ukrepov, preverjal skladnost socialnega varstva glede na družbenoekonomska gibanja ter predlagal ustrezne ukrepe.
47.	člen
Podpisnice soglašajo, da se bodo o višini dogovorjenih življenjskih stroškov za družino oziroma posameznika, ki so podlaga za določitev upravičenosti do posameznih vrst socialno-varstvenih pomoči in za določitev višine pomoči, vsako leto dogovorile v okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije, na podlagi podatkov iz raziskovalnega projekta »Življenjski stroški«, ki ga bodo V ta namen sofinancirale in zagotovile uporabo metodologije iz tega projekta v praksi.
VIII.	UVAJANJE SKUPNE EVIDENCE PREJEMNIKOV SOCIALNO-VARSTVENIH POMOČI IN POENOTENJE POSTOPKOV
48.	člen
Podpisnice in druge skupnosti, ki zagotavljajo so-cialno-varstvene pomoči bodo v okviru celovitega družbenega sistema informiranja izdelale sistem vodenja enotne evidence prejemnikov socialno-varstvenih pomoči in si prizadevale, da se ta evidenca uvede v vseh občinah.
Skupna evidenca o prejemnikih socialno-varstvenih pomoči bo zajemala podatke o skupnih dohodkih in vseh drugih okoliščinah, ki so pomembne za oceno dejanskega socialnega položaja družine ali posameznika, mnenja organizacij združenega dela oziroma krajevnih skupnosti ter pristojnih strokovnih služb o socialnem položaju ter evidenco vseh že dodeljenih socialno-varstvenih pomoči.
49.	člen
Podpisnice se bodo zavzemale, da republiške in občinske skupnosti, ki zagotavljajo socialno-varstvene pomoči uskladijo:
—	dokazila za izkazovanje dohodka posameznika ali družine in predpisane obrazce za izkazovanje dohodka;
—	dokazila za izkazovanje katastrskega dohodka ali dohodkov od premoženja ter način vsakoletnega ovrednotenja katastrskega dohodka v primerjavi z dohodkom iz delovnega razmerja oziroma način ugotavljanja dejanskega dohodka družin in posameznikov, ki izkazujejo katastrski dohodek;
*	— način preverjanja podatkov o dohodkih in so-
cialnem stanju družine ali posameznika, v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, Centri za socialno delo ter Službami družbenih prihodkov (davčnimi službami);
—	dokazila o številu družinskih članov;
—	druga dokazila, ki se uporabljajo v postopkih za uveljavljanje socialno-varstvenih pomoči in
—	postopke za pridobitev socialno-varstvenih pomoči.
50.	člen
Podpisnice si bodo prizadevale, da se v občinah postopno oblikujejo tudi skupna strokovna služba kot posebna delovna enota Centra za socialno delo ali druge izvajalske organizacije, ki bo vodila skupno evidenco o prejemnikih socialno-varstvenih pomoči in pri katerih bodo občani lahko na enotnih obrazcih vlagali zahtevke za vse vrste socialno-varstvenih pomoči ter dobili celovite informacije o svojih pravicah in obveznostih v postopku dodeljevanja socialno-varstvenih pomoči.
IX.	KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma bodo podpisnice poverile odboru za samoupravni nadzor pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije, ki ga sestavljajo delegati podpisnic.
52.	člen
Ta sporazum prične veljati, ko ga sprejmejo podpisnice in se objavi v Uradnem listu SRS.
53.	člen
Ta sporazum se lahko spremeni ali dopolni na pobudo vsake podpisnice, po postopku, ki velja za njegov sprejem.
751.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sta na podlagi 31. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79), 118. in 119. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem .planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981 do 1985 na skupni seji 26. marca 1981. leta sprejela
SREDNJEROČNI PLAN
Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—1985
1
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije s tem planom določa naloge in ukrepe, s katerimi bo uresničevala zlasti naslednje cilje in usmeritve razvoja socialnega skrbstva v SR Sloveniji v letih 1981—1985:
—	nadaljnji razvoj in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, uresničevanje svobodne menjave dela ter krepitev vloge uporabnikov so-cialnoskrbstvene dejavnosti,
—	oblikovanje in usklajevanje enotne politike družbeno-denarnih pomoči zlasti za občane, ki jim je ta pomoč edini vir preživljanja,
—	izoblikovanje ustrezne organiziranosti, nadaljnji razvoj in usposabljanje centrov za socialno delo za uresničevanje celotne socialno-skrbstvene dejavnosti,
—	uveljavljanje in razvijanje sistema solidarnosti in vzajemnosti, da bi tako zmanjšali negativne posledice razlik v gospodarski in socialni razvitosti posameznih območij v SR Sloveniji,
—	krepitev neposredne odgovornosti in aktivnosti organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev ter drugih družbenih dejavnikov za uresničevanje socialno-skrbstvene dejavnosti,
—	varstvo otrok in mladostnikov, zlasti pa tistih, za katere ne skrbijo starši ali katerih starši ne morejo v zadovoljivi meri zagotavljati pogojev za njihov normalen razvoj ter otrok in mladostnikov, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju,
—	pomoč družinam pri reševanju vzgojnih, osebnih in družinskih problemov s pospeševanjem svetovalnega dela, preventivnih in drugih oblik dejavnosti ter ukrepov,
—	razvijanje celovite družbene skrbi za starejše in invalidne osebe,
—	pospeševanje dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje vzrokov za nastajanje socialne problematike in motenj ter družbeno negativnih pojavov (alkoholizem, narkomanija) ter nadaljnji razvoj post-penalne dejavnosti.
2
S tem planom skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije določa podrobnejši obseg pravic in storitev, ki so zagotovljene z zakoni in samoupravnim sporazumom o temeljih tega plana, merila, kazalce, pogoje in način njihovega uresničevanja ter medsebojne pravice in obveznosti pri solidarnostnem zagotavljanju sredstev za te pravice.
3
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije določi z letnim finančnim načrtom potreben obseg solidarnostnih sredstev za zagotovljeni obseg pravic in storitev ter višino prispevkov (evidenčno prispevno stopnjo) za ta program v SR Sloveniji. Vsakoletni planirani obseg pravic in storitev ter njihovo vrednotenje bo temeljilo na merilih in kazalcih, določenih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, sprejetem seznamu storitev ter na standardih in normativih potrebnega šte-
vila in usposobljenosti strokovnih delavcev ter na drugih merilih in kazalcih, določenih s tem planom.
Za določitev obsega pravic in storitev ter za izračun solidarnostnih sredstev bodo uporabljeni kazalci o številu upravičencev do stalnih družbenih denarnih pomoči kot edinega ali dopolnilnega vira preživljanja, ki so za posamezne občine določeni v prilogah I. in II. tega plana, ter kazalci o številu strokovnih delavcev centrov za socialno delo, kot jih določa priloga III. tega plana.
Za izračun solidarnostnih sredstev za zakonsko zagotovljeni obseg storitev centrov za socialno delo bo pri osebnih dohodkih delavcev teh centrov za obdobje 1981—1985 upoštevan bruto osebni dohodek pogojno nekvalificiranega delavca v znesku 4900 dinarjev (v cenah leta 1980), za leto 1981 pa bruto osebni dohodek pogojno nekvalificiranega delavca v znesku 5890 dinarjev. Tako določen bruto osebni dohodek bo v naslednjih letih valoriziran skladno z rastjo osebnih dohodkov delavcev v združenem delu v SR Sloveniji.
Občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki so v posameznem letu upravičene do solidarnostnih sredstev za uresničevanje zakonsko zagotovljenih pravic in storitev socialnega skrbstva, bodo prejemale solidarnostna sredstva v akontacijskih zneskih.
V	odbobju januar — november bodo skupnosti prejemale do konca tekočega meseca dvanajstino letne akontacije. Dokončne zneske solidarnostnih sredstev, ki pomenijo pravico posamezne občinske skupnosti, ugotovi ob koncu koledarskega leta skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije in opravi poračun solidarnosti. Podlaga za ta poračun so devetmesečni podatki občinske skupnosti socialnega skrbstva o uresničitvi planiranega zagotovljenega programa in prihodkov za ta program ter podatki o izpolnjevanju drugih dogovorjenih pogojev za prejemanje solidarnostnih sredstev.
Občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki so po merilih samoupravnega sporazuma v posameznem letu dolžne združevati solidarnostna sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, bodo do 25. v mesecu za tekoči mesec nakazovale na žiro račun Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije dvanajstino letnega zneska akontacije.
Če bi ob poračunu ugotovili, da je občinska skupnost socialnega skrbstva prejela previsoko akontacijo solidarnostnih sredstev in če v naslednjem koledarskem letu ni upravičena do teh sredstev, mora ugotovljeno razliko vrniti takoj po končnem poračunu.
Predmet solidarnosti niso sredstva za stalne družbene denarne pomoči kot edini ali dopolnilni vir preživljanja, ki presegajo s tem planom in letnimi finančnimi načrti Skupnosti socialnega skrbstva. Slovenije predvidene zneske na upravičenca, kot tudi ne sredstva za delo centrov za socialno delo, ki presegajo s tem planom določene kadrovske normative in osebne dohodke delavcev teh centrov v SR Sloveniji za posamezno leto.
V	izjemnih primerih, če bi bilo zavoljo bistveno spremenjenih materialnih ali drugih pogojev ogroženo uresničevanje zagotovljenih pravic in storitev socialnega skrbstva v SR Sloveniji ali na njenem ožjem območju, lahko skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije že med letom preuči upravičenost posamezne občinske skupnosti socialnega skrbstva do solidarnostnih sredstev. Med takšne primere sodijo zlasti večje elementarne nesreče.
Ce skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ugotovi, da zavoljo izjemno povečanih in upravičenih pravic iz zagotovljenega programa združena sredstva ne bodo zadoščala, preuči tudi možnost uporabe sredstev, ki jih občinske skupnosti socialnega skrbstva združujejo za nepredvidene naloge v višini 2Vo vrednosti skupnega programa.
4
Občinske skupnosti socialnega skrbstva so dolžne izoblikovati petletne programe uresničevanja pravic in storitev v mejah zagotovljenega programa socialnega skrbstva v SR Sloveniji. O uresničevanju teh programov so dolžne vsaj dvakrat na leto, zlasti pa ob polletju in pred iztekom leta poročati svojim skupščinam in skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo sproti spremljala uresničevanje tega programa socialnega skrbstva ter uresničevanje pravic in obveznosti iz republiške solidarnosti za ta program. Ce bi ugotovila, da nista dosežena planirana raven in obseg pravic in obveznosti iz tega programa, bo predlagala ustrezne ukrepe. Ce bi bilo navkljub tem ukrepom ogroženo uresničevanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva v SR Sloveniji, bo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije o razmerah obvestila Skupnost socialnega varstva Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
5.
Občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji bodo v letih 1981—1985 združile manjkajoča sredstva za gradnjo zavoda za varstvo in delovno usposabljanje zmerno, teže in težko prizadetih otrok in mladoletnikov na Igu pri Ljubljani. Sredstva za ta zavod bodo občinske skupnosti združile v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije vsako leto največ do višine, določene s tem planom.
S tehničnega, strokovnega in finančnega stališča bo gradnjo zavoda, navedenega v prejšnjem odstavku, sproti spremljal gradbeni odbor, ki bo zlasti bdel nad potekom investicije in o tem sproti oziroma vsaj dvakrat na leto poročal skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Vsaj dvakrat na leto je dolžan poročati o poteku gradnje Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tudi investitor zavoda.
6
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije oziroma njen strokovni organ bo sodeloval pri pripravi koncepta razvoja in usposobitve, pri pripravi projekta in drugih strokovnih podlag za gradnjo delovno-.varstve-nega zavoda za alkoholike in zavoda za duševno ma&j razvite odrasle osebe za potrebe vse Slovenije. V ta namen bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva v Sloveniji v letih 1984—1985 združile potrebna sredstva za pripravo strokovnih podlag in za začetek gradnje obeh zavodov, in to največ do višine, določene s tem planom. Ustrezni organ skupščine skupnosti bo sproti spremljal in poročal skupščini o uresničevanju teh nalog.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo v obdobju 1981--1985 sodelovala pri nripravi koncepta razvoja’ in gradnje Zavoda za rehabilitacijo invalidnih oseb v Linbljani ter nri nripravi strokovnih podlag za posodobitev zavodov za varstvo in usposabljanje telesno in duševno prizadetih otrok v Dornavi in v
Crni na Koroškem, vendar v tem obdobju ne bo zanje zagotavljala finančnih sredstev za gradnjo ali posodobitev.
7
Občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji bodo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije združevale sredstva za oskrbo oseb neznanega prebivališča, ki prebivajo v Zavodu Hrastovec — Trate. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije se bo z Zavodom Hrastovec — Trate vsako leto sporazumela o obsegu in standardu ter o stroških oskrbe oseb neznanega prebivališča.
8
Skupne naloge na področju socialnega skrbstva Romov v SR Sloveniji so v obdobju 1981—1985 zlasti:
—	pomoč Romom pri plačilu stroškov zdravstvenih storitev, ki niso zagotovljene z zakonom o zdravstvenem varstvu ali z dogovorom o temeljih družbenega plana občine;
—	pomoč pri iskanju zaposlitve, urejanje njihovih delovnih knjižic in druge dokumentacije;
—	pomoč v oblačilih in obutvi, in to v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije;
—	pomoč pri urejanju bivalnih razmer in pri organiziranju ustrezne prehrane;
—	stalne ali občasne družbene denarne pomoči;
—	oblikovanje in uresničevanje posebnega oziro-mo dodatnega programa predzakonskega in zakonskega svetovanja in uresničevanja zdravstveno-vzgoj-nih in prosvetnih programov ter programov socializacije Romov;
—	raziskovalno, analitično in drugo strokovno delo na področju socialne problematike Romov.
Te naloge uresničujejo zlasti centri za socialno delo v občinah, in to na podlagi posebnih programov reševanja problematike Romov na področju socialnega skrbstva.
Občinske skupnosti socialnega1 skrbstva, ki za te naloge prejemajo združena sredstva, so dolžne uskladiti programe v komisiji za reševanje problematike Romov pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Komisija usklajuje in predlaga ukrepe ter poroča o uresničevanju nalog iz prvega odstavka te točke oziroma sproti spremlja reševanje vprašanj socialnega skrbstva Romov. Na podlagi posebnih občinskih programov in drugih podatkov komisija vsako leto pripravi predlog razporeditve združenih sredstev.
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na podlagi usklajenega predloga komisije dodeli sredstva posameznim občinskim skupnostim socialnega skrbstva v skladu s finančnim načrtom, vendar največ do višine, ki je določena s tem planom. Skupščina vsaj enkrat na leto, zlasti pa ob razporejanju sredstev celoviteje obravnava problematiko Romov v SR Sloveniji.
9
Programi raziskovalnih projektov ali nalog, ki ji' bodo občinske skupnosti socialnega .skrbstva v SR S!o veniji v obdobju 1981—1985 skupno financirale, bodo usmerjeni v:
1.	preučevanje vzrokov socialne ogroženosti občanov, razvoj sistema socialnega skrbstva In meril upravičenosti občanov do različnih oblik družbenih denarnih pomoči in drugih oblik pomoči;
2.	razvoj oblik in metod dela centrov za socialno drlo. da bi poiskali rešitve za kar najhitrejše odpravljanje vzrokov socialne ogroženosti občanov na pod-
lagi preventivnega dela in sprotnega spremljanja socialnega položaja občanov, in to zlasti v krajevnih skupnostih;
3.	preučevanje in načrtovanje potreb gradnje splošnih in posebnih socialnih zavodov in zavodov za usposabljanje ter varstvo laže, teže in težko prizadetih oseb.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo v sredini leta objavila v svojem glasilu razpis raziskovalnih nalog za naslednje leto ter na podlagi prijav v mejah razpoložljivih sredstev financirala naloge, ki bodo usmerjene zlasti v iskanje konkretnih rešitev, vprašanj oziroma problematike socialnega skrbstva v SR Sloveniji. Pri tem bo skupnost upoštevala že sprejete obveznosti iz prejšnjega obdobja. Z izbranimi izvajalci raziskovalnih nalog bo skupnost sklenila pogodbe in v njih podrobneje določila zlasti cilj, vsebino in roke za predložitev rezultatov v raziskave, obseg sredstev in način plačila ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti.
10
f
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo v obdobju i981—1985 iz združenih sredstev skupnega programa financirala slepim in njihovim spremljevalcem z območja SR Slovenije stroške prevoza v potniškem prometu na območju SFR Jugoslavije, in to v skladu z določbami samoupravnega akta o pravici slepih in njihovih spremljevalcev do znižane cene vozovnic v potniškem prometu.
11
Program skupnih nalog občinskih skupnosti socialnega skrbstva v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo v letih 1981—1985 obsegal financiranje fiksnih stroškov begavcev v posebnih oddelkih mladinskih sprejemališč v Ljubljani in Mariboru in celotne stroške oskrbe begavcev neznanega prebivališča v obeh sprejemališčih. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo z obema organizacijama, ki zagotavljata prehodno oskrbo begavcev, sklenila do konca prvega polletja 1981. leta petletni samoupravni sporazum O svobodni menjavi dela, ki bo podrobneje določal zlasti:
—	obseg in standard stalno razpoložljivih zmogljivosti za begavce v posebnih oddelkih obeh organizacij ;
—	število in strokovna usposobljenost delavcev, ki v posebnem oddelku sprejemališča varujejo begavce;
—	merila za oblikovanje fiksnih stroškov oskrbe na enoto zmogljivosti (postelja), ki zajema tudi sredstva za amortizacijo po minimalnih stopnjah ter sredstva za osebne dohodke in obveznosti po zakonih in sklenjenih samoupravnih sporazumih za neprekinjeno delo ali dežurstvo strokovnih delavcev v sprejemališču. Za vrednotenje dela za normalen delovni čas strokovnih delavcev bo upoštevan nominalni (bruto) osebni dohodek pogojno nekvalificiranega delavca v združenem delu v posameznem koledarskem letu v Ljubljani oziroma v Mariboru, pomnožen z veljavnim kvalifikacijskim količnikom na podlagi dejanske izobrazbe zaposlenih strokovnih delavcev sprejemališča;
—	merila za oblikovanje polne cene oskrbnega dne za begavce, sprejete v oskrbo, in pogoje obračunavanja ter plačevanja stroškov oskrbnega dne, ki so jih dolžne poravnati občinske skupnosti socialnega skrbstva, kjer ima begavec stalno prebivališče oziroma Skupnost socialnega skrbstva Slovenije za begavce, za katere ni mogoče ugotoviti stalnega prebivališča;
— druge medsebojne obveznosti in odgovornosti udeležencev sporazuma.
Združevanje sredstev za financiranje fiksnih stroškov dela obeh sprejemališč in za celotne stroške oskrbe begavcev neznanega prebivališča bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva zagotovile na podlagi finančnega načrta Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za posamezno koledarsko leto.
Mladinski sprejemališči v Ljubljani in Mariboru sta dolžni vsaj enkrat na leto poročati Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije o številu sprejetih begavcev, številu oskrbnih dni in o stroških dela sprejemališča, in sicer skupaj za SR Slovenijo in po občinah stalnega prebivališča in zajetja begavcev.
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo vsaj enkrat na leto obravnavala uresničevanje sklenjenega samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z mladinskima sprejemališčema in reševanje vprašanj begavcev v SR Sloveniji ter o svojih ugotovitvah obvestila tudi občinske skupnosti socialnega skrbstva.
12
Skupne naloge občinskih skupnosti socialnega skrbstva v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije obsegajo tudi sofinanciranje stroškov tiska strokovnih člankov, obvestil, pojasnil, informacij in drugih objav s področja socialnega skrbstva občanov doma in v tujini v glasilih »Naš delavec« in »Naša žena«.
Izdajatelji periodičnih glasil iz prejšnjega odstavi ka so dolžni vsako leto predložiti Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije poročilo o objavljenih besedilih s področja socialnega skrbstva in program za naslednje koledarsko leto.
13
Ta plan obsega tudi socialnoskrbstvene storitve in programe brigad Rdečega križa Slovenije na mladinskih delovnih akcijah. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi in družbenimi organizacijami ter društvi pri pripravi programa teh akcij in storitev. Občinski odbori Rdečega križa Slovenije oziroma občinske skupnosti socialnega skrbstva, kjer načrtujejo ali potekajo te akcije, so upravičene do namenskih sredstev skupnega programa Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije le tedaj, če predložijo konkreten program socialnoskrbstvenih storitev. Do konca tekočega leta pa so odbori oziroma občinske skupnosti dolžni predložiti tudi poročilo o izpolnitvi programa.
Sredstva za te namene združijo občinske skupnosti socialnega skrbstva v višini, ki jo s finančnim načrtom za posamezno koledarsko leto določi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, vendar največ do višine, ki je določena s tem planom.
14
Občinske skupnosti socialnega skrbstva v SR Sloveniji bodo v obdobju 1981—1985 v ustreznem organu Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije usklajevale naloge in programe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z občinskimi in republiškim načrtom obrambnih priprav Za opravljanje potrebnih strokovnih in administrativno-tehničnih opravil na republiški ravni bodo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije združile tudi ustrezna sredstva.
15
Skupni program Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo v obdobju 1981—1985 obsegal zlasti preventivne naloge socialnega skrbstva, sofinanciranje stroškov organizacije strokovnih prireditev in akcij in udeležbe na njih ter sofinanciranje strokovnih programov, publicistične in druge dejavnosti strokovnih in drugih družbenih organizacij in društev, ki prispevajo k razvoju socialnega skrbstva in strokovnega dele na tem področju. Te naloge bodo opravljale zlasti naslednje organizacije in društva:
1.	Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije,
2.	Zveza slušno prizadetih Slovenije,
3.	Društvo mišično in živčno-mišično obolelih,
4.	Zveza paraplegikov Slovenije,
5.	Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije,
6.	Zveza društev civilnih vojnih invalidov,
7.	Zveza društev invalidov Slovenije,
8.	Društvo multiple skleroze,
9.	Počitniška zveza Slovenije,
10.	Gerontološko društvo Slovenije,
11.	Rdeči križ Slovenije,
12.	Društvo defektologov Slovenije,
13.	Zveza društev socialnih delavcev Slovenije.
Organizacije in društva iz prejšnjega odstavka so upravičene do sredstev, če pristojni organ Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ugotovi, da predlog programa za posamezno leto vsebuje s tem planom predvidene skupne naloge socialnega skrbstva. V mejah razpoložljivih sredstev bo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije sofinancirala ustrezne dele programov teh organizacij in društev. Organizacije in društva so dolžna vsaj enkrat na leto poročati Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije o uresničevanju programov, ki jih je sofinancirala ta skupnost.
16
V skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije bo skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije do konca leta sklenila za naslednje leto s to službo samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela in v njem podrobneje določila naloge in druge medsebojne obveznosti.
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo iz združenih sredstev za skupni program zagotovila skupni strokovni službi sredstva v sorazmerju z obsegom in zahtevnostjo dela, ki ga bo služba opravila zanjo. Pri vrednotenju teh nalog in del bo upoštevala določbe 10. in 12. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—1985 in določbe 3. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe.
17
Skupnost socialnega skrbstva Slovenije bo v skladu z letnim delovnim načrtom in v mejah s tem pla-
nom predvidenih sredstev zagotovila z letnim finančnim načrtom potrebna sredstva za delo svojih samoupravnih in strokovnih organov.
18
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije določi z letnim finančnim načrtom tudi obseg sredstev za nepredvidene skupne naloge ali za nepredvidene izjemne izdatke za uresničevanje zagotovljenega programa socialnega skrbstva, ki jih bodo združile občinske skupnosti socialnega skrbstva v višini 2 odstotka vrednosti skupnega programa te skupnosti. O uporabi teh sredstev sklepa skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na predlog svojih organov oziroma na predlog občinskih skupnosti socialnega skrbstva.
19
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo s finančnim načrtom določila nominalni obseg združevanja in razporeditve sredstev za vse skupne naloge, ki izhajajo iz tega plana. Pri tem bo upoštevala, da lahko sredstva za posamezne naloge v posameznem letu odstopajo od višine, ki je za to leto predvidena s tem planom, vendar tako, da v vsem planskem obdobju ne bo presežen skupni znesek sredstev, predvidenih za nalogo. Skupna sredstva za skupni program te skupnosti lahko v posameznem letu znašajo največ toliko, kot je določeno v naslednjem pregledu (glej stran 1040):
Za skupni program Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, ovrednoten v tem pregledu, bodo občinske skupnosti socialnega skrbstva združevale sredstva po enotni (evidenčni) stopnji od osebnega dohodka delavcev v občini, ki jo za vsako leto določi skupščina te skupnosti. Skupnost socialnega skrbstva Slovenije do konca januarja za tekoče leto sporoči občinskim skupnostim socialnega skrbstva nominalne zneske obveznosti združevanja sredstev za skupni program.
Če skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije ugotovi, da posamezne naloge niso bile uresničene v obsegu, kvaliteti in pod pogoji, določenimi s tem planom ter na njegovi podlagi sklenjenimi samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela, ali pa so bile naloge izpolnjene z manj sredstev, kot so bila predvidena s finančnim načrtom, poračuna neporabljena združena sredstva v naslednjem letu.
20
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo sproti spremljaj a uresničevanje naloge iz tega plana in o tem obveščala občinske skupnosti socialnega skrbstva vsaj enkrat na leto.
Odbor za samoupravni nadzor Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije bo sproti spremljal zlasti uresničevanje zakonsko zagotovljenih pravic socialnega skrbstva v SR Sloveniji in izpolnjevanje nalog skupnega programa v republiki.
21
Če Skupnost socialnega skrbstva Slovenije ugotovi, da tega plana navkljub dopolnilnim ukrepom ni mogoče uresničiti, sprejme spremembe ali dopolnitve tega plana v skladu z ugotovljenimi realnimi možnostmi in pogoji ter po postopku, ki velja za njegov
sprejem. Skupščina te skupnosti oceni pogoje za spremembe ali dopolnitve tega plana.
22
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je pristojna tudi za avtentično razlago določb tega plana.
23
Sestavina tega plana so tudi priloge I., II. in III.
24
Ta plan se objavi v Uradnem Usu SRS in se uporablja od 1. januarja 1981. leta dalje.
St. 19-3'43-81/5
Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije
Dolfka Boštjančič 1. r.
Pregled sredstev skupnega programa Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v letih 1981—1985
V cenah 1980 (v tisoč din)
d . " S	haloga	1981	1982	1983	1984	1985 t	Skupaj 1981—1985
1. Naložbe skupnega pomena	11.600	40.600	40.600	12.760	5.800	111.360
Od tega:						
— zavod za varstvo in delovno usposabljanje otrok in mladostnikov	11.600	40.600	40.600			92.800
— za pripravo strokovnih podlag zavoda za resocializacijo alkoholikov				6.960		6.960
— za pripravo strokovnih podlag zavoda						
za duševno manj razvite odrasle osebe	—	—	—	5.800	5.800	11.600
2. Oskrba Oseb neznanega prebivališča v za-						
vodu Hrastovec — Trate	350	362	375	387	401	1.875
3. Sofinanciranje programov Romov	981	1.015	1.051	1.087	1.125	5.259
4. Financiranje prevoza slepih, ki potrebuje-						
jo spremstvo	743	769	794	822	852	3.980
5. Sofinanciranje mladinskega sprejemališča						
za begavce	841	871	900	931	964	4.507
6. Raziskave na področju socialnega skrbstva	560	560	560	560	560	2.800
7. Sofinanciranje društev in družbenih organizacij, ki delujejo na ravni republike	326	337	343	360	343	1.714
8. Sofinanciranje mladinskih delovnih akcij	436	450	465	479	494	2.324
9. Sofinanciranje publikacije »Naš delavec«						
in revije »Naša žena«	398	398	400	400	401	1.997
10. Sredstva za SLO in družbeno samozaščito	97	97	97	97	98	486
11. Sredstva za delo samoupravnih organov						
Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije	1.374	1.422	1.471	1.522	1.573	7.362
12. Sredstva za delovanje strokovne službe Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije	4.585	4.785	5.003	1 5.232	5.525	25.130
13. Sredstva za druge nujne nepredvidene naloge v višini 2 odstotka vrednosti skupne-						
.ga programa	909	917	764	541	424	3.555
Skupaj od zap. št 2 do zap, št. 13	11.600	11.983	12.228	12.418	12.760	60.989
Skupaj sredstva skupnega programa	23.200	32.583	52.828	25.178	18.560	172.349
752.
Na podlagi prvega odstavka 62. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije, dne 22. oktobra 1980 sprejela
PRAVILNIK
o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic
1.	člen
S tem pravilnikom določajo delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih
pravic, ki jih imajo na podlagi zakona, statuta ali drugega splošnega akta v občinski skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu: skupnosti).
Postopek, ki ga določa ta pravilnik, uporabljamo tedaj, ko ugotavljamo posamezne obveznosti ali dolžnosti občanov in ko ni določeno drugače v zakonu, statutu ali drugem samoupravnem splošnem aktu skupnosti.
Po določbah tega pravilnika se ugotavljajo dejstva, na katerih temeljijo posamezne pravice občanov v skupnosti, če ni določen način ugotavljanja posameznih dejstev s posebnimi predpisi.
2.	člen
V postopku za uveljavljanje pravic občanov sodelujejo strokovni delavci službe skupnosti, ki vodijo
pripravljalni postopek in opravljajo druga dejanja in opravila v skladu s tem pravilnikom, zakonom, statutom ali z drugim samoupravnim splošnim aktom.
3.	člen
O zadevah iz 1. člena tega pravilnika odloča in izdaja posamezne sklepe komisija za uveljavljanje pravic (v nadaljnjem besedilu: komisija).
II.	NAČELA, KI VELJAJO V POSTOPKU
4.	člen
Komisija in delavci strokovne službe (v nadaljnjem besedilu: delavci), ki sodelujejo pri uveljavljanju in varstvu pravic občanov v skupnosti, vodijo postopek oziroma odločajo po zakonu, statutu, pravilniku in drugih splošnih aktih skupnosti (načelo zakonitosti).
5.	člen
V	postopku je potrebno ugotoviti 'resnično stanje in vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno sprejemanje ter uveljavljanje ugotovitev in sklepov o uresničevanju in varstvu pravic občanov (načelo materialne resnice).
6.	člen
Komisija, ki vodi postopek, in delavec, ki sodeluje v. postopku, morata ves čas postopka skrbeti, da morebitna nevednost ali nepoučenost občana o njegovih pravicah ne pomenita ovire ali nista v škodo pri uveljavljanju pravic, ki jih ima občan po zakonu, statutu in drugih splošnih aktih skupnosti.
Komisija in delavec sta dolžna v postopku sproti opozarjati občana na vse denarne in materialne pravice, čeprav jih le-ta izrecno ne uveljavlja (načelo pomoči občanu v postopku).
7.	člen
Postopek je potrebno voditi hitro, s čimmanj širni stroški, vendar tako, da je zagotovljena pravilna ugotovitev dejanskega stanja in zakonita odločitev (načelo ekonomičnosti).
8.	člen
Postopek v skupnostih teče v slovenskem jeziku, v slovenskem jeziku pa mora biti izdana tudi pismena odločitev. Pripadnikom jugoslovanskih narodov in narodnosti je potrebno omogočiti, da v svojem jeziku spremljajo postopek. O pravici do uporabe svojega jezika je potrebno občana seznaniti ob uvedbi postopka. Ce občan odkloni to pravico, mora dati pismeno izjavo o tem.
V	skladu s statutom občine teče postopek na območju občin Izola, Koper in Piran bodisi v slovenskem bodisi v italijanskem jeziku, na območju občin Lendava in Murska Sobota pa v slovenskem ali madžarskem jeziku. Na območjih teh občin veljajo tudi za izdajo pismenih odločitev določila statuta občin o uporabi jezika (načelo uporabe jezika).
9.	člen
Komisija, ki vodi postopek in delavci, ki sodelujejo v postopku, morajo ves čas, ko teče postopek, zagotavljati učinkovito uresničevanje pravic in interesov občana (načelo učinkovitosti).
10.	člen
Občanu je ves čas postopka zagotovljen enakopraven in aktiven položaj pri ugotavljanju dejstev in okoliščin, ki so pomembna za ugotovitev pravic in za odmero ustrezne denarne in materialne dajatve na podlagi ugotovljene pravice.
Pred odločitvijo o pravici je potrebno občanu omogočiti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za ugotovitev pravice, razen v primerih, ko odločitev temelji v celoti na dejstvih in okoliščinah, ki so bila že poprej ugotovljena s pravnomočno odločitvijo, ali če so v celoti sprejete navedbe občana (načelo sodelovanja v postopku).
11.	člen
Komisija vodi postopek in odloča samostojno v mejah pravic, ki jih določajo zakon, ta pravilnik, statut in samoupravni splošni akti skupnosti (samostojnost pri odločanju).
12.	člen
Komisija na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj po opravljenem postopku, v katerem je bil občanu zagotovljen enakopraven in aktiven položaj, presodi, katera dejstva so dokazana (načelo presoje dokazov).
13.	člen
Občan, ki ni zadovoljen z izdano ugotovitvijo, da pripombe na ugotovitev v roku 30 dni od prejema ugotovitve. Pripombe na pristojno komisijo lahko da občan tudi tedaj, če mu ugotovitev ni bila vročena v roku enega meseca od dneva, ko je skupnost prejela zahtevo, oziroma v roku, ki ga je v utemeljenih primerih komisija skupnosti posebej določila in sporočila občanu (načelo varstva pravice).
14.	člen
Ce občan ni zadovoljen s sklepom, izdanim na pripombo, lahko v roku 30 dni od prejema sklepa uvelj-.vlja sodno varstvo pri posebnem sodišču združenega dela. Sodno varstvo lahko zahteva tudi tedaj, če o zahtevi na pripombo ni bilo odločeno v roku enega meseca od prejema zahteve oziroma v roku, ki je bil v utemeljenih primerih posebej določen in sporočen občanu (načelo sodnega varstva).
15.	člen
Ugotovitev, proti kateri ni bila vložena pripomba v določenem roku, oziroma sklep, izdan na pripombo, proti kateremu ni bilo uveljavljeno sodno varstvo, v roku določenem z zakonom, je mogoče spremeniti ali razveljaviti samo v primeru in na način, kot to določa zakon, statut, drug samoupravni splošni akt skupnosti ali ta pravilnik (načelo pravnomočnosti).
III.	SPREJEM ZAHTEVKA IN UVEDBA POSTOPKA
16.	člen
Postopek za uveljavljanje denarnih in material^ nih pravic se uvede na zahtevo občana oziroma druge fizične ali pravne osebe.
Postopek za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic je uveden, ko skupnost prejme zahtevo iz prvega odstavka tega člena.
Zahteva za uvedbo postopka za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic in vse poznejše vloge je mogoče vložiti pismeno ali dati pri skupnosti ustno na zapisnik.
Pristojnost se določa po sedežu temeljne ali enovite organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti delavca, po sedežu opravljanja samostojne dejavnosti, po kraju kjer je občan dosegel pravico do pokojnine, ali po kraju stalnega prebivališča, če občan nima statusa delavca ali delovnega človeka oziroma upokojenca.
O sporih zavoljo pristojnosti skupnosti dokončno odločajo komisije za uveljavljanje pravic tistih občinskih skupnosti otroškega varstva, ki so dale povod za spor.
17.	člen
Strokovna služba skupnosti mora občanu omogočiti, da svoje zahtevke in predloge izpove na zapisnik. Takšna možnost mora biti zagotovljena vsak delavnik, mogoče pa jo je omejiti na določen čas.
Občan ima pravico zahtevati od delavca strokovne službe, ki mu je izročil zahtevek ali vlogo, pismeno potrdilo o tem, da je zahtevek oziroma vlogo vložil pri strokovni službi skupnosti. Delavec strokovne službe skupnosti na zahtevo občana izda potrdilo z navedbo datuma prevzema in oznake, pod katero teče obravnava zahtevka.
18.	člen
Ce delavec, ki sodeluje v postopku, ugotovi, da za reševanje zahtevka ali vloge ni pristojna skupnost, ju takoj odstopi pristojni organizaciji, skupnosti ali organu in o tem pismeno obvesti občana.
IV.	STROKOVNA OBDELAVA ZAHTEVKA
19.	člen
Delavec, ki sodeluje v postopku, mora ugotoviti, ali je zahtevek potrebno dopolniti. O pomanjkljivosti, nepopolnosti ali nerazumljivosti zahtevka mora biti obveščen občan, ki mu je potrebno dati primeren rok, da odpravi pomanjkljivosti bodisi pismeno ali s pojasnilom na zapisnik.
Ce je zahtevek popoln oziroma dopolnjen v skladu s prejšnjim odstavkom, oceni delavec, ki sodeluje v postopku, ali je predlog utemeljen v skladu z zakonom, statutom ali z drugim splošnim aktom skupnosti. Hkrati presodi, ali zbrana dokazila zadoščajo za ugotovitev občanove pravice.
20.	člen
Postopek se začasno prekine, če se izkaže, da občan ni opravilno sposoben in ne more uspešno uveljavljati svojih pravic. O tem je potrebno obvestiti pristojni organ, ki določi zakonitega zastopnika.
Med začasno prekinitvijo postopka po prejšnjem odstavku tega člena se ugotavljajo dejstva in opravljajo dejanja, pri katerih ni potrebno sodelovanje občana.
21.	člen
Ce je občan vložil več zahtevkov hkrati, vse ali nekatere pa je možno združiti v skupen postopek, je delavec, ki sodeluje v postopku, to dolžan storiti.
Združitev več zahtevkov v skupen postopek je možna, če je glede na naravo zahtevkov, možno izdati skupen sklep ali ugotovitev in če je taka združitev smotrna.
22.	člen
Ce komisija zasledi na vprašanje, ki ga je potrebno rešiti, da bi bilo mogoče odločiti o zahtevi, to vprašanje pa je samostojna pravna celota in sodi v pristojnost sodišča ali katerega izmed drugih organov (predhodno vprašanje), ga obravnava in reši sama ali pa prekine postopek, dokler ga dokončno ne reši sodišče ali pristojni organ. O prekinitvi izda komisija sklep, proti kateremu je možno zahtevati sodno varstvo.
Postopek je potrebno prekiniti, če predhodno vprašanje zadeva kaznivo dejanje, obstoj zakonske zveze, ugotovitev očetovstva ali če tako določajo zakon, statut oziroma drug splošni akt skupnosti.
23.	člen
Občan lahko med postopkom svoj zahtevek spreminja, razširja, dopolnjuje ali umakne. Umik zahtevka je možen le, če to ni v škodo otroka, za katerega občan uveljavlja materialne oziroma denarne pravice.
24.	člen
Pred izdajo ugotovitve po 34. členu tega pravilnika mora delavec, ki sodeluje v postopku, zbrati vsa dokazila ter ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembna za ugotovitev posamezne materialno ali denarne pravice.
Razgovore z občanom in zaslišanje prič opravi delavec, ki sodeluje v postopku. Ce to ne bi bilo racionalno, lahko opravi to dejanje po poprejšnjem zaprosilu tudi delavec katerekoli skupnosti ali organizacije.
25.	člen
Ce občan svojemu zahtevu ni priložil dokazil o zatrjevani pravici, mora delavec, ki sodeluje v postopku, zbrati potrebna dokazila po uradni poti in v sodelovanju z občanom.
Od občana je mogoče zahtevati, da predloži dokazila, ki jih skupnost sama ne more zbrati; če občan v primerno določenem roku ne predloži dokazil, mu skupnost izda ugotovitev na podlagi dokazil, ki jih je predložil, in tistih, ki jih je lahko skupnost sama zbrala.
26.	člen
Ce je za ugotovitev materialne ali denarne pravice potrebno izvedensko mnenje, ga preskrbi delavec, ki-sodeluje v postopku.
27.	člen
Ce delavec, ki sodeluje v postopku, oceni, da občanova zahteva ni utemeljena ali ni utemeljena v celoti, mora o tem obvestiti občana in mu določiti primeren rok, da se o oceni izreče ali da svoj zahtevek spremeni, dopolni oziroma zanj ponudi dopolnilna dokazila.
O oceni iz prejšnjega odstavka je potrebno občana obvestiti pismeno, če pa je smotrno, ga je potrebno povabiti na razgovor. O razgovoru se vodi zapisnik, v katerem morajo biti predvsem izjave občana.
Ce občan ne odgovori na obvestila po prejšnjih odstavkih ali ne more ponuditi novih dokazil, skupnost obravnava zadevo na podlagi zbranih dokazil.
28.	člen
Delavec, ki sodeluje v postopku, zbere vsa potrebna dokazila. Na podlagi zbranih dokazil pripravi vse potrebno za izdajo ugotovitve Ce je bila na ugotovitev dana pripomba, pripravi poročilo za komisijo, da le-ta nato izda sklep.
V.	IZVEDENSKA MNENJA
29.	člen
Za ugotovitev pravic do povečane denarne pomoči težje telesno ali duševno prizadetemu otroku je potrebno izvedensko mnenje:
—	strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	dispanzersko-pediatrične službe ali ustrezne specialistične klinike,
—	invalidske komisije Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
V spornih primerih daje izvedensko mnenje strokovni kolegij pediatrične klinike v Ljubljani.
30.	člen
Za ugotovitev dejstva, da ima otrok edinega hranilca, ker eden od roditeljev ni zmožen za samostojno življenje in delo ter nima sredstev za preživljanje, je potrebno izvedensko mnenje invalidske komisije Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
31.	člen
Za ugotovitev dejstva, da otrok potrebuje skrb-nejšo in daljšo nego, je potrebno izvedensko mnenje ustrezne zdravniške komisije.
32.	člen
Izvedensko mnenje da izvedenski organ na podlagi zbrane medicinske dokumentacije ali druge dokumentacije, in to praviloma na podlagi neposrednega pregleda otroka oziroma roditelja, če gre za to, da je eden od roditeljev edini hranilec otroka.
33.	člen
Pri dajanju izvedenskega mnenja upoštevajo izvedenci določila zakona, tega pravilnika, statuta in drugih splošnih aktov skupnosti.
VI.	NAČIN REŠEVANJA ZAHTEVKA
34.	člen
Če pri ugotavljanju materialne ali denarne pravice niso sporna ugotovljena dejstva in je v celoti sprejet predlog občana oziroma v primeru iz drugega odstavka 25. člena tega pravilnika, skupnost izda občanu ugotovitev, v kateri na podlagi dejstev ugotovi njegovo denarno ali materialno pravico.
Ugotovitev podpiše pooblaščeni delavec.
35 člen
Ce občan ni zadovoljen z ugotovitvijo iz 34. člena tega pravilnika, lahko da nanjo pripombo.
Ce je občanova pripomba na ugotovitev utemeljena, skupnost izda novo ugotovitev. Ce pripomba ni sprejeta, izda komisija sklep na podlagi določb tega pravilnika.
36.	člen
Utemeljene pripombe na ugotovitev, dane v roku 30 dni od prejema ugotovitve, se upoštevajo za ves tisti čas, ki je z ugotovitvijo določen.
Ce prejem ugotovitve ni izkazan, pa od prvega izplačila oziroma nakazila ni minilo več kot 30 dni, ima pripomba enak učinek kot v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena.
Pripombe, dane po izteku 30 dni, določenem v prvem in drugem odstavku tega člena, učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile pripombe dane.
Ugotovitev, na katero ni bilo pripomb v roku 30 dni, lahko strokovna služba skupnosti razveljavi ali spremeni z novo ugotovitvijo le pod pogoji, ki veljajo za spremembo dokončnega sklepa.
37.	člen
Na novo ugotovitev lahko da občan pripombo ali zahteva izdajo sklepa.
Če pripomb ni mogoče v celoti sprejeti, je strokovni delavec dolžan zadevo odstopiti komisiji najpozneje v roku 15 dni.
Ugotovitev po določbah 34., 35. in 36. člena tega pravilnika izda strokovna služba skupnosti.
38.	člen
Če o zahtevku ni mogoče odločiti po določbah 34. člena in drugega odstavka 35. člena tega pravilnika, izda komisija sklep.
VII.	DELO KOMISIJE ZA UVELJAVLJANJE
PRAVIC
39.	člen
Dokaze, za ugotovitev pravice in odmero denarne dajatve po občanovi zahtevi zbere in strokovno obdela delavec, ki sodeluje v postopku (pripravljalni postopek).
40.	člen
Če delavec, ki sodeluje v postopku, oceni, da zahteva ni utemeljena pred koncem pripravljalnega postopka povabi občana na razgovor ali pa ga pismeno seznani z razlogi, zaradi katerih po njegovi sodbi zahtevek ni utemeljen. Določi mu tudi rok v katerem se mora o tej sodbi izreči.
Na razgovoru po prejšnjem odstavku lahko občan predloži nove dokaze, dopolni ali spremeni svoj zahtevek ali ga umakne.
O razgovoru po prejšnjem odstavku mora delavec sestaviti zapisnik.
41.	člen
Komisija oceni zbrane dokaze ter na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega posebej in vseh skupaj ter na,podlagi uspeha celotnega postopka ugotovi, katera dejstva je mogoče šteti za dokazana, pri čemer upošteva, s katerimi ugotovitvami in ocenami se občan ni strinjal v pripravljalnem postopku.
42.	Člen
Komisija oceni izvedensko mnenje. Če izvedensko mnenje ni popolno, razumljivo in prepričljivo obrazloženo, lahko zahteva dopolnitev ali novo mnenje iste oziroma druge izvedenske institucije.
43.	člen
Če komisija ne more Izdati sklepa o vseh občanovih zahtevah, lahko izda skep le o tistih delih, za katere to lahko stori. V takšnem sklepu mora biti izrecno navedeno, o katerih zahtevah oziroma delih zahteve bo kasneje izdan poseben sklep. V obrazložitvi mora biti tudi navedeno, zakaj niso bile obravnavane vse zahteve in kdaj bo predvidoma izdan poseben sklep.
Če občanov zahtevek ni razumljiv ali je tako pomanjkljiv, da o njem ni mogoče odločiti, občan pa v določenem roku ni odpravil pomanjkljivosti, komisija s sklepom ugotovi, da o zahtevku ni mogoče odločiti.
44.	člen
Če predsednik komisije oceni, da bi moral biti navzoč pri obravnavi zahteve tudi občan, mu sporoči dan in uro, ko bo komisija obravnavala njegovo zahtevo.
Če je občan navzoč pri delu komisije, ima pravico aktivno sodelovati pri razčiščevanju sporne zadeve, ne prisostvuje pa seji komisije, ko le-ta sprejema odločitev. •
45.	člen
Če komisija oceni, da zbrani dokazi ne zadoščajo ali da posamezna dejstva ali okoliščine niso dovolj razčiščena, zahteva nove dokaze.
Komisija zahteva dopolnitev postopka, ko oceni in ugotovi, da postopek ni bil popoln in da je to dejstvo lahko vplivalo na ugotovitev. Postopek dopolni tudi tedaj, če so v zahtevi navedena takšna dejstva in dokazi, zaradi katerih bi bila lahko ugotovitev drugačna. Dopolnitev po tem odstavku opravi delavec, ki sodeluje v postopku.
Po dopolnitvi postopka po prejšnjem odstavku komisija izda sklep.
46.	člen
O delu komisije se vodi zapisnik, iz katerega mara biti razvidno, katero zadevo je obravnavala, katera dejanja je opravila, na kakšen način in kakšna je bila njena odločitev.
47.	člen
Komisija obravnava pripombe. Če ugotovi, da je ugotovitev v skladu z zakonom, statutom in z drugimi splošnimi akti skupnosti, stvarno stanje pa pravilno in popolno ugotovljeno, izda sklep, v katerem zavrne pripombe kot neutemeljene.
Komisija zavrne pripombe tudi tedaj, ko ugotovi, da so bile v postopku o ugotovitvi sicer pomanjkljivosti, ki pa niso vplivale na ugotovitev stanja in na pravilnost ugotovitve, pa tudi tedaj, ko ugotovi, da je ugotovitev sicer po svoji vsebini pravilna, vendar zmotno utemeljena in obrazložena. Komisija s sklepom popravi zmotno utemeljitev in obrazložitev.
48.	člen
Če komisija ugotovi, da so bila v postopku pri strokovni službi obravnavana nepopolna ali zmotno ugotovljena dejstva ali pa je bil postopek tako nepopoln, da je to lahko vplivalo na ugotovitev o zadevi,
da ugotovitev ni jasna ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek bodisi sama ali za to zadolži strokovnega delavca, ki je izdal ugotovitev.
Po dopolnitvi po prejšnjem odstavku lahko komisija:
1.	odpravi ugotovitev in izda sklep o zadevi,
2.	odpravi ugotovitev in zadevo vrne strokovni službi v ponoven postopek,
3.	zavrne zahtevo kot neutemeljeno.
V	primeru iz druge točke prejšnjega odstavka se je strokovna služba dolžna ravnati po napotkih komisije. Komisija se ravna po 2. točki drugega odstavka tega člena samo tedaj, ks sama ne more dopolniti postopka.
49.	člen
Če komisija pri oceni zahteve ugotovi, da so bili v prerekani ugotovitvi zmotno presojeni dokazi, da je bila na podlagi pravilno ugotovljenih dejstev izdana nepravilna ugotovitev ali da je bil nepravilno uporabljen predpis, odpravi ugotovitev in sama reši zadevo.
50.	člen
Občan lahko zahteva izdajo sklepa zavoljo tega, ker v določenem roku ni dobil ugotovitve. Komisija ugotovi razloge, zaradi katerih ugotovitev ni bila izdana. Če komisija ugotovi, da ugotovitev ni bila izdana pravočasno zavoljo objektivnih razlogov ali po krivdi občana, s sklepom določi, da strokovna služba v roku enega meseca reši zadevo ter ugotovitev vroči občanu.
V	primeru iz prejšnjega odstavka tega člena lahko reši zadevo. komisija na podlagi že zbranega dokaznega gradiva ali po dopolnitvi postopka. O odločitvi izda sklep, ki je dokončen, proti njemu pa je mogoče uveljavljati sodno varstvo.
51.	člen
Komisija lahko s sklepom odpravi, razveljavi ali spremeni tudi posamezne dele ugotovitve, če pripomba zadeva le določlne dele ugotovitve.
52.	člen
če občan ni zadovoljen s sklepom komisije, lahko v roku 30 dni po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pri posebnem sodišču združenega dela.
VIII.	SPREMEMBA UGOTOVITVE OZIROMA SKLEPA V NOVEM POSTOPKU
j	53. člen
Ugotovitev, na katero ni več mogoče dati pripombe, ter sklep, proti kateremu ni več mogoče zahtevati sodnega varstva, je mogoče razveljaviti ali spremeniti z novo ugotovitvijo oziroma z novim sklepom, izdanim v novem postopku:
1.	če so bila odkrita nova dejstva, ki vplivajo na denarno ali materialno pravico, ki so nastala po izdaji ugotovitve oziroma sklepa;
2.	če je bilo o katerem izmed pravnih vprašanj kasneje zavzeto stališče, ki je ugodnejše za pravice;
3.	če je bil s prejšnjo ugotovitvijo oziroma sklepom očitno prekršen materialni zakon v škodo denarnih in materialnih pravic;
4.	če so bila, potem ko je bila izdana ugotovitev oziroma sklep, proti kateremu zavoljo pretečenega
roka ni več možno dati pripomb oziroma zahtevati sodnega varstva, odkrita nova dejstva ali pa je mogoče pridobiti in uporabiti nove dokaze, ki bi lahko sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne rešitve, če bi bili ti navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Če skupnost izda ugotovitev oziroma sklep po
1.	do 4. točki iz prejšnjega odstavka, se za odločitev uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka.
Postopek po prvem odstavku se začne na predlog občana ali uradno, in sicer v primerih iz 1., 2. in 3. točke ne gleije na roke, v primeru iz 4. točke prvega odstavka pa najdlje v roku petih let, potem ko je bila izdana ugotovitev oziroma sklep.
Po prejšnjih odstavkih je mogoče odločiti od prvega naslednjega meseca po predloženi zahtevi, če je občan predlagal spremembo ali razveljavitev, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji nove ugotovitve oziroma sklepa, če je bil postopek uradno uveden.
Za odločanje v novem postopku po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka je pristojna skupnost, ki je izdala zadnjo ugotovitev oziroma sklep, ki naj bi ga razveljavili ali spremenili.
54.	člen
Ugotovitev oziroma sklep, izdan po tem pravilniku, proti kateremu ni več mogoče uveljavljati sodnega varstva, je mogoče razveljaviti ali spremeniti s privolitvijo občana, ki je na podlagi ugotovitve oziroma sklepa pridobil ali uveljavil denarno ali materialno pravico, če to ni v nasprotju z zakonom, statutom ali drugim splošnim aktom skupnosti ter socialistični morali in če s tem niso kršene pravice koga drugega, ki ni privolil v spremembo.
Postopek po prejšnjem odstavku se začne na zahtevo občana ali po uradni poti.
Sprememba sklepa po tem členu ima učinek za naprej, in sicer od prvega dne naslednjega meseca, ko je občan predložil zahtevo, pri uradno začetem postopku pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji novega sklepa.
Komisija skupnosti mora sprejeti zahtevo občana, če ugotovi, da je bil očitno prikrajšan v svoji pravici.
Za odločanje po tem členu je pristojna skupnost, ki je izdala zadnjo ugotovitev oziroma sklep, ki se naj z novo ugotovitvijo oziroma sklepom razveljavi ali spremeni.
IX.	POPRAVA OČITNIH POMOT V UGOTOVITVI ALI SKLEPU
55.	člen
V izdani ugotovitvi, sklepu ali v njunih overjenih prepisih je mogoče vsak čas popraviti pomote v imenih in številkah, strojepisne ali računske ter druge očitne pomote. Popravek pomote učinkuje od dneva, od katerega učinkuje popravljena ugotovitev ali sklep.
Pomoto popravi pooblaščeni strokovni delavec, če gre za ugotovitev, če pa gre za sklep, pa komisija, ki ga je izdala.
Odgovornost za škodo, ki je nastala v skupnosti zaradi računskih in drugih očitnih pomot, ter povračilo
škode je potrebno presojati po določilih statuta in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
X.	NADOMESTNA UPORABA ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU
56.	člen
V postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic v skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku če posamezna vprašanja niso drugače urejena s tem pravilnikom in samoupravnim splošnim aktom skupnosti.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57.	člen
Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela, je potrebno v dokončnih posamičnih aktih skupnosti v pravnem pouku občana izrecno opozoriti, pri katerem krajevno pristojnem sodišču združenega dela lahko uveljavlja sodno varstvo svoje pravice.
58.	člen
Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela, občani uveljavljajo sodno varstvo pri splošnih sodiščih združenega dela.
59.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se začne 1. januarja 1981. leta.
St. 193-1/79-80
Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije
Marjeta Potrč 1. r.
OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
753.
Na podlagi 4. točke 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne SIS za ptt promet Ljubljana, 61. člena statuta Območne SIS za ptt promet ter dosežene večine s strani uporabnikov in izvajalcev ptt storitev, in sicer posebej delavcev OZD in občanov in delovnih ljudi KS, je skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana, na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana Območne SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981—1985
1.	Skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana je na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 ugotovila, da je samoupravni sporazum o temeljih plana Območne SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981 do 1985, objavljen v Gospodarskem vestniku, št. 46, dne 27. novembra 1980, sklenjen.
2.	Na podlagi posredovanih pristopnih izjav in poročil izvršnih svetov skupščin občin je sprejelo sa-
moupravni sporazum o temeljih plana 54,9 odstotka krajevnih skupnosti ter 54,8 odstotka TOZD, OZD, DS in drugih samoupravnih skupnosti s področja gospodarstva.
Z uveljavitvijo ugotovljenega sklepa so dani pogoji izpolnjevanja določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt zmogljivosti Republiške SIS ptt prometa Slovenije in dogovorov o temeljih družbenih planov občin in mesta ter dogovora o medobčinskem sodelovanju.
3.	Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-3-OSIS
Ljubljana, dne 24. marca 1981.
Predsednik
skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
754.
Na podlagi 31., 32. in 35. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne SIS za ptt promet Ljubljana in 20. člena statuta Območne SIS za ptt promet Ljubljana je skupščina na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 sprejela na ločenem glasovanju v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev
SKLEP
o sprejetju srednjeročnega plana poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa in kapacitet na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981—1985
1.	Skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana je sprejela na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 srednjeročni plan poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa in kapacitet na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981—1985.
2.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
*
St. 10-3-OSIS
Ljubljana, dne 24. marca 1981.
Predsednik
skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
755.
Na podlagi 31., 32. in 35. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne SIS za ptt promet Ljubljana in 20. člena statuta Območne SIS za ptt promet Ljubljana je skupščina na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 sprejela po ločenem glasovanju v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev
SKLEP
o sprejetju plana razvoja poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa in kapacitet na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana za leto 1981
1.	Skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana je sprejela na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 plan razvoja poštnega, telegrafskega in telefonsKega
prometa in kapacitet na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana za leto 1981.
2.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-3-OSIS
Ljubljana, dne 24. marca 1981.
Predsednik
skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana	•«
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
756.
Na podlagi tretjega odstavka 41. člena in 24. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), šeste alinee 12. člena zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za poštni, telegrafski in telefonski promet (Uradni list SRS, št. 34/75) in prve alinee 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981—1985 je skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana na 2. zasedanju dne 24. marca 1981 sprejela
SKLEP
o oblikovanju in načinu zagotavljanja sredstev v višini 20 odstotkov vrednosti telefonskega impulza za obdobje 1981—1985
1.	Uporabniki ptt storitev, bodo zagotavljali sredstva v višini 20 odstotkov vrednosti telefonskega impulza zaradi zagotovitve izboljšanja regionalne, republiške, državne in mednarodne mreže.
2.	Pri sedanji ceni telefonskega impulza (0,70 din) znaša 20 odstotkov vrednosti 0,15 din, tako znaša skupna cena telefonskega impulza 0,85 din.
3.	0,15 din predstavlja del cene, s katerim se spodbuja razvoj ptt prometa in se izkazuje na račun za opravljene ptt storitve posebej.
4.	Sredstva v višini 0,15 din vrednosti telefonskega impulza se zbirajo na prehodnem računu ptt podjetja. S prehodnega računa se zbrana sredstva tekoče prenakazujejo na račun Območne SIS za ptt promet Ljubljana in uporabljajo za namene, določene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja ptt prometa.
5.	Obveznost zagotavljanja 0,15 din od telefonskega impulza velja za vse uporabnike ptt storitev in se poravna s plačilom za opravljene storitve, ki predstavlja njegov sestavni del. Celotni plačani račun za opravljanje storitve bremeni materialne stroške uporabnikov družbenih sredstev.
6.	Ta sklep velja osmi dan po objavi, uporablja pa se od tedaj, ko ga potrdi Skupnost za cene SR Slovenije.
St. 10-3-OSIS
Ljubljana, dne 24. marca 1981.
Predsednik
skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
757.
Na podlagi 4. in 6. alinee 12. člena zakona o SIS ptt prometa, 5., 6. in 7. točke 11. člena ter 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne SIS za ptt promet Ljubljana, 2. alinee 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Območne SIS za ptt promet Ljubljana za obdobje 1981—1985 ter ugotovitvenega sklepa 2. zasedanja skupščine Republiške SIS ptt prometa Slovenije z dne 24. decembra 1980 je sprejela skupščina Območne SIS za ptt promet Ljubljana na 2. zasedanju dne 24. marca 1981
SKLEP
o določitvi višine sorazmernega deleža vrednosti novega naročniškega telefonskega priključka v letu 1981
1.	Določi se, da znaša na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana od enoletne vrednosti 71.500 din izgradnje novega naročniškega telefonskega priključka v letu 1981 v Sloveniji enotna 30 odstotna višina sorazmernega deleža vrednosti novega telefonskega priključka 21.500 din. Sorazmerni delež vrednosti izgradnje, novega telefonskega priključka je enoten na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana.
2.	Sorazmerni delež vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka kot dogovorjeno ceno za raz-
voj, plača nov telefonski naročnik na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana samo enkrat.
3.	Skupščina pooblašča izvršni odbor, da obravnava in spodbuja sproti krajevne skupnosti, ki gradijo krajevno telefonsko kabelsko omrežje po posebnih sporazumih. Pri sklepanju posebnih sporazumov oziroma pogodb se upoštevajo tudi prispevki krajanov v delu, materialu in drugem. Skupščina priporoča krajevnim skupnostim, TOZD, OZD, da pospešijo vnaprejšnje združevanje sredstev po posebnih sporazumih ter vnaprejšnje plačevanje sorazmernega deleža vrednosti izgradnje novega telefonskega priključka preko krajevnih skupnosti.
4.	Skupščina zadolžuje izvršni odbor Območne SIS za ptt promet Ljubljana, da v roku enega meseca poskuša zagotoviti del sredstev za komunalno opremljanje prostora in s tem omogočiti ustrezno zmanjšanje sorazmernega deleža oziroma dajanja popustov novim telefonskim naročnikom- za te primere.
5.	Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-3-OSIS
Ljubljana, dne 24. marca 1981.
Predsednik
skupščine Območne SIS za ptt promet Ljubljana
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
ORGAN! IH ORGANIZACIJE V OBČINI
758.
Na podlagi 5. in 20. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) so skupščine občin: Domžale na podlagi 235. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik Domžale, št. 4/79 in 7/80) na sejah zbora krajevne skupnosti dne 9. decembra 1980 in družbenopolitičnega zbora dne 8. 12. 1980, Grosuplje na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1980, Hrastnik na podlagi 194. člena statuta občine Hrastnik (Uradni vestnik Zasavje, št. 5/78) na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. decembra 1930, Kamnik na podlagi 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. novembra 1980, Kočevje na podlagi 125-člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, ži. 38/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. decembra 1980, Litija na podlagi 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. decembra 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1980, Ljubljana Bežigrad na podlagi 124. in 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. decembra 1980, Ljubljana Center na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1981, Ljubljana Moste-Polje na podlagi 186. člena statuta občine Ljub-
ljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78), na seji dr ržbenopolitičnega zbora dne 9. 12. 1980, seji zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 10. decembra 1980, Ljubljana Šiška na podlagi 181. in 189. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2,78) na seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti dne 27. januarja 1981 ter seji zbora združenega dela dne 10. februarja 1981, Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 115. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1981, Logatec na podlagi 133. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) na seji zbora združenega dela, zbora krjevnih skupnosti dne 12. decembra 1980, Ribnica na podlagi 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78) na seji zbora združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. decembra 1980, Trbovlje na podlagi 95. člena statuta občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavje, št. 1/75) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 2. decembra 1980, Vrhnika na podlagi 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. decembra 1980, Zagorje ob Savi na podlagi 200., 202. in 229. člena statuta občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavje, št. 3/74) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. januarja 1981 sprejele
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani
C:
1.	člen
V	prvem členu odloka o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 21/77) se število 126 nadomesti s številom 252.
2.	člen
V	tretjem členu istega odloka se število 12 nadomesti s številom 24 in število 6 nadomesti s številom 12.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 101-6/80-11
Domžale, dne 9. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič 1. r.
St. 111/1-79
Grosuplje, dne 17. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine < Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
St. 402-4/77
Hrastnik, dne 12. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Hrastnik
Franjo Krsnik, inž. 1. r.
St. 402-21/80
Kamnik, dne 28. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine
Kamnik
Slavko Ribaš, inž. 1. r.
St. 402-1/75-5/1
Kočevje, dne 9. februarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
St. 010-3/75
Litija, dne 23. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
St. OlO-i//a-1
Ljubljana, dne 8. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
St. 021-610/74
Ljubljana, dne 27. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r.
St. 010-2/80-01
Ljubljana, dne 19. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
St. 7-021-06/80
Ljubljana, dne 11. februarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Franc Dejak L r.
St. 021-66/80
Ljubljana, dne 28. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič L r.
St. 111-12/80
Logatec, dne 15. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Franc Godina 1. r.
St. 402 23-80-01
Ribnica, dne 8. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ribnica
Stane Kromar 1. r.
St. 7-1/78-SO
Trbovlje, dne 3. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Trbovlje
Henrik Pušnik 1. r
St. 1/1-016-1/80
Vrhnika, dne 17. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
St. 121-3/76-1
Zagorje ob Savi, dne 27. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Metod Malovrh, inž. 1. r.
759.
Na podlagi 9, člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38/74) so skupščine občin: Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Siska, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sprejele
DRUŽBENI DOGOVOR o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani
1.	člen
S tem družbenim dogovorom se občine, podpisniki tega družbenega dogovora zavezujejo, da bodo zagotovile sredstva za delo Sodišča združenenga dela v Ljubljani, s katerimi se zagotavlja materialna podlaga za delo sodišča ter pogoji za uresničevanje njegove funkcije.
2.	člen
Sredstva za delo sodišča se zagotavljajo v skladu s sprejetim programom dela, ovrednotenim v zahtevku (finančni načrt), ki ga sodišče predloži izvršnim svetom občin — podpisnic dogovora.
3.	člen
Podpisnice dogovora se sporazumejo, da zagotavlja vsaka oočina določen odstotek potrebnih sredstev, glede na število zaposlenih v občini v razmerju do skupnega števila zaposlenih na območju sodišča ter pripada zadev, pri čemer se obe osnovi enakomerno upoštevata, najmanjši prispevek posamezne občine pa je 1 %>.
Upoštevajoč v prvem odstavku določeni osnovi in merila prispevajo:
Občina	•/♦
Domžale	4,51
Grosuplje	2,03
Hrastnik	1,29
Kamnik	3,77
Kočevje .	2,96
Litija	1,52
Ljubljana Bežigrad	12,89
Ljubljana Center	28,69
Ljubljana Moste-Polje	12,18
Ljubljana Šiška	14,09
Ljubljana Vič-Rudnik	7,50
Logatec	1,02
Ribnica	1,08
Trbovlje	3,34
Vrhnika	1,56
Zagorje ob Savi	1,57
4. člen O zahtevku za odobritev sredstev za	delo sodišča
predhodno razpravlja in ga uskladi posebna komisija, ki jo sestavlja po en član vsake podpisnice.
5.	člen
V primeru bistvenih sprememb osnov iz 3. člena dogovora v posamezni občini, se na pobudo le-te lahko pristopi k ustreznim spremembam tega dogovora.
6.	člen
Družbeni dogovor začne veljati, ko ga sprejmejo vse podpisnice, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
Z uveljavitvijo tega dogovora preneha veljati družbeni dogovor o sofinanciranju Sodišča združenega dela, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15-705/75 in popravku št. 23/75.
SL 402-20/80-11
Domžale, dne 9. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Jernej Lenič 1. r.
St. 400-13/80
Grosuplje, dne 16. februarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
St. 021-4/74
Hrastnik, dne 12. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Hrastnik
Franjo Krsnik, inž. 1. r.
St. 402-21/80
Kamnik, dne 28. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
St. 402-1/75-5/1
Kočevje, dne 24. decembra 1980
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
St. 010-3/75-2
Litija, dne 12. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
St. 010-1/79-1
Ljubljana, dne 25. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
St. 021-101/74-01
Ljubljana, dne 27. januarja 1981.
,	Predsednik
Skupščine občine Ljubljana Center
Miroslav Samardžija 1. r
St. 010-2/80-01
Ljubljana, dne 19. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r.
St. 1-402-02/81-84/81 Ljubljana, dne 17. februarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r.
St. 402-16/80
Ljubljana, dne 28. januarja 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
St. 402-23/80
Logatec, dne 15. decembra 1980.
Predsednik'
Skupščine občine Logatec
Franc Godina, dipl. inž. 1. r.
Št. 402-23-80-01
Ribnica, dne 8. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Ribnica
Stane Kromar 1. r.
Št. 7-1/78-SO
Trbovlje, dne 2. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Trbovlje
Henrik Pušnik 1. r.
Št. 1/1-016-1/80
Vrhnika, dne 17. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
St. 021-3/76-1
Zagorje ob Savi, dne 27. novembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Metod Malovrh, dipl. inž. 1. r.
760.
Na podlagi določil 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 22. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981—1985, delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v skupnosti otroškega varstva občin in'mesta Ljubljane sprejemamo po delegatih v skupščinah občinskih in Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane
DOGOVOR
o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravic denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem dogovorom občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik (v nadaljevanju: občinske skupnosti) določamo enotne pogoje in merila ter kriterije, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju denarnih pomoči v občinah Ljubljane. Z dogovorom uresničujemo enako izvajanje denarnih pomoči vsem otrokom družin, ki uveljavljajo pravico do denarne pomoči ter pri tem združujemo sredstva preko Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana na osnovi medsebojne vzajemnosti in solidarnosti.
2.	člen
Pravico do denarnih pomoči ima vsak otrok, ki prebiva v območju občinskih skupnosti in otrok katerega roditelj ima na območju občinskih skupnosti
lastnost delavca ali delovnega človeka ob pogoju, da celotni dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada ne dosega višine dohodka na družinskega člana, ki je določen v sklepu o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih.
II.	UVELJAVLJANJE DENARNIH POMOČI
3.	člen
Denarno pomoč uveljavlja občan, ki otroka dejansko preživlja. Pravico do denarne pomoči lahko ob določenih pogojih uveljavi tudi otrok sam ali skupnost socialnega skrbstva.
4.	člen
Denarno pomoč se uveljavi s predložitvijo zahtevka (izjava o dohodku) pri:
—	temeljni oziroma enoviti organizaciji združenega dela, delovni skupnosti oziroma organu pri katerem občan združuje delo;
—	službi skupnosti za zaposlovanje, če je občan, ki je uveljavljal denarno pomoč brezposeln in
—	neposredno pri Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana, Službi za denarne pomoči otrokom Ljubljana, Miklošičeva 24, ali pri drugi posebej pooblaščeni strokovni službi.
Prevzemnik zahtevka, določen v prvi in drugi alinei prejšnjega odstavka, opremi zahtevek za uveljavitev denarne pomoči z žigom oziroma štampiljko ter s podpisom pooblaščenega delavca s pripisom datuma. Po evidentiranju zahtevka le-tega posreduje prevzemnik v- roku 3 dni Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana, strokovni službi za denarne pomoči otrokom, Ljubljana, Miklošičeva 24. Datum evidentiranja se šteje kot dan vložitve zahtevka.
5.	člen
Pravico do denarne pomoči se za novorojenega otroka lahko uveljavi največ za tri mesece nazaj, pri tem se ne šteje mesec v katerem je bil zahtevek vložen. V vseh drugih primerih se pravica do denarne pomoči uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
III.	POGOJI, MERILA IN KRITERIJI ZA UVELJAVITEV PRAVICE DO DENARNIH POMOČI
6.	člen
Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada.
Pri ugotavljanju dejanskega socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima.
Med dohodke družine se štejejo: vsi dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega, invalidskega in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine, vse že dodeljene socialne pomoči in drugi dohodki družine.
7.	člen
Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove
družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek od kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže, da tega dohodka nima.
8.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči ali povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči upošteva mnenje krajevne skupnosti v kateri družina ali otrok živi, mnenje organizacije združenega dela ali delovne skupnosti v kateri roditelja združujeta delo.
9.	člen
Komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči pri Mestni skupnosti otroškega varstva Ljubljana usklajuje delo komisij za denarne pomoči občinskih skupnosti otroškega varstva v skladu z določili tega dogovora in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
10.	člen
Osnova za določitev višine denarne pomoči je dejanski socialni položaj družine oziroma otroka v odnosu do ugotovljenih življenjskih stroškov za otroka, dogovorjenih v skupnostih socialnega varstva občine in mesta Ljubljane.
11.	člen
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se za člana družine štejejo občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu pripada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) otroci in stari starši.
IV.	POVEČANA DENARNA POMOČ
12.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok in otrok, ki ima edinega hranilca, če je ugotovljeno, da je družina v bistveno težjem socialnem položaju, zaradi otrokove prizadetosti ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega ' hranilca.
13.	člen
Komisija za uveljavljanje pravic denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva odloči v skladu z določilom 9. člena tega dogovora pravico do povečane denarne pomoči družini oziroma otroku za primere navedene v prejšnjem členu ter pri tem upošteva:
a)	otrok, ki je težje telesno ali duševno prizadet z obolenji, poškodbami in funkcionalnimi motnjami, da je nujno potrebna večja skrb roditeljev;
b)	otrok ima edinega hranilca v primerih:
—	ker obstaja zakonska zveza vendar eden izmed roditeljev ne more izvrševati dolžnosti preživljanja otroka, ker je popolnoma nezmožen za delo in ni upokojenec, je na odsluženju obvezne vojaške službe, je na rednem šolanju, je na prestajanju prostostne kazni, ali obstaja zakonska zveza vendar eden izmed roditeljev ne izpolnjuje pogojev preživljanja otroka, ker je zapustil zakonsko skupnost in je neznanega bivališča ali da po pravnomočni sodbi sodišča oziroma Poravnavi določena preživnina ni izterljiva;
—	rojstvo otroka izven zakonske zveze;
—	razveza zakonske zveze;
—	smrti enega ali obeh roditeljev
V primerih, iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka tega člena ima otrok pravico do povečane denarne pomoči ob pogoju, da je roditelj pri katerem otrok živi oziroma kateremu pripada uveljavljal preživnino.
Pri ugotavljanju upravičenosti do povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva mnenje skupnosti socialnega skrbstva, krajevne skupnosti, drugih organov in organizacij.
V.	PREIZKUS UPRAVIČENOSTI DO DENARNE POMOČI
14.	člen
Preizkus upravičenosti do denarnih pomoči izvrši Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana po ustrezni strokovni službi za denarne pomoči najkasneje do 1. mgja v letu.
Občani, ki prejemajo denarno pomoč so dolžni, da do 20. marca v letu predložijo zahtevek in ustrezna dokazila za ugotavljanje nadaljnje upravičenosti do denarne pomoči. Zahtevek do denarne pomoči se vloži na način in po postopku, ki ga določa 4. člen tega dogovora.
Pravica do denarne pomoči preneha brez obvestila od 1. maja dalje, če občan v roku, določenem v prejšnjem odstavku ne predloži zahtevek z dokazili.
VI.	IZPLAČEVANJE DENARNIH POMOČI IN POVEČANJE DENARNIH POMOČI
15.	člen
Denarna pomoč in povečana denarna pomoč se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca v katerem je pravica do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči nastala in vse do konca meseca v katerem je ta pravica prenehala.
16.	člen
Otroku, ki je zaradi vzgoje in izobraževanja v zavodu, kjer ima vso oskrbo in zanj občan pri katerem otrok živi oziroma kateremu pripada ni obremenjen za stroške oskrbe se denarna pomoč ali povečana denarna pomoč za čas bivanja v zavodu ne izplačuje.
Povečana denarna pomoč se ne izplačuje predšolskemu otroku v primeru, če je vključen v vzgoj-novarstveno organizacijo v razvojni oddelek, ker ima težje telesne ali duševne motnje in to za ves čas vključitve v razvojnem oddelku (oddelek za otroke z motnjami v duševnem ali telesnem razvoju).
17.	člen
Denarno pomoč in povečano denarno pomoč izplačujejo:
—	delavcem temeljne organizacije združenega dela oziroma enovite organizacije združenega dela, delovne skupnosti, kjer delavec združuje delo;
—	upokojencem oziroma občanom, ki prejemajo pokojnino Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji;
—	otrokom kmečkih družin in otrokom drugih družin od Mestne skupnosti otroškega varstva pooblaščena služba in
—	neposredno služba denarnih pomoči Mestne Skupnosti otroškega varstva Ljubljane.
VII.	OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV IN IZPLAČEVALCEV DENARNE POMOČI TER POVEČANE DENARNE POMOČI
18.	člen
Prejemnik denarne pomoči in povečane denarne pomoči je dolžan sporočiti pooblaščenim organizacijam, skupnostim oziroma službi vsako spremembo, ki vpliva na pravico obeh oblik denarne pomoči in sicer v roku 8 dni, od dneva ko je sprememba nastala.
19.	člen
Občan, ki je prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč do katere ni bil upravičen mora povrniti prejeti znesek:
—	če je prejemanje denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči izposloval na podlagi nepravilnih podatkov za katere je vedel, da so nepravilni;
—	če je neupravičeno prejemal denarno pomoč zato, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na to pravico, čeprav je vedel zanjo.
20.	člen
Izplačevalci denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči so neposredno odškodninsko odgovorni, če izplačujejo:
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč brez pismenega posamičnega akta o pravici do denarne pomoči izdanega po navedeni strokovni službi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana oziroma od pooblaščene službe;
—	denarno pomoč za otroka starega nad 15 let brez ustreznega dokazila o nadaljnjem izobraževanju oziroma brez izvida in mnenja ustrezne institucije, da je otrok nezmožen za samostojno življenje in delo;
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč za katero je dokazano, da je nepravilno izplačana po izključni krivdi izplačevalca.
21.	člen
Strokovna služba Mestne skupnosti otroškega varstva ima pravico in dolžnost, da:
—	opravi po lastnem preudarku in po potrebi pregled poslovanja o izplačanih denarnih pomoči pri izplačevalcih;
—	pred dvigom denarnih pomoči opravi pregled pravilnosti izplačil pred refundacijo oziroma upravičenost izplačila ustreznega zneska denarne pomoči in
—	vodi evidenco o pooblaščenih organizacijah in delovnih skupnostih, evidenco o mesečnih dvigih denarne pomoči za posamezno občinsko skupnost otroškega varstva Ljubljane.
VIII.	DENARNE POMOČI OTROKOM JUGOSLOVANSKIH DRŽAVLJANOV ZAPOSLENIH V TUJINI IN DENARNE POMOČI OTROKOM TUJIH DRŽAVLJANOV ZAPOSLENIH V OBČINAH LJUBLJANE
22.	člen
Do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči so ob pogojih in merilih tega dogovora upravi-
čeni tudi otroci jugoslovanskih državljanov, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno bivališče na območju občin Ljubljane, če na podlagi mednarodne pogodbe ne prejemajo dodatka v državi, kjer so zaposleni njihovi roditelji.
23.	člen
Otroci tujega državljana, ki živijo na območju občin Ljubljane ter so njihovi roditelji zaposleni na tem območju imajo pravico do denarne pomoči in povečane denarne pomoči, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno.
IX.	ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DENARNE POMOČI IZ VZAJEMNOSTI MED OBČINSKIMI SKUPNOSTMI OTROŠKEGA VARSTVA V LJUBLJANI
24.	člen
Sredstva, ki se združujejo iz enotne prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov za program denarnih pomoči se prelivajo preko Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljane med občinami ne glede
ali posamezna qbčina zbere več ali manj sredstev.
25.	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva bodo v skladu z določili tega dogovora s sklepom določile vi-višino denarnih pomoči in dohodkovne pogoje vsako leto najpozneje do 15. marca.
Skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva sprejme ugotovitveni sklep o sprejemu enake višine denarnih pomoči in enakih dohodkovnih pogojih za denarne pomoči otrokom v Ljubljani vsako leto, vendar najpozneje do 20. marca. V primeru neusklajenosti pogojev, meril, kriterijev in višine denarnih pomoči med eno ali več občinskimi skupnostmi otroškega varstva skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva ob poprejšnjem soglasju s Skupščino socialnega varstva mesta Ljubljane uvede vskalajevalni postopek in sprejme ugotovitveni sklep v obsegu za katerega se je odločila večina občinskih skupnosti otroškega varstva Ljubljane.
26.	člen
Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic do denarne pomoči in povečane denarne pomoči po tem dogovoru se izvaja v skladu z zakonom, statutom skupnosti otroškega varstva, pravilnikom o postopku zagotavljanja denarnih in materialnih pravic in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.	člen
Ne glede na določila drugega odstavka 20. člena se za leto 1981 izjemoma podaljša rok predložitve zahtevka in ustreznega dokazila za ugotavljanja na-daljne upravičenosti do denarne pomoči do 3Q dne od dneva objave tega dogovora.
28.	člen
Dogovor je sklenjen ko ga sprejmejo na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljane in na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Mestne sknnnosti otroškeea varstva Ljubljane.
29.	člen
Ta dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje.
St. 5/75-15
Ljubljana, dne 15. aprila 1981.
Predsednica
skupščine Občinske skupnost otroškega varstva Ljubljana Bežigrad Zlata Skok 1. r.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center Meta Bajec L r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
Bogdan Fajon 1. r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Šiška
Mirko Damjan 1. r
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Gerjol, inž. 1. r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana
Božo Alič 1. r.
761.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79), 22. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981—1985 občin Ljubljane, v skladu z dogovorom o enotnih pogojih in merilih za pridobitev pravice denarnih pomoči so skupščine skupnosti otroškega varstva občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana sprejele
S K T EP
o	rt-narnih pomoči in dohodkovnih pogojih v
letu 1981
I
A.	Denarna pomoč in povečana denarna pomoč
otrokom delavcev.
Pravico do prejemanja denarne pomoči ima vsak otrok v znesku:
1.	950 dinarjev mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 dinarjev mesečno na družinskega člana;
2.	680 din mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.200 do 2.800 dinarjev mesečno na družinskega člana;
3.	360 dinarjev mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.800 do 3.900 dinarjev mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upošteva socialni položaj družine, upoštevajo se vsi dohodki ne glede na vir ali predpis po katerem jih družina ali otrok ima.
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
II
B.	Denarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom kmečkih in drugih družin
Otrok iz kmečke in druge družine, ki mu je pomoč nujno potrebna ima pravico do denarne pomoči v znesku 360 din mesečno, če izpolnjuje tele pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva osnovni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka; ‘	.
—	da živi v kmečkem gospodinjstvu katerega skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana.
Otroku iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino določenega dohodka v prejšnjem odstavku tega člena se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živi v težjih socialnih razmerah zaradi večjega števila otrok v družini, bolezen ali invalidnosti staršev. Za izpolnitev pogoja o težjih socialnih razmerah jzda mnenje pristojni organ krajevne skupnosti v kateri otrok oziroma družina živi
III
Ob izpolnjevanju pogoja iz I. in II. točke tega sklepa ima otrok pravico do povečane denarne pomoči v znesku:
—	380 din mesečno, če je težje telesno ali duševno prizadet;
—	180 din mesečno, če je roditelj pri kateremu otrok živi oziroma h kateremu spada edini hranilec.
Pravico do povečane denarne pomoči se dodeli ob' pogoju, da je družina zaradi otrokove prizadetosti ali zato, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem •»cialnem položaju.
IV
C.	Skupna določila
Za člana občanove družine se štejejo občan pri kateremu otrok živi oziroma h kateremu spada, nje-
gov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) otroci in stari starši.
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din mesečno s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v triinpol-kratnem znesku katastrskega dohodka.
V
Občan, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
VI
Komisija za uveljavljanje pravic do denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina določi nižjo ali višjo denarno pomoč kot je določeno v I. in II. točki tega sklepa, če je to utemeljeno glede na težji socialni položaj družine, ki je nastal zaradi bolezni, nesreče, večje število otrok ali iz drugih razlogov neodvisno od volje družine.
VII
Občani, ki so uveljavljali pravico denarnih pomoči po dosedanjih predpisih so dolžni, da vložijo dokazila o upravičenosti do denarne pomoči. Dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči se vloži preko orr ganizacije združenega dela ali delovne skupnosti, kjer občan združuje delo. Občan lahko vloži dokazila še v roku 30 dni od dneva objave tega sklepa.
VIII
Ta sklep velja, ko skupščina Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana ugotovi, da so ga sprejele občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik.
IX
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje.
Št. 5/114-8
Ljubljana, dne 15. aprila 1981.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad Zlata Skok 1. r.
Predsednica
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Center
Meta Bajec L r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje
Bogdan Fajon 1. r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Šiška Mirko Damjan 1. r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Gerjol, inž. L r.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Božo Alič 1. r.
CELJE
762.
Na podlagi določil družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8/78), 586. člena zakona o združenem delu in plana družbeno usmerjene stanovanjske gradnje na območju občine Celje v letih 1981— 1985 sklenejo
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
2.	Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Celje
3.	Občinska komunalna skupnost Celje — Enota za urejanje stavbnih zemljišč
4.	Občinska komunalna skupnost Celje
5.	Organizacije združenenga dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega pomena
— KK Žalec — TOZD Vrtnarstvo Celje
— Komunalno podjetje Celje
— PTT enota Celje
— Elektro Celje
6.	Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo
7.	Delovna skupnost za vzdrževanje stanovanjskih objektov
8.	Organizacije združenega dela projektanti in proizvajalci stanovanj
— GIP »Ingrad«, Celje
— GIP »Gradis«, Ljubljana — TOZD GE Celje
9.	Organizacija združenega dela, ki izvaja tehnično dokumentacijo za komunalno opremljanje zemljišča in zunanjo ureditev soseske Razvojni center Celje — TOZD Projektiva
10.	Krajevna skupnost Hudinja
11.	Krajevna skupnost Gaber j«
12.	Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva
13.	Izvršni svet Skupščine občine Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o družbeno usmerjeni gradnji stanovanjskih objektov v stanovanjski soseski Spodnja Hudinja
A.	SPLOŠNE DOLOCBF
1.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma sklenejo ta samoupravni sporazum za gradnjo stanovanjskih objektov v stanovanjski soseski Spodnja Hudinja na osnovi veljavnega zazidalnega načrta in s tem opredeljujejo:
—	medsebojne pravice in dolžnosti pri izgradnji stanovanjskih objektov,
—	osnove in merila za oblikovanje cen z namenom, da se zagotovi optimalni učinek pri urbanističnem planiranju, projektiranju, financiranju in organiziranju izgradnje stanovanj, ter urejanju stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za zagotovitev uresničevanja srednjeročnega plana stanovanjske graditve v občini Celje v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji se s tem sporazumom določajo:
a)	način sodelovanja in usklajevanja pri planiranju, programiranju, pripravi in organizaciji graditve stanovanj ter urejanju stavbnega zemljišča,
b)	način in pogoje oddaje stavbnega zemljišča,
c)	način in pogoje financiranja:
—	urejanja stavbnega zemljišča,
—	graditve stanovanjskih objektov in
—	graditve vzgojnovarstvenega zavoda,
č) način samoupravnega sporazumevanja med podpisniki tega sporazuma in izvajalci posameznih del ter
d)	osnove in merila za oblikovanje izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj v objektu ter stroške urejanja stavbnega zemljišča in osnove oblikovanja cen spremljajočih objektov. «
3.	člen
Podpisniki so sporazumni, da je gradnja stanovanjskih objektov v območju ZN Spodnja Hudinja opredeljena v planu razvoja občine Celje za leto 1980 in za obdobje 1981—1985. Zasnova objektov, struktura stanovanj in bivalna oprema ter ureditev so opredeljeni v planu Samoupravne stanovanjske skupnosti. Zazidava obsega parcele št. 501/1, 502/2, 509/18, 501/3, 502/9, 501/17, 500/2 in 491 k. o. Sp. Hudinja.
V	posameznih objektih je določena naslednja struktura stanovanj:
1.	Objekt — A
K + P + 4 — 4 lamele
— enosobnih	40	
— dvosobnih	20	
— dvoinpolsobnih	10	
2. Objekt — B	“70 K + P + 6 —2	K + P + 8
	lameli	lameli
enosobnih	14	—
dvosobnih	—	36
dvoinpolsobnih	14	18
trosobnih	14	—
42	54
3. Objekt — 0
K + P + 4 — 2 lameli
— enosobnih	5'	
— dvosobnih	10	
— dvoinpolsobnih	10	
— troinpolsobnih	5	
	30	
4. Objekt — D	K+P+6—2	K+P+8—2
	lameli	lameli
— garsonier	7	9
— enosobnih	14	18
— dvosobnih	7	9
— dvoinpolsobnih	14	18
— trosobnih		18
	~56	
	4. člen	
Podpisniki se sporazumejo, da bo pričetek gradnje stanovanj v soseski naslednji:
a)	z gradnjo 70 stanovanj v objektu A se prične v mesecu marcu 1981. Stanovanja so vključena v plan izgradnje za leto 1982;
b)	z gradnjo 96 stanovanj v objektu B, 30 stanovanj v objektu C in 128 stanovanj v objektu D se prične v mesecu maju 1981. Stanovanja so vključena v plan izgradnje za leto 1982.
Podpisniki se sporazumejo, da bo čas gradnje potekal v skladu z metodologijo za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi, ki določa za gradnjo takih objektov čas gradnje.
Zemljišče za gradnjo je dolžan predati Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo izvajalcu najmanj dva meseca pred predvidenim začetkom gradnje.
5.	člen
Na parcelah št. 585/3, 586, 887 in 888 k. o. Spodnja Hudinja je predvidena gradnja vzgojnovarstvenega zavoda s kapaciteto 120 predšolskih otrok. Investitor je Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva.
Pričetek gradnje tega objekta bo določen z dopolnitvijo tega samoupravnega sporazuma.
6.	člen
Podpisniki soglašajo, da je sestavni del tega samoupravnega sporazuma terminski načrt izdelave urbanistične in tehnične dokumentacije, dinamika izgradnje stanovanj in dinamika urejanja stavbnih zemljišč.
7.	člen
Glede na prehodne določbe tega sporazuma morajo podpisniki prilagoditi svoje plane, programe in finančne načrte, iz katerih bo razviden obseg in dinamika izgradnje stanovanj, spremljajočih objektov ter dinamika urejanja stavbnega zemljišča.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Celje bo za izvajanje tega samoupravnega sporazuma o družbeho usmerjeni izgradnji stanovanj izvrševal naslednje naloge:
— skrbel za tekoče izdajanje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij,
—	zagotavljal uresničevanje tega sporazuma tako, da bo v družbene plane razvoja vnašal elemente tega sporazuma,
—	ažurno obravnaval in v okviru svojih pristojnosti potrjeval spremembe zazidalnega ttaČrta,
—	spodbujal in zagotavljal vključevanje investitorjev spremljajočih objektov v skladen potek izgradnje stanovanj.
B.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI PODPISNIKOV
I.	Skupne pravice in dolžnosti
9.	člen
Skupne pravice in dolžnosti podpisnikov so:
—	preizkus zazidalnega načrta z investicijskim programom,
—	usklajevanje terminskih planov graditve stanovanj, urejanje stavbnega zemljišča in graditve spremljajočih objektov v cilju izdelave enotnega terminskega plana gradnje stanovanj na območju soseske v celoti,
—	spremljanje in koordinacija pri realizaciji enotnega terminskega plana,
—	sklepanje o predlogih za spremembe urbanističnih rešitev ih dokumentacije,
—	sklepanje o investicijskem programu in delitvi Stroškov urejanja stavbnega zemljišča,
—	usklajevanje načrtov financiranja urejanja stavbnega zemljišča, izgradnje stanovanja ter spremljajočih objektov v cilju zagotavljanja finančnih sredstett za realizacijo plana gradnje stanovanj.
Udeleženci oblikujejo za izvajanje tega samoupravnega sporazuma odbor podpisnikov, v katerega vsak izmed njih izvoli po enega delegata.
II.	Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov
10.	člen
Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov so:
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
—	je nosilec izgradnje stanovanj po tem samoupravnem Sporazumu,
—	je nosilec samoupravnega sporazumevanja o združevanju finančnih sredstev za realizacijo planov izgradnje za OZD,
—	je nosilec programiranja in planiranja izgradnje stanovnaj,
—	je nosilec organiziranega vključevanja priča-kovalcev stanovanj v času priprav in izgradnje stanovanj,
—	je nosilec samoupravnega dogovarjanja pri sprejemanju izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj,
—	pridobi urejeno stavbno zemljišče, lokacijsko dokumentacijo in lokacijsko dovoljenje za gradnjo Objekta,
—	je tiosilee postopka izbire izvajalcev stanovanj,
—	skrbi za javnost cen in obveščanje Zavoda za cene SRS o izhodiščnih in končnih prodajnih cenah stanovanj,
—	je naročnik projekta zunanje ureditve.
♦
2.	Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Celje
—	bo aktivno sodeloval pri dogovarjanju med uporabniki in izvajalci stanovanj.
—	se bo zavzemal, da bodo vse organizacije združenega dela sprejele plane reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev ter da bodo zagotovile finančna sredstva v obsegu sprejetih planov izgradnje sta-' novanj,
—	pospeševal bo uveljavljanje dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, ki posredno ali neposredno sodelujejo v procesu izgradnje stanovanj v soseski.
3.	Občinska komunalna skupnost — Enota za urejanje stavbnih zemljišč
—	je nosilec planiranja in določanja programa urejanja stavbnega zemljišča in izdelave investicijskega programa za urejanje stavbnega zemljišča v soseski v okviru veljavnega družbeno verificiranega zazidalnega načrta.
—	je nosilec izvedbe toplifikacije soseske v okviru smernic za projektiranje izgradnje in upravljanje toplovodnih naprav v občini Celje,
—	naroča izdelavo urbanist.čne in tehnične dokumentacije za ureditev stavbnega zemljišča za vse elemente po ZN,
—	izbira in določa . izvajalce del za urejanje in opremljanje stavbnega zemljišča,
—	koordinira naloge z OKS in organizacijami združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena z namenom, da bo stavbno zemljišče pripravljeno skladbo s planom,
—	financira ureditev stavbnega zemljišča za primarne in sekundarne komunalne naprave skupne rabe,
—	sodeluje v procesu samoupravnega dogovarjanja o izhodiščnih in končnih cenah stanovanj, za tisti del cene, ki vključuje stroške urejanja stavbnega zemljišča v smislu družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovaijski-graditvi v SRS,
—	poskrbi za strokovno izvajanje del ter v ta namen organrzira nadzor pri urejanju in opremljanju stavbnega zemljišča,
—	je dolžan koordinirati izvedbo svojih nalog s planom proizvajalcev stanovanj v soseski.
4.	Občinska komunalna skupnost Celje
—	usmerja sredstva za razširjeno reprodukcijo kot investitor za izgradnjo komunalnih naprav individualne potrošnje za zagotavljanje izgradnje stanovanjske soseske,
—• sodeluje z Enoto za urejanje stavbnih zemljišč, s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Celje in ostalimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev,
—	sodeluje pri programiranju soseske in izgradnji primarnih objektov komunalnih naprav v soseski.
5.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena
KK Žalec — TOZD Vrtnarstvo Celje izvede hortikulturno ureditev vseh površin zunanje ureditve v skladu š tehnično dokumentacijo. Pri tem je dolžan koordinirati z naročnikom del, kateri se bo v okviru sporazuma določal naknadno po enem izmed proizvajalcev stanovanj.
Ostale delovne organizacije podpisnice tega sporazuma, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, so dolžne zlasti:
—	zagotavljati zadostne vire za nemoteno oskrbo z električno energijo, vodo, plinom, PTT in kanalskimi zmogljivostmi ter drugimi viri oskrbe, vsak za svoje področje skladno s svojimi srednjeročnimi in letnimi plani,
—	zagotavljati sofinanciranje izgradnje objektov individualne komunalne rabe najmanj v višini prispevkov za priključitev na te naprave.
6.	Zavod občine Celje za planiranje, in izgradnjo
Na podlagi samoupravnih sporazumov o menjavi dela z OKS — Enoto za urejanje stavbnih zemljišč in samoupravno stanovanjsko skupnostjo skrbi:
—	za pravočasno izdelavo urbanistične, investicijske in tehnične dokumentacije,
—	za pripravo gradiv za odločanje v samoupravnih organih interesnih skupnosti in odbora podpisnikov,
—	skrbi za operativno koordinacijo med izvajalci del pri gradnji stanovanj in objektov komunalne infrastrukture,
—	skrbi za izvedbo tehničnega nadzora pri gradnji teh objektov,
—	za pridobitev vse potrebne upravne dokumentacije.
7.	Delovna skupnost za vzdrževanje stanovanjskih in komunalnih objektov
—	sodeluje v vseh fazah priprave investicijsko-tehnične dokumentacije,
—	sodeluje pri delu odbora podpisnikov,
—	sodeluje z nadzorno službo pri gradnji stanovanjskih objektov,
—	sodeluje pri tehničnem prevzemu objektov,
—	zagotavlja z izvajalci odpravo pomanjkljivosti v času garancijskega roka.
8.	Organizacije združenega dela — projektanti in proizvajalci stanovanj: GtP Ingrad, Celje, GIP Gradis, Ljubljana — TOZD GE Celje
a) Splošno
—	zagotavljata vse potrebne zmogljivosti za izgradnjo soseske ali posameznih objektov v skladu z letnim planom Samoupravne stanovanjske skupnosti in svojim terminskim planom,
—	izdelata tehnično dokumentacijo za gradnjo objektov vsak za svoje objekte na podlagi potrjenih idejnih zasnov,
—	sta obvezni, da glede na zagotovljen obseg del in kontinuiteto graditve stanovanj stalno delujeta v smeri racionalizacije postopkov graditve in organizacije dela ter z vključevanjem dosežkov razvoja težijo k zniževanju cen stanovanj,
—	nosita odgovornost za kvaliteto izvršenih del
za čas trajanja garancijskih rokov za vsa dela na stanovanjskih objektih in to v okviru zakonitih predpisov,	•	<
—	sodelujeta z deležem lastnih finančnih sredstev pri financiranju izgradnje stanovanj s pripadajočimi priključki in zunanje ureditve funkcionalnih zemljišč.
—	sta obvezni dosegati poprečno produktivnost in v smislu 140. člena zakona o združenem delu prikazati dosežene poslovne učinke pri gradnji stanovanj,
—	jamčita in sta odgovorni za dogovorjene roke izgradnje,
—	predlagata izhodiščno ceno stanovanj po metodologiji za ugotavljanje stroškov in oblikovanje cen v stanovanjski graditvi,
—	predlagata končno prodajno ceno za stanovanja dva meseca ,pred dokončanjem del.
b)	GIP »Ingrad« Celje prevzame gradnjo 196 stanovanj v objektih A, B in C.
c)	GIP »Gradis« Ljubljana — TOZG GE Celje prevzame gradnjo 128 stanovanj v objektu D
9.	Razvojni center Celje — TOZD Projektiva
—	izdela investicijsko tehnično dokumentacijo za izvedbo zunanje ureditve soseske po naročilu samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	izdela tehnično dokumentacijo za ureditev stavbnega zemljišča po naročilu OKS — enote za urejanje stavbnih zemljišč,
—	pri izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije zunanje ureditve soseske in pa ureditve zemljišča koordinira z obema naročnikoma v svrho optimalne rešitve zasnov,
—	pri' izdelavi tehnične dokumentacije za zunanjo ureditev soseske upošteva funkcionalni del zemljišča, ki služi neposredno potrebam, stanovanj in pa širši del okolja.
10.	Kraljevna skupnost Hudinja in Gaberje
—	spremlja realizacijo sporazuma,
—	'informira krajane ter posreduje komisiji za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje interese krajanov,
—	sodeluje pri izdelavi programa namembnosti in obsega vzgojnovarstvenega zavoda,
—	sodeluje pri ustanavljanju hišnih svetov in zborov stanovalcev v soseski,
—	sodeluje pri programiranju zunanjo ureditve.
11.	Samoupravna interesna skupnost, otroškega varstva Celje
—	je nosilka planiranja izgradnje vzgojnovarstvenega zavoda,
—	se vključuje v plan izgradnje stanovanj v skladu s potrebami novih stanovalcev,
—	pridobi zemljišče za gradnjo vzgojnovarstvenega zavoda in organizira izdelavo potrebne investicijsko tehnične dokumentacije ter izgradnjo tega vključno z zunanjo ureditvijo funkcionalnega zemljišča,
—	je nosilka pridobivanja finančnih sredstev za realizacijo svoje obveze po tem sporazumu,
—	organizira strokovni nadzor pri izgradnji objekta.
C.	OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CENE
11.	člen
Pri realizaciji zazidalnega načrta nastajajo naslednje vrste stroškov:
1.	stroški izgradnje stanovanjskih objektov,
2.	stroški ureditve stavbnega zemljišča,
3.	stroški izgradnje vzgojnovarstvenega zavoda.
12.	člen
Izgradnja stanovanjskih objektov in objektov vzgojnovarstvenega zavoda obsega:
—	stroške priprave urbanistične in tehnične dokumentacije,
—	stroške gradnje objektov,
—	stroške priključkov na komunalne naprave ter
—	stroške zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča po lokacijski in tehnični dokumentaciji.
13.	člen
Stroški urejanja stavbnih zemljišč obsegajo:
—	stroške pridobitve zemljišča ali plačila odškodnine ter drugih stroškov v zvezi s prenosom pravice na nepremičnini,
—	stroške sanacijskih del na zemljišču,
—	stroške odstranitve obstoječih objektov, naprav in opreme ter nadzorov na zemljišču,
—	stroške izgradnje komunalnih objektov in naprav v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo.
14.	člen
Stroški urejanja stavbnega zemljišča bremenijo stanovanjske objekte v višini 5 °/o od njihove proizvodne vrednosti, objekt vzgojnega varstva pa v višini 15 «/o od njegove vrednosti.
15.	člen
Cena m2 stanovanja se oblikuje v smislu določil družbenega dogovora e oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS in obsega:
a)	odškodnino za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem in nadomestne objekte in stanovanja,
b)	delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte,
c)	stroške lokacijske dokumentacije,
č) stroške za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega objekta), v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev,
d)	stroške za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča) na osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje,
e)	stroške za posebna zemljiška dela in temeljenje,
f)	stroške gradbenih del,
g)	stroške zaključnih del in inštalacijsko-montaž-nih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del,
h)	stroške opreme stanovanj,
i)	stroške priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah,
j)	stroške nadzorstva gradnje in stroške za pripravo in realizacijo investicij,
k)	stroške neposredne zunanje ureditve objekta,
l)	stroške izgradnje skupnih zaklonišč,
m)	stroške izgradnje kotlarn, internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov,
n)	stroške za naprave za odlaganje odpadkov,
o)	stroške skupnih prostorov za hišno samoupravo,
p)	stroške komunalnih objektov in naprav sekundarnega pomena skupne rabe,
r)	stroške hišniškega stanovanja,
s)	stroške raznih soglasij, taks za pridobitev dovoljenj in stroške raziskav zemljišča.
16.	člen
Obseg stroškov pod a, b, p in k v celoti ter ustrezni del stroškov pod c, č, d in s iz 15. člena, ki bremeni m2 stanovanjske površine, je opredeljen v
investicijskem programu stroškov urejanja stavbnega zemljišča in predstavlja izhodiščno ceno za ta dela na dan izdelave investicijskega programa.
17.	člen
Za posamezne vrste stanovanjskih objektov in komunalnih objektov se upoštevajo dogovorjeni roki po metodologiji za izračun cen stanovanj, ki so osnova za izračun podražitev v času gradnje objektov. Za ugotavljanje podražitev, ki nastajajo v dogovorjenem času izgradnje objekta se uporablja metodologija splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije.
Posamezni parametri, na podlagi katerih je bila dogovorjena izhodiščna cena, se ne morejo več spreminjati.
V primeru, da izvajalci po svoji krivdi prekoračijo roke dograditve objektov, se jim zaračuna kazen v višini 1 promile od vrednosti del za vsak dan zamude. Vsota pogodbene kazni znaša lahko največ 5 0/o od končne vrednosti objektov.
18.	člen
Končna prodajna cena m2 stanovanjske površine se sestoji iz:
—	izhodiščne cene ureditve stavbnega zemljišča,
—	izhodiščne cene graditve stanovanjskega objekta,
—	indeksa podražitev pred pričetkom gradnje in v času gradnje skladno s 17. členom,
—	eventualnih dodatnih del po zahtevi stanovanjske skupnosti ali spremenjenih pogojih graditve s soglasjem samoupravne stanovanjske skupnosti
19.	člen
Izhodiščno in končno prodajno ceno stanovanj ugotovi odbor podpisnikov tega samoupravnega sporazuma, potrdi pa komisija za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje. O potrjenih cenah se izda sklep.
20.	člen
Podpisniki so dolžni predložiti odboru podpisnikov izhodiščno in končno prodajno ceno m2 stanovanjske površine po elementih cene skladno s 15. členom tega sporazuma.
21.	člen
Podpisniki so sporazumni, da mora biti izhodiščna cena določena najkasneje en mesec pred pričetkom gradnje za vsak objekt posebej. Ob tej priliki se določi definitivni rok pričetka gradnje in rok dokončanja izgradnje posameznega objekta, s pridobitvijo uporabnega dovoljenja in rokom vselitve. Končna prodajna cena pa se določa najmanj dva meseca pred rokom dokončanja gradnje stanovanjskih objektov.
D.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Sestavni deli tega samoupravnega sporazuma so:
—	zazidalni načrt,
—	plan izgradnje posameznih objektov,
—	investicijski program stroškov urejanja stavbnega zemljišča,
—	načrt financiranja izgradnje stanovanj in vzgojnovarstvenega zavoda,
—	metodologija za oblikovanje cen biroja gradbeništva SRS,
—	izhodiščne cene,
—	terminski plan izgradnje stanovanj in terminski plan urejanja stavbnega zemljišča
23.	člen
Podpisniki so soglasni, da ostanejo v veljavi tudi po uveljavitvi tega sporazuma vsi pravni akti, ki so bili sprejeti v zvezi z usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, če niso v nasprotju z določbami tega sporazuma.
24.	člen
V primeru, da pravni akti iz prejšnjega člena niso skladni z določbami tega sporazuma, pa se nadomestijo oziroma uskladijo v roku 30 dni po podpisu tega sporazuma.
25.	člen
Podpisnik so soglasni, da se postopek za spremembe ali dopolnitve tega sporazuma lahko začne na predlog kateregakoli izmed podpisnikov. Spremembe in dopolnitve tega sporazuma sprejmejo podpisniki po istem postopku kot sporazum.
26.	člen
Udeleženke sporazuma se zavezujejo, da bodo pri izvajanju upoštevale načela javnosti in medsebojnega zaupanja.
Kot kršitev sporazuma se šteje takšno ravnanje udeleženke, ki je v nasprotju z določbami sporazuma, zlasti pri neizpolnjevanju obveznosti po tem sporazumu ali dajanja napačnih poročil. Odbor podpisnikov o ugotovljenih kršitvah obvesti vse udeleženke tega sporazuma. Za uresničevanje pravic in dolžnosti podpisnic se določa izvršilni odbor pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Celje.
27.	člen
Posamezna podpisnica lahko izstopi od samoupravnega sporazuma. Zahtevo za izstop se predloži odboru podpisnikov najmanj 6 mesecev pred iztekom poslovnega leta. Odstopni rok traja 6 mesecev. Podpisnica je dolžna 6 mesecev po izstopu izpolniti vse svoje obveznosti, ki jih je sprejela s tem sporazumom ali katerih neizpolnjevanje je drugim podpisnicam povzročila materialno škodo oziroma tudi škodo nastalo zaradi nezmožnosti izpolnitve plana izgradnje.
Podpisnica sporazuma, ki je izstopila, odgovarja za obveznosti za solidnost zgradbe, projekta itd. še 10 let od dneva, ko je njen izstop postal veljaven.
28.	člen
Morebitne medsebojne spore bodo podpisnice reševale prvenstveno sporazumno, če to ne bo mogoče oa preko gospodarskega sodišča v občini Celje.
29.	člen
Šteje se, da je družbeno pravna oseba iz preambule tega sporazuma pridobila pravico sklenitve »tega sporazuma, če je po svojem pooblaščenem organu upravljanja sprejela:
1.	terminski plan izgradnje stanovanj oziroma spremljajočih objektov,
2.	obveznosti iz 9. člena tega samoupravnega sporazuma,
3.	izhodiščno ceno.
30.	člen
Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma ima naslednje pristojnosti-
—	usklajuje interese podpisnikov pri gradnji soseske,
—	sprejema programe in plane izgradnje (generalni terminski plan izgradnje),
—	odobrava problematiko cen za stanovanjske in spremljajoče objekte kakor tudi stroške za pripravo .in urejanje zemljišča ter komunalnih naprav,
—	odloča o predlogih, ki jih dajejo podpisniki,
—	obravnava vse pomembnejša vprašanja v zvezi z izgradnjo soseske,
—	preizkus investicijskega programa na osnovi zazidalnega načrta,
—	uskladitev-terminskih planov v cilju doseganja izhodišč za generalni terminski plan,
—	obravnava izhodiščne in končne cene stanovanj,
—	odloča o predlogih, ki jih dajejo podpisniki preko operativnega vodstva ali neposredno v koordinaciji,
—	obravnava vsa druga vprašanja, ki po svoji naravi sodijo v pristojnosti vseh podpisnikov.
31.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sklenejo najmanj Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje, GIF »Ingrad«, Celje, GIF »Gradis«, Ljubljana — TOZD GE Celje, OKS Celje, Enota za urejanje stavbnih zemljišč in Izvršni svet Skupščine občine Celje, uporablja pa se po 8 dneh po objavi v Uradnem listu SRS.
K sklenjenemu samoupravnemu sporazumu lahko pozneje pristopijo organizacije, skupnosti in organi, ki niso sodelovali pri njegovi sklenitvi pod pogojem, da sprejmejo plan stanovanjske izgradnje in obveznosti iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni izgradnji poslovno-stanovanj-skih objektov na območju občine Celje.
Celje, dne 20. novembra 1980.
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje
2.	Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Celje
3.	Občinska komunalna skupnost Celje, Enota za urejanje stavbnih zemljišč
4.	Občinska komunalna skupnost Celje
5.	KK Žalec — TOZD Vrtnarstvo Celje, Komunalno podjetje Celje, PTT Enota Celje, Elektro Celje
6.	Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo
7.	Delovna skupnost za vzdrževanje stanovanjskih objektov
8.	GIF »Ingrad«, Celje, GIF »Gradis«, Ljubljana — TOZG GE Celje
9.	Razvojni center Celje — TOZD Projektiva
10.	Krajevna skupnost Hudinja
H. Krajevna skupnost Gaberje
12.	Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva
13.	Izvršni svet Skupščine občine Celje.
CERKNICA
763.
Na podlagi 167. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74), 17. in 18. člena odloka o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb občine Cerknica
					
(Uradni list SRS, št. 2/81) je Skupščina občine Cerknica na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 in seji družbenopolitičnega zbora dne 24. marca 1981 sprejela
SKLEP
o sestavi občinskih komitejev
1.	člen
S tem sklepom se določi sestava občinskih komitejev kot kolegijskih upravnih organov občine Cerknica.
2.	člen
Občinski komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj sestavljajo predsednik in 8 članov in sicer:
—	predstavnik komiteja za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo,
—	predstavnik občinske izobraževalne skupnosti,
—	predstavnik skupnosti socialnega varstva,
—	predstavnih občinske zdravstvene skupnosti,
—	predstavnik organizacij združenega dela s področja lesne predelovalne industrije,
—	predstavnik organizacij združenega dela s področja kovinsko predelovalne industrije,
—	dva člana imenuje Izvršni svet Skupščine občine Cerknica.
3.	člen
Občinski komite ža urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo sestavljajo predsednik in 6 članov in sicer:
—	predstavnik občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti,
—	predstavnik samoupravne stanovanjske skupnosti,
—	predstavnik kmetijske zemljiške skupnosti,
—	predstavnik pooblaščene organizacije za urejanje prostora,
—	dva člana imenuje Izvršni svet Skupščine občine Cerknica.
4.	člen
Organi, organizacije in skupnosti, ki delegirajo v komite svoje predstavnike, morajo v komiteju zagotavljati stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje pri opravljanju zadev iz pristojnosti komiteja.
Pri delu komiteja lahko sodelujejo tudi predstavniki drugih organizacij, organov in skupnosti, če komite obravnava vprašanja, ki bistveno posegajo na področje njihovega delovanja.
5.	člen	»
Predsednika komiteja imenuje skupščina občine
izmed članov Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica na predlog predsednika izvršnega sveta.
Člane komiteja imenujejo po izvedenem kandidacijskem postopku v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL, pristojni izvršilni organi samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitične organizacije in delavski sveti organizacij združenega dela.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica s sklepom ugotovi imena tistih članov komiteja, ki so jih skladno s tem sklepom delegirali v komite organi, organizacije in skupnosti ter imenuje preostale člane komiteja.
7.	člen
Komite mora na sejah obravnavati vse zadeve iz svoje pristojnosti, zlasti pa odloke in predpise ter druge splošne akte, ki jih predlaga za izdajo izvršnemu svetu skupščine občine, predpise in druge akte, ki jih sam izdaja ter mnenja in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja, odloča o ukrepih, za katere je pooblaščen in opravlja druge zadeve iz svoje pristojnosti.
8.	člen
S poslovnikom komiteja se podrobneje določi način dela in postopek sprejemanja odločitev, pravic in dolžnosti predsednika komiteja, priprava in vodenje sej, način sodelovanja komiteja z organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite ter drugimi organizacijami in skupnostmi, s katerimi komite sodeluje pri svojem delu
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-2/81-9
Cerknica, dne 30. marca 1981.
PredsedniK Skupščine občine Cerknica
Janez Pakiž 1. r.
GROSUPLJE
764.
Na podlagi 3. odstavka, 8. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št: 10/78) je Skupščina občine Grosuplje pa skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1980 sprejela
ODLOK
o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Žalna
1.	člen
Obveznost plačevanja samoprispevka, ki se plačuje od dohodkov oziroma posesti nepremičnin se razširi tudi na občane, ki na območju krajevne skupnosti Žalna nimajo stalnega prebivališča, imajo pa na njenem območju v posesti oziroma lasti stanovanjsko hišo oziroma vikend. Za krajevno skupnost Žalna je bil uveden krajevni samoprispevek s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žalna (Uradni list SRS, št. 32/80).
2.	člen
Znesek samoprispevka, sprejetega v 1. členu tega odloka se določi v višini 2.000 din letno.
3.	člen
Obveznost plačevanja samoprispevka iz 1. člena velja od 1. januarja 1981 do 31. decembra 1985.
Odmero samoprispevka izvrši krajevna skupnost Žalna tako, da razdeli pripadajoči samoprispevek na dva enaka obroka, ki morata biti plačana vsako leto do 31. marca in 30. septembra.
4.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom so namenjena za sofinanciranje komunalnih dejavnosti na območju krajevne skupnosti na osnovi letnega programa, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti Žalna ob sodelovanju vaških odborov, v katere so vključeni delegati — obvezniki plačevanja gornjega samoprispevka.
5.	člen
Svet krajevne skupnosti Žalna zagotovi udeležbo obveznikov plačevanja gornjega samoprispevka v organih izvajanja programov iz 4. člena tega odloka.
6.	člen
Svet krajevne skupnosti Žalna objavi na koncu vsakega leta poročilo o izvedbi programa in porabljenih sredstvih. Na zbor delovnih ljudi in občanov, kjer se poročilo obravnava, povabi delegate obveznikov plačevanja gornjega samoprispevka.
7.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačpjejo v določenem roku se obveznosti izterjajo po prec^jisjh, ki veljajo za izterjavo davkov občanov. Izterjavo izvr^ ši davčna uprava občine Grosuplje.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981.
St. 420-113/80
Grosuplje, dne 9. decembra 1980.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r.
765.
Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 30/80) je svet Skupnosti za cene občine Grosuplje na seji dne 27. marca 1981 sprejel
NAVODILO
o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občipe Grosuplje v potrditev
I
Za proizvode in storitve, iz pristojnosti občine, za katere je ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne in* teresne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki in njihovo združe* nje (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije • in skupnosti) pred začetkom uporabe cen oziroma povečanja cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene občine Grosuplje.
II
Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se oblikujejo cene,
2.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opi* som osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
3.	mersko enoto in kvaliteto,
4.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, maloprodajna cena ipd.),
5.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
6.	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
7.	datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v potrditev, od strani samoupravnega organa,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti, zlasti določil 33., 34., 35. in 36. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
Skupnost za cene občine Grosuplje lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Skupnost za cene občine Grosuplje opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Stelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku.
III	•
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi V Uradnem listu SRS.
Grosuplje, dne 31. marca 1981.
Predsednik
Skupnosti za cene občim Grosuplje
Blaž Malnar 1. r.
766.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) je svet Skupnosti za cene občine Grosuplje na seji dne 27. marca 1981 sprejel
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Grosuplje zaradi spremljanja
I
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki in njihovo združenje (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) morajo Skupnosti za cene občine Grosuplje pošiljati obvestilo o cenah oziroma o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz občinske pristojnosti zaradi spremljanja:
Panoga	Skupina	Podskupina	Ime in opis dejavnosti
0103	01030	010302	Predelava premoga Proizvodnja karboplina (termičnega) v gazifikacijah
0111		011113	Pridobivane nekovinskih rudnin (brez gradbenega materiala) Proizvodnja kremenovega peska
0120	01200	012001	Proizvodnja kamna, gramoza in peska Proizvodnja in obdelava kamna
		012003	Proizvodnja surovega mavca (sadre)
0130			Proizvodnja živilskih proizvodov
	01302	013021	Proizvodnja kruha in testenin Proizvodnja peciva, bureka, krofov, pit in podobnih pekarskih izdelkov
0503	05030	050301	Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava in popravilo gradbenih instalacij Napeljava in popravilo gradbenih instalacij: notranje vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije, instalacije za parno gretje, plinske instalacije, instalacije osebnih in tovornih dvigal, klimatizacij skih naprav, premičnih stopnišč in podobno
		050302	Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu Fasadarska, teracerska, soboslikarska, črkopleskarska, parketarska, sodarska, štukaterska in izolaterska dela, oblaganje podov in stopnišč z linolejem, gumijem in drugim materialom, steklarska, keramičarska, stavbna, ključavničarska in kleparska dela stavbne obrti ter zaključna dela v gradbeništvu
0605	06050	060502	Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
0606	06060	060601	Mestni promet Prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu
		060602	Prevoz potnikov s taksi avtomobili
		060609	Prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi
0801	08011	080111	Gostinstvo Gostinske storitve nastanitve Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celotnim poslovanjem
		080112	Hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja s celotnim poslovanjem
		080113	Delavski, otroški in mladinski počitniški domovi
		080114	Kampi
		080119	Druge nastanitvene storitve
	08012	080121	Gostinske storitve prehrane Restavracije s postrežbo
		080122	Restavracije s samopostrežbo
		080123	Restavracije družbene prehrane
		080129	Druge storitve prehrane
	08019	080190	Druge gostinske storitve
0802	08020	080201	Turistično posredovanje Turistične agencije
		080202	Turistični uradi
0901	09012	090121	Obrtne storitve in popravila Izdelava in popravila kovinskih izdelkov Popravila ' i vzdrževanje cestnih motornih vozil —	avtomehanika v celoti —	avtokleparstvo v celoti
		090122	Popravila in vzdrževanje precizne mehanike, optike, birotehnike in urarstvo
		090123	Izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov — izdelovanje medicinskih instrumentov
		090124	Storitve kovinsko predelovalne obrti
		090129	gospodinjstvom in druge storitve kovinsko predelo-
Panoga
Skupina	Podskupina	Ime in opis dejavnosti
09013	090131	Izdelava in popravilo električnih izdelkov
		Popravilo in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov Popravilo, vzdrževanje in instaliranje (v gospodinjstvih, gostinstvu in obrti) električnih peči, štedilnikov, bojler jev, pralnih strojev, hladilnikov, sesalcev prahu in drugih električnih aparatov za gospodinjstvo in osebno rabo, gostinstvo in obrt
	090132	Popravilo in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav; radijskih in televizijskih sprejemnikov ter elektroakustičnih aparatov in naprav, komunikacijskih aparatov in naprav, elektronske merilne in regulacijske opreme ter neomenjenih elektronskih aparatov in naprav Elektroinstalaterstvo, instalaterstvo strelovodov, anten, PTT naprav, dvigal, avtoelektričarstvo, akumula-torstvo
	09017	090179	Izdelava drugih živilskih proizvodov Predelovanje sadja in zelenjave, izdelovanje sokov, brezalkoholnih pijač, kisa, vse vrste slaščičarskih izdelkov Predelava zdravilnih zelišč Vse izdelke in storitve, katere izdelujejo ali opravljajo POZD
0902	09020	090201 090202 090209	Osebne storitve in storitve gospodinjstvom Moške in ženske frizerske in podobne storitve Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil Druge osebne storitve in storitve gospodinjstvom
1001	10010	100101	Urejanje naselja in prostora Urejanje stavbnega zemljišča
1003	i	100102 100103	Urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti Urejanje in vzdrževanje parkov, zelenic in rekreacijskih površin Komunalne dejavnosti
	10033	100330	Proizvodnja, prenos in distribucija plina
	10034	100340	Proizvodnja in distribucija toplote
	10035	100351	Čiščenje javnih površin v naselju
	10039	100390	Druge komunalne dejavnosti: javne garaže, parkirni prostori, varovanje vozil, varovanje družbenega premoženja in ustanov, gasilska služba, pokopališča, krematoriji in pogrebna služba, dimnikarske storitve ipd.
1103	11030	110302	Storitve na področju prometa Storitve, reklame in ekonomske propagarde
1109 1201	11090	110902 110903 110909	Poslovne storitve Prirejanje sejmov in razstav Knjigovodske storitve in obdelava podatkov Druge neomenjene storitve Izobraževanje
	12019	120190	Drugo izobraževanje razni tečaji, organizacija tečajev ter storitve iz področja posebnih tečajev znanja jezikov
1301	13011	130112	Zdravstveno preventivno in sanitarno varstvo Sanitarno varstvo — deratizacija
1302	13021	130212	Družbeno varstvo otrok in mladine Dijaški in študentski domovi
II
Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno oziroma na debelo in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka f22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne
organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike skupnosti za cene občine Grosuplje v potrditev
III
Obvestilo o cenah mora vseboti:
1)	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja na osnovi katerega se oblikujejo cene (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 48. člen),
2)	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
3)	mersko enoto in kvaliteto,
4)	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena),
5)	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
6)	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu -s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
7)	datum sklepa o potrditvi cenika od strani samoupravnega organa,
8)	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti.
Skupnost za cene občine Grosuplje lahko zahteva od samoupravnih Organizacij oziroma skupnosti dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80).
Obvestilo o cenah se pošlje v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila.
IV
Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošiljati skupnosti za cene občine Grosuplje obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za ceno proizvodov oziroma storitev za končno porabo.
V
Obvestil o cenah zaradi spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala skupnost za cene občine Grosuplje oziroma družbenimi dogovori o cenah, katerih udeleženec je tudi Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje ali skupnost za cene občine Grosuplje.
VI
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Grosuplje, dne 31. marca 1981.
Predsednik Skupnosti za cene občine Grosuplje Blaž Malnar 1. r.
767.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79)
je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 14. aprila 1981 sprejel
SKLEP
o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta za območje »trgovskega centra« Grosuplje
1
Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta za območje »trgovskega centra« Grosuplje (Uradni list SRS, št. 28/80) in s tem razširitev obstoječega objekta PTT za poštno dejavnost na severozahodno stran ter za ATC na jugovzhodno stran obstoječega objekta.
2
Odmik grafično ponazarja arhitektonsko zazidalna situacija, ki jo je izdelal Projektivni atelje Ljubljana pod št. 2667/A v januarju 1981 in je sestavni del dokumentacije sprejetega zazidalnega načrta.
3
Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija Skupščine občine Grosuplje.
4
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-9/80
Grosuplje, dne 14. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta - Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
768.
Na podlagi drugega odstavka 36. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 in zbora združenega dela dne 30. marca 1981 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi IBT Trbovlje — TOZD Projektivni biroji Ljubljana za izdelavo specifične lokacijske dokumentacije
1
Skupščina občine Grosuplje poblašča IBT Trbov-le — TOZD Projektivni biroji Ljubljana, Proleterska 4, za izdelavo specifične lokacijske dokumentacije:
— lokacijske dokumentacije za gradnjo avtoceste Ljubljana—Zagreb na območju občine Grosuplje.
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati naslednji dan po objavi.
St. 351-9/75
Grosuplje, dne 25. marca 1981.
Predsednik
Skupščine. občine Grosuplje
Janez Lesjak 1. r.
IDRIJA
769.
Na podlagi 206. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) ter v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) in zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/78) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1981, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1981 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju upravnih organov
in strokovne službe Skupščine občine Idrija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanovijo upravni organi Skupščine občine Idrija (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) ter strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba) ter določa njihovo delovno področje.
2.	člen
Upravni organi opravljajo upravne naloge iz občinske pristojnosti na upravnih področjih, za katera so ustanovljeni.
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila Skupščina občine Idrija, izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta.	4
fbpravni organi odgovarjajo za stanje na področjih, za katera so ustanovljeni, spremljajo stanje in razvoj na svojem področju, seznanjajo občinsko skupščino in izvršni svet o stanju in pojavih ter dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij in predlagajo ukrepe oziroma ukrepajo v mejah svojih pooblastil.
3.	člen
Upravni organi odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov.
Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine.
4.	člen
Upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru svojih pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in predpisih občinske skupščine in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Upravni organi se morajo pri svojem delu ravnati po smernicah občinske skupščine ter po stališčih in smernicah izvršnega sveta.
5.	člen
Upravni organi sodelujejo med seboj, sodelujejo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami ter skupnostmi o vprašanjih, za katera imajo te organizacije in skupnosti interes.
Upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organizacij in skupnosti.
6.	člen
Upravni organi v mejah svojih pristojnosti sodelujejo pri pripravi planskih dokumentov, spremljajo razvoj, pripravljajo ocene izvajanja ukrepov na svojem področju ter predlagajo ukrepe za uresničevanje sprejetih planov.
Pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka sodelujejo upravni organi s komitejem za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje.
7.	člen
Upravni organi opravljajo naloge s področja ljudske obrambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov, pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem obveščajo skupščino in njen izvršni svet.
Upravni organi v mejah svojega delovnega področja pripravljajo načrte organiziranja in delovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni, spremljajo in usmerjajo delo temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri izvajanju obrambnih priprav in aktivnostih družbene samozaščite ter izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov za dejavnost svojega delovnega področja, pripravljajo vojne predpiše ter izdajajo strokovna' navodila za izvajanje obrambnih priprav.
8.	člen
zaradi zagotavljanja demokratične izmenjave mnenj in koordinacije pri usklajevanju stališč pri pripravi splošnih aktov občinske skupščine pri vprašanjih v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter zaradi uresničevanja širšega družbenega vpliva nad delom organov državne uprave, -se lahko ustanovijo družbeni sveti za posamezna upravna področja ali posamezne upravne organe.
Pri odločitvi o ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upoštevajo družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju in narava nalog upravnega organa, vpliv upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter Samoupravnih organizacij in skupnosti.
Strokovne, administrativne in tehnične naloge za družbeni svet opravlja upravni organ, ki pokriva dejavnost družbenega sveta.
9.	člen
Upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč delegatom in delegacijam občinske in republiške skupščine ter delegacijam za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Upravni organi in strokovne službe lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, po sporazumu, ki ga sklenejo z njimi upravni organ ob soglasju izvršnega sveta občinske skupščine.
S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posameznega udeleženca sporazuma, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordinacije dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
10.	člen
Delo upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno uresničevanje pravic, obveznosti in interesov občanov.
Razporeditev, začetek in konec delovnega časa se določi v skladu z značajem nalog upravnih organov in potrebami delovnih ljudi in občanov tako, da se delovnim ljudem in občanom čimbolj olajša uveljavljanje pravic in izvrševanje obveznosti.
Upravni organi morajo ustrezno modernizirati postopke v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti morajo za napredek in racionalizacijo poslovanja ter za strokovno in družbenopolitično izobraževanje delavcev.
11.	člen
Delo upravnih organov je javno.
O delu posameznih upravnih organov obveščajo javnost funkcionarji organov.
Funkcionar, ki vodi upravni organ, lahko za obveščanje javnosti pooblasti tudi druge osebe v delovni skupnosti upravnega organa.
Upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakoni in drugimi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost.
12.	člen
Če upravni organi in strokovna služba ne opravljajo svojih obveznosti, ki so določene s tem odlokom, kvalitetno in pravočasno, se lahko prične postopek za oceno dela upravnega organa oziroma strokovne službe in postopek za pceno dela funkcionarja, ki vodi upravni organ oziroma strokovno službo, vodilnih delavcev in delavcecv s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV
1.	Organizacijske oblike
13.	člen
Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijsko vodeni upravni organi (v nadaljnjem besedilu: individualni in kolegijski upravni organi).
Individualni upravni organi so oddelki in uprave. Kolegijski upravni organi so komiteji.
Oddelek se ustanovi za področje, na katerem upravni organ v celoti ali pretežno zagotavlja izva-
janje politike in zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, oziroma jih neposredno izvršuje.
Uprava se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na določenih področjih, ki zahtevajo posebej organizirano službo in samostojnost pri delu.
Komite se ustanovi za področja, na katerih je zaradi narave nalog potrebno zagotoviti povezano in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov, kot tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organiizrano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike, izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.
14.	člen
Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestavo komiteja določi občinska skupščina s svojim aktom.
15.	člen
Zadeve iz delovnega področja komiteja opravljajo v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijsko telo in predsednik komiteja.
Komite kot kolegijsko telo dela na sejah in odloča z večino glasov svojih članov.
Komite obravnava načelna vprašanja s svojega delovnega področja, izdaja akte, izvaja ukrepe, za katere je pooblaščen, predlaga občinski skupščini in izvršnemu svetu potrebne ukrepe, predpise in druge splošne akte s svojega delovnega področja, daje mnenja o vprašanjih s svojega delovnega področja in opravlja druge naloge, ki so po zakonu, drugih predpisih, statutu občine ali drugem predpisu v njegovi pristoj nosti.
Komite sprejme poslovnik, s» katerim uredi Jja-čin svojega dela.
16.	člen
Upravni organi so:
1.	Oddelek za občo upravo in družbene službe
2.	Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja
3.	Oddelek za ljudsko obrambo
4.	Oddelek za notranje zadeve
5.	Uprava za družbene prihodke
6.	Geodetska uprava
7.	Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje.
17.	člen
Za opravljanje zadev, določenih s tem odlokom, deluje v sestavi oddelka za notranje zadeve krajevni urad Cerkno.
18.	člen
Naloge inšpekcijskega nadzorstva opravlja Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika s sedežem v Idriji.
Organizacija, delokrog, pristojnosti medobčinskega inšpektorata, medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljev in medobčinskega inšpektorata se določijo s posebnim odlokom in družbenim dogovorom.
19.	člen
Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupino istovrstnih del in nalog,, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in
drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
Z aktom iz prejšnjega odstavka izvršni svet določi tudi tista dela in naloge iz pristojnosti upravnega organa, ki jih morajo opravljati delavci' drugega upravnega organa ter določiti način, odgovornosti, financiranje in druge pogoje za opravljanje teh del in nalog.
2.	Delovno področje upravnih organov
20.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe
—	vrši nadzor nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov vseh organizacij združenega dela; za organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti, daje pobude za odpravo motenj; za tiste organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadete družbeni interesi, pa predlaga začasne ukrepe družbenega varstva;
—	skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih občinski skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji, v skladu z ustavo, zakoni in statutom občine ter posebej skrbi za zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejemata občinska skupščina in njen izvršni svet;
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju ter poroča občinski skupščini in izvršnemu svetu o stanju in pojavih pri reševanju upravnih stvari v občini;
—	sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov in opravlja delo v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izdelovanjem individualnih aktov iz delovnih razmerij in vodenjem personalne evidence;
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sta jih sprejela ali k njim pristopila občinska skupščina in izvršni svet;
—	opravlja vsa opravila v zvezi s poslovanjem s predpisi in arhiviranjem ter vodi evidenco o vseli obravnavanih zadevah pri upravnih organih;
—	opravlja vsa. dela v zvezi s prejemom in odpravo pošte;
—	skrbi za organizacijo- in delo arhiva;
—	opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju gospodarjenja z zgradbo in opremo občinskih upravnih organov, dela glavne in sprejemne pisarne, razmnoževalnice, ekonomata, tehnična in druga opravila, ki so potrebna za delo občinske skupščine, izvršnega sveta in upravnih organov;
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s" področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, socialnega skrbstva, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zaposlovanja, štipendiranja;
—	opravlja vse zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV in drugih vojn ter vojaških invalidov na podlagi veljavnih predpisov in aktov občinske skupščine;
—	pripravlja in strokovno obdeluje gradivo za komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV;
—	onravlia naloge v zvezi z varstvom spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, socialnega skrbstva, otroškega varstva, zdravstva, socialnega varstva, zaposlovanja in štipendiranja;
—	obravnava in zavzema stališča o vprašanjih s področja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenje v mejah svojega delovnega področja in spremlja uresničevanje obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov za področje družbenih dejavnosti;
—	sodeluje pri pripravi družbenega plana občine in spremlja izvajanje družbenega plana občine na področju družbenih dejavnosti in predlaga ustrezne ukrepe;
—	koordinira dela pri dogovarjanju o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in dogovarjanju med udeleženci svobodne menjave dela;
—	sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine in o tistih vprašanjih, ki so skupnega pomena za te skupnosti in organe občine;
—	spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in študentov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila v zvezi s temi akti;
—	nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kadrovskim komisijam pri družbenopolitičnih organizacijah;
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih organov in vodi evidenco teh kadrov, pripravlja predloge in ukrepe v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo poslovodnih organov in sodeluje pri delu razpisnih komisij;
—	opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji:
—	vodi kadrovsko evidenco;
—	po dogovoru s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti opravlja posamezna opravila za interesne skupnosti;
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja dela in delovnih razmerij pri zasebnih delodajalcih;
—	spremlja delovanje krajevnih skupnosti, jim nudi strokovno pomoč in z njihovo problematiko seznanja občinsko skupščino in izvršni svet;
—	opravlja naloge v zvezi z najdenimi predmeti;
—	opravlja ostale upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov.
21.	člen
Oddelek ža urejanje prostora in varstvo okolja
—	opravlja upravne, strokovne in druge naloge s področja premoženjskopravnih zadev, urbanizma, gradbeništva, komunale, stanovanjskih zadev, prometa in cest ter varstva okolja iz občinske pristojnosti;
—	skrbi za izdelavo in sprejem urbanističnih načrtov in pri tem sodeluje z vsemi pristojnimi upravnimi organi, strokovnimi organi in organizacijami;
' — sodeluje pri pripravi družbenega plana občine, pri pripravi prostorskega plana, spremlja njegovo izvajanje in predlaga ustrezne ukrepe;
—	obravnava in zavzema stailšča s področja samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti in daje izvršnemu svetu in občinski skupščini mnenja v mejah svojega delovnega področja;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravno komunalno interesno skupnostjo, s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo za varstvo zraka, vodno gospodarsko skupnostjo, skupnostjo za ceste, enoto za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in sodeluje s strokovnimi službami teh interesnih skupnosti pri pripravljanju poročil, informacij, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in njen izvršni svet;
—	koordinira delo pri dogovarjanju o letnih programih teh samoupravnih interesnih skupnosti in dogovarjanju med udeleženci svobodne menjave dela;
—	vodi upravni postopek pri pridobivanju stavbnih zemljišč;
—	opravlja naloge v zvezi z odmero nadomestila za uporabo mestnega zemljišča;
—	opravlja strokovne in tehnične administrativne naloge za družbeni svet s svojega področja.
22.	člen
Oddelek za ljudsko obrambo
opravlja upravne, strokovne in druge zadeve na področju splošne ljudske obrambe iz pristojnosti občine, zlasti pa:
—	v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom civilne zaščite skrbi za pripravo in tekoče dopolnjevanje obrambnega načrta in pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja splošne ljudske obrambe;
—	sodeluje pri družbenem planiranju v občini in predlaga programe s področja ljudske obrambe;
—	skrbi za mobilizacijske zadeve in za prenos-ukazov o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji;
—	v sodelovanju z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi pripravlja in izvaja nabor, napotitve v JLA ter kadrovanje v vojaške šole in za vojaške poklice;
—	opravlja zadeve v zvezi z vojaško in materialno obveznostjo delovnih ljudi in občanov, materialno obveznostjo organizacij združenega dela, obveznostjo služenja v civilni zaščiti in sistemu opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja;
—	skrbi za kadrovsko popolnjevanje enot oboroženih sil in drugih struktur splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z vojaškimi obvezniki;
—	koordinira in daje strokovne nasvete organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim inštitucijam pri izdelavi in izvajanju njihovih obrambnih načrtov in skrbi, da so ti načrti usklajeni z obrambnim načrtom Občine;
—	opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadra na tem področju;
—	pripravlja organizacijo in skrbi za delovanje službe za opazovanje, javljanje, obveščanje in alar-
miranje, za opremljanje in delovanje občinskega centra za obveščanje in alarmiranje ter dopolnilnega opazovalnega omrežja;
—	pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in gospodarno opremljanje in strokovno usposabljanje ter usmerja organiziranje, opremljanje in delovanje štabov in enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih;
—	opravlja upravne in vojaško-strokbvne zadeve v zvezi z izgradnjo zaklonišč in objektov, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo;
—	opravlja strokovne zadeve v zvezi z izobraževanjem, vzgojo in urjenjem mladine, ki ne obiskuje srednjih šol, obveznikov civilne zaščite in službe opazovanja, javljanja, obveščanja in alarmiranja delovnih ljudi in občanov v zvezi z ljudsko obrambo;
—	opravlja upravne, strokovne in organizacijske naloge s področja splošne ljudske obrambe za občinsko skupščino, izvršni svet, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in občinski štab za civilno zaščito;
—	skrbi za izvajanje varnostno zaščitnih ukrepov s področja obrambnih priprav ter nadzoruje stanje obrambnih priprav v občini;
—	skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe splošne ljudske obrambe;,
—	spremlja izvajanje samoupravnega sporazumevanja o financiranju splošnih in skupnih nalog splošne ljudske obrambe v občini;
—	izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem predpisov s področja splošne ljudske obrambe.
23.	člen
Oddelek za notranje zadeve
—	opravlja upravne, strokovne in druge zadeve s področja neposrednega izvrševanja zakonov in drugih predpisov o: združevanju občanov v organizacijah in društvih; javnih shodih in prireditvah; zbiranju prostovoljnih prispevkov, posesti in nošenju orožja in streliva ter eksplozivnih snovi; varstva pred požarom; državljanstva in drugih matičnih zadevah; potnih listinah za prehod čez državno mejo in gibanju v obmejnem‘pasu; pridobivanju in bivanju tujcev; matičnih knjigah; sklepanju zakonske zveze in družinskih razmerjih; osebnih imen; prijavljanju in odjavljanju prebivališča občanov; tiraličnem registru; registru prebivalcev, gospodinjstev ter volilnih upravičencev; odvzemu prepovedanega tujega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja; varnosti cestnega prometa; registraciji motornih vozil in voznikov motornih vozil; izdaje vozniških in prometnih dovoljenj ter nalepnic; opravljanju vozniških izpitov ter izvrševanja varstvenih ukrepov;
—	opravlja upravno strokovne in druge naloge s področja družbene samozaščite;
—	opravlja tehnična in administrativna opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
—	sodeluje s samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požarom;
—	opravlja nadzorstvene in druge naloge, ki so z zakonom ali drugim predpisom dane v pristojnost občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve;
—	v sestavu Oddelka notranje zadeve deluje krajevni urad Cerkno.
Krajevni urad Cerkno
—	vodi matične knjige, državljanske knjige in izdaja izpiske in druga potrdila iz njih;
—	opravlja prijavno in odjavno službo, vodi register stalnih prebivalcev in hkrati evidenco volilnih upravičencev, na podlagi katere sestavlja volilne imenike, vodi evidenco vojnih obveznikov, začasno prijavljenih občanov ter izdaja razna potrdila na podlagi teh evidenc;
—	overja podpise in prepise;
—	izdaja zdravstvena spričevala za živino;
—	opravlja druge zadeve po veljavnih predpisih, oziroma zadeve, ki mu jih naložita izvršni svet in občinska skupščina.
24.	člen
Uprava za družbene prihodke
—	opravlja upravne, strokovne in druge zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, prispevkov, taks in drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira služba družbenega knjigovodstva;
—	spremlja pridobivanje prihodkov in trošenje sredstev delovnih ljudi in občanov in opravlja zadeve s področja ugotavljanja izvora premoženja;
—	opravlja naloge inšpekcije za družbene prihodke in odreja ukrepe, ki so predvideni z zakonom;
—	opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov v zvezi z uresničevanjem svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti, če je to v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine;
—	opravlja naloge, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in občanov do samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to v skladu z zakonom ali odlokom občinske skupščine;
—	sestavlja predlog proračunskih prihodkov in zaključni račun posameznih vrst davkov, prispevkov, taks in drugih davščin;
—	proučuje in analizira davčno politiko občine in pripravlja predloge za usklajevanje davčnih predpisov ter osnutke odlokov s področja občinskih davkov občanov;
-— opravlja inšpekcijsko nadzorstvo pri izpolnjevanju davčnih in drugih obveznosti;
—	v skladu z zakonom opravlja izterjavo neplačanih davščin, kazni, carin in drugih družbenih prihodkov;
—	opravlja strokovne in administrativne naloge 'a družbeni svet s svojega delovnega področja.
25.	člen
Geodetska uprava
—	opravlja upravne, strokovne in druge geodetske zadeve in pristojnosti občine;
—	planira in koordinira dejavnost geodetske službe;
—	skrbi za izdelavo katastrov, načrtov in evidenc na območju občine;
—	pripravlja predloge programov geodetskih del, ki jih financira občina;
—	vrši izmero zemljišč v ckviru obstoječih geodetskih izmer in katastrov ter revizijo kultur;
—	vodi in vzdržuje geodetsko prostorsko dokumentacijo;
—	opravlja strokovno nadzorstvo nad izvajanjem operativnih del v zadevah geodetske službe, ki jih opravljajo druge geodetske organizacije;
—	nadzoruje vodenje katastra komunalnih naprav ter vzdržuje zbirni kataster komunalnih naprav;
—	za potrebe občanov, organov občine, organizacij združenega dela izdaja izvlečke iz katastrskega operata, kopije načrtov, kart ter ustrezna potrdila;
—	izdaja hišne številke.
26.	člen
Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje
—	pripravlja delovni program izdelave družbenih planov;
—	usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja in usklajuje dogovarjanje o temeljih občinskega plana; oblikuje dogovor o temeljih plana občine, usklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti, pripravi srednjeročni plan občine ter dokumente za izvajanje družbenega plana v tekočih letih;
—	spremlja izvajanje obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine, predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja;
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na področju gospodarstva, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami;
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi;
—	zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi statistične ukrepe;
—	opravlja upravne in strokovne zadeve s področja rudarstva, industrije, elektrogospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterine, obrti, trgovine, gostinstva, turizma, lova, ribolova, prometa blaga in storitev;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi s teh področij;
—	za občinsko skupnost za cene opravlja strokovne, upravne in druge naloge na podlagi posebnega sporazuma, ki ga v ta namen skleneta upravni organ in skupnost za cene;
—	sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini;
—	ugotavlja in izbira podatke o potrebah koristnikov sredstev proračuna ter sestavlja predlog proračuna in zaključnega računa ter opravlja vse naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;
—	zbira podatke o potrebnih sredstvih za delo upravnih organov in opravlja vsa opravila v zvezi z izvrševanjem finančnih načrtov upravnih organov, obračunom osebnih dohodkov;
—	po posebni pogodbi opravlja naloge, v zvezi s finančnim poslovanjem Medobčinskega inšpektorata Idrija, Logatec, Vrhnika.
III.	STROKOVNA SLUŽBA IN NJENO DELOVNO PODROČJE
27.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta se ustanovi Strokovna služba občinske skupščine in izvršnega sveta.
Delo strokovne službe vodi sekretar, ki ga na predlog izvršnega sveta imenuje občinska skupščina.
Sekretar strokovne službe ima pravice, dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ.
28.	člen
— Strokovna služba skrbi za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine in izvršnega sveta, pripravlja osnutke programov dela občinske skupščine in njenih zborov ter izvršnega sveta, sodeluje z delegacijami in delegati za zbore občinske skupščine, s skupinami delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije, jim nudi strokovno pomoč ter spremlja delovanje delegatskega sistema v občini, sodeluje pri pripravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejemata občinska skupščina in izvršni svet ter skrbi za njihovo uradno objavo;
—	spremlja izvrševanje programov dela občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta in njihovih sklepov;
—	opravlja strokovne, organizacijsko tehnične in administrativne naloge za potrebe skupščine, izvršnega sveta in njunih teles;
—	opravlja strokovna in tehnična opravila, ki se nanašajo na medobčinsko sodelovanje skupščine in protokol;
—	izvaja informacijsko dokumentacijsko službo — zbira informacije, pomembne za samoupravno, delegatsko odločanje in jih posreduje delegacijam in delegatom, informativnim službam in skupinam v združenem delu in krajevnih skupnostih;
—	spremlja in proučuje kadrovsko problematiko skupščine, izvršnega sveta in njunih organov, pripravlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovskih zadev skupščine, izvršnega sveta in njunih organov;
—	pripravlja material za komisijo za volitve in imenovanja skupščine občine in za izvršni svet.
IV.	NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG
29.	člen
V občinskih upravnih organih se organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, dolžnosti in pravic delovnih ljudi in -občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti.
Notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnem organu predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih z zakonom, tem odlokom in aktom izvršnega sveta skupščine občine.
V.	MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI IN STROKOVNO SLUŽBO
30.	člen
V zadevah iz svoje pristojnosti občinski upravni organi in strokovna služba sodelujejo med seboj, sodelujejo z upravnimi organi in strokovnimi službami drugih družbenopolitičnih skupnosti.
Pri medsebojnem sodelovanju si upravni organi in strokovna služba pošiljajo podatke in obvestila, potrebna za opravljanje zadev iz njihovega področja, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugi obliki.
31.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, storitev skupnega pomena, kadrovanju, urejanju delovnega časa, zagotavljanju in urejanju delovnih razmerij, oblikovanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti.
32.	člen
Za usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovno službo skrbi posvetovalno telo, kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovno službo.
VI.	FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI
IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
33.	člen
Občinske upravne organe vodijo funkcionarji upravnih organov. Kolegijsko voden upravni organ vodi predsednik komiteja, individualno voden upravni organ pa načelnik oddelka ali načelnik uprave, strokovno službo pa sekretar strokovne službe.
Funkcionarji občinskih upravnih organov imajo lahko svoje namestnike. Namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Funkcionar upravnega organa organizira in vodi delo organa, osebno je odgovoren za njegovo delo in za stanje na področju dela tega organa.
Funkcionar upravnega organa mora poročati o stanju in o delu organa, ki ga vodi, občinski skupščini in izvršnemu svetu.
Funkcionar upravnega organa izdaja odločbe in in druge akte, za katere je pooblaščen, izvaja ukrepe iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
34.	člen
Vodilni delavci v občinskih upravnih organih so pomočniki funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovno službo.
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili hi odgovornostmi se imenujejo za štiri leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
35.	člen
O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi ta upravni organ.
O izločitvi vodilnega delavca odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ, odloča izvršni svet.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa pa izvršni svet.
VII.	SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV
36.	člen
Sredstva za delo upravnega organa določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela upravnega organa glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnost del in' nalog ter glede na pogoje in rezultate dela in v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini.
Delavci delovnih skupnosti pridobivajo dohodek primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom.
37.	člen
Pridobivanje, razporeditev in uporabo sredstev podrobneje določajo drugi akti.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE , DOLOČBE
38.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
— Odlok o organizaciji upravnih organov Skupščine občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 6/74),
— Odlok o organizaciji in delovnem področju strokovne službe Skupščine občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 6/74).
39.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-16/80
Idrija, dne 26. marca 1981.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
KAMNIK
770.
Na podlagi 174. in 184. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 4/78 in 27/80), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 18. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/81) ter v zvezi z izidom referenduma dne 12. aprila 1981, je Skupščina občine Kamnik na 31. seji družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1981 in na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. aprila 1981 sprejela
ODLOK
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega
doma in šolskih prostorov v občini Kamnik
1.	člen
Za celotno območje občine Kamnik se uvede samoprispevek v denarni obliki za obdobje 5 let in s,cer od 1. maja 1981 do 30. aprila 1986.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja kot soprispevek:
• ' — k uresničitvi programov razvoja krajevnih skupnosti,
—	h gradnji zdravstvenega doma v Kamniku ter za gradnjo naslednjih šolskih prostorov: prizidka k osnovni šoli v Komendi, adaptacije šole v Mostah, osnove šole Toma Brejca v Kamniku, III. faza izgradnje šole na Duplici in skupne gradnje osnovne šole s prilagojenim programom z občino Domžale v Domžalah.
Programi razvoja krajevnih skupnosti so objavljeni v glasilu Kamniški občan št. 2/81.
3.	člen
Skupna predračunska vrednost programov, za katere se bodo kot soprispevek namenila sredstva, zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah leta 1980 412,542.493 din. Od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 161,430.000 din.
4.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska in se smejo uporabljati le za namen, določen z referendumom.
5.	člen
Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju občine Kamnik, v višini 2 odstotka od naslednjih osnov:
—	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestil; občani, ki prejemajo pokojnine; ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov;
—	občani, ki z Osebnim delom in lastnimi delovnimi sredstvi opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove.
Samoprispevek v višini 0,47 odstotka plačujejo občani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in iz dohodkov od gozdov.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir dohodkov posebej
6.	člen
Zavezanci plačila samoprispevka postanejo tudi občani, ki se bodo v času trajanja uvedbe samoprispevka za stalno preselili na območje občihe Kamnik.
7.	člen
Plačevanja samoprispevka so oproščeni:
—	občani od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka; učenci in študentje od štipendij;
—	občani, katerih osebni dohodek • iz delovnega razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka:
—	občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 1700 din.
8.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, se samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu.
Od ostalih dohodkov, navedenih v 5. členu tega odloka, samoprispevek odmerja in izterjuje uprava za družbene prihodke občine Kamnik;
9.	člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
Stroški odmere, pobiranja in izterjave samoprispevka gredo v breme proračuna občine Kamnik.
10.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbiralnem računu samoprispevka pri SDK in usmerjala na posebne žiro račune za določene namene po razmerju:
—	50 odstotkov zbranih sredstev za krajevne skupnosti občine Kamnik,
—	50 odstotkov zbranih sredstev za programe samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva in izobraževanja občine Kamnik.
Sredstva samoprispevka iz 1. alinee 1. odstavka se bodo razporejala med krajevne skupnosti po številu prebivalstva.
Sredstva samoprispevka iz 2. alinee 1. odstavka se bodo razporejala med samoupravne interesne skupnosti po naslednjem razmerju:
—	samoupravna zdravstvena skupnost 78 odstotkov,
—	samoupravna interesna skupnost za izobraževanje 22 odstotkov;
koristila pa se bodo po prednostnem vrstnem redu, sprejetem v dogovoru o temeljih družbenega
plana občine Kamnik
11.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njihovo porabo opravlja SDK in komisija, ki jo imenuje Skupščina občine Kamnik.
Za namensko izvajanje sprejetega programa na referendumu so odgovorni skupščina, Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, skupščine samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in izobraževanja ter krajevne skupnosti in njihovi organi.
12.	filen
Za razlago in izvajanje tega odloka je pooblaščen Izvršni svet Skupščine občine Kamnik.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1980.
St. 020-22/81-7
Kamnik, dne 20. aprila 1981.
Predsednik Skupščine Občine Kamnik
Slavko Ribaš, dipl. inž. 1. r.
771.
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena in 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 33/80) in 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 85. seji dne 25. marca 1981 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1981
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo: Veterinarski zavod Kamnik-Domžale (v nadaljnjem besedilu: Veterinarski zavod) in obratne veterinarske ambulante »Perutnina Zalog« in VTOZD za živinorejo, Biotehniške fakultete, Rodica (v nadaljnjem besedilu: veterinarske ambulante), opraviti v letu 1981 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske organizacije iz prvega odstavka 1. člena te odredbe. Veterinarski zavod in obratne ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen'
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno varstvo živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Proti sumečemu prisadu se mora preventivno cepiti goveda, ki se pasejo na planini Podkraj. Preventivno cepljenje se mora opraviti najpozneje 20 dni pred odgonom na pašo.
6.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot štiri mesece.
Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
Na območju občine Kamnik je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih »Perutnine Zalog« in VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete;
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD, t. j. v KS Podgorje, Križ, Komenda, Moste, Duplica, Smar-ca in Srednja vas;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji s »Perutnino Zalog«.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje, določeno s tem členom, opravi v omenjenih KS Veterinarski zavod, v ostalih primerih pa obratne veterinarske ambulante.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine in ki po 14 tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furažolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod v sodelovanju z ekipo obratne veterinarske ambulante tiste DO, na katere obratih se pregled vrši.
Cepljenje proti kužnemu tremorju opravijo z registrirano AE vakcino pristojne obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora.
Cepljenja s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod.
10.	člen
V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda. Tuberkulinizacijo goved opravi Veterinarski zavod.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
—	z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarski zavod.
12.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse konitarje.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod na določenih zbirnih mestih.
14.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške faktultete v Ljubljani.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod.
Preiskave na varoatozo opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
Preiskave vzorcev čebel morajo biti opravljene do 30. aprila 1981.
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, predajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija do 31. decembra 1931, vzorci tržnih rib pa, kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1981 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1881.
Vzorce rib za preiskave po tem členu vzame Veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
16.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po obj.avi v Uradnem listu SRS.
St. 020-17/81
Kamnik, dne 25. marca 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov 1. r.
772.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 234. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 7/78 in 27/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 3. aprila 1981 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok NS - 3 Nevlje — Kamnik
1.	člen	,
Javno se razgrne osnutek dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok NS - 3 Nevlje — Kamnik, ki ga je pod št. 39/81 izdelalo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik.
2.	člen
Osnutek dopolnitve zazidalnega načrta Iz, 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skup-
ščine občine Kamnik, II. nadstropje, Kamnik, Titov trg 1, 30 dni, računajoč od dneva objave v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na komite za družbenoekonomski razvoj, službo za urbanizem občine Kamnik.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in v Kamniškem občanu.
St. 351-464/80
Kamnik, dne 17. aprila 1981.
Predsednik . Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Tone Pengov L r.
KOČEVJE
773.
Ma podlagi 18. člena zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 5/72, 8/74, 15/76 in 13/77) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na 2. redni seji dne 6. oktobra 1980 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin občanom z nižjimi dohodki
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo merila in ureja postopek za delno nadomeščanje stanarin občanom, ki so imetniki stanovanjske pravice na družbenem ali na stanovanju v zasebni lasti. S tem pravilnikom se ureja:
1.	vire financiranja namenskih sredstev za delno nadomeščanje stanarin,
2.	upravljanje z namenskimi sredstvi,
3.	upravičence za dodelitev subvencije,
4.	pogoje in merila za dodelitev subvencije
5.	način in postopek za dodelitev subvencije.
II.	VIRI FINANCIRANJA
2.	člen
Namenska sredstva se določijo z letnim finančnim načrtom ‘Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) v okviru sredstev, namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih na podlagi samoupravnega sporazuma v občini Kočevje izločajo in namensko združujejo OZD in druge samoupravne organizacije, skupnosti in občani, ki jih pri samostojnem opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb.
3.	člen
Namenska sredstva, določena v 2. členu tega pravilnika, vodi stanovanjska skupnost na žiro računu sredstev družbene pomoči.
III.	UPRAVLJANJE Z NAMENSKIMI SREDSTVI
4.	člen
Z namenskimi sredstvi upravljajo delavci in občani po svojih delegatih v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
5.	člen
Sredstva za subvencioniranje stanarin opredeli stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom. Letni finančni načrt namenskih sredstev sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
IV.	UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SUBVENCIJE
6.	člen
Pravico do delne nadomestitve stanarin (v nadaljnjem besedilu: subvencija) ima vsak nosilec stanovanjske pravice (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) ne glede na to ali uporablja stanovanje v družbeni lastnini ali v lasti občanov, če izpolnjuje pogoje po določbah tega pravilnika in samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarin ter o načinu subvencioniranja stanarin v občini Kočevje. Ce je upravičenec do subvencije nosilec stanovanjske pravice na stanovanju v lasti občana se mu prizna subvencija le do višine stanarine, ki jo je upravičenec dolžan plačevati na podlagi veljavnega točkovnega sistema o ugotavljanju vrednosti stanovanja na podlagi česar se izračuna tudi višina stanarine.
7.	člen
Do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske, pravice v naslednjih primerih:
—	če oddaja stanovanje ali del stanovanja podnajemnikom,
—	če opravlja v stanovanju poslovno ali obrtno dejavnost,
—	če je prosilec ali drug član skupnega gospodinjstva lastnik drugega vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše,
—	če je prosilec ali drug član skupnega gospodinjstva lastnik vikenda,
—	če je prosilec ali drug član skupnega gospodinjstva lastnik motornega čolna ali avtomobila, katerega nabavna cena novega presega 150.000 din
V.	POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SUBVENCIJE
8.	člen
Subvencija je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva in od velikosti stanovanja glede na število članov gospodinjstva, ki ga uporabljajo. Ne glede na premoženjsko stanje upravičenca in članov skupnega gospodinjstva, je upravičenec do subvencije dolžan prispevati 20°/o stanarine. Najmanjši znesek subvencije, ki se izplačuje znaša 40 din mesečno.
Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zaseb-
nem stanovanju in ki bo izpolnjeval kriterije po »tem avilniku. Občanu, ki je imetnik stanovanjske prače na zasebnem stanovanju, se za osnovo upošteva .anarina, ki bi jo moral plačati po veljavnem pri-ačniku za ugotavljanje vrednosti stanovanj (Skup-jinski Dolenjski list, št. 15/73), če plačuje višjo .lanarino, kot bi jo lahko po točkovanju iz zgoraj navedenega priročnika. Kolikor občan na stanovanju pri zasebnem stanodajalcu plačuje manjšo stanarino kot bi jo moral po točkovanju iz zgoraj navedenega priročnika, se mu ugotavlja subvencija stanarine na dejansko plačilo stanarine.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Kočevje lahko znašala za
1	družinskega člana	28	m2
2	družinska člana	42	m2
3	družinske člane	57	m2
4	družinske član	66	m2
5	družinskih članov	75	m2
za vsakega nadaljnjega člana družine še 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 40 let, se normativ površine poveča za 30°/o
10.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, katerega površina stanovanja glede na število članov gospodinjstva presega dogovorjeni standard po 9. členu tega pravilnika ima pravico zahtevati od stanodajalca zamenjavo stanovanja ali pa sam poiskati interesenta za zamenjavo stanovanja v soglasju z lastnikom stanovanja. V primeru, da stanodajalec zahtevku ne more ugoditi v krajšem času, ker nima na razpolago ustreznega stanovanja, ali jo sam ne more urediti v krajšem času, 'ima imetnik stanovanjske pravice ne glede na določilo 9. člena tega pravilnika pravico do uveljavljanja subvencije, če izpolnjuje ostale pogoje iz tega pravilnika.
Kolikor se imetniku stanovanjske pravice ponudi v zamenjavo ustrezno manjše stanovanje, pa ta zamenjave noče izvršiti izgubi pravico do uveljavljanja subvencije.
11.	člen
Višina subvencije je odvisna od letnega dokazljivega dohodka • skupnega gospodinjstva in od števila članov gospodinjstva. V dokazljivi dohodek gospodinjstva upravičenca za subvencijo se ne šteje: osebni dohodek preko polnega delovnega časa po 78. in 79. členu zakona o delovnih razmerjih, dodatek za nočno delo, povečanje osebnega dohodka obračunanega za delo na dan državnega praznika, nagrada ob delovnem jubileju, odpravnina ob odhodu v pokoj, štipendija, učna nagrada, otroški dodatek in posebni otroški dodatek.
Znosni izdatki stanarine za posamezne tipe gospodinjstev v občini Kočevje se ugotavljajo po tabeli, ki jo za vsako leto sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje.
12.	člen
Znosna letna stanarina, ki jo je upravičenec dolžan plačati se izračuna tako, da se letni dohodek go-
spodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca v tabeli in deli s 100. Na podlagi ugotovljene znosne lestne stanarine se ugotovi tudi znosna mesečna stanarina (letna stanarina : 12). Razlika med dejansko stanarino, ki jo plačuje upravičenec in znosno stanarino, izračunano kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je subvencija.
13.	člen
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi nosilcu stanovanjske pravice kot posamezniku ali z družino, ki živijo v težkih pogojih kot je:
—	invalidnost I. in II. kategorije
—	duševna prizadetost družinskega člana
—	težje, neozdravljive bolezni npr.: TBC, sladkorna, daljša doba obolenja za rakom.
Taki prosilci so še upravičeni do subvencije stanarine če letni dohodek gospodinjstva ne presega 20 °/o najvišjega letnega dohodka gospodinjstva, ki je določen v tabeli. To upravičenec dokaže s potrdilom patronažne službe zdravstvenega doma.
Odbor lahko tudi odkloni subvencijo posameznemu upravičencu, ki formalno izpolnjuje pogoje za dodelitev subvencije, dejansko pa živi v ugodnejših življenjskih razmerah.
VI.	NAČIN IN POSTOPEK ZA DODELITEV SUBVENCIJE
14.	člen
Stanovanjska skupnost enkrat letno v prvem četrta letju objavi razpis o pogojih za dodelitev subvencije. Razpis se objavi na krajevno običajen način. O objavi razpisa se posebej seznani vse krajevne skupnosti, občinsko skupnosti socialnega varstva, stanovalce preko hišnih svetov v družbenih stanovanjih in vse imetnike stanovanjske pravice, ki že dobivajo subvencijo.
15.	člen
Razpis mora vsebovati naslednje podatke:
—	pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičenec za dodelitev subvencije,
—	osnovne podatke, ki jih mora upravičenec navesti v zahtevi za subvencijo,
—	dokazila, ki jih mora upravičenec predložiti k zahtevku,
—	rok zbiranja zahtevkov.
16.	člen
Pravico do subvencije uveljavlja upravičenec s pismeno zahtevo, ki jo vloži pri stanovanjski skupnosti. Zahtevku je potrebno priložiti:
—	potrdilo o letnem dokazljivem dohodku gospodinjstva za preteklo leto,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva (izda upravni organ občine),
—	izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva in o izpolnjevanju ostalih pogojev iz tega pravilnika.
Potrebne podatke o velikosti stanovanja in višini stanarine upravičenca, ki so razvidni iz stanovanjske pogodbe neposredno ugotavlja strokovna služba stanovanjske skupnosti, ki hrani evidenco stanovanjskih pogodb.
Morebitna ostala dokazila, ki jih mora upravičenec predložiti zahtevku, se določijo z vsakokratnim razpisom.
17.	člen
Pravico do subvencije ima upravičenec od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka. Pravica do subvencije poteče 31. 12. v tekočem letu.
Vsi imetniki stanovanjske pravice, ki izpolnjujejo pogoje za subvencijo tudi naslednje leto, morajo vložiti zahtevo vsako leto do 31. januarja za tekoče leto oziroma v 30 dneh po preselitvi v drugo stanovanje. Upravičenci do subvencije, udeleženci razpisa imajo pravico do subvencije s 1. januarjem tekočega leta.
18.	člen
Odbor za subvencioniranje stanarin praviloma v 30 dneh po pravilno vloženem zahtevku upravičenca za dodelitev subvencije sprejme sklep o odobritvi oziroma zavrnitvi subvencije.
19.	člen
Zoper sklep odbora o odobritvi oziroma zavrnitvi subvencije ima upravičenec pravico pritožbe na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje v roku 15 dni po prejemu sklepa.
20.	člen
Stanovanjska skupnost obračunava subvencijo za upravičence, ki izpolnujejo pogoje za dodelitev subvencije v najmanj trimesečnih obrokih za nazaj.
Upravičencem do subvencije, ki neredno plačujejo mesečno stanarino, je subvencionirani del stanarine namenjen za obračun oziroma poravnavo dolgov za stanarino.
Upravičenci, ki redno plačujejo mesečno stanarino, prejemajo subvencijo izplačano preko bančne nakaznice.
Lista upravičencev se objavi na krajevno običajen način.
VII.	DELO ODBORA IN STROKOVNE SLUŽBE
21.	člen
Za izvajanje določil tega pravilnika izvoli zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti v odbor za subvencioniranje stanarin 2 delegata in skupščina skupnosti socialnega varstva 2 delegata. Pristojna krajevna skupnost, v kateri ima stalno bivališče upravičenec do subvencije, imenuje 1 delegata.
22.	člen
Odbor odloča o dodelitvi subvencije z večino glasov vseh izvoljenih delegatov.
. 23. člen
Odbor ima zlasti naslednje naloge;
—	obravnava osnutke samoupravnih splošnih aktov in drugih aktov stanovanjske skupnosti s področja družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu,
—	obravnava smernice ter stališča za upravljanje s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
—	sodeluje pri pripravi programa finančnega načrta, zaključnega računa in poročila o poslovanju stanovanjske skupnosti v delu, ki obravnava družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu,
t— obravnava, ter sklepa o delni nadomestitvi stanarine posameznim upravičencem,
— opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina ali izvršilni odbor stanovanjske skupnosti.
24.	člen
Strokovne, administrativne, finančne in druge zadeve za odbor opravlja delovna skupnost strokovnih služb stanovanjske skupnosti v skladu s pristojnimi zakoni, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, statutom stanovanjske skupnosti, tem pravilnikom in po navodilih in smernicah organov upravljanja stanovanjske skupnosti.
25.	člen
Odbor pri sprejemanju odločitev iz 13. člena tega pravilnika sodeluje z ustreznim organom posamezne krajevne skupnosti, kjer ima upravičenec do subvencije stalno bivališče. Odbor za subvencioniranje stanarin si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje pristojnega organa krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo.
Mnenje komisije mora biti pismeno.
Prosilci, ki združujejo delo predložijo mnenje svoje TOZD.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Pravilnik se uporablja od 1. januarja 1981 dalje.
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in po javni objavi v Uradnem listu SRS.
St. 703/80	f
Kočevje, dne 6. oktobra 1980.
Predsednik ZU Lojze Levstik 1. r.
LAŠKO
774.
Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80), sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Laško, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Občinski sindikalni svet, OK Socialistične zveze delovnega ljudstva, Sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih Rečica, Laško, Breze, Vrh nad Laškim, Jurklošter, Rimske Toplice, Zidani most, Radeče, Jagnjenica ter Svibno in sveti krajevnih skupnosti Marija Gradec, Sedraž in Vrhovo (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o občinski skupnosti za cene
1.	člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev občinske skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnosti).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotovila uresničevanje naslednjih skupnih ciljev:
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev iz lastne pristojnosti, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko,
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in usklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih za občino,
—	uresničevanje sodelovanja in usklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen, in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen,
—	zagotavljane pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki,
—	usklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci tega družbenega dogovora soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerja cen,
—	daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah proizvodov in storitev,
—	v postopku družbenega dogovarjanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov,
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke o vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in na razvoj družbenih proizvajalnih sil,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti,
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri opravljanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje na način določen z zakonom, razmere na trgu in razmerja cen,
— Izvršnemu svetu Skupščine občine Laško predlaga ukrepe neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so
na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanja razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen,
—	za Izvršni svet Skupščine občine Laško pripravlja analize gibanja cen, pogojev v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen,
—	na zahtevo drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
4.	člen
Udeleženci soglašajo, da skupnost pri opravljanju svoji nalog in opravil sodeluje z znanstvenimi in drugimi specializiranimi organizacijami združenega dela.
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim daje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom skupnost zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi in v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čimbolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen,
—	s podajanjem svojih mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj z delovnega področja sveta skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles,
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti ta-' ko neposredno kot preko svojih delegatov v svetu skupnosti,
—	z rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za vso republiko.
6.	člen
Udeleženci soglašajo,- da se sredstva za delo skupnosti zagotavljajo v proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s statutom samoupravnim organizacijam in skupnostim.
Udeleženci soglašajo, da se višina sredstev, ki se zagotavlja v občinskem proračunu, določi na podlagi obsega nalog in opravil, določenega s programom dela skupnosti, in pogojev za opravljanje teh nalog in opravil.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti, v skladu z njenimi pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev.
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
8.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti.
Način dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu sveta skupnosti.
9.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno dobo svojih članov oziroma svojega člana sveta skupnosti. Sestav sveta določa samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske skupnosti za cene.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
11.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Laško.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu, skupnosti uresničujejo s sprejemanjem poročil o delu skupnosti, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način določen s statutom skupnosti.
12.	člen
Udeleženci soglašajo, da se s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določi, da strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja občinski komite za družbeno planiranje in razvoj na osnovi medsebojnega dogovora.
13.	člen
Sredstva za opravljanje nalog in del iz 12. člena se zagotavljajo v proračunu, poleg teh sredstev pa zagotavlja Izvršni svet Skupščine občine Laško brezplačno uporabo potrebnega prostora, telefona in drugih tehničnih sredstev.
14.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebne pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica v Celju najpozneje v petnajstih dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora začne z iniciativo za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku petnajstih dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
16.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
Laško, dne 28. decembra 1980.
Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Laško, Medobčinska gospodarska zbornica Celje, Občinski svet ZSS Laško, Občinska konferenca SZDL Laško, Svet potrošnikov v KS Rečica, Svet potrošnikov v KS
Laško, Svet potrošnikov v KS Breze, Svet potrošnikov v KS Vrh nad Laškim, Svet potrošnikov v KS Jurklo-šter, Svet potrošnikov v- KS Rimske toplice. Svet potrošnikov v KS Zidani most, Svet potrošnikov v KS Radeče, Svet potrošnikov v KS Jagnjenica, Svet potrošnikov v KS Svibno, Svet krajevne skupnosti Marija Gradec, Svet krajevne skupnosti Sedraž, Svet; krajevne skupnosti Vrhovo.
LITIJA
775.
Na podlagi 19. člena zakona, o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. februarja 1981 ter sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1981 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta občine Litija
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
s tem odlokom se ustanovijo upravni organi občine Litija (v nadaljnjem besedilu: občinski upravni organi) ter samostojne strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe), določi njihovo delovno področje in in uredijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem.
2.	člen
Občinski upravni organi opravljajo na delovnih področjih določenih s tem odlokom, upravne strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine Litija.
Upravni organi uresničujejo svoje funkcije na način določen z zakonom o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter o zveznih upravnih organih, z zakonom o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih ter v skladu s svojimi pravicami, dolžnostmi in pooblastili, določenimi v statutu občine Litija.
3.	člen
Občinski upravni organi, so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo po ustavi, zakonih in ostalih predpisih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah Skupščine občine Litija ter načelnih stališčih in smernicah Izvršnega sveta Skupščine občine Litija. Občinski upravni organi so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu.
4.	člen
Strokovne službe opravljajo strokovna in druga1 opravila za občinsko skupščino in izvršni svet.
5.	člen
Občinski upravni organi v mejah pravic in dolžnost občine Litija in v mejah svojega delovnega pod-
ročja izvajajo politiko, ki jo je določila Skupščina občine Litija; odgovarjajo za stanja na področjih za katera so ustanovljeni; neposredno izvršujejo zakone in druge predpise ter splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter zagotavljajo njihovo uresničevanje, izvajajo smernice občinske skupščine ter načelna stališča in smernice njenega izvršnega sveta; spremljajo stanje na področjih, za katera so ustanovljeni in dajejo pobude za reševanje vprašanj na teh področjih, izdajajo izvršilne predpise, kadar so za to pooblaščeni, odločajo o upravnih zadevah; opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter opravljajo druge zadeve, ki spadajo v njihovo pristojnost na podlagi ustave, zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov ter opravljajo druga strokovna dela za občinsko skupščino in njen izvršni svet. V upravnih organih se lahko opravljajo določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
6.	člen
Občinski upravni organi pri opravljanju svojih nalog sodelujejo med seboj, kakor tudi z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi državnimi organi.
7.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih nalagajo zakoni in drugi predpisi ter načrti obrambnih priprav. Pri tem občinski upravni organi sodelujejo med seboj, zlasti pa z občinskim oddelkom za ljudsko obrambo, občinskim štabom za civilno zaščito in z občinskim štabom za teritorialno obrambo ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
8.	člen	*
Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem delovnem področju; pri tem sodelujejo zlasti z občinskim oddelkom za notranje zadeve in Postajo milice ter se ravnajo po stališčih in sklepih sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito.
9.	člen
Občinski upravni organi v mejah svoje pristojnosti sodelujejo pri pripravi planskih dokumentov ter spremljanju in zagotavljanju njihovega uresničevanja; pri tem sodelujejo zlasti z občinskim komitejem za planiranje in družbenoekonomski razvoj.
10.	člen
Delo občinskih upravnih organov je javno. O de-m posameznega upravnega organa obvešča javnost funkcionar, ki ga vodi; lahko pa za obveščanje javnosti pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNA PODROČJA UPRAVNIH ORGANOV
1.	Organizacijske obliki
11.	člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualni upravni organi in kot kolegijski upravni organi.
Individualni upravni organi so oddelki in uprave, kolegijski pa komiteji.
Oddelek se ustanovi za področje, na katerem upravni organi v celoti ali pretežno zagotavlja izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih predpisov in splošnih aktov oziroma jih neposredno izvršuje.
Komite se ustanovi za področja, na katerih je zaradi naratfe nalog potrebno zagotoviti povezavo in usklajeno opravljanje upravnih zadev, ki so skupnega pomena za več upravnih organov, kakor tudi, kadar je potrebno pri opravljanju upravnih nalog zagotoviti stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, da se zagotovi enotnost pri pripravi predlogov in pri izvajanju politike in izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov.
Za opravljanje določenih nalog z delovnega področja občinskega upravnega organa se lahko ustanovijo upravni organi v sestavi, kadar izvrševanje teh nalog zahteva določeno samostojnost in posebej organizirano službo, zaradi medsebojne povezanosti pa je potrebno stalno usklajevanje in nadzorstvo pri delu.
12.	člen
Komite sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestav komiteja določi s svojim aktom občinska skupščina.	,
13.	člen
Občinski upravni organi so:
Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj,
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo,
Občinski oddelek za ljudsko obrambo,
Občinski oddelek za notranje zadeve,
Občinska uprava za družbene prihodke,
Občinska geodetska uprava,
Občinska uprava za inšpekcijske službe.
2.	Delovno področje občinskih upravnih organov
14.	člen
Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj:
—	usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih,
—	pripravlja osnutke dogovora o temeljih plana občine, srednjeročnega plana občine, kakor tudi ostale planske dokumente,
—	spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega razvoja, ugotavlja stanje in skladnost gibanj v primerjavi s planskimi dokumenti,
—: spremlja izvajanje obveznosti, sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine, ter predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega-načrtovanega razvoja,
—	izdeluje letne resolucije o politiki izvajanja družbenega plana in spremlja njihovo uresničevanje,
—	koordinira dogovarjanje o letnih programih samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti,
—	sodeluje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti pri pripravljanju poročil, informacij, analiz, osnutkov aktov in drugih gradiv za občinsko skupščino in izvršni svet o vprašanjih skupne porabe, glede katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine,
—	predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in negospodarstva, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi,
—	opravlja upravne in strokovne naloge s področja splošnih gospodarskih zadev, industrije, elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva, stanovanjskega gospodarstva in stanovanjskih razmerjih, lokacijskih in gradbenih zadev, komunalne dejavnosti, urbanizma, blagovnega prometa in cen, obrti, dela in delovnih razmerij, kmetijstva, gozdarstva, lova, ribolova, gostinstva in turizma, prometa in zvez, razen vprašanj varnosti cestnega prometa,
—	opravlja analitske naloge na področju osebne, skupne in splošne porabe ter izdeluje bilanco celotne porabe v občini.
15.	člen
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo:
—	opravlja upravne in strokovne naloge s področja premoženjsko pravnih zadev, varstva okolja, varstva borcev narodnoosvobodilne vojne, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev in slovenskih vojnih dobro volj cev, vojaških invalidov, žrtev fašističnega nasilja, vzdrževanje pokopališč in spomenikov NOB, varstva civilnih invalidov vojne,
—	opravlja upravne naloge s področja vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva,
—	opravlja personalno-kadrovske zadeve za delovne skupnosti, občine in drugih upravnih organov,
—	opravlja nadzorstvo nad zakonitostojo samoupravnih splošnih aktov ter spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih,
—	daje pobudo za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva v organizacijah združenega dela na področju družbenih dejavnosti, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes,
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo,
—	pripravlja programe pripravništva in skrbi za stalno in sistematično izpopolnjevanje strokovne izobrazbe delavcev delovnih skupnosti občinskih upravnih organov,
—	opravlja finančno strokovna opravila za proračun in finančne načrte upravnih organov,
—	opravlja naloge glavne in sprejemne pisarne, ekonoma*-, vodi vratarsko in telefonsko službo ter skrbi za čiščenje prostorov upravnih organov,
—	nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih' skupnosti upravnih organov,
—	opravlja splošne upravne zadeve ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov.
k	16. člen
Občinski oddelek za ljudsko obrambo:
—	opravlja upravne in strokovne naloge na področju ljudske obrambe, zlasti pri izvrševanju predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, obveznosti služiti v civilni zaščiti in službi za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, ter obveznosti usposabljanja občanov in pripadnikov civilne zaščite,
—	koordinira delo, opravlja strokovni nadzor in nudi strokovno pomoč upravnim organom pri pripravi in dopolnjevanju obrambnih načrtov,
—	skrbi, da so obrambni načrti temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti usklajeni z obrambnim načrtom občine,
•— opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo, delom, urjenjem in opremljanjem štabov in enot civilne zaščite, opravlja zadeve v zvezi z graditvijo zaklonišč in za ljudsko obrambo pomembnih objektov,
—	skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri obrambnih pripravah,
—	skrbi za organiziranje vojnih zvez in kriptografsko zavarovanje zaupnih podatkov,
—	skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka o mobilizaciji,
—	sodeluje pri strokovnih in finančnih zadevah sklada za financiranje ljudske obrambe,
—	skrbi za izvajanje pouka iz obrambe in zaščite,
—	skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe.
17.	člen
Občinski oddelek za notranje zadeve:
—	opravlja upravne in strokovne zadeve s področja združevanja občanov v organizacijah in društvih, javnih shodov in prireditev, posesti in nošenja orožja in streliva, nabavi razstreliva in drugih eksplozivnih snovi, matičnih zadev, osebnih stanj in državljanstva, evidence volilne pravice, osebnih izkaznic, prijavno-odjavne službe, stalnega in začasnega bivališča, potnih listih, prebivanja tujcev, vozniških in prometnih dovoljenj,
—	sodeluje pri organiziranju vzgoje in varnosti v cestnem prometu v osnovnih šolah, drugih organizacijah in društvih,
—	opravlja upravne in strokovne zadeve s področja družbene samozaščite, kolikor se neposredno ne nanašajo na ljudsko obrambo,
—	opravlja druge zadeve iz pristojnosti občinskih organov za notranje zadeve.
18.	člen
Kot notranje organizacijske enote oddelka za notranje zadeve se organizirajo naslednji krajevni uradi:
1.	Krajevni urad Šmartno za območje KS Šmartno, Vintarjevec. Kostrevnica,.Stangarske Poljane, Primskovo, Velika Stanga,
2.	Krajevni urad Gabrovka za območje KS Gabrovka,
3.	Krajevni urad Dole za območje KS Dole,
4.	Krajevni urad Vače za območje KS Vače.
19.	člen
Krajevni uradi opravljajo naslednje naloge:
—	vodijo matične in državljanske knjige,
—	sprejemajo prijave in odjave bivališča,
—	izdajajo zdravstvena spričevala za živino,
—	sprejemajo vloge za občinske upravne organe,
—	opravljajo administrativna in tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnosti, katerih območje pokrivajo.
S sporazumom med Izvršnim svetom Skupščine občine Litija, krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti se lahko določijo tudi druga opravila, ki jih bo krajevni urad opravljal za krajevno skupnost in družbenopolitične organizacije. S tem sporazumom se uredi tudi način financiranja teh opravil ter uredijo druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
20.	člen
Občinska uprava za družbene prihodke:
—	opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje davčnih zavezancev, odmero, obračunavanje, evidentiranje, pobiranje in prisilno izterjavo davkov, taks in drugih davščin, razen tistih, ki jih po predpisih ugotavlja in pobira Služba družbenega knjigovodstva,
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na ugotavljanje izvora premoženja in pripravo predlogov Za odmero davka od nenapovedanega dohodka,
—	opravlja naloge, ki se nanašajo na ugotavljanje, odmero, evidentiranje in pobiranje prispevkov- in drugih prihodkov za samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije, če je tako v skladu z zakonom dogovorjeno ali če tako določa zakon ali odloki občinske skupščine,
—	opravlja Inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti ter vodi postopek o prekrških, koder je za to pooblaščena z zakonom,
—	opravlja v skladu z zakonom izterjave neplačanih davščin, kazni carin in drugih družbenih prir hodkov,
—	zbira in analizira podatke o odmeri in izterjavi po posameznih virih in zavezancih, ter pripravlja osnutke občinskih davčnih predpisov.
21.	člen
Občinska geodetska uprava:
—	vodi in vzdržuje zemljiški kataster,
—	opravlja naloge temeljne geodetske izmere,
—	vodi in vzdržuje zbirni kataster komunalnih naprav in flrugo dokumentacijo geodetske službe,
—	izvaja geodetske storitve občanom in drugim uporabnikom,
—	vodi in vzdržuje geodetsko prostorsko dokumentacijo, vzdržuje register območij teritorialnih enot in evidenco hišnih številk,
—	skrbi za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc ter opravlja druge naloge iz pristojnosti upravnega organa.
22.	člen
Občinska uprava za inšpekcijske službe:
— opravlja vse zadeve inšpekcij iz občinske pristojnosti in sicer: kmetijsko, komunalno, gradbeno, lovsko, sanitarno, tržno, požarno, urbanistično, veterinarsko, vodno-gospodarsko in elektroenergetsko inšpekcijo, inšpekcijo dela, inšpekcijo cest ter inšpek cijo za cestni promet.
III.	STROKOVNE SLUŽBE
23.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih in tehničnih nalog v zvezi z delovanjem občinske skupščine, se kot samostojna strokovna služba ustanovi sekretariat Skupščine občine Litija.
Sekretariat skupščine opravlja naslednje naloge:
— Opravlja naloge, ki se nanašajo na delo delegatov in delegacij samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti in skupin delegatov za Skupščino SR Slovenije ter delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ,
—	skrbi za pripravo sej zborov občinske skupščine, za zbiranje in posredovanje gradiv,
—	spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o izvajanju štipendijske politike in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pobude za spremembe in dopolnitve teh aktov,
—	nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v delovnih in drugih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah,
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovni in vodilnih kadrov in individualnih poslovodnih organov v organizacijah združenega dela ter pripravlja predloge in ukrepe v zvezi z njihovim imenovanjem in razrešitvijo,
—	vodi kadrovsko informacijski sistem v občini,
—	opravlja strokovne, administrativna in druga zadeve za komisijo za volitve in imenovanja in komisijo za odlikovanja,
—	skrbi za objavo predpisov, ki jih Ja sprejela občinska skupščina in izvršni svet,
—	obvešča javnost o delu skupščine, njenih zborov in delovnih teles,
’ — spremlja in organizira izvrševanje sklepov zborov občinske skupščine in njihovih delovnih teles,
—	vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki Jih je sklenila občinska skupščina, vodi dokumentacijo o delu skupščine in zborov,
—	pripravlja strokovne predloge za programe in načrte dela občinske skupščine In spremlja njihovo izvrševanje,
—	zbira informacije, pomembne za samoupravno delegatsko odločanje in jih posreduje delegacijam in skupinam delegatov,
—	opravlja protokolarne zadeve za občinsko skupščino,
—	opravlja druge strokovne, pisarniške in tehnične naloge za potrebe občinske skupščine, delovnih teles, delegatov in delegacij.
Kot notranja organizacijska enota sekretariata skupščine se ustanovi kadrovska služba.
24.	člen
Pri opravljanju svojih nalog se mora strokovna služba ravnati po sklepih, smernicah in stališčih zborov občinske skupščine in njenih delovnih teles in jim je odgovorna za njihovo izvrševanje.
25.	člen
Občinski izvršni svet ima sekretariat kot strokovno službo, ki opravlja zanj strokovne, tehnične in druge naloge, zlasti pa skrbi za pripravo sej izvršnega sveta, pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles, skrbi za povezavo z občinskimi upravnimi organi ter opravlja druge zadeve za predsednika izvršnega sveta.
IV.	FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI
IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI
26.	člen
Občinske upravne organe vodijo funkcionarji.
Oddelek in upravo vodi načelnik, komite predsednik komiteja, strokovno službo pa sekretar.
27.	člen
Načelnik oddelka oziroma uprave vodi in predstavlja oddelek oziroma upravo, izdaja akte za katere je pooblaščen in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
Načelnik vodi in organizira delo delavcev v delovni skupnosti oddelka oziroma uprave ter odloča v skladu z zakonom o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev.
28.	člen
Predsednik komiteja predstavlja komite, skrbi za pripravo seje komiteja, jih sklicuje in vodi.
Predsednik komiteja podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema komite in skrbi za njihovo izvrševanje, izdaja odločbe v upravnem postopku in druge akte ter ukrepe, kadar je za to pooblaščen z zakonom, ali predpisom na podlagi zakona.
29.	člen
Načelnik oddelka oziroma uprave in predsednik komiteja imajo lahko namestnike. Namestnik nadomešča funkcionarja, ki vodi upravni organ, če je ta odsoten ali zadržan.
Namestnika funkcionarja imenuje in razrešuje občinska skupščina. Imenuje ga za štiri leta in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan.
30.	člen
Vodilni delavci občinskih upravnih organov so pomočniki funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne
organe in strokovne službe. Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ.	\
81. člen
Delavce s posebnim pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
Delavce s posebnimi pooblastili v občinskih upravnih organih določa splošni akt o sistemizaciji del in nalog občinskega upravnega organa.
32.	člen
Vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
33.	člen
O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ; o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa pa odloča izvršni svet.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujejo z delom, s položajem, imenom in delovnim področjem, določenim s tem odlokom naslednji občinski upravni organi:
—	oddelek za gospodarstvo, kot občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj,
—	oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun, kbt občinski oddelek za splošne upravne : a-deve in občo upravo,
—	oddelek za inšpekcijske službe, kot občinska uprava za inšpekcijske službe,
—	oddelek za notranje zadeve, kot občinski oddelek za notranje zadeve,
—	oddelek za ljudsko obrambo, kot občinski oddelek za ljudsko obrambo,
—	geodetska uprava, kot občinska geodetska uprava.
35.	člen
Občinski upravni organi, in strokovne službe, ustanovljene s tem odlokom, morajo svojo notranjo organizacijo in delo uskladiti z določbami tega odloka najkasneje v dveh mesecih po njegovi uveljavitvi.
36.	člen
Občinski upravni organi, ki po določbah tega odloka prevzamejo nalogo dosedanjih upravnih organov In strokovnih služb skupščine in izvršnega sveta, prevzamejo hkrati tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega odloka opravljali te naloge.
37.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 1/76 in 29/76).
38.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/76
Litija, dne 3. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
776.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Litija na področju družbene kontrole cen in o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Litija (Uradni list SRS, št. 11/81) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na seji dne 6. aprila 1981 spreje'
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Litija v potrditev
1.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki in njihova združenja (v nadaljnjem besedilu samoupravne organizacije in skupnosti), ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti Skupščine občine Litija, so dolžne pošiljati skupnosti za cene občine Litija v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev:
—	osnovne in specialne vrste kruha,
—	prevoz potnikov v mestnem prometu,
—	prevoz potnikov s taxi avtomobili,
—	stanovanjska graditev,
—	individualna komunalna poraba: voda, kanalščina, toplotno ogrevanje, odvoz in zasipanje smeti,
—	vzgojnovarstvenih ustanov in socialnih zavodov.
2.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti pošiljajo cenike Skupnosti za cene občine Litija preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve, oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
3.	člen
Skupnost za cene občine Litija izda navodilo o pošiljanju cenikov v potrditev.
4.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ne pošiljajo cenikov za proizvode in storitve iz 1. člena te odredbe, če zanje oblikuje cene na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o cenah, katerih udeleženec je Izvršni svet Skupščine občine Litija oziroma Skupnost za cene občine Litija.
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/81
Litija, dne 6. aprila 1981.
PredsedniK Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Stane Hrovat 1. r.
777.
Na podlagi 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Litija
NAVODILO
o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene občine Litija v potrditev
1
Za proizvode in storitve iz pristojnosti Skupščine občine Litija, za katere je ukrep neposredne kontrole cen predpisano pošiljanje cenikov v potrditev, morajo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki ter njihova združenja (v nadaljnem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) pred pričetkom uporabe cen oziroma povečanjem cen proizvodov in storitev poslati v potrditev cenike Skupnosti za cene cbčine Litija.
2
Cenik mora vsebovati naslednje podatke:
1.	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja, na osnovi katerega se oblikujejo cene,
2.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnosti,
3.	mersko enoto in kvaliteto,
4.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, skupaj z opombo o vrsti cene (proizvajalska, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena ipd.),
5.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo), ,
6.	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se povečuje, prejšnjo ceno oblikovano v skladu s predpisi ter prodajne pogoje in odstotek povišanja cen,
7.	datum sklepa o potrditvi cenika, ki je poslan v potrditev, od strani samoupravnega organa,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti,
9.	obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembo cene.
Skupnost za cene občine Litija lahko zahteva od samoupravnih organizacij in skupnosti še dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in daje po potrebi pojasnila glede pošiljanja cenikov za posamezne proizvode iz skupin proizvodov, za katere je predpisano pošiljanje cenikov v potrditev.
Če cenik ne vsebuje podatkov iz prvega odstavka te točke, bo Skupnost za cene občine Litija opozorila samoupravno organizacijo ali skupnost, da dopolni cenik in to najmanj 15 dni pred iztekom roka iz petega odstavka 62. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Štelo se bo, da cenik ni bil poslan, če samoupravna organizacija ali skupnost cenika ne bo ustrezno dopolnila v določenem roku.
Z
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/81
Litija, dne 6. aprila 1981.
Predsednik Skupnosti za cene občine Litija Janez Zarnik 1. r.
7T8.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, it. 1/80 in 38/80) izdaja Skupnost za cene občine Litija
NAVODILO
o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za cene občine Litija zaradi spremljanja
1
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, samostojni obrtniki in njihova združenja (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) morajo Skupnosti za cene občine Litija pošiljati obvestilo o cenah oziroma o vsaki spremembi cen naslednjih proizvodov in storitev iz pristojnosti Skupščine občine Litija zaradi spremljanja:
Iz področja proizvodnje:
—	proizvodnja karboplina (termičnega) gazifi-kacijah,
—	proizvodnja kremenovega peska,
—	proizvodnja in obdelava kamna,
—	proizvodnja gramoza in peska,
—	proizvodnja surovega mavca (sadre),
—	proizvodnja peciva, bureka, krofov, pit in podobnih pekovskih izdelkov.
Iz področja kmetijstva:
—	kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo.
Iz področja gozdarstva:
—	gojitev gozdov, varstvo gozdov ter lov in go- . jitev divjadi.
Iz področja vodnega gospodarstva:
—	izkoriščanje in raba voda,
—	varstvo pred poplavami, kontrola poplav, varstvo zemljišča pred erozijo in hudourniki, odvajanje vode z zemljišč ipd.,
—	varstvo voda pred onesnaževanjem.
Iz področja gradbeništva:
—	naprave in popravila gradbenih instalacij: notranje vodovodne, kanalizacijske in električne, instalacije za parno gretje, plinske instalacije, instalacije osebnih in tovornih dvigal, klimatizacijskih in premičnih stopnišč ipd.,
—	zaključna in obrtna dela v gradbeništvu, fasa-derska, teracerska, soboslikarska, črkopleskarska, par-ketarska, sadrarska, štukaterska in izolaterska dela, oblaganje podov in stopnišč z linolejem, gumijem in drugim materialom, steklarska, keramičarska, stavbno ključavničarska in kleparska dela ter druga dela stavbne obrti ter zaključna dela v gradbeništvu.
Iz področja prometa in zvez:
—	prevoz potnikov in blaga v rečnem in jezerskem prometu,
—	storitve v rečnem in jezerskem prometu,
—	prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki,
—	storitve avtobusnih postaj in posojanje avtomobilov,
—	prevoz potnikov z vzpenjačami, žičnicami in vprežnimi vozili.
Iz področja trgovine:
—	blagovni promet s proizvodi, katerih proizvajalčeve cene so v pristojnosti skupščine občine.
Iz področja gostinstva in turizma:
—	vse vrste gostinskih storitev s področja nastanitve, prehrane, nastanitvenih storitev ter drugih gostinskih storitev,
—	organizacije in posredovanje pri organiziranju potovanj, izletov, ekskurzij in drugih turističnih aranžmajev v državi in tujini, posredovanje pri nastanitvi turistov v objektu v individualni lastnini in drugo posredovanje na področju turizma.
Iz področja obrtnih in osebnih storitev:
—	izdelava predmetov iz nekovin,
—	popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil,
—	popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike,
—	izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov,
—	storitve kovinsko predelovalne obrti gospodinjstvom,
—	druge storitve kovinsko predelovalne obrti,
—	izdelava in popravilo električnih izdelkov,
—	popravilo in vzdrževanje gospodinjskih in električnih aparatov,
—	popravilo in vzdrževanje radijskih in televizijskih aparatov in naprav,
—	izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov,
—	popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih naprav in aparatov,
—	izdelava in popravilo lesenih predmetov,
—	izdelava in popravilo tekstilnih predmetov,
—	izdelava in popravilo predmetov iz usnja in gume,
—	izdelava živilskih proizvodov: predelava sadja in zelenjave, izdelovanje sokov, brezalkoholnih pijač, kisa, vse vrste slaščičarskih izdelkov,
—	izdelava predmetov iz plastičnih mas,
—	izdelava in popravilo ortopedskih pripomočkov,
—	izdelava predmetov iz papirja,
—	izdelava irr popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov,
—	moške in ženske frizerke, kozmetične in podobne storitve,
—	pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil,
—	storitve fotografov in postreščkov, čiščenje obutve, pomivanje oken, čiščenje parketov, pranje, zaščita ih podmaz avtomobilov, storitve toplih in hladnih kopališč, storitve zabavnih parkov, sejemskih strelišč, otroških avtodromov in drugih mest za razvedrilo.
Op.: razen popravil in vzdrževanje kovinskih in elektrotehničnih izdelkov, ki jih proizvajalci s sredstvi v
družbeni lastnini opravljajo v lastnih servisnih organizacijah.
Iz področja stanovanjsko-komunalne dejavnosti:
—	urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti,
—	čiščenje javnih površin v naselju,
—	odnašanje, odlaganje in predelava odpadkov, katerih cena ni individualno izmerljiva,
—	druge komunalne dejavnosti: varovanje družbenega premoženja in ustanov, gasilska služba ter druge komunalne storitve.
Iz področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev:
—	upravljanje in uporaba objektov za uskladiščen j e (silosi, javna skladišča, hladilnice, brezcarinske in proste cone),
—	storitve, reklame in ekonomska propaganda,
—	prirejanje sejmov in razstav,
—	knjigovodske storitve in obdelava podatkov,
—	druge neomenjene storitve:	razmnoževanje,
naslavljanje, izdelava fotografskih in drugih kopij, zastopanje kot zasebna praksa (izvzemši odvetništvo) in druge neomenjene storitve,
Iz področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij :
—	osnovno izobraževanje splošnega tipa, specialno izobraževanje in posebno izobraževanje,
—	srednje in splošno izobraževanje, srednje usmerjeno izobraževanje,
—	vse vrste višjega izobraževanja in visokega izobraževanja,
—	drugo izobraževanje,
—	celotna znanstveno-raziskovalna dejavnost,
—	založniška dejavnost,
—	časopisno-založniška dejavnost razen dnevni in politični informativni tisk,
—muzeji, galerije, zbirke,
—	knjižnice, arhivi,
—	varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti,
—	kulturno-izobraževalne dejavnosti: . dejavnost delavskih in ljudskih univerz, študentskih, mladinskih, pionirskih in drugih kulturnih domov, kuiturno-prosvetnih centrov, društev in podobno,
—	živalski vrtovi, botanični vrtovi, akvariji in druge neomenjene kulturno-izobraževalne dejavnosti,
—	kulturno-umetniške dejavnosti v celoti,.
—	snemanje filmov, tehnična obdelava filmov, izposojanje in distribucija filmov ter predvajanje filmov,
—	telesna kultura, šport in rekreacija v celoti.
Iz področja zdravstva in socialnega varstva:
—	zdravstveno preventivno in sanitarno varstvo,
—	ambulantno, poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo,
—	stacionarno zdravstveno varstvo v celoti,
—	stomatološko zdravstveno varstvo v celoti,
—	drugo zdravstveno varstvo: transfuzija krvi ter druge oblike zdravstvenega varstva,
—	varstvo in oskrba socialno ogroženih otrok in mladine,
—	socialno varstvo telesno in duševno defektnih odraslih oseb,
—	socialno delo.
2
Ne glede na prejšnjo točko organizacijam združenega dela in zasebnikom, ki se ukvarjajo s prometom
blaga na drobno oziroma na debelo, in ki oblikujejo cene na podlagi drugega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, ni treba pošiljati obvestil o cenah. To velja tudi za samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dolžne pošiljati cenike Skupnosti za cene občine Litija v potrditev.
3
Obvestilo o cenah mora vsebovati.
1.	naziv samoupravnega akta in datum sprejetja na osnovi katerega se oblikujejo cene (Uradni list SFRJ, št. 1/80 (48. člen),
2.	ime proizvoda oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih značilnost.,
3.	mersko enoto in kvaliteto,
4.	prodajno ceno proizvoda oziroma storitve, skupaj s podatkom o vrsti cene (proizvajalska cena, cena v prometu na debelo, drobnoprodajna cena),
5.	prodajne pogoje (kraj in način dobave, obračun embalaže in drugo),
6.	za proizvod oziroma storitev, katerih cena se spremlja, prejšnjo ceno v skladu s predpisi ter s to ceno povezane prodajne pogoje in odstotek povišanja cene,
7.	datum sklepa o potrditvi cenika od strani samoupravnega organa,
8.	ugotovitev samoupravnega organa v OZD, da predlog za spremembo cen temelji na predpisanih merilih in skladno z dogovori o uporabi meril ter kriterijih sprejetih v okviru dejavnosti,
9.	obrazložitev predloga z navedbo kalkulativnih elementov, ki vplivajo na spremembo cene.
Skupnost za cene občine Litija lahko zahteva od samoupravnih organizacij oziroma skupnosti dodatne podatke in pojasnila, iz katerih je razvidno, da so cene proizvodov in storitev oblikovane ob uporabi in v skladu z razčlenjenimi merili iz zakona o. temeljih sistema in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80).
Obvestilo o cenah se pošilja v dveh izvodih, ki ju podpiše pooblaščena oseba, določena s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije oziroma skupnosti najpozneje na dan začetka prodaje proizvoda oziroma opravljanja storitve po ceni iz obvestila.
4
Tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki v skladu s 13. in 14. členom zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oblikujejo cene s samoupravnimi sporazumi, ni treba pošiljati Skupnosti za cene občine Litija obvestil o cenah zaradi spremljanja, razen če gre za cene proizvodov in storitev za končno porabo.
Obvestil o cenah zaradi 'spremljanja ni potrebno pošiljati tudi tistim samoupravnim organizacijam in skupnostim, ki oblikujejo cene v skladu s samoupravnimi sporazumi, pri sklenitvi katerih je sodelovala Skupnost za cene občine Litija oziroma družbeni dogovor o cenah, katerih udeležence je todi Izvršni svet Skupščine občine Litija oziroma Skupnost za cene občine Litija.
6
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem iistu SRS.
St. 38-1/81
Litija, dne 6. aprila 1981.
Predsednik Skupnosti za cene občine Litija
Janez Zarnik 1. r.
779.
Skupščina krajevne skupnosti Dole pri Litiji je na podlagi določb 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 8. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23/77) in 33. člena statuta krajevne skupnosti Dole pri Litiji na seji dne 5. aprila 1981 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Dole pri Litiji
1.	člen
Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje nalog srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti za obdobje 1981 do 1986.
2.	člen
Referendum se razpisuje za celotno območje krajevne skupnosti Dole pri Litiji.
3.	člen
Referendum bo v nedeljo dne 17. maja 1981 od
6.	do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija krajevne skupnosti.
A
4.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek:
■ — odplačilo najetega kredita za razširitev PTT omrežja,
—	vzdrževanje 50 km krajevnih cest,
—	izgradnja javne razsvetljave po naseljih,
—	izgradnja mrliške vežice na pokopališču Dole in
" — za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Dole pri Litiji.
5.	člen
Skupna predračunska vrednost programov, za katere so bodo kot soprispevek namenila sredstva, zbrana s samoprispevkom, znaša po cenah leta 1980 2,500.000 din. Od tega naj bi bilo združeno s samoprispevkom 2,000.000 din.
6.	člen'
Samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 1. 1982 do 31. 12. 1986.
Samoprispevek plačujejo občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Dole pri Litiji v višini 2 odstotka od naslednjih osnov:
—	občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja v združenem delu oziroma nadomestil, delavci pri zasebnih delodajalcih, prejemniki pokojnin ter občani od priložnostnih dohodkov, od katerih
se plačuje davek po odbitku in sicer od neto prejemkov;
—	občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, od davčne osnove.
Samoprispevek v višini 2 odstotka plačujejo ob- -čani od dohodka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka in iz dohodkov od gozda, ter zaradi prekomerne izrabe krajevnih cest, lastniki avtomobilov po 200 din letno.
7.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od invalidnin, socialnih podpor, pokojnin* z varstvenim dodatkom, otroških dodatkov, štipendij ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu.
8.	člen
Samoprispevka ne plačujejo:
—	občani, katerih osebni dohodek iz delovneg.i razmerja ali pokojnine ne presega z zakonom določenega zajamčenega osebnega dohodka v preteklem letu,
—	občani, ki imajo dohodek iz kmetijstva, če letni katastrski dohodek 'od negozdnih površin ne presega 5.000 din.
9.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa po 4. členu tega sklepa. Zbirala se bodo na zbirnem računu samoprispevka KS Dole pri Litiji št. 50150-842-022-200822.
10.	člen
Od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja, od pokojnin in od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku, samoprispevek obračunava in odteguje pri izplačilu izplačevalec.
Od ostalih dohodkov, navedenih v 6. členu tega sklepa, samoprispevek odmerja in izterjuje uprava za družbeni prihodek občine Litija.
Občani, ki so zavezanci samoprispevka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, pa so na podlagi odloka o prispevkih in davkih občanov oproščeni davka od kmetijske dejavnosti, pa izterjuje samoprispevek na podlagi odmere uprave za družbene prihodke občine Litija, krajevna skupnost.
11.	člen
Samoprispevek se odmerja, plačuje in izterjuje po predpisih, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo davkov in prispevkov občanov.
12.	člen
Skupščina krajevne skupnosti je odgovorna za izvajanje sprejetega programa referenduma.
13.	člen
Pravico glasovanja za referendum imajo vsi občani krajevne skupnosti Dole pri Litiji, ki so vpisani v splošnem glasovalnem imeniku in občani KS Dole, ki združujejo svoje delo, pa še rimajo volilne pravice za volitve v skupščini družbenopolitičnih skupnosti in so dopolnili 15 let.
14.	člen
Za postopek izvedbe referenduma in glasovanje se smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah
delegacij in delegiranju delegatov v skupščino DPS.
Referendum vodi, ugotovi in pripravi poročilo o izidu referenduma volilna komisija krajevne skupnosti. Izid se objavi v Uradnem listu SRS.
15.	člen
Glasovanje na glasovalnih mestih vodijo odbori, ki jih imenuje volilna komisija KS.
16.	člen
Na referendumu glasujejo občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo:
Krajevna skupnost Dole pri Litiji glasovnica
za referendum dne 17. maja 1981 o uvedbi samoprispevka za celotno območje KS Dole pri Litiji, v denarju, za sofinanciranje:
—	odplačilo najetega kredita za razširitev PTT
omrežja,	.
—	vzdrževanje 50 km krajevnih cest,
—	izgradnja javne razsvetljave po naseljih,
—	izgradnja mrliških vežic na pokopališču Dole in
—	za ostale komunalne ureditve, ki izhajajo iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Dole pri Litiji
za dobo petih let od 1. januarja 1982 do 31. decembra 1986.
Glasujem
PROTI	ZA
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja.
17.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Dole pri Litiji.
18.	člen
Skupščina krajevne skupnosti sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina vseli upravičenih glasovalcev izjavila za uvedbo samoprispevka.
19.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 48/81
Dole pri Litiji, dne 5. aprila 1981.
Predsednik
Skupščine krajevne skupnosti Dole pri Litiji Mirko Vrtačnik 1. r.
780.
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—-1985 ter dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom je skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija na 9. seji dne 27. februarja 1981 sprejel-
SKLEP
o višini minimalne denarne pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1981
I
Pravica do minimalne denarne pomoči otrokom je socialni položaj družine.
Pravico do denarne pomoči ima v znesku:
1.	850 dinarjev mesečno otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.200 din mesečno na družinskega člana,
2.	550 dinarjev mesečno otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 2.800 din mesečno na družinskega člana,
3.	300 dinarjev mesečno otrok, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din mesečno na družinskega člana.
II
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, kateri pogojujejo dejanski socialni položaj družine naštet v 7. členu dogovora o enotnih merilih za pridobitev pravice do minimalnega obsega denarne pomoči otrokom.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
III
Za člane občanove družine se štejejo še starši, ki jih občan in njegov zakonec preživljata, če dohodek starša ne presega 1.400 din mesečno, s tem, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v 3,5-krat-nem znesku katastrskega dohodka.
IV
Občanu, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže da tega dohodka nima.
V
Otroci iz kmečkih in drugih družin imajo pravico do denarne pomoči v znesku 350 din mesečno, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je dohodek iz kmetijstva glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin ali so brez dohodka,
—	da živijo v kmečkih gospodinjstvih katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana,
—	pri ugotavljanju dohodka družine se poleg katastrskega dohodka upoštevajo tudi vsi drugi dohodki
Otrokom iz kmečkih in drugih družin, katerih dohodek presega višino dohodka, določenega y drugi alinei te točke, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih rasmerah zaradi večjega števila otrok ali bolezni oziroma invalidnosti staršev.
VI
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku:
— 400 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok,
T- 180 din mesečno, ki ima edinega hranilca.
Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki je upravičen do denarne pomoči po I. in V. točki tega sklepa, če je ugotovljeno, da je družina zaradi otrokove prizadetosti, ali zavoljo tega, ker ima otrok edinega hranilca v bistveno težjem socialnem položaju.
VII
Komisija za denarne pomoči pri pbčinski skupnosti otroškega varstva Litija lahko na osnovi mnenja krajevne skupnosti v kateri prebiva družina določi nižjo ali višjo denarno pomoč, kot je določeno s tem sklepom, če je to utemeljeno s socialnim stanjem družine.
VIII
Občani, ki so uveljavljali pravico do denarne pomoči po dosedanjih predpisih, morajo predložiti dokazila o upravičenosti do denarne pomoči najpozneje do 10. aprila 1981, sicer se jim s 1. majem 1981 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči.
IX
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati od 1. maja 1981 dalje.
Št. 05-5/76-81
j	Predsednica
skupščine Skupnosti otroškega varstva
Olga Sinreih 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD 781.
Na podlagi 86. člena zakona o svobodni menjavi dela (Uradni list SRS, št. 17/79) ter 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1981 sprejela
ODLOK
o prispevku za financiranje programa Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije
1.	člen
Organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek (v-nadaljnjem besedilu zavezanci) ter niso podpisali amandma k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva za obdobje 1981—1985 plačujejo prispevek za financiranje programa Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije za leto 1981 po stopnji objavljeni v tem odloku.
2.	člen
Zavezanci plačujejo prispevek iz osebnega dohodka za financiranje:
4	Prispevna	prinein
*	*	stopnja Princip
skupni program ZSOV SRS 1,16	sedežni
Občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo prispevek po prejšnjem odstavku.
Prispevek iz 2. člena se za gospodinjske pomočnice, zaposlene pri zasebnih gospodinjstvih in gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, obračuna in plačuje po pavšalnih mesečnih osnovah.
Pavšalna mesečna osnova iz prejšnjega odstavka tega člena znaša 30 odstotkov povprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavca v SR Sloveniji iz preteklega leta, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1981 dalje.
Št. 010-13/81-1
Ljubljana, dne 26. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Janez Rigler 1. r.
782.
Na podlagi 218. in 192. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) ter v skladu s 34. in 280. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o re-republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 21. aprila 1981, seji zbora krajevnih skupnosti dne 21. aprila 1931 in družbenopolitičnega zbora dne 20. aprila 1981 sprejela
ODLOK
o sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sekretariat Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: sekretariat) opravlja strokovne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge v zvezi z delom občinske skupščine, zborov, delovnih teles, skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupine delegatov)/ opravlja organizacijsko-tehnične naloge za delo družbenih svetov občine.
2.	člen
Sekretariat v okviru svojega delovnega področja sodeluje z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi in službami, s strokovnimi službami skupščin samoupravnih • interesnih skupnosti, družbenopolitičnimi organizacijami v občini, sekretariatom Skupščine mesta Ljubljane in sekretariatom Skupščine SR Slovenije.
II. DELOVNO PODROČJE SEKRETARIATA
3.	člen
Sekretariat:
—	skrbi za pripravo sej občinske skupščine in njenih zborov se povezuje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, delegacijami krajevnih skupnosti in delegati družbenopolitičnega zbora, s službami samoupravnih interesnih skupnosti, z izvršnim svetom in občinskimi upravnimi organi, z organi in strokovnimi službami, ki sodelujejo pri pripravi in obravnavi gradiv za občinsko'skupščino, njene zbore in njihova delovna telesa (komisije in odbori pri zborih),
—	skrbi za pravočasno in ustrezno obveščanje delegacij, konferenc delegacij in delegatov o vprašanjih, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo zbori občinske skupščine na način, določen s poslovnikom za delo skupščine in zborov,
—	daje strokovno pomoč delegatom, delegacijam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini pri opravljanju njihove funkcije,
—	sodeluje s predsednikom skupščine in predsedniki zborov pri obveščanju javnosti o delu občinske skupščine, njenih zborov in delovnih teles,
—	pripravlja programe dela občinske skupščine in njenih zborov in pri tem sodeluje z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi predlagatelji gradiv za obravnavo v skupščini,
—	vodi dokumentacijo o delu skupščine in zborov,
—	pripravlja predloge aktov in strokovnih gradiv iz svojega delovnega področja na zahtevo skupščine, njenih zborov, delovnih teles ter delegatov in delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti,
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine, njenih zborov in delovnih teles,
—	opravlja strokovne in druge naloge za delegate, ki jih občinska skupščina in njeni zbori delegirajo v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije in pri tem zagotavlja pravočasno obravnavo gradiv v zborih občinske skupščine oziroma v izvršnem svetu In drugih organih občine ter posredovanje sprejetih stališč in sklepov,
—	opravlja strokovne in druge naloge za delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov, če akt o njihovi ustanovitvi ali drug akt občinske skupščine oziroma zbora ne določa drugače,
opravlja organizacijsko-tehnične naloge za delo družbenih svetov, sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami v občini, krajevnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini glede uveljavljanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov,
—	opravlja protokolarne zadeve,
—	opravlja strokovne in druge naloge za potrebe-skupščine, njenih zborov in delovnih teles, ki jih določajo poslovnik za delo skupščine, poslovniki zborov in drugi akti občinske skupščine in njenih zborov
4.	člen
Sekretariat skupščine opravlja svoje naloge v okviru delovnega programa občinske skupščine, njenih zborov, delovnih teles in drugih organov, za katere opravlja strokovne in druge naloge!
III.	ORGANIZACIJE SEKRETARIATA
5.	člen
V sekretariatu se lahko ustanovijo notranje organizacijske enote.
Notranje organizacijske enote se oblikujejo glede na značaj in obseg dela sekretariata tako, da je zagotovljeno strokovno, učinkovito in pravočasno opravljanje nalog iz njegovega delovnega področja.
6.	člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog sekretariata določata splošni akt o notranji organizaciji in delu sekretariata ter splošni akt o sistemizaciji del in nalog, ki ju izda sekretar v soglasju s predsedstvom skupščine.
7.	člen
Strokovne in druge naloge sekretariata skupščine, določene s tem odlokom, splošnim aktom o notranji organizaciji in delu sekretariata skupščine in splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog opravljajo delavci sekretariata, ki izpolnjujejo pogoje o strokovni usposobljenosti za posamezna dela in naloge.
IV.	SEKRETAR SKUPŠČINE
8.	člen
Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na predlog predsednika in na podlagi mnenja komisije za volitve in imenovanja za 4 leta in je po poteku te dobe, lahko ponovno imenovan.
9.	člen
Sekretar skupščine organizira in vodi delo sekretariata in je za svoje delo ter delo sekretariata odgovoren občinski skupščini. Sekretar skupščine predstavlja sekretariat v okviru njegovih pravic in dolžnosti.
10.	člen
Sekretar skupščine je dolžan na zahtevo skupščine ali njenega zbora poročati o svojem delu in delu sekretariata. Na vprašanja delegatov na seji skupščine oziroma zbora je dolžan dati tudi odgovor.
11.	člen
Sekretar skupščine ima lahko namestnika. Namestnik sekretarja nadomešča sekretarja, če je ta odsoten ali zadržan z vsemi pooblastili in odgovornostmi ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi.
V.	DELOVNA SKUPNOST SEKRETARIATA
12.	člen
Delavci sekretariata oblikujejo delovno skupnost. Pravice, dolžnosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti sekretariata se urejajo s samoupravnimi splošnimi akti delovne skupnosti v skladu z zakonom, statutom občine in akti iz 6. člena tega odloka.
13.	člen
Delavci delovne skupnosti sekretariata pridobivajo dohodek delovne skupnosti primemo načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom.
Občinska skupščina zagotavlja v proračunu občine sredstva za delo sekretariata glede na pomen in zahtevnost nalog ter obseg dela sekretariata.
14.	člen
Glede javnosti dela, zagotavljanja načela enakopravnosti jezikov in pisav narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnega časa, sredstev za delo sekretariata, dohodka delovne skupnosti sekretariata, načina uresničevanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev ter glede delovnih razmerij, se smiselno uporabljene določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih.
Sekretar skupščine ima do delovne skupnosti sekretariata pravice in dolžnosti funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ.
VI.	KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju sekretariata Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 8/79).
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-14/81-1
Ljubljana, dne 21. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r.
783.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 161. seji dne 15. aprila 1981 sprejel
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Ljubljana Bežigrad
1.	člen
Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Ljubljana Bežigrad.
(	2. člen
Delovni čas v upravnih organih in strokovni službi je razporejen na pet delovnih dni in sicer:
—	ponedeljek
—	torek
—	sreda
—	četrtek
—	petek
od 6.30 do 16.30 ure od 6.30 do 14.30 ure od 6.30 do 16.30 ure od 6.30 do 14.30 ure od 6.30 do 12.30 ure
3.	člen
Upravni organi imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, vendar tako, da v delovni čas ob- • vezno zajema čas prisotnosti:
—	ponedeljek in sreda	od	7.30	do	16.
—	torek in	četrtek	od	7.30	do	13.30
—	petek	od	7.30	do	12.
Pravilnik o	premakljivem delovnem	času pred-
piše funkcionar upravnega organa in strokovna služba.
4.	člen
Pri koriščenju premakljivega delovnega časa morajo delavci svojo delovno prisotnost izravnati v skladu z 42-urnim delovnim tednom tako, da vse poračunajo tedensko. Pri tem ne smejo preseči 10 urne delovne prisotnosti.
5.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov in strokovne službe z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi ter drugimi osebami (v nadaljevanju uradne ure) v upravnih organih in strokovni službi so:
—	ponedeljek	od	8.	do	12.	in od	14.	do	16.	ure
—	sreda	od	8.	do	12.	in od	14.	do	16.	ure
—	petek	od	8.	do	12.	ure
6.	člen
Ne glede na določbe 5. člena te odredbe se zaradi potrebe in narave dela določa:
sekretariat izvršnega sveta, sprejemno informacijska pisarna in prijavno odjavna služba so vezani na stalno poslovanje za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter pravne osebe. Zato trajajo uradne ure ves delovni čas, vse delovne dni v tednu.
7.	člen
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa ali strokovne službe oziroma način njihovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, razporedi delovni čas drugače, kot je to določeno v 2. členu odredbe oziroma določi večji obseg uradnih ur, kot je določeno v 5. členu te odredbe.
8.	člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur mora biti označen v prostorih Družbenega centra Bežigrad in se objavi v glasilu SZDL Ljubljana Bežigrad »Zbor občanov«.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 115-2/78-8
Ljubljana, dne 10. aprila 1981.
Delovni čas snažilk popoldanske izmene je razporejen:
—	ponedeljek in sreda
—	torek in četrtek
—	petek
od	15.	do	22.	ure
od	13.	do	22.	ure
od	12.	do	22.	ure
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
MOZIRJE
784.
Na podlagi 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), 2. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SFRJ, št. 58/78) in 3. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. aprila 1981 sprejela
ODLOK
o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine
Mozirje
1.	člen
Zaradi pravočasnega odkrivanja, preprečevanja in zatiranja tuberkuloze, pljučnega raka in drugih obolenj prsnega koša se v občini Mozirje izvede obvezno radiofografsko slikanje vseh prebivalcev rojenih pred 15. majem 1942. leta.
2.	člen
Radiofotografsko slikanje na območju občine Mozirje bo opravljeno v času od 28. maja do vključno 3. junija 1981, skupaj 7 delovnih dni.
3.	člen
Radiofotografsko slikanje je za zavarovance brezplačno. Stroški slikanja gredo v breme občinske zdravstvene skupnosti Mozirje. Stroški organizacije in priprave akcije pa bremenijo proračun občine Mozirje.
4.	člen
Radiofotografsko slikanje bo izvedel Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik po razporedu, ki ga pripravi oddelek za občo upravo Skupščine občine Mozirje.
5.	člen
Po opravljenem slikanju se morajo na individualni poziv zdravstverfega zavoda, pozvane osebe odzvati na kontrolni pregled.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da daje po potrebi natančnejša navodila in sprejme ustrezne ukrepe za izvajanje tega odloka.
7.	člen
Ob tem ali se bo izvajal radiofotografski program v razširjenem obsegu (B, C in D program) odloči Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje ob upoštevanju strokovnega mnenja ustrezne zdravstvene dejavnosti.
8.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek
1.	kdor se ne udeleži radiofotografskega slikanja;
2.	odgovorna oseba delovne organizacije, ki ne dovoli ali prepreči udeležbo na radiofotografsko slikanje;
3.	kdor kakorkoli' ovira normalen potek radio-fotografske akcije;
4.	kdor se ne odzove vabilu za koritrolni pregled,
če gre za sum nalezljive bolezni.	,
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-11/81
Mozirje, dne 8. aprila 1981.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Hinko Cop 1. r.
785.
Na podlagi 19. člena zakona o" sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni lisa SRS, št. 24/79) in 153. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občino Mozirje na seji družbenopolitičnega zbora dne 18. marca 1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. marca 1981 sprejela
ODLOK
o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb v občini
Mozirje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Mozirje ter , strokovne službe občinske skupščine in izvršnega sveta ter določi njihovo delovno področje.
2.	člen
Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru ustave in zakonov in drugih predpisov in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Strokovne službe opravljajo strokovna in druga opravila za občinsko skupščino in izvršni svet
3.	člen
Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko in izvršujejo zakon, odlok in druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih za katere so ustanovljeni, spremljajo stanje na teh področjih in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij, izdajajo izvršilne predpise, odločajo o upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov in druga strokovna dela za občinsko skupščino in izvršni svet. Občinski upravni organi sodelujejo med seboj in z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri vprašanjih, za katere imajo te interes in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu. Občinski upravni organi zagotavljajo s svojim delom učinkovito uresničevanje pravic in interesov delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajeynih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
4.	člen
Zaradi zagotavljanja demokratične izmenjave mnenj in družbene koordinacije pri usklajevanju stališč pri pripravi aktov občinske skupščine, pri obveščanju v zvezi z določanjem in izvajanjem politike ter uresničevanjem širšega družbenega nadzora nad delom upravnih organov, se lahko ustanovi družbeni svet za posamezno upravno področje in posamezne upravna organe. Pri odločitvi o ustanovitvi posameznega družbenega sveta se upoštevajo družbeni pomen dejavnosti na upravnem področju in narava nalog ' upravnega organa, vpliv upravnega organa na pogoje in način uresničevanja pravic in obveznosti ter interesov delovnih ljudi in občanov ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
5.	člen
Občinski upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč delegatom in delegacijam za občinsko in republiško skupščino ter delegacijam za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugim samoupravnim skupnostim in organizacijam.
Občinski upravni organi in strokovne službe lahko opravljajo tudi določene strokovne naloge za samoupravne interesne skupnosti ali družbenopolitične oziroma družbene organizacije po sporazumu, ki ga sklene z njimi upravni organ a soglasjem izvršnega sveta občinske skupščine. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za posamezne uporabnike, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
6.	člen
Ce občinski upravni organi in strokovne službe ne opravljajo svoje obveznosti po tem odloku v redu in pravočasno, se lahko prične postopek za oceno dela upravnih organov oziroma strokovnih služb in postopek za postopek za oceno strokovnosti dela funkcionarja, ki vodi upravni organ ali strokovne službe, vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Postopek v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način določen z aktom izvršnega sveta.
7.	člen
Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja izvajajo obrambne priprave in druge naloge, ki jih določajo predpisi s tega področja. Pri opravljanju zadev ljudske obrambe, upravni organi sodelujejo ter se ravnajo po stališčih in sklepih komiteja za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, republiških upravnih organov.
8.	člen
Občinski upravni organi skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na svojem področju, spremljajo in ocenjujejo stanje, v zvezi s tem dajejo pobude, predlagajo ustrezne ukrepe in zagotavljajo izvajanje zakonov in drugih predpisov s svojega področja.
9.	člen
Upravni organi opravljajo strokovne in admini-strativno-tehnične naloge za družbene svete.
Občinska skupščina z odlokom o ustanovitvi družbenega sveta določi upravni organ in naloge, ki jih mora le-ta opravljati za družbeni svet.
10.	člen
Občinski upravni organi morajo ustrezno modernizirati opravila v zvezi z izvrševanjem svojih nalog, skrbeti za napredek in racionalizacijo njihove notranje organizacije ter za strokovna in druga izobraževanja ter izpopolnjevanje in družbenopolitično izobraževanje njihovih delavcev.
11.	člen
Občinski upravni organi, ki neposredno sodelujejo z občani, morajo organizirati opravljanje svojega dela tako, da je občanom omogočeno, da v čim krajšem postopku uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje obveznosti.
Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v predpisanih rokih.
12.	člen
Delo upravnih organov je javno.
O delu posameznih upravnih organov obveščajo javnost funkcionarji organov. Funkcionar, ki vodi upravni organ, lahko pooblasti tudi druge osebe v upravnem organu za obveščanje javnosti. Upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni kot državna in uradna tajnost
II.	ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
/	13. člen
Občinski upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi in kot kolegijsko vodeni upravni organi.
14.	člen
Individualni upravni organi so:
— Oddelek za občo upravo — Oddelek za ljudsko obrambo — Oddelek za notranje zadeve — Uprava za družbene prihodke — Inšpektorat i— Geodetska uprava
15.	člen
Kolegijski upravni organ je:
— Komite za gospodarstvo in planiranje.
16.	člen
Za opravljanje zadev določenih s tem odlokom, delujejo v sestavu oddelka za notranje zadeve naslednji krajevni in matični uradi:
—	krajevni in matični urad Mozirje
—	krajevni in matični urad Nazarje
—	krajevni in matični urad Rečica ob Savinji
—	krajevni in matični urad Ljubno ob Savinji
—	krajevni in matični urad Luče
—	krajevni in matični urad Gornji grad krajevni urad Solčava.
17.	člen
Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enovitih nazivov za skupino istovrstnih de! in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in
drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del in nalog v upravnih organih.
III.	DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
18.	člen
Oddelek za občo upravo:
—	opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in predpisov v pisarniškem poslovanju v organih, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo in daje pojasnila ter strokovno pomoč v zadevah, ki se tičejo upravnega postopka;
—	opravlja zadeve v zvezi z varstvom udeležencev NOV in drugih udeležencev vojn, vojaških invalidov, civilnih invalidov vojne, varstvom družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi in naloge v zvezi z vzdrževanjem spomenikov NOV, grobišč in grobov borcev
—	vodi postopek v zvezi z najdenimi predmeti;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na overitve podpisov in prepisov;
—	opravlja normativno dejavnost na svojem področju in skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji v skladu z zakoni, statutom občine in drugimi občinskimi predpisi;
—	nudi strokovno pomoč pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovne skupnosti upravnih organov;
—	skrbi za razvoj organizacije metod in tehnike dela upravnih organov;
skrbi za sprejem in odpremo pošte in vlog občanov, vpisovanje v glavno knjigo, arhiviranje;
—	opravlja tehnična opravila v zvezi z razmnoževanjem in pripravo gradiva, nabavo opreme in materiala;
—	skrbi za čiščenje prostorov, telefonsko centralo, strojepisna dela ter druga pomožna opravila za vse upravne organe;
—	opravlja zadeve, ki ne spadajo v delovna področja drugih upravnih organov;
—	opravlja vsa opravila v zvezi s sprejemanjem strank, poslovanjem s spisi in vodi evidenco o vseh obravnavanih zadevah pri upravnih organih.
19.	člen
oddelek za ljudsko obrambo:
—	opravlja upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občine na področju ljudske obrambe;
—	v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi, občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito pripravlja gradivo za občinski obrambni načrt in pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta podružbljanja ljudske obrambe;
—	nudi strokovno pomoč drugim upravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim institucijam v občini pri izdelavi in vodenju njihovih obrambnih načrtov ter načrtov civilne zaščite;
—	skrbi za kadrovsko popolnjevanje enot oboroženih sil in drugih struktur splošne ljudske obrambe in vojaškimi obvezniki, motornimi vozili, konji in materialnimi sredstvi:
—	skrbi za mobilizacijske zadeve in izvaja mobilizacijske zadeve za enote oboroženih sil in drugih struktur SLO;
—	v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami izvaja: nabor nabornikov, napotitve v JLA ter kadrovanje v vojaške šole in vojaške poklice:
—	organizira poyk in obrambno vzgojo izvenšol-ske mladine ter delovnih ljudi in občanov za potrebe SLO;
—	opravlja zadeve iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez, kriptografskega zavarovanja in prenašanje zaupnih podatkov civilnega sektorja ter skrbi za strokovno-tehnično vzgojo kadra na tem področju;
—	pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno in materialno-tehnično opremljanje, strokovno usposabljanje ter usmerjanje in skrbi za organiziranje, opremljanje in delovanje drugih štabov;
—	pripravlja organizacijo in delovanje službe za O JO A;
—	izvaja nadzor nad uresničevanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja splošne
ljudske obrambe;
—	opravlja strokovno-tehnična opravila za občinski komite za SLO in DS, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in občinski štab civilne zaščite ter izvršuje njihove sklepe.
20.	člen
Oddelek za notranje zadeve:
—	opravlja upravne zadeve s področja matičnih zadev;
—	opravlja upravne zadeve s področja osebnih stanj in državljanstev, osebnih izkaznic, potnih listov za prehod čez državno mejo, prebivanje tujcev;
—	opravlja naloge s področja registracije motornih vozil in voznikov motornih vozil, izdaja vozniška dovoljenja;
—	opravlja zadeve s področja nabave, posesti in nošenja orožja ter potrdil o pooblastilih za nošenje orožja, nabave razstreliva in drugih eksplozivnih snovi in varstva pred požarom;
—	opravlja upravne zadeve s področja registracije društev, prijavljanje javnih shodov in javnih prireditev;
—	opravlja zadeve v zvezi s preventivo in vzgojo v cestnem prometu;
—	organizira in nadzira delo krajevnih in matičnih uradov;
—	opravlja upravne zadeve, ki se nanašajo na položaje verskih skupnosti;
—	v sistemu družbene samozaščite opravlja v skladu z zakonskimi pooblastili določene naloge, daje pobude, predloge in drugo strokovno pomoč pri organiziranju in izvajanju družbene samozaščite;
—	opravlja strokovna in tajniška opravila za svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Krajevni uradi kot notranje organizacijske enote v oddelku za notranje zadeve na območju, za katerega so usposobljeni, opravljajo naslednje zadeve in naloge:
—	vodijo matične knjige;
—	opravljajo zadeve — prijavno odjavne službe občanov;
—	na zahtevo občinskih upravnih organov dajejo podatke iz evidenc, ki jih vodijo in opravljajo poizvedbe, ugotavljajo stanje ter opravljajo druge upravne naloge za potrebe občinskih upravnih organov;
—	izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco;
—	opravljajo posamezna dejanja v upravnem postopku. na zahtevo upravnih organov;
—	opravljajo administrativno-tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in tajniška dela za organe v krajevnih skupnostih (skupščina krajevne skupnosti, svet krajevne skupnosti in komisija sveta);
—	overjajo podpise in prepise.
21.	člen
Uprava za družbene prihodke:
—	spremljajo pridobivanje dohodkov, od katerih se plačujejo davki občanov, ugotavljajo davčne obveznosti občanov, pobirajo davke in nadzorujejo pravilnost, davčnih napovedi ter izpolnjevanje davčnih obveznosti občanov;
—	ugotavljajo in analizirajo delovanje davčnega sistema in davčne politike ter pripravljajo predpise in druge splošne akte za urejanje vprašanj s področja davkov;
—	spremljajo pridobivanje prihodkov občanov ter ugotavljajo izvor njihovega premoženja;
—	odmerjajo in pobirajo prispevke občanov za samoupravne interesne skupnosti na področju družbene dejavnosti;
—	odmerjajo in pobirajo prispevke in druge obveznosti občanov tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti, če se tako sporazumejo z ustrezno' organizacijo oziroma skupnostjo;
—	opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo nad izpolnjevanjem davčnih in drugih obveznosti občanov;
—	opravljajo strokovna opravila za komisije, ki so ustanovljene za reševanje zadev s področja družbenih prihodkov in za družbeni svet pri upravi za družbene prihodke.
22.	člen
Občinski inšpektorat:
opravlja vse zadeve inšpekcijskega nadzora s področja sanitarne inšpekcije, tržne inšpekcije, kmetijske inšpekcije, vinarske inšpekcije, gozdarske inšpekcije, inšpekcije dela, komunalne inšpekcije, gradbene inšpekcije, urbanistične inšpekcije, elektro energetske inšpekcije, vodnogospodarske inšpekcije, veterinarske inšpekcije, živinorejske inšpekcije, požarne inšpekcije in s področja inšpekcij, ki ne spadajo v drug upravni organ. S področja svoje dejavnosti oddelek pripravlja analize in ocene stanja, predlaga ukrepe in stalno sodeluje z drugimi upravnimi organi ter drugimi institucijami v občini in izven nje.
Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena, lahko občinska slcupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi z odlokom medobčinski upravni organ v skladu z zakonom.
23.	člen
Geodetska uprava:
— vodi in vzdržuje zemljiški kataster, temeljne geodetske izmere, zbirni kataster komunalnih naprav In drugo dokumentacijo geodetske službe;
—	opravlja strokovno nadzorstvo nad geodetskimi deli za potrebe v občini;
—	izdaja občanom, organom in organizacijam izvlečke in potrdila o podatkih, ki so evidentirani v načrtih, kartah, katastrih in evidencah;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na imenova,-nje in evidentiranje naselij, ulic in stavb;
—	izdeluje in vzdržuje register teritorialnih enot;
—	opravlja druge upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnih organov;
Za opravljanje zadev iz prvega odstavka tega člena, lahko občinska skupščina v dogovoru z drugimi občinskimi skupščinami ustanovi z odlokom medobčinski upravni organ v skladu z zakonom.
24.	člen
Komite za gospodarstvo in planiranje:
—	izdeluje predloge dolgoročnega in srednjeročnega plana občine ter letne planske dokumente, spremlja uresničevanje plana in obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovorov o osnovah plana ter predlaga ukrepe za njihovo izvrševanje;
—	spremlja gibanje na področju gospodarstva in negospodarstva in izdeluje četrtletne, polletne in letne analize;
—	spremlja investicijsko dejavnost v občini in izvozno-uvozno dejavnost;
—	proučuje stanje drobnega gospodarstva v občini;
—	spremlja in izvaja sprejete samoupravne sporazume in družbene dogovore h katerim je pristopila skupščina občine in izvršni svet;
—	planira, spremlja in analizira vse oblike porabe v občini;
—	izvaja dogovorjeno politiko cen v občini ter daje pobude za sprejem ustreznih ukrepov;
—	sodeluje in nudi pomoč krajevnim skupnostim na področju planiranja;
—	opravlja upravne in strokovne zadeve na področju prostorskega planiranja;
—	sodeluje s trgovskimi organizacijami pri načrtovanju preskrbe občanov, uresničevanje teh načrtov, ter po potrebi predlaga občinski skupščini oziroma izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov;
—	usklajuje plane samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela s področja svojega dela;
—	predlaga izvršnemu svetu ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati svojih z zakonom določenih obveznosti in daje pobude za uvedbo začasnih ukrepov družbenega varstva za organizacijo združenega dela, kjer so nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih oziroma je bil huje oškodovan družbeni interes;
—	odloča o upravnih zadevah s področja lokacijskih in gradbenih zadev ter uporabnih dovoljenj;
—	odloča o upravnih zadevah s področja komunalnega, stavbnega, vodnega in cestnega gospodarstva;
—	odmerja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
—	opravlja premoženjskopravne zadeve;
—	odloča o upravnih slvareh s področja kmetijstva, obrtništva in drugih gospodarskih področij;
—	opravlja zadeve s področja gospodarstva, lovstva in ribištva ter vodnega gospodarstva;
—	spremlja razvoj turistične dejavnosti v občini;
—	opravlja zadeve, ki se nanašajo na varovanje naravnega in ustvarjenega človekovega okolja;
—	zagotavlja sodelovanje, dogovarjanje in usklajevanje dela s komunalno, stanovanjsko skupnostjo, cestno, vodno skupnostjo in drugimi ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s svojega področja;
—	opravlja zadeve gospodarske statistike, statistike, delovnih razmerij, evidentiranje in izdajanje delovnih knjižic;
—	opravlja vsa opravila, ki se nanašajo na sestavo in izvrševanje proračuna občine, finančnih načrtov upravnih organov ter posejanih računov proračuna, sestavlja zaključne račune, opravlja finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov ter opravlja druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna, finančnim poslovanjem upravnih organov in njihovih delovnih skupnosti.
IV.	NOTRANJA ORGANIZACIJA IN SISTEMIZACIJA DEL IN NALOG
25.	člen
/ občinskih upravnih organih se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnih organov.
Notranjo organizacijo dela upravnih organov ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnih organov, ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, ter odlokom in aktom izvršnega sveta.
Strokovne službe
26.	člen
Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, tehničnih in kadrovskih zadev v zvezi z delovanjem občinske skupščine in njenih organov ter izvršnega sveta se ustanovijo strokovne službe skupščine in izvršnega sveta (v nadaljnjem besedilu: strokovne službe).
Delo strokovnih služb vodi vodja, ki ga imenuje skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta. Vodja ima pravice, dolžnosti in položaj funkcionarja, ki vodi upravni organ.
27.	člen
Strokovne službe:
—	skrbijo za pripravo sej skupščine in izvršnega sveta, za zbiranje in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo skupščine in izvršnega sveta;
—	pripravlja osnutke programov dela občinske skupščine in izvršnega sveta;
—	sodeluje z delegacijami in delegati za zbore občinske skupščine v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije in delegati za zvezni zbor;
—	spremlja delovanje delegatskega sistema v občini;
—	sodeluje pri pripravi odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejemata občinska skupščina in izvršni svet in skrbi za njihovo objavo v Uradnem listu SRS;
—	spremlja izvrševanje programov dela občinske skupščine in izvršnega sveta;
—	sodeluje s krajevnimi skupnostmi na področju njihove samoupravne organiziranosti, načrtovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi;
—	zbira informacije, ki so pomembne za samoupravno delegatsko odločanje in jih posreduje delegacijam in delegatom.
28.	člen
Kadrovska služba v okviru strokovnih služb:
—	spremlja in analizira izvajanje družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe in dopolnitve teh aktov;
—	nudi strokovno pomoč kadrovskim službam v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah;
—	spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov in individualnih organov v organizacijah združenega dela;
—	opravlja tehnične naloge v zvezi s razpisi prostih del in nalog in sprejemov delavcev v upravnih organih, vsa ostala opravila iz naslova delovnih razmerij in štipendijske politike, vodi evidenco o zaposlenih v upfavnih organih, pripravlja programe pripravnikov in izobraževanje delavcev;
—	opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji;
—	opravlja strokovne, administrativne in druge zadeve za skupščinske komisije in druge organe.
V.	MEDSEBOJNA RAZMERJA IN USKLAJEVANJE DELA MED UPRAVNIMI ORGANI IN STROKOVNIMI SLUŽBAMI
i
29.	člen
V zadevah iz svoje pristojnosti občinsKi upravni organi in strokovne službe sodelujejo med seboj, kakor tudi z upravnimi organi in strokovnimi službami drugih družbenopolitičnih skupnosti in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Pri medsebojnem sodelovanju si upravni organi in strokovne službe pošiljajo podatke in obvestila, izmenjujejo izkušnje, sestavljajo skupne strokovne komisije in druga delovna telesa, organizirajo posvetovanja ter sodelujejo med seboj tudi v drugih oblikah.	t
30.	člen
Občinski upravni organi in strokovne službe so zlasti dolžni sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev opreme, storitev skupnega pomena, pri urejanju delovnega časa, kadrovanja, zagotavljanja in urejanja delovnih' razmerij, oblikovanju in razporejanju dohodkov delovnih skupnosti in podobnih zadevah.
31.	člen
Za usklajevanje dela med upravnimi organi in strokovnimi službami skrbi posvetovalno telo, kolegij funkcionarjev, ki vodijo upravne organe in strokovne službe. Kolegij se sestaja po potrebi. Seje kolegija sklicuje predsednik izvršnega sveta.
VI.	FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI IN DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI
32.	člen
Občinski upravni organ vodijo funkcionarji upravnih organov. Kolegijsko voden upravni organ vodi predsednik komiteja,, oddelke pa vodijo načelniki oddelkov.
Funkcionarji občinskih upravnih organov imajo lahko svoje namestnike. Funkcionar, ki vodi upravni organ organizira in vodi delo organa in je osebno odgovoren za njegovo delo ter za stanje na področju dela upravnega organa. Funkcionar mora poročati o stanju in delu organa izvršnemu svetu in občinski skupščini. Na zahtevo zborov skupščine občine in izvršnega sveta mora funkcionar dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja dela organa, ki ga vodi.
Funkcionar izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen, izvaja ukrepe iz svoje pristojnosti in opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon ali drug predpis.
Predsednika komiteja in načelnike oddelkov imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta v skladu s statutom. Namestnike funkcionarjev, ki vodijo upravne organe izvoli skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta.
Komite sestavlja predsednik in 6 do 8 članov. Na predlog izvršnega sveta določi skupščina občine s svojim aktom upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Eno polovico članov komiteja imenuje izvršni svet.
Vodilni delavci v občinskih upravnih organih, so pomočniki funkcionarjev, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe,
Vodilne delavce imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja, ki vodi upravni organ.
Delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi upravni organ s soglasjem izvršnega sveta.
33.	člen
Funkcionarji, ki vodijo upravne organe, namestniki funkcionarjev, vodilni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi se imenujejo za 4 leta in so po poteku te dobe lahko ponovno imenovani.
34.	člen
O izločitvi uradne osebe upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi upravni organ.
O izločitvi vodilnega delavca odloča funkcionar, ki vodi upravni organ:
O izločitvi funkcionarja, ki vodi upravni organ odloča izvršni svet.
O izločitvi člana kolegijskega upravnega organa odloča kolegijski upravni organ, o izločitvi predsednika kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka nadaljujejo z delom, z delovnim področjem in pod imenom, ki ga določa ta odlok naslednji upravni organi:
— Oddelek za ljudsko obrambo
— Oddelek za notranje zadeve
— Geodetska uprava
— Davčna uprava kot uprava za družbene prihodke
— Inšpekcijske službe kot inšpektorat.
36.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka začnejo delovati z delovnim področjem in pod imenom, ki ga določa ta odlok naslednji upravni organi in strokovna služba:
— Komite za gospodarstvo in planiranje
— Strokovna služba skupščine občine in izvršnega sveta
— Oddelek za občo upravo.
37.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha dele vati oddelek za gospodarstvo in finance.
38.	člen
Izvršni svet, mora v dveh mesecih po objavi odloka v Uradnem listu SRS izdati akt iz 17. člena tega odloka.
Občinski upravni organi morajo svojo organizacijo uskladiti in začeti delati po tem odloku v roku, ki ga določi izvršni svet v aktu iz prvega odstavka tega člena.
39.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 9/77).
40.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-3/81
Mozirje, dne 20. marca 1981.
Predsednik
Skupščine občine Mozhj^
Hinko Cop 1. r.
SEVNICA
786.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) je Skupščina občina Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. januarja 1931 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o davkih občanov
V	odloku o davkih občanov Uradni list SRS, št. 11/73, 16/74, 6/75, 5/76, 4/77, 5/78, 28/78, 11/79 in 32/80 se spremeni in dopolni:
1.	člen
V	zadnjem odstavku 3. člena odloka o spremembah in dopolnitvah odloka (Uradni list SRS, št. 5/78) se v 3. členu zadnji odstavek stopnje 6 nadomesti z stopnjo 10.
2.	člen
Doda se 10a. 10b. 10c in 10Č člen
10a)
Zavezancem davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, katerim kmetijstvo ni glavni poklic, se davek lahko predpiše po dejanskem dohodku, če se ukvarjajo predvsem:
1.	s farmsko rejo perutnine:
—	vzrejo brojlerjev nad 20.000 kg letno,
—	vzrejo kokoši nesnic z jato nad 1000 kom,
—	vzrejo puranov nad 20.000 kg letno,
—	vzrejo jarkic nad 5000 kom letno;
2.	s pitanjem govedi in prašičev v primerih, ko gre za tako imenovano industrijsko pitanje, ki ni vezano na predelavo krme na kmetiji;
3.	s proizvodnjo:
—	z drevesničarstvom s površino nad Iha,
—	s trsničarstvom s površino nad 1 ha,
—	z gojenjem cvetlic, okrasnih rastlin in sadik, zelenjave na površini nad 20 a.
r		•/«
	do 30.000	31
od 30.000	do 60.000	36
od 60.000	do 100.000	40
od 100.000	do 150.000	44
od 150.000	do 200.000	48
od 200.000	do 300.000	52
nad 300.000		55
	5. člen	
31.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek od gozdnih zemljišč se plača v višini 0,00 kratnika katastrskega dohodka teh zemljišč.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1981 dalje.
Občinski davek iz	kmetijske	dejavnosti se pla--
čuje po naslednjih stopnjah:		V.
	do 3.000	18
od 3.000	do 6.000	21
od 6.000	do 10.000	24
od 10.000	do 150.000	28
od 150.000	do 200.000	30
nad 200.000		32
10C)		
Zavezancem davka	iž kmetijstva po dejanskem	
dohodku se priznavajo vsi stroški, ki so potrebni pri doseganju dohodka za naštete vrste proizvodnje ob hkratni uporabi normativov, ki veljajo za kooperantsko razmerje pri določeni vrsti proizvodnje.
10Č)
Zavezanci davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku so dolžni vložiti letno davčno napoved do 31. januarja naslednjega leta za katero se davek odmerja.
3.	člen
17.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. Členu
		*/»
	do 30.000	31
od 30.000	do 60.000	36
od 60.000	do 100.000	40
od 10Č.0OO	do 150.000	44
od 150.000	do 200.000	48
od 200.000	do 300.000	52
nad 300.000	4. člen	65
23.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Davek od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od ošhov. ki presegajo osebni dohodek po 10 členu Zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
Sevnica, dne 9. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
787.
Na podlagi 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in Storitev V prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in dopolnitvami 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 16/79 in 5/80) je Skupščina občine Sevnica na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. akrila 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve V občini Sevnica
1.	člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, it.
55/72, 20/73, 1/74, 20/75 17/76, 24/77) se v tarifni številki 4, točki 1. in 2. spemeni tako, da se glasita:
1.	od naravnega vina, vina tipa »Biser« in
viflsko sadnih pijač	4
2.	od penečega vina	8
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi V Uradnem listu SRS.
St. 421-3/81-1
Sevnica, dne 9. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
788.
Na podlagi 46. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/73) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. aprila 1981 sprejela
ODLOK
o čiščenju potokov in jarkov na območju občine
Sevnica
1.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo skrbeti za vzdrževanje potokov in jarkov tako, da se omogoči čim boljši odtok visokilj voda, preprečijo škodljivi vplivi in varujejo zemljišča pred erozijo. Predvsem so dolžni redno čistiti vodotoke, odstranjevati neprimerno zarast in naplavljene predmete, ki zapirajo pretočni profil vodnega korita.
V vodotokih in bregovih morajo posekati drevje in grmovje, ki ovira pretok vode in odstraniti panje in vse drugo, kar ovira vodni tok in to tako, da ne poškodujejo brežin.
Lastniki, oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč morajo na brežinah gojiti primerno zarast, da se brežine obvarujejo pred erozijo.
2.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo čistiti potoke, jarke in pribrežna zemljišča skozi vse leto, neprimerno rast pa morajo odstraniti vsako leto v času od 15. oktobra do 15. marca.
3.	člen
Obveznosti iz 1. člena odloka veljajo za vse potoke in jarke na območju občine Sevnica, razen za reko Savo in Mirno ter regulirane odseke ostalih vodotokov s pribrežniml zemljišči, ki jih vzdržuje Vodnogospodarske podjetje Novo mesto.
4.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč ob potokih in jarkih morajo o vseh poškodbah večjega obsega na brežinah, vodotokih in vodnogospodarskih objektih pravočasno obveščati pristojni organ občinske inšpekcije, oziroma Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, ki bo odredilo ukrepe za preprečitev večje škode.
5.	člen
Za kršitev tega odloka se storilci kaznujejo po določilih zakona o vodah. Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja pristojni organ vodnogospodarske inšpekcije.
6.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi manjših vodotokov na območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/70).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-1/81-1
Sevnica, dne 0. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik L r.
789.
Na podlagi četrtega odstavka 65. člena zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 1-1/80, 38-618/80) in drugega odstavka 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20-1164/80) sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Sevnica, Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje Brežice, Občinski svet sindikatov Sevnica, Občinska konferenca SZDL Sevnica in Občinska konferenca svetov potrošnikov občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu udeleženci)
DRUŽBENI DOGOVOR o občinski skupnosti za cen*’
1.	člen
S tem družbenim dogovorom zagotavljajo udeleženci pogoje za ustanovitev občinske skupnosti za cene (v nadaljnjem besedilu: skupnost).
2.	člen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno skupnost ustanoviti in oblikovati tako, da bo s svojim delom zagotavljala pogoje, da delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v drugih samoupravnih organizacij an in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih in organih ter organizacijah in skupnostih ter organizirani potrošniki določajo politiko cen in sprejemajo ukrepe za njeno uresničevanje, oblikujejo cene in opravljajo družbeno kontrolo cen ter izhajajoč iz delovanja ekonomskih zakonitosti in pogojev socialistične blagovne menjave vsklajujejo razmerja in odnose na področju cen ter na ta način zagotavljajo stabilne odnose na trgu, pri čemer bo skupnost zagotovila:
—	samoupravno urejanje razmerij na področju cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za občino, v skladu s sprejeto ekonomsko politiko in politiko stabilizacije gospodarstva;
—	usmerjanje in razvijanje samoupravnih odnosov in vsklajevanje interesov samoupravnih organizacij in skupnosti za uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju cen proizvodov in storitev, pomembnih za občino;
—	uresničevanje sodelovanja in vklajevanja stališč o vseh vprašanjih, ki so skupnega pomena za udeležence pri pripravi osnov za določanje in izvajanje politike cen in o drugih vprašanjih z delovnega področja skupnosti ter predlaganje ukrepov za izvajanje politike cen;
—	zagotavljanje pogojev za oblikovanje družbene kontrole cen, ki jo izvajajo samoupravne organizacije in skupnosti in organizirani potrošniki;
—	vsklajevanje stališč in interesov temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pri predlaganju, določanju in izvajanju politike cen.
3.	člen
Udeleženci soglašajo, da opravlja skupnost svoje z zakonom določene naloge in opravila na naslednji način:
—	pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri predlaganju ukrepov za njeno izvajanje analizira gibanje cen proizvodov in storitev na posameznih področjih, panogah in skupinah dejavnosti, analizira tendence gibanja cen in ocenjuje pogoje, ki vplivajo na raven in razmerje cen ter obvešča udeležence o pojavih in ugotovitvah glede družbenoekonomskih odnosov na področju trga in cen ter s svojimi ukrepi vpliva na pozitiven razvoj družbenoekonomskih odnosov na tem področju;
—	daje strokovno pomoč temeljnim in drugim organizacijam združenega dela pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o cenah .proizvodov in storitev pomembnih za občino;
—	v postopku družbenega dogovarjanja oziroma sporazumevanja o cenah proizvodov in storitev, ki so pomembni za občino, sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov oziroma sporazumov;
—	udeležencem družbenega dogovora pripravlja analize in podatke p vplivu predlaganih sprememb cen na poslovne stroške organizacij združenega dela in posameznih panog in grupacij, na življenjske stroške in razvoj proizvajalnih sil;
—	pri izvajanju družbene kontrole cen spremlja in ocenjuje uporabo kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom ter o tem z namenom, da se omogoči oblikovanje enakomernejših razmerij v primarni delitvi, obvešča zainteresirane organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti;
—	pri izvajanju družbene kontrole cen in pri oblikovanju nalog in opravil neposredne kontrole cen ocenjuje razmerja na trgu in razmerja cen;
— Izvršnemu svetu Skupščine občine Sevnica predlaga izdajo ukrepov neposredne kontrole cen, če ugotovi, da so na trgu nastopile razmere, ki ne omogočajo gibanja razmerij cen v skladu z dogovorjeno politiko cen;
—	za Izvršni svet Skupščine občine Sevnica pripravlja analize gibanja cen, pogojev, v katerih so ta gibanja nastala in temeljnih vzrokov, ki so vplivali na gibanje cen;
—	na zahtevo drugih udeležencev opravlja zanje v okviru programa dela skupnosti analitična, strokovna in druga opravila.
4. člen
Na zahtevo temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti jim izkazuje skupnost strokovno pomoč in z njimi strokovno sodeluje v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom. Pri opravljanju nalog in opravil v skladu z zakonom in s tem družbenim dogovorom, zlasti sodeluje z drugimi skupnostmi za cene.
Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi ter v okviru ciljev tega družbenega dogovora pripomogli k čftn bolj učinkovitemu izvajanju nalog in opravil skupnosti, določenih z zakonom.
5.	člen
Udeleženci soglašajo, da svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom uresničujejo v skupnosti:
—	s pospeševanjem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na področju cen;
—	z dajanjem mnenj, predlogov in stališč v svetu skupnosti glede vprašanj in delovnega področja sveta
skupnosti, z dajanjem pobud za sklic sej sveta za proučitev določenih vprašanj in oblikovanje strokovnih delovnih teles;
—	z uresničevanjem svojih pravic in dolžnosti tako neposredno kot prek svojih delegatov v svetu skupnosti;
—	rednim obveščanjem skupnosti o pojavih in svojih ugotovitvah glede razvoja družbenoekonomskih odnosov, ki imajo vpliv na gibanje cen proizvodov in storitev, ki so pomembni za občino (oziroma republiko).
6.	člen
Udeleženci soglašajo, da se sredstva za delo v skupnosti zagotavljajo v proračunu občine in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja v skladu s statutom samoupravnim organizacijam in skupnostim. Poleg sredstev zagotavlja Izvršni svet Skupščine občine Sevnica brezplačno uporabo potrebnih prostorov, telefonov in drugih tehničnih sredstev.
Iz prihodkov, ki jih skupnost doseže po prejšnjem odstavku, se poravnajo stroški za opravljanje njenih nalog in del sredstev za delo njene delovne skupnosti.
Udeleženci soglašajo, da se višina sredstev, ki se zagotavljajo v občinskem proračunu, določi na podlagi obsega nalog in opravil, določenega s programom dela skupnosti in pogojev za opravljanje teh nalog in opravil.
7.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v programu dela skupnosti, v skladu z njenimi pravicami in dolžnostmi ter obveznostmi, določene naloge in opravila, ki jih mora skupnost opraviti za vsakega od udeležencev.
Udeleženci soglašajo, da bodo neposredno sodelovali pri pripravi programa dela skupnosti in da bodo na program dela skupnosti dali svoje mnenje v roku 15 dni po njegovem prejemu.
8.	člen
Udeleženci soglašajo, da je skupnost potrebno organizirati tako, da bo zagotovljeno strokovno, pravočasno, ekonomično in učinkovito opravljanje nalog in opravil z njenega delovnega področja.
9.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo svoje pravice upravljanja uresničevali preko delegatov v svetu skupnosti. Način dela in odločanja sveta skupnosti se natančneje določi s statutom skupnosti in poslovnikom o delu sveta skupnosti.
10.	člen
Udeleženci soglašajo, da vsak od njih določi imenovanje in mandatno obdobje svojih članov, oziroma svojega člana v svetu skupnosti.
11.	člen
Način sprejemanja splošnih in posameznih aktov se natančneje določi s statutom skupnosti in s poslovnikom o delu skupnosti.
12.	člen
Nadzor nad delom skupnosti, v okviru javnih pooblastil določenih z zakonom, opravlja Izvršni svet Skupščine občine Sevnica.
Udeleženci soglašajo, da nadzor nad delom skupnosti, razen sodelovanja pri upravljanju skupnosti prek svojih delegatov v svetu skupnosti, uresničujejo s
spremljanjem poročil o delu skupnosti,, proučevanjem problemov o delu skupnosti ter na način, določen s statutom skupnosti.
13.	člen
Udeleženci soglažajo, da se s samoupravnih sporazumom o ustanovitvi skupnosti določi, da strokovne, analitične, upravne in- druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja Komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve na osnovi medsebojnega dogovora.
lAUen
Udeleženci soglašajo, da je potrebno pospešiti ustanovitev skupnosti in podvzeti ukrepe, da bodo sprejeti predpisi in drugi akti, ki omogočajo izvajanje politike cen na temelju novega sistema cen.
Udeleženci soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje najpozneje v 15 dneh po sklenitvi tega družbenega dogovora da pobudo, za podpisovanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti.
15.	člen
Udeleženci soglašajo, da bodo v roku 15 dni po sklenitvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti delegirali oziroma imenovali svoje člane v svet skupnosti.
16.	člen
Družbeni dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/81-1
Sevnica, dne 26. marca 1981.
Udeleženci: Izvršni svet Skupščine občine Sevnica, Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje Brežice, Občinski sindikalni svet Sevnica, Občinska konferenca SZDL Sevnica, Občinska konferenca svetov potrošnikov Sevnica.
790.
V skladu s 1. odstavkom 132. člena zakopa o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Sevnica na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 14. aprila 1981 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi
stroški
I
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1979, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 29,8 °/o in to od 1. 3. 1981 dalje.
n
Preživnine, določene v letu 1989 se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmerni del prej navedenega odstotka, glede na čas, kdaj so bile določene, in sicer, če so določene:
•/.
do konca januarja 1980	za 29,8
do konca februarja 19P	za 27,5
do konca marca 1980	za 25
do konca aprila 1980	za 22,5
do konca maja 1980	za 20
do konca junija 1980	za 17,5
do konca julija 1980	za 15
do konca avgusta 1980	za 12,5
do konca septembra 1980	za 10
do konca oktobra 1980	za 7,5
do konca novembra 1980	za 5
do konca decembra 1980	za 2,5
m
Sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 56/P-I/81
Sevnica, dne 14. aprila 1981.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Sevnica
Tone Marolt 1. r.
791.
Na podlagi 10. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Boštahj (Uradni list SRS, št. 10/81) daje volilna komisija krajevne skupnosti Boštanj
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu 12. aprila 1981 za uvedbo samoprispevka v denarju za komunalno ureditev po programu, ki ga je sprejela Skupščina
krajevne skupnosti Boštanj dne 24. marca 1981
I
Na območju krajevne skupnosti Boštanj so bili na referendumu 12. aprila 1981 ugotovljeni naslednji izidi glasovanja:
1.	volilna komisija je ugotovila, da je od 1845 volilnih upravičencev glasovalo 1821 volilnih upravičencev,
2.	za uvedbo samoprispevka je glasovalo 1191 ali 65,4 odstotka vseh glasovalcev,
3.	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 578 vseh glasovalcev, •
4.	na referendumu je bilo oddanih 44 neveljavnih glasovnic,
5.	glasovanja se ni udeležilo 8 glasovalcev,
6.	zaradi odhoda v JNA ali tujino ni glasovalo 24 volilnih upravičencev.
II
Volilna komisija KS Boštanj ugotavlja na podlagi glasovalnih spisov, da je za uvedbo samoprispevka glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja in da je na podlagi 11. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77) v krajevni skupnosti Boštanj sprejeta odločitev za uvedbo samoprispevka v denarju za sofinanciranje petletnega programa za komunalno ure-
ditev po sprejetem programu na območju krajevne skupnosti Boštanj.
Boštanj, dne 14. aprila 1981.
Predsednik	Predsednik
osrednje volilne komisije	krajevne skupnosti
Janez Levstik 1, r.	Franp Povše 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
792.
Na podlagi 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80) ter
4.,	9. in 207. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1981 sprejela
ODLOK
v javnem redu in miru v občini Slovenska Bistrica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za zavarovanje javnega reda in miru, zdravja in čistoče, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin in ukrepi za zavarovanje živali v občini Slovenska Bistrica.
2.	člen
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Javni shodi in javne prireditve, ki se prirejajo v Slovenski Bistrici, Oplotnici, Poljčanah, Spodnji in Zgornji Polskavi, na Pragerskem, v Makolah, na Tinju, v Laporju in Šmartnem na Pohorju ter trajajo preko 22. ure, morajo biti v zaprtih prostorih, da ne motijo nočnega miru in počitka občanov.
Izjeme iz prejšnjega odstavka lahko dovoli občinski upravni organ za notranje zadeve občine Slovenska Bistrica.
4.	člen
. Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter prireditvenih prostorih je odgovoren prireditelj oziroma za to odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala.
Ukreniti mora vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane in skrbeti, da prireditev ne traja preko dovoljenega časa.
Organizatorji javnih shodov in javnih prireditev so dolžni Urediti parkirne prostore in na njih zavarovati vozila.
5.	člen
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove občinski upravni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v kraju.
Kartanje in druge igre lahko prepove v svojem ■ lokalu tudi delovna organizacija in zasebni gostinec.
Sklep o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu.
6.	člen
Ce organizacija združenega dela ali občan s. kakršnokoli dejavnostjo povzroča ali razširja smrad, plin, prah in ropot, ki prekomerno moti in neprijetno vpliva v mestnem ali stanovanjskem okolju na občane, pristojni organ (sanitarni inšpektor) odredi, da se takoj ali v določenem roku prepreči razširjanje smradu, plina, prahu in ropota.
7.	člen
Kdor hoče uporabljati v industrijske ali obrtne namene naprave, s katerimi se dela velik hrup ali, ki drugače občutno motijo okolico, mora za take naprave imeti dovoljenje, ki ga izda občinski upravni organ.
Organ, pristojen za izdajo dovoljenja iz 1. odstavka tega člena, sme odkloniti izdajo dovoljenja, če ugotovi, da bi hrup ali drugačno motenje povzročilo nevarnost za zdravje ljudi ali za premoženje in da bi uporabnik brez večje škode lahko hrup ali drugačno motenje okolice opustil ali drugače odpravil.
8.	člen
Prepovedano je na javnem ali zasebnem prostoru:
1.	povzročati čezmeren hrup z uporabo radijskih ali televizijskih aparatov, zvočnikov, glasbil ali-drugih podobnih naprav,
2.	s petjem ali vpitjem motiti nočni počitek,
3.	povzročati čezmeren hrup z motornimi vozili,
4.	povzročati hrup ali ropot v bližini šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih ustanov.
Za čas nočnega počitka se šteje čas od 22. do 5. ure naslednjega dne.
9.	člen
Prepovedano je:	,
1.	povzročati nered in prepir, izzivati k pretepu, pretepati, smešiti, nadlegovati ali drugače ogrožati občane,
2.	motiti javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve,
3..	vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kamor je vstop prepovedan, če. je prepoved vidno označena,
4.	zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času,
5.	kaditi v kinematografih ali drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena,
6.	igrati hazardne igre na srečo v javnih lokalih in zasebnih prostorih,
7.	uporabljati ali metati petarde, pasje bombice ali podobna pirotehnična sredstva na javnih prostorih ali prireditvah,
8.	prenočevati na javnih prostorih ali brez dovoljenja na senikih, kozolcih ali drugih gospodarskih objektih,
9.	krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja,
10.	mladini izpod 15. leta starosti se brez spremstva staršev ali skrbnika zadrževati po 20. uri v gostinskih ali podobnih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
10.	člen
Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter ohrani družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano:
1.	na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih krajih nositi odprte nože, bodala, boksarje, meče, sablje, bajonete in druge podobne predmete, če se ti ne uporabljajo v zvezi s službo ali športno dejavnostjo,
2.	poškodovati ali odstraniti napisne table ali druge javne znake,
3.	ugasniti, poškodovati ali odstraniti signalne naprave in svetilke, postavljene za razsvetljavo javnega prostora ali kraja,
4.	opustiti namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah ali popravilih,
5.	zanemarjati ali opustiti popravila zgradbe ali naprave, če to ogroža varnost ljudi,
6.	metati kamenje ali druge predmete, ki bi ogrožali varnost ljudi ali premoženja,
7.	dražiti, mučiti ali plašiti živali,
8.	kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov, na pašnikih ali drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan,
9.	puščati živino na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva,
10.	pustiti smeti in odpadke na kraju, kjer je dovoljeno taboriti ali po pikniku ne počistiti za seboj prostora,
11.	hoditi ali voziti v naseljenih krajih, izven vidnih poti, lomiti drevje, grmičevje, trgati cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju ali ga uničevati, poškodovati javne parke, klopi in druge javne naprave,
12.	streljati z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer to ogroža varnost ljudi in premoženja,
13.	s kakršnimkoli orožjem ali napravami streljati ptice in druge živali ali jih uničevati z mehaničnimi in kemičnimi sredstvi,
14.	trgati in pobirati sadje, poljske ali vrtne pridelke, kopati zemljo, pesek, humus, kamenje, grabiti steljo ali odstranjevati trtno kolje brez dovoljenja lastnika,
15.	ne zavarovati raznih odprtin, kot so jame, jaški in podobno, pustiti greznice nezadostno zaprte ali jih izpraznjevati in razlivati v okoliščinah in na način, da se s tem povečuje smrad,
16.	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živalim,
17.	prati ali umivati pri studencih in javnih vodovodnih napravah, namenjenih za pitno vodo, ali prati motorno vozilo ob potokih ali ribnikih,
18.	voditi pse in druge živali v javne lokale (izjema so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe),
19.	prevažati mrhovino, kosti, kožo, gnojnico ali greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta ali pustiti mrhovino, gnojnico ali greznično vsebino nezakopano in nezaprto,
20.	opustiti pravočasno čiščenje kanalov in jarkov,
21.	metati odpadke ali puščati gnojnico in umazano vodo na javne ceste ali poti ali na druga neprimerna mesta,
22.	stepati preproge in posteljnino skozi okno ali balkon, metati ali zlivati nesnago na ulico.
IV.	VARSTVO REDA NA ŽIVILSKIH TRGIH
11.	člen
Upravljale! so dolžni skrbeti za red in snago na tržnem prostoru in dolžni prepovedati prodajo živil živalskega izvora, ki niso bila pregledana po veterinarju.
12.	člen
Na živilskem trgu je prepovedano:
1.	prodajati živila in drugo blago izven tržnega prostora ali izven določenega tržnega časa,
2.	nakupovanje živil in drugega blaga zaradi nadaljnje preprodaje na tržnici,
3.	posedati ali poležavati.
13.	člen
Uporabniki smučišč morajo ravnati v skladu s pravili o varni vožnji na smučiščih in upoštevati znake in opozorila, ki so postavljena v ta namen.
Ob morebitni nesreči na smučiščih so uporabniki smučišč dolžni pomagati obvestiti o nesreči upravitelja smučišča in dati svoje osebne podatke pooblaščenim osebam.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
14.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ne vzdržuje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter ne uredi parkirnih prostorov in zavaruje vozila po določilih 4. člena tega odloka,
2.	kdor povzroča ali razširja smrad, plin, prah, ropot v nasprotju z določili 6. člena tega odloka,
3.	kdor v nasprotju z določili 7. člena uporablja v industrijske ali obrtne namene naprave,, s katerimi se dela velik hrup ali drugače občutno moti okolico ali se ne ravna po drugem odstavku 7. člena tega odloka.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1., 2. in 3. točke tega člena z denarno kaznijo od 200 do
10.000 din.
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba do 1.000 din.
15.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor povzroča čezmeren hrup z uporabo radijskih ali televizijskih aparatov, zvočnikov, glasbil ali drugih podobnih naprav,
2.	kdor s petjem ali vpitjem moti nočni počitek,
3.	kdor povzroča čezmeren hrup z motornimi vozili,
4.	kdor povzroča hrup ali ropot v bližini šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih ustanov.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 1. in
4.	točke tega člena z denarno kaznijo od 200 do 5.000 din.
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba do 1.000 din.
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek po 3. točki tega člena.
16.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor povzroča nered in prepir, izziva k pretepu, se pretepa, smeši, nadleguje ali drugače ogroža občane,
2.	kdor moti javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve,
3.	kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena,
4.	kdor se kljub opozorilu zadržuje v prireditvenih prostorih po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času,
5.	kdor kadi v kinematografih ali drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena,
6.	kdor igra hazardne igre na srečo v javnih lokalih in zasebnih prostorih,
7.	kdor uporablja in meče petarde, pasje bombice ali podobna pirotehnična sredstva na javnih prostorih ah prireditvah,
8.	kdor prenočuje na javnih prostorih ali brez dovoljenja na senikih, kozolcih ali drugih gospodarskih objektih,
9.	kdor krošnjari po domovih brez ustreznega dovoljenja,
10.	kdor dovoli, da se mladina izpod 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnika zadržuje po 20. uri v gostinskih ali drugih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače.
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek po 3., 4. in 5. točki tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor na javnih shodih, prireditvah, v javnih lokalih in na podobnih krajih nosi odprte nože, bodala, boksarje, meče, sablje, bajonete in druge podobne predmete, če se ti ne uporabljajo v zvezi s službo in športno dejavnostjo,
2.	kdor poškoduje ali odstrani napisne table in druge javne oznake,
3.	kdor ugasne, poškoduje ali odstrani signalne naprave in svetilke, postavljene za razsvetljavo javnega prostora ali kraja,
4.	kdor opusti namestitev in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnji ali popravilih, .
5.	kdoi zanemarja ali opusti popravilo zgradbe ali naprave, če to ogroža varnost ljudi,
6.	kdor meče kamenje ali druge predmete, ki bi ogrožali varnost ljudi ali premoženja,
7.	kdor draži, muči ah plaši živali,
8.	kdor kuri ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov, na pašnikih ali drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan,
9.	kdor pušča živino na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva,
10.	kdor pušča smeti ali odpadke na kraju, kjer je dovoljeno taboriti ali po pikniku ne počisti za seboj prostora,
11.	kdor hodi ali vozi v naseljenih krajih izven vidnih poti, lomi drevje, grmičevje, trga cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraja ali ga uničuje, poškoduje javne parke, klopi in druge javne naprave,
12.	kdor strelja z zračno puško, fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer to ogroža varnost ljudi in premoženja,
13.	kdor s kakršnimkoli orožjem ali napravami strelja ptice in druge živali ali jih uničuje z mehaničnimi in kemičnimi sredstvi,
14.	kdor trga ali pobira sadje, poljske ali vrtne pridelke, koplje zemljo, pesek, humus, kamenje, grabi steljo ali odstranjuje trtno kolje brez dovoljenja lastnika,
15.	kdor ne zavaruje raznih odprtin, kot so jame, jaški in podobno, pusti greznice nezadostno zaprte ali jih izpraznjuje in razliva v okoliščinah in na način, da se s tem povečuje smrad,
16.	kdor onesnaži vodo, namenjeno ljudem in živalim,
17.	kdor pere ali umiva pri studencih in javnih vodovodnih napravah, namenjenih za pitno vodo, ali pere motorno Vozilo ob potokih in ribnikih,
18.	kdor vodi pse in druge živali v javne lokale (izjema so le službeni psi in psi, ki vodijo slepe),
19.	kdor prevaža mrhovino, kosti, kože, gnojnico ali greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta ali pusti mrhovino, gnojnico ali greznično vsebino nezakopano in nezaprto,
20.	kdor opusti pravočasno čiščenje kanalov in jarkov,
21.	kdor meče odpadke ali pušča gnojnico in umazano vodo na javne ceste in poti ali na druga neprimerna mesta,
22.	kdor stepa preproge in posteljnino skozi okno ali balkon, meče ali zliva nesnago na ulico.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 4., 5.,
15.,	16., 19., 20. in 21. točke prvega odstavka tega člena z denarno kaznijo do 10.000 din.
Poleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi njena odgovorna oseba do 1.000 din.
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek po 9. in 18. točki tega člena.
18.	člen
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz H. člena tega odloka z denarno kaznijo od 200 do 5 000 din, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo od 100 do 500 din.
19.	člen
Z denarno kaznijjo do 500 din se kaznuje za prekršek:
1. kdor prodaja živila in drugo blago izven tržnega prostora ali izven določenega tržnega časa,
2.	kdor nakupuje živila in drugo blago zaradi nadaljnje preprodaje na tržnici,
3.	kdor poseda ali poležava na tržnem prostoru.
Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje takoj na
mestu, kdor stori prekršek po 3. točki tega člena.
20.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek:
1.	kdor ravna v nasprotju z določili 13. člena.
21.	člen
Če stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo od 20 do 1.000 dinarjev, če je storjen prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnika.
VI.	KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Za izvajanje tega odloka so zadolženi;
—	postaja milice,
—	občinski organ za notranje zadeve,
—	inšpekcijski in drugi upravni organi vsak iz svojega področja pristojnosti.
23.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 21/69).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-22-8/81
Slovenska Bistrica, dne 25. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Mihael Špindler 1. r.
SLOVENJ GRADEC
793.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenj Gradec na svoji 11. seji z dne 1. aprila 1981 sprejela
SKLEP
o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški
1
Preživnine, določene do vključno 31. 12. 1980 se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povišajo za 24°/o in to od 1. marca 1981 dalje.
2
Preživnine, določene v letu 1980 se od 1. 3. 1981 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenega odstotka glede na čas, kdaj so bile določene in sicer, če so bile določene:
	•/•
do konca januarja 1980	za 24
do konca februarja 1980	za 22
do konca marca 1980	za 20
do konca aprila 1980	za 18
do konca maja 1980	za 16
do konca junija 1980	za 14
do konca julija 1980	za 12
do konca avgusta 1980	za 10
do konca septembra 1980	za 8
do konca oktobra 1980	za 6
do konca novembra 1980	za 4
do konca decembra 1980	za 2
Enako kot preživnine, se z istimi odstotki povečajo tudi prispevki svojcev oziroma zavezancev k oskrbninam v splošnih in posebnih socialnih zavodih.
3
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 011-1/77
Slovenj Gradec, dne 1. aprila 1981.
Predsednik
skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenj Gradec Avgust Holc. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
794.
Na podlagi 33. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih • skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in v skladu z družbenim dogovorom o občinski skupnosti za cene (Uradni list SRS, št. 2/81) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter Obrtno združenje občine Slovenske Konjice
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Skupnosti za cene občine Slovenske Konjice
I. UVODNE DOLOČBE
1
Zaradi urejanja medsebojnih odnosov, usklajevanja svojih interesov in uresničevanja pravic in obveznosti na področju cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine ustanavljajo temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje, ki se združujejo po zakonu o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice, občinsko skupnost za cene (v nadaljnjem besedilu:	skupnost) občine Slovenske
Konjice.
2
Skupnost je družbeno pravna oseba, ki opravlja' naloge posebnega družbenega pomena in ima tudi javna pooblastila, določena z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) in z zakonom o pravicah in
dolžnosti organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (v nadaljnjem besedilu: republiški zakon).
Sedež skupnosti je v Slovenskih Konjicah.
3
S tem samoupravnim sporazumom se natančneje določijo:
—	naloge skupnosti,
—	organi skupnosti,
—	pravice, dolžnosti in odgovornosti ustanoviteljev skupnosti,
—	oblikovanje in sprejemanje delovnega programa skupnosti ter financiranje skupnosti,
—	način opravljanja strokovno-administrativnih del za skupnost,
—	samoupravni splošni akti skupnosti.
II.	NALOGE SKUPNOSTI
4
obupnost pripravlja skladno z razvojnimi in planskimi usmeritvami osnove za določanje politike cen za proizvode in storitve v pristojnosti občine. Pri tem mora izhajati iz ciljev in naloge na tistih področjih ekonomske politike, ki vplivajo na raven cen in njihova medsebojna razmerja.
5
Skupnost predlaga ukrepe za izvajanje politike cen na podlagi ocen in ugotovitve o izvajanju ekonomske politike na tistih področjih, ki vplivajo na cene.
6
Pri pripravi osnov za določanje politike cen in pri oblikovanju predlogov ukrepov za izvajanje politike cen skupnost izhaja iz analiz o gibanju cen, v katerih mora biti dan poseben povdarek pogojem za izvajanje politike cen in vzrokom, ki so povzročili odstopanja od sprejete politike.
7
Na zahtevo samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnih združenj, daje skupnost strokovno pomoč pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, s katerim se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine.
Skupnost daje strokovno pomoč predvsem glede načina uporabe meril in oblikovanja cen, pri oblikovanju samoupravnih sporazumov pa tudi glede načina kontrole njihove uporabe. Skupnost pripravlja analize o vplivu predlaganih sprememb cen na .poslovne stroške organizacij združenega dela panog in dejavnosti ter na življenjske stroške.
8
Skupnost opravlja družbeno kontrolo cen tudi s tem, da:
—	se udeležuje sklepanja samoupravnih sporazumov in di-užbenih dogovorov, s katerimi se urejajo cene za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine,
—	predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Slovenske Konjice ustrezne ekonomske ukrepe, predvidene z republiškim zakonom.
—	izdaja v šk.iadu z zveznim zakonom odločbo o začasnem zadržanju uporabe neustrezno oblikova-
nih cen, na osnovi česar morajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti ponovno oblikovati cene v skladu z zakonom,
—	spremlja in analizira gibanje cen in razmerij v cenah ter analizira pogoje in vzroke, ki so vplivali na gibanje cen, o tem pa poroča izvršnemu svetu skupščine občine ter Medobčinski gospodarski zbornici in
—	predlaga izvršnemu svetu skupščine občine izdajo Ukrepov neposredne kontrole cen in opravlja neposredno kontrolo cen določeno z zveznim zakonom.
9
Skupnost sodeluje s skupnostmi za cene drugih občin predvsem z namenom, da izmenjuje izkušnje in čim bolj poenoti pristop pri načinu in kontroli uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so v pristojnosti občine in pri oblikovanju predlogov za izvajanje politike cen.
Skupnost se dogovori z drugimi občinskimi skupnostmi za cene o medsebojnem obveščanju kot podlagi za sodelovanje.
10
Skupnost sodeluje z republiško skupnostjo za cene pri pripravljanju osnov za določanje politike cen v SR Sloveniji.
Skupnost predvsem posreduje predloge glede načina uporabe in kontrole uporabe meril za oblikovanje cen proizvodov in storitev iz pristojnosti občin.
11
Skupnost opravlja analitične, strokovne in druge naloge, ki so potrebne za izvajanje navedenih nalog in del skupnosti. Skupnost analizira vpliv cen na odnose pri pridobivanju in delitvi dohodka v dejavnostih in panogah ter analizira vpliv cen na razmere na tržišču.
12
Skupnost obvešča samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtno združenje o pojavih in ugotovitvah v razvoju družbenoekonomskih odnosov, s katerimi se srečuje pri opravljanju nalog iz svojega delovnega področja in so pomembni za uresničevanje vloge samoupravnih organizacij in skupnosti na področju cen ter predlaga ukrepe v okviru zakonskih pooblastil. Informacije zanimive za celotno združeno delo zbira in prireja za objavo v Vestniku gospodarske zbornice medobčinska gospodarska zbornica.
18
Skupnost opravlja naloge in dela v skladu s programom dela, ki ga sprejema svet skupnosti.
III.	ORGANI SKUPNOSTI
14
Organa skupnosti sta svet skupnosti in predsednik skupnosti.
Da se zagotovi uresničevanje posebnega družbenega interesa, sodelovanja s skupnostmi za cene drugih družbenopolitičnih skupnosti, udeležba pri delu in uresničevanje vpliva udeležencev družbenega' dogovora o občinski skupnosti za cene na delo skupnosti, se v skladu z načeli delegatskega sistema ustanovi svet skupnosti (v nadaljnjem besedilu: svet).
Medobčinska gospodarska zbornica pripravi razrez strukture delegatov sveta iz vrst ustanoviteljev tako, da je omogočeno najujstreznejše delovanje sveta za izvajanje nalog iz 1. člena tega samoupravnega sporazuma.
15
Svet skupnosti ima 9. članov.
1 člana sveta imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine občine izmed svojih članov in funkcionarjev, ki vodijo delo občinskih upravnih organov.
Medobčinska gospodarska zbornica iz vrst temeljnih in drugih organizacij združenega dela in skupnosti ter obrtno združenje iz območja občine Slovenske 'konjiče delegira v svet skupnosti 5 članov, za vsako dejavnost oziroma panogo v pristojnosti družbene kontrole cen v občini po enega člana.
Občinska konferenca SZDL Slovenske Konjice, Občinski sindikalni svet in organizacija potrošnikov na ravni občine delegirajo v svet po enega člana.
16
Svet zlasti:
1.	pripravlja in sprejema osnove za določanje politike cen in predlaga skupaj s pristojnimi občinskimi organi ukrepe za izvajanje določene politike cen v skladu z zakonom;
2.	opravlja posamezne naloge in dela v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o cenah v skladu z zveznim zakonom;
3.	obravnava predloge in mnenja Gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice Slovenije in Medobčinske gospodarske zbornice niče ter splošnih združenj v zvezi z razčlenitvijo meril in zavzema do njih stališča;
4.	predlaga ukrepe za izvajanje določene politike cen in Spremlja njihovo izvajanje;
5.	opravlja naloge in dela družbene kontrole cen, določene z zveznim zakonom in republiškim zakonom;
6.	predlaga ukrepe neposredne kontrole cen ter druge ukrepe na področju cen;
7.	oblikuje stališča o vprašanjih, glede ' katerih skupnost sodeluje z Republiško skupnostjo za cene;
8.	sprejema statut skupnosti;
9.	sprejema letni delovni program skupnosti;
10.	sprejema finančni načrt in zaključni račun ter
spremlja letno poročilo o delu skupnosti;
11.	določa višino plačila za storitve, ki jih opravlja skupnost;
12.	določa, kateri podatki in listine pomenijo poslovno ali drugo tajnost;
13.	obravnava in spremlja opravljanje nalog in del skupnosti in nastopa z ukrepi za njihovo, izvršitev;
14.	voli in razrešuje predsednika skupnosti in
predsednika sveta;
15.	sprejema poslovnik o svojem delu.
17
Predsednik skupnosti predstavlja, nastopa in podpisuje skupnost, je odgovoren za zakonitost njenega dela, skrbi za izvajanje aktov sveta ter za uresničevanje, sodelovanja z Republiško skupnostjo za cene, z drugimi občinskimi skupnostmi, z občinskimi organi in organizacijami, z družbenopolitičnimi in
drugimi organizacijami, z zbornico ter z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Predsednik skupnosti zlasti:
1.	predlaga akte, ki jih sprejema svet;
2.	določi predlog poročila o delu skupnosti;
3.	predlaga delovni program skupnosti in spremlja njegovo izvrševanje;
4.	koordinira delo pri pripravljanju gradiva za seje sveta skupnosti;
5.	organizira opravljanje analitičnih, strokovnih in drugih nalog in del na področju cen in skrbi, da se opravijo;
6.	opravlja naloge in dela, ki so po statutu skupnosti, aktih sveta in odlokih Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije skladno z zakonom v njegcvi pristopnosti.
18
Organa skupnosti (svet in predsednik) sta odgovorna za opravljanje svojih nalog samoupravnim- organizacijam in skupnostim ter obrtnim združenjem, izvršnemu svetu skupščine občine pa sta odgovorna za opravljanje nalog in del v svezi z izvajanjem javnih pooblastil, ki jih skupnost izvršuje na podlagi republiškega zakona.
IV.	PRAVICE, DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI USTANOVITELJEV SKUPNOSTI
19
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma soglašajo, da imajo samoupravne organizacije in skupnosti kot ustanovitelji skupnosti naslednje pravice, dolžnosti in odgovornosti:	>
—	sodelujejo v delu skupnosti neposredno in preko svojih delegatov v svetu skupnosti dajejo pobudo ter oblikujejo mnenja, predloge in stališča o vseh vprašanjih iz delovnega področja skupnosti;
—	od skupnosti zahtevajo podatke, dokumentacijo in poročila, ki so pomembna za odločanje v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter obrtnih združenjih in niso poslovna tajnost ter koristijo ostale storitve skupnosti v skladu s sprejetim programom dela;
—	obveščajo skupnost o pojavih in ugotovitvah, ki so pomembne za delo skupnosti, skupnosti pa so dolžne dati podatke, ki so pomembni za opravljanje družbene kontrole cen ih za uveljavljanje pravic delavcev, delovnih ljudi in občanov, da so obveščeni o zadevah skupnega oziroma splošnega pomena.
20
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja razčlenjujejo merila za oblikovanje cen iz 33. člena zveznega zakona v skladu z navodili za uporabo meril. Ta merila pa lahko med seboj povezane samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja na zahtevo ene izmed njih razčlenijo po svojih delegatih v gospodarskih zbornicah ob sodelovanju ustreznih splošnih združenj, na zahtevo članic skupnosti ali njenega sveta pa uskladijo po delegatih zainteresiranih članic v gospodarski zbornici ob sodelovanju zainteresiranih splošnih združenj.
21
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja opravljajo družbeno kontrolo cen na ta način, da spremljajo uporabo meril za oblikovanje cen za njihove proizvode in storitve, spremljajo in kontrolirajo vpliv cen na dohodek in odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtnih združenj v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti ter preverjajo usklajenost in izvrševanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o cenah, ki jih sklepa samoupravna organizacija oziroma skupnosti oziroma združenje, in drugih samoupravnih splošnih aktov o cenah z zakonom in določeno politiko cen.
22
Za izvajanje sprejete politike cen samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja v Gospodarski zbornici Slovenije in v Medobčinski gospodarski zbornici ter v splošnih združenjih prispevajo k učinkovitejši samoupravni družbeni kontroli cen v samoupravnih organizacijah in skupnostih s tem, da predlagajo rešitve glede razčlenjevanji meril za oblikovanje cen.
23
V primerih obveznega samoupravnega' sporazumevanja in družbenega dogovarjanja morajo samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja upoštevati posebej določene roke za začetek postopka oziroma za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora. Pri ostalih samoupravnih in družbenih dogovorih, ki se sklepajo ob strokovni pomoči gospodarske zbornice in splošnih združenj, se uporablja poslovnik o postopku samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki se sprejme v okviru zbornice.
24
Samoupravne organizacije in skupnosti ter obrtna združenja kot ustanovitelji skupnosti posredujejo skupnosti v evidenco sklenjene samoupravne sporazume, ki urejajo odnose na podlagi skupnega prihodka, če je skupni proizvod oziroma storitev družbene kontrole cen v pristojnosti občine in je s strani skupnosti določeno obveščanje o cenah zaradi spremljanja.
V.	OBLIKOVANJE IN SPREJEMANJE DELOVNEGA PROGRAMA SKUPNOSTI TER FINANCIRANJE SKUPNOSTI
25
Sredstva za delo skupnosti se zagotavljajo v občinskem proračunu in s plačevanjem nadomestil za storitve, ki jih skupnost opravlja pri izvajanju svojih nalog.
Sredstva v občinskem proračunu se zagotavljajo v skladu s sprejetim delovnim programom skupnosti.
25
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma bodo aktivno sodelovali pri oblikovanju predloga delovnega programa dela skupnosti in pri njegovem , spremljanju, pri čemer bodo izhajali iz nalog skupnosti.
Postopek priprave delovnega programa skupnosti bo podrobneje določen v statutu skupnosti.
VI.	NAČIN OPRAVLJANJA STROKOVNO-
ADMINISTRATIVNIH DEL ZA SKUPNOST
27
Strokovne, analitične, upravne in druge naloge v zvezi z urejanjem posameznih vprašanj na področju cen za skupnost opravlja občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
28
Organi skupnosti ne morejo prenašati pravice odločanja iz svoje pristojnosti na delovno skupnost, oziroma na izvajalca strokovnih nalog.
VIL SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI SKUPNOSTI
29
Skupnost ima statut in druge s statutom določene samoupravne splošne akte.
Statut skupnosti ureja notranjo organizacijo, razmerja med svetom in predsednikom, določa akte, ki jih izdaja svet in ureja tudi druga vprašanja, ki so pomembna za delo skupnosti.
Statut skupnosti potrdi izvršni svet občinske skupščine.
VIII.	KONČNE DOLOČBE
30
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina samoupravnih organizacij in skupnosti ter obrtno združenje z območja občine.
31
Udeleženci samoupravnega sporazuma soglašajo, da Medobčinska gospodarska zbornica po izvedenem postopku delegiranja članov v svet skupnosti skliče prvo sejo sveta skupnosti zaradi konstituiranja.
32
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se izvedejo na enak način in po postopku, ki je določen za njegov sprejem.
33
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati dan po objavi.
St. 38-9/80-1
Slovenske Konjice, dne 15. februarja 1981,
Udeleženci: temeljne in druge organizacije združenega dela in skupnosti ter Obrtno združenje občine Slovenske Konjice.
ŠMARJE PRI JELŠAH
795.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Urad-
ni list SRS, št. 39/74 in 4/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. marca 1981 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981
1.	člen
S proračunom občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih potreb v občini Šmarje pri Jelšah v letu 1981.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 110,725.625 din se razporedijo:
—	za občinske potrebe	108,593.025 din
—	za tekočo proračunsko rezervo	'	867.600 din
—	sredstva izločena na posebno
partijo	1,265.000 din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člen
Od prihodkov iz prve in druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena se 1 %> izloči v sredstva rezerve občine Šmarje pri Jelšah.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Šmarje pri Jelšah in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna.
6.	člen
Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov v skladu z nalogami posameznih organov.
Če se med letom ugotovi, da sredstva, razporejena za posamezne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo.
7.	člen
Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračun-
ske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi izvršni svet.
Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se razpoložljiva sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo.
8.	člen
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom.
Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva.
Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti ter organov ne smejo prevzemati obveznosti po samoupravnih sporazumih in pogodbah v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za delo. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko prevzemajo s samoupravnimi sporazumi in pogodbami obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe.
9.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
10.	člen
Prihodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo, lahko organi ob pogojih, ki jih predpiše izvršni svet, uporabijo kot sredstva za delo.
11.	člen
Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
12.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve občine Šmarje pri Jelšah do višine
1,000.000 din za namene iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78).
13.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-3/81-1
Šmarje pri Jelšah, dne 7. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
Pregled prihodkov in odhodkov proračuna občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981
1	Davki iz osebnega dohodka in na dohodek	27,950.000
2	Prometni davki, davek od premoženj in na dohodek od premoženja	31,900.000
3	Takse	1,200.000
5	Prihodki po posebnih predpisih	5,435.000
6	Prihodki upravnih organov	—
7	Dopolnilna sredstva	40,379.540
8	Prenesena sredstva	3,861.085
Skupaj prihodki
Vrsta glav.	Odhodki namena		Znesek din
01	Dejavnost organov družbenopoli-	
	tičnih skupnosti	51,390.701
02	Ljudska obramba	4,370.000
03	Dejavnost družbenopolitičnih orga-	
$4	nizacij	3,849.283
	Negospodarske investicije	14,758.356
08	Socialno skrbstvo	11,259.140
09	Zdravstveno varstvo	115.000
10	Komunalna dejavnost	1,682.775
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	902.700
16	Intervencije v gospodarstvu	15,536.385
17	Obveznosti iz prejšnjih let	3,861.085
18	Izločena sredstva rezerv	1,735.200
	Izločanje sredstev na posebno partijo proračuna — višek lastnih pri-	
	hodkov	1,265.000
	Skupaj razhodki	110,725.625
796.
Na podlagi 42. in 45. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/78), 19. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77 in 30/78) ter 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti z dne 11. marca 1981 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se na območju občine Šmarje pri Jelšah plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v mejah območij, zajetih v urbanističnih ali zazidalnih načrtih na območju občine Šmarje pri Jelšah.
3.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je v mejah območij iz 2. člena tega odloka, se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in za katero je pristojni občinski upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se predpiše tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče katerega obseg je določeni z zazidalnim načrtom in katerega zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Za znatno preseganje površine po drugem odstavku tega člena se šteje tisto zazidano stavbno zemljišče, ki presega velikost 7 m2/m2 uporabne stanovanjske ali poslovne površine (razmerje 7 :1).
4.	člen
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi pd kvadratnega metra tlorisne površine stanovanja, garaž in poslovnih prostorov:
—	za uporabno tlorisno površino družbenega stanovanja se šteje površina stanovanja, ki je osnova za določitev stanarine,
—	za uporabno tlorisno površino individualne stanovanjske hiše se štejejo površine vseh koristnih prostorov v stanovanjski hiši, razen stopnišč in balkonov. Prav tako se štejejo v koristne prostore individualne stanovanjske hiše tudi tlorisne površine vseh pomožnih objektov, ki se nahajajo na funkcionalnem zemljišču individualne stanovanjske hiše (drvarnice, kotlovnice, kleti ipd.),
—	za uporabno tlorisno površino garaže se šteje površina garaže, ne glede na to ali je garaža v stavbi ali v posebnem objektu in ne glede na njeno oddaljenost od bivalnih prostorov,
—	za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Po tem odloku štejejo za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti kot nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
Poslovni prostori se po tem .odloku delijo v naslednje štiri skupine:
1.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbene dejavnosti,
2.	poslovni prostori za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali za skladiščenje,
3.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovne dejavnosti, razen družbenih dejavnosti,
4.	poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno prehrano.
II.	ZAVEZANCI PLAČEVANJA NADOMESTILA
5.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka.
Zavezanec plačila nadomestila je dolžan dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu vse podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.
III.	OPROSTITVE PLAČEVANJA NADOMESTILA
6.	člen
Nadomestilo se ne more predpisati za nezazidano ali za zidano stavbno zemljišče v primerih iz prvega odstavka 43. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in še v naslednjih primerih:
1.	za kmetijska zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo, dokler se uporabljajo za kmetijske namene ali so urejena kot parkovne površine,
2.	za zemljišča in objekte, ki služijo v obrambne namene,
3.	za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, železniške tirne naprave in zemljišča, ki so po urbanističnih ali zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav,
4.	za zemljišča, ki jih pristojne organizacije pripravljajo in opremljajo za oddajo.
7.	člen
Občanom z nižjimi osebnimi dohodki, ki so upravičeni do delne nadomestitve stanarine se v enakem odstotku zniža višina nadomestila. Za izračun se smiselno uporabijo določila odloka o delni nadomestitvi stanarin v občini Šmarje (Uradni list SRS, št. 7/77).
Plačevanja nadomestila so v celoti oproščeni:
1..	občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč.
V upravičenih primerih lahko posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine, občane brez stalnih dohodkov popolnoma ali .delno oprosti plačevanja nadomestila.
Upravičenci do oprostitve plačevanja nadomestila morajo oprostitve uveljaviti sami.
IV.	MERILA ZA DOLOČITEV NADOMESTILA
8.	člen
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
1.	lega zemljišča, namembnost in pridobitna ugodnost zemljišča,
2.	stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami.
9.	člen
Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi:
1.	z metodo točkovanja na podlagi sprejetih meril
2.	z določitvijo vrednosti točke na podlagi:
—	ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeroč-
ni plan oziroma letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, namenjenih za skupno rabo	■
—	skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo.
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena.
10,	člen
a)	Lega, namembnost in pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča
Glede na lego, namembnost in pridobitno ugodnost je stavbno zemljišče iz 2. člena tega odloka razdeljeno na območja:
—	območje za stanovanjjske namene
—	območje za družbene dejavnosti
—	območje za proizvodne namene
—	območje za poslovne namene
—	območje za objekte družbene prehrane
b)	Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami.
Ocenjujejo se naslednje vrste komunalnih objektov in naprav:
—	urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločnik)
—	neurejeno cestišče (makadam)
—	možnost priključitve na vodovod
—	možnost priključitve na električno omrežje
—	možnost priključitve na kanalizacijo
—	možnost priključitve na toplovod
—	javna razsvetljava
Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za točke 3., 4., 5., 6. in 7. možnost priključitve sta\rbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave. Za ostale točke pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
Ob uporabi teh kriterijev se določijo stopnje komunalne opremljenosti:
1.	stopnja — 8 vrst možnih
priključkov oziroma uporabe
2.	stopnja — 7 vrst možnih
priključkov oziroma uporabe
3.	stopnja — 6 vrst možnih
priključkov oziroma uporabe
4.	stopnja — 5 vrst možnih
priključkov oziroma uporabe
5.	stopnja — 4 vrste možnih
priključkov oziroma uporabe
6.	stopnja — 3 vrste možnih
,	. priključkov oziroma uporabe
7.	stopnja — 2 vrsti možnih
priključkov oziroma uporabe
8.	stopnja — 1 vrsta možnih
priključkov oziroma uporabe
V.	DOLOČITEV VISINE NADOMESTILA
11.	člen
Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.
A. Določitev višine nadomestila za zazidano stavbno zemljišče
12.	člen
Zazidano stavbno zemljišče se razvrsti v ustrezno območje iz 10. člena odloka in zanj ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti. Stopnjo komunalne opremljenosti iz 10. člena tega odloka ugotavlja za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.
13.	člen
Točke za m2 zazidalnega stavbnega zemljišča se določijo po naslednjih tabelah 1 in 2:
Tabela 1
Stano- vanjske površine	Poslovne površine			
30 točk	družbene dejavnosti	proiz- vodne dejavnosti	poslovne dejavnosti	objekti družbene prehrane
	100	250	250	100
Tabela 2
Stopnja komunalne opremljenosti
točke
1 stopnja — 8 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe	100
2.	stopnja — 7 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe	90
3.	stopnja — 6 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe	80
4.	stopnja — 5 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe	70
5.	stopnja — 4 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe	50
6.	stopnja — 3 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe ’	40
7.	stopnja — 2 vrsti možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe	30
8.	stopnja — 1 vrsta možnih komunalnih
priključkov oziroma uporabe	20
B. Določitev višine nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče
14.	člen
Nezazidano stavbno zemljišče se obremeni s 25 odstotkov točk zazidanega stavbnega zemljišča. Število točk za nezazidano stavimo zemljišče se ugotovi na podlagi razvrstitve nezazidanega stavbnega zemljišča v ustrezno območje iz 10. člena tega odloka in zanj ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti, točke za m2 nezazidanega stavbnega zemljišča pa se določijo po tabelah 1. in 2. iz 13. člena tega odloka.
15.	člen
Zavezanec, ki plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ima pravico zahtevati, da se mu določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja in je dograjena do vključno tretje gradbene faze.
VI.	OSTALE DOLOČBE
16.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi z odločbo zavezancu iz 15. člena tega odloka občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve.
17.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje Samoupravno cestno-komunalni interesni skupnosti občine Šmarje pri Jelšah.
18.	člen
Zbrana sredstva nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so namenska sredstva in se lahko uporabljajo samo za izgradnjo omrežij komunalnih naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo:
—	ulice, ceste, trgi, dovozne poti, sejmišča, parkirišča, pločniki,
—	parki, nasadi, drevoredi, zelenice, javna otroška igrišča,
—	javna razsvetljava, razdelilne trafopostaje moči 35/10 KW, 110/10 KW,
—	vodna črpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnic, vodni rezervoarji, tlačni cevovod od črpališč do rezervoarjev, tranzitni cevovodi, napajalni cevovodi, ki oskrbujejo več sosesk,
—	čistilne naprave, usedalniki, kanalski zbiralniki, črpališča za preprečevanje celotnega sistema kanalizacije.
19.	člen
Izvršni odbor SCKIS občine Šmarje pri Jelšah je dolžan dvakrat letno poročati občinski, skupščini o višini zbranih sredstev nadomestila in načinu njihove uporabe, enkrat letno pa to objaviti v sredstvih javnega obveščanja.
20.	člen
Občani in organizacije so dolžne posredovati vse potrebne podatke pooblaščenim komisijam v krajevnih skupnostih, ki bodo popisovale in zbirale podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila po tem odloku.
Zavezanci nadomestila, ki ne bodo zajeti v organizirani akciji popisa podatkov za odmero nadomestila, so dolžni v roku 30 dni od veljavnosti tega odloka prijaviti občinskemu uprav.nemu organu za komunalne in stanovanjske zadeve vse potrebne podatke za odmero nadomestila.
Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni prijaviti pristojnemu organu najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
21.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če:
—	v določenem roku ne prijavi osnov za odmero nadomestila,
—	prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila,
—	ne vloži zahteve, da se ji določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe.
Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Vrednost točke za leto 1982 mora biti določena do 1. septembra 1981. Do izdaje novih odločb po tem odloku plačujejo zavezanci prispevek za uporabo mestnega zemljišča po odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 15/72, 51/72, 16/75 in 21/76).
23.	člen
Vrednost točke za vsako naslednje leto se oblikuje letno v skladu z ovrednotenim programom uporabe nadomestila do vsakega 1. maja v letu. Vrednost točke določi občinska skupščina na predlog SCKIS občine Šmarje pri Jelšah.
24.	člen
Z uveljavitvijo'tega odloka preneha veljati odlok O prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 15/72, 51/72, 16/75 in 21/76).
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se 'prične s 1. januarjem 1982.
Šmarje pri Jelšah, dne 15. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
797.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80), 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 1/81) in statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) na svoji seji dne
7.	aprila 1981 sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za cene občine Šmarje pri Jelšah v
potrditev
1.	člen
Organizacije združenega dela oziroma njihovi obrati (enote) na območju občine Šmarje pri Jelšah, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova združenja, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene v potrditev cenike oziroma cene naslednjih proizvodov in storitev:
0120 Proizvodnja kamna, gramoza in peska 013021 Proizvodnja kruha — osnovne in posebne vrste kruha
060601 Prevoz potnikov v mestnem prometu 060602 Prevoz potnikov s taxi avtomobili 100200 Stanovanjska dejavnost — stanarine in najemnine za poslovne prostore 100310 Proizvodnja in distribucija vode 100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak 100330 Proizvodnja, prenos in distribucija plina 100340 Proizvodnja in distribucija toplote 10035 Vzdrževanje snage v mestih in naseljih — odvoz smeti in odpadkov v gospodinjstvih in organizacijah združenega dela 110301 Storitve tržnic na debelo in na drobno, 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb.
2.	člen
Organizacije združenega dela iz prejšnjega člena pošiljajo cenike občinski skupnosti za cene v Šmarju pri Jelšah preden začnejo prodajati proizvode in opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
3.	člen
Skupnost za cene občine Šmarje pri Jelšah izda navodila o pošiljanju cenikov v potrditev.
4.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 38-5/81-4/7-2
Šmarje pri Jelšah, dne 7. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r.
798.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 11. marca 1981 ter družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1931 sprejela
SKLEP
o sestavi občinskih komitejev
I
S tem sklepom se določa: število članov občinskili komitejev, upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in. druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komiteje ter število članov komitejev, ki jih imenuje Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah.
II
Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo sestavlja predsednik in osem članov:
V	komite delegirajo po enega člana:
—	komite za urejanje prostora in varstvo okolja,
—	samoupravne interesne skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva,
—	samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje,
—	organizacije združenega dela s področja kmetijstva,
—	organizacije združenega dela s področja industrije,
—	organizacije združenega dela s področja turizma, gostinstva, obrti in trgovine,
—	obrtno združenje.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana.
III
Komite za urejanje prostora in varstvo okolja sestavlja predsednik in osem članov.
V	komite delegirajo po enega člana:
—	komite za družbeno planiranje in gospodarstvo,
—	samoupravna stanovanjska skupnost,
—	organizacije združenega dela s področja gradbeništva,
—	organizacije združenega dela s področja komunalnih dejavnosti,
—	temeljna vodna skupnost in samoupravna cestno-komunalna interesna skupnost,
— Razvojni center Celje,
—	kmetijska zemljiška skupnost Šmarje pri Jelšah.
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenuje enega člana.
IV
Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ugotovi, koga so v skladu s tem sklepom v komiteje delegirali upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti in imenuje v posamezni komite s tem sklepom določeno število članov.
V
Glede na skupen pomen upravnih zadev na področju za katero je ustanovljen komite, zagotavljajo upravni organi, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter izvršni svet prek svojih predstavn'kov v komiteju stalno in organizirano so-delovanie in usklalevanie dela pri opravljanju upravnih zadev z delovnega področja komiteja.
VI
Predsednik komiteja obvezno povabi na sejo tudi predstavnike drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih organizacij -in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko, glede na vprašanja, ki se obravnavajo na seji komiteja, prispevajo k reševanju vprašanja iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimajo pa pravice odločati.
VII
Komite mora na seji obravnavati vse zadeve načelnega značaja iz svoje pristojnosti, 'zlasti pa:
—	analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju,
—	odlok in druge splošne akte, ki jih predlaga Izvršnem svetu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ali neposredno Skupščini občine Šmarje pri Jelšah,
—	splošne akte, ki jih sam izdaja,
—	mnenje in predloge, ki jih daje v zadevah s svojega delovnega področja ter,
—	opravlja druge naloge, ki so v njegovi pristojnosti.
VIII
Komite sprejme poslovnik, s katerim podrobneje določi način svojega dela in postopek sprejemanja odločitev na seji komiteja, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem sej, način sodelovanja komiteja z upravnimi organi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi sodeluje komite pri svojem delu.
Št. 021-7/81-1
Šmarje pri Jelšah, dne 9. aprila 1981.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r.
TRBOVLJE
799.
Na podlagi 27. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Trbovlje je Skupščina temeljne skupnosti na svojem šestem zasedanju dne 4. decembra 1980 sprejela
STATUT
temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Trbovlje
I,	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Temeljna skupnost za železniški in luški promet prometnega središča Trbovlje (v nadaljnjem besedilu: TS) je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Trbovlje dne 16 avgusta 1978. TS so ustanovili člani Samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški
promet SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: skupnost) za zadovoljevanje skupnih in posebnih interesov, za zagotovitev kar najbolj neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic in interesov, za dogovarjanje ter vzpostavljanje dohodkovnih odnosov na področju javnega železniškega in luškega prometa na prometno zaokroženem območju prometnega središča Trbovlje.
2.	člen
TS so ustanovili:
—	delavci temeljnih organizacij združenega dela in enovitih delovnih organizacij (v nadaljevanju: OZD) ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti;
—	uporabniki železniških in luških storitev, ki so po zakonu o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet (Uradni list SRS, št. 18/74) člani skupnosti in imajo sedež na območju prometnega središča;
—	delavci železniških in luških organizacij združenega dela, ki za uporabnike železniških in luških storitev s sedežem na območju tega prometnega središča neposredno opravljajo železniški in luški promet oziroma dejavnosti, ki ta promet omogočajo oz. dopolnjujejo.
3.	člen
Ta statut podrobneje opredeljuje naloge TS, razmerja med člani TS, njihove medsebojne pravice, obveznosti ter odgovornosti, organizacijo in upravljanje TS, način odločanja, pooblastila in odgovornost skupščine in drugih organov TS, način reševanja spornih vprašanj, nadzorstvo članov in samoupravno delavsko kontrolo nad delom TS, finančno poslovanje TS, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, javnost dela ter obveščanja o delu TS in druge zadeve skladno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi TS (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
4.	člen
TS je družbena pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, sporazumu, ter statutu in drugih predpisih in splošnih aktih.
Sedež TS je v Zidanem mostu.
5.	člen
TS se v skladu s posebnim zakonom vpiše v sodni register. TS ima štampiljko okrogle oblike s premerom 35 mm. Štampiljka vsebuje polno ime TS in njen sedež.
6.	člen
TS vodi pregled svojih članov v obliki registra in sicer ločeno za organizacije združenega dela, ki sodelujejo v zboru delavcev v prometu in ločeno za organizacije združenega dela in krajevne skupnosti v v zboru uporabnikov (v nadaljevanju organizacije in skupnosti).
V register se vpisujejo vse spremembe glede števila in statusa organizacij in TS, ter spremembe, ki nastajajo za člane TS glede njihove zastopanosti v skupščini TS. Podatki, vpisani v register so javni.
7.	člen
K TS lahko pristopijo tudi drugi interesenti, če sklenejo sporazum ter izpolnjujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz določil sporazuma in tega statuta.
II. NALOGE TS IN MEDSEBOJNA RAZMERJA MED ČLANI TS
8.	člen
V TS člani ugotavljajo in določajo skupne interese uporabnikov in delavcev v prometu ter na področju javnega železniškega in luškega prometa izvajajo naloge določene v ustanovitvenem in drugih samoupravnih sporazumih predvsem pa:
—	obravnavajo plane razvoja skupnosti in skupno oblikujejo politiko dodatnega (lokalnega) razvoja na svojem območju;
—	se dogovarjajo o posodobitvi ter razširitvi zmogljivosti na tem območju;
—	se dogovarjajo o združevanju sredstev in določanju namena njihove uporabe;
—	se dogovarjajo o opravljanju železniškega in luškega prometa na posamezni relaciji ali objektu ter zagotavljanju pogojev za opravljanje tega . prometa.
Za uresničitev gornjih nalog člani TS vspostav-Ijajo dohodkovne odnose.
1. Dohodkovni odnosi v TS
9.	člen
Temeljni dohodkovni odosi v TS (7. člen sporazuma) so tisti, ki se vspostavljajo med neposredno zainteresiranimi uporabniki in izvajalci storitev in ki odražajo skupni in posamični interes udeležencev za opravljanje za njih specifičnih storitev.
Taki dohodkovni odosi temeljijo na dolgoročnih dogovorih, ki trajno in kompleksno urejujejo medsebojne odnose, vrednotijo skupne interese za opravljanje posameznih prevoznih storitev, kakor tudi združevanje sredstev za skupna vlaganja v objekte in naprave, ki so namenjeni železniškemu ali luškemu prometu.
10.	člen
Z vzpostavljanjem dohodkovnih odnosov v okviru TS za opravljanje premeta na posameznih progah, relacijah in objektih (posamezni vlaki, skupine vlakov, druge storitve) na^ podlagi ugotovljenega skupnega interesa uporabnikov in izvajalcev storitev, se zlasti zagotavljajo pogoji za opravljanje teh storitev, če prihodki iz prevoznih cen (tarif) in nadomestil, ki se zagotavljajo za pokrivanje dela cen oziroma stroškov reprodukcije, ne krijejo objektiviziranih oziroma dogovorjeni stroški obratovanja vlakov oziroma za opravljanje storitev.
Za opravljanje storitev na osnovi ugotovljenega posamičnega interesa uporabnikov, se pri vzpostavljanju dohodkovnih odnosov med uporabniki in izvajalci, zagotavljajo pogoji za opravljanje teh stori-ritev na načelih prvega odstavka tega člena.
11.	člen
Dogovarjanja o pravicah in obveznostih v okviru TS v smislu prvega odstavka prejšnjega člena, se opravi tudi v primerih, če skupnost sklene, da morajo OZD železniškega ali luškega prometa opravljati promet oziroma storitev na določeni relaciji (progi) oziroma objektu, ko prihodki v smislu prvega odstavka prejšnjega člena ne pokrivajo objektiviziranih oziroma dogovorjenih stroškov obratovanja vlakov oziroma za opravljanje storitev na določeni progi ali
objektu. V tem primeru skupnost sporazumno s TS odloči tudi o zagotovitvi potrebnih pogojev za opravljanje prometa oziroma storitev.
Kolikor pa TS odloči in sklene, da se bo kljub stališču skupnosti o ukinitvi prometa na določeni relaciji ali progi'še naprej opravljal tak promet, mora zagotoviti hkrati tudi pogoje za pokrivanje objektiviziranih oziroma dogovorjenih stroškov obratovanja na posamezni relaciji oziroma progi.
Odločitev o nadaljnjem obratovanju vlakov na določeni relaciji oziroma opravljanju prometa na določeni progi temelji na opredelitvi in ugotovitvi skupnega interesa pri čemer se pogoji za opravljanje prometa zagotavljajo na osnovi rentabilnostnega izračuna po veljavnih enotnih metodologijah na JŽ oziroma na osnovi dogovorjenih osnov in meril, kolikor gre za vlak, skupino vlakov ali druge storitve.
12.	člen
V primeru, da se v okviru TS ugotovi, skupni interes za ponovno uvedbo javnega prometa na progah, kjer se promet opravlja po posebnih dogovorih in sporazumih, lahko TS predlaga skupnosti ponovno uvedbo javnega prometa ob predhodni zagotovitvi pogojev za usposobitev proge in naprav za javni promet ter voznih sredstev na njih, kakor tudi drugih pogojev za obratovanje proge v režimu javnega prometa.	,
Analogno temu se zagotavljajo pogoji za ponovno uvedbo javnega prometa, če se ugotovi širši interes uporabnikov pri čemer sprejema skupnost odločitev za ponovno uvedbo javnega prometa in o zagotovitvi ustreznih pogojev obratovanja proge v režimu javnega prometa.
13.	člen
Prevozi v železniškem prometu oziroma storitve in luške storitve, ki se opravljajo po posebnih dogovorih oziroma sporazumih v TS, se vršijo ob pred-ho<jni zagotovitvi pogojev za opravljanje teh storitev oziroma prevozov. Načeloma se prevozne cene za take prevoze oziroma storitve določajo na osnovi veljavnih tarif železniškega ali luškega prometa, kolikor se s samimi dogovori ali sporazumi ne določi oblikovanje cen na osnovi specifičnih pogojev, ki so odraz opravljanja teh prevozov oziroma storitev.
OZD železniškega in luškega prometa za posebej dogovorjene prevoze oziroma storitve letno predložijo TS pregled ekonomskega stanja in reproduktivno sposobnost ter se v njenem okviru dogovarjajo in predlagajo ukrepi za zagotovitev normalnega opravljanja teh prevozov oziroma storitev.
2. Politika razvoja in planiranja v TS
14.	člen	'
Člani TS se dogovarjajo o oblikovanju politike razvoja lokalnih železniških in luških zmogljivosti, ki niso vključene v plan razvoja skupnosti, kot tudi o razvoju ustreznih zmogljivosti uporabnikov.
S tem zagotavljajo usklajen razvoj zmogljivosti, ki so pogoj za uspešno in učinkovito opravljanje prometa na območju TS ter tako neposredno vplivajo na izboljšanje in racionalizacijo prevoza blaga in potnikov, ter pretovora v luki.
15.	člen
Člani TS na podlagi planov dela ZTO in Luke Koper, ob upoštevanju lokalnih potreb uporabnikov železniških in luških storitev in zmogljivosti izvajalcev prometnih storitev, sporazumno opredeljujejo in določajo obseg (dodatnih) lokalnih investicij zaradi zagotovitve ustreznih pogojev opravljanja transportnih storitev na območju temeljne skupnosti.
V ta namen sprejemajo plane dodatnih investicijskih naložb z viri financiranja.
16.	člen
Del potrebnih finančnih sredstev zagotavljajo zainteresirani uporabniki železniških in luških storitev na podlagi plana oziroma samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev, drugi del pa sestavljajo s planom skupnosti predvidena sredstva za sovlaganja v proge z dostavnim prometom, izgradnjo industrijskih tirov oziroma v objekte integralnega transporta, ki predstavljajo prispevek TOZD ožjih dejavnosti ZG Ljubljana v okviru posamezne 2TO.
Investicije, za katere člani TS zagotovijo potrebna finančna sredstva se vključijo v investicijske plane tistih članov, ki bodo upravljali z nabavljenimi oziroma zgrajenimi osnovnimi sredstvi.
Osnova za sestavo teh planov so konkretni samoupravni sporazumi o združevanju sredstev, ki jih sklenejo zainteresirani člani TS.
III.	ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE V TS
17.	člen
Uporabniki in delavci v prometu v skladu s tem statutom uresničujejo naloge TS in ugotavljajo najbolj neposredno udeležbo pri upravljanju TS in obravnavanju vprašanj in zadev v skupnem interesu.
Naloge TS uresničujejo uporabniki in delavci v prometu prek svojih delegatov v skupščini TS in drugih organih TS.
18.	člen
Sestavo, pristojnosti in način dela organov TS ureja sporazum, s tem statutom pa se natančneje urejajo medsebojna razmerja med organi TS in nosilci skupin posamičnih interesov v TS.
1. Skupščina
19.	člen
Organ upravljanja TS je skupščina, ki je zaradii enakopravnega odločanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih uporabnikov in izvajalcev železniških in luških storitev organizirana v dva enakopravna zbora:
—	zbor delegatov uporabnikov železniških in luških storitev;
—	zbor delegatov izvajalcev železniških in luških storitev oziroma delavcev v prometu.
Delegati obeh zborov skupščine imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakon, sporazum ter ta statut predvsem pa:
—	da na sejah zborov skupščine izražajo stališča delavcev, delovnih ljudi in občanov, ki so jih delegirali,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki naj odražajo trajno poglabljanje samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov na področju železniškega in luškega prometa,
—	da usklajujejo stališča v skladu s širšimi družbenimi interesi na področju železniškega in luškega prometa,
—	da tvorno delujejo v okviru skupščine in vseh drugih organov TS,
—	da skrbijo za redno obveščanje članov TS o
delu TS ter njenih organov.
20.	člen	,
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju in delajo po smernicah članov TS, ki so jih izvolili ter so jim za svoje delo odgovorni.
2.	Konferenca delegacij
21.	člen
Člani TS delegirajo delegate v zbore skupščine TS preko konferenc delegacij v občinah v skladu z merili določenimi v 19. do 22. členu sporazuma.
22.	člen
Da bi bilo omogočeno sodelovanje v upravljanju vsem članom TS, se na nivoju občin oblikujejo konference delegacij, ki v skladu z merili v sporazumu delegirajo v ustrezni zbor skupščine določeno število delegatov.
Člani TS v konferenco delegacij delegirajo po enega delegata.
23.	člen
Konference delegacij volijo določeno število delegatov v skupščino TS, razpravljajo o gradivu za skupščino TS in sprejemajo stališča, katera zastopajo delegati na seji skupščine TS.
24.	člen
Vsaka konferenca delegacij ima svojega predsednika, ki je praviloma delegat iz organizacije združenega dela oziroma krajevne skupnosti, ki ima naj-večjo udeleženost v železniškem in luškem prometu.
Predsednik konference sklicuje in vodi seje konference.
25.	člen
Seja konference delegacij je sklepčna, če je prisotna večina delegatov. Stališča na seji konference delegacij delegati sprejemajo upoštevajoč načela sporazumevanja ter dogovarjanja z večino glasov vseh prisotnih delegatov.
3.	Predsedstvo skupščine
26.	člen
Predsedstvo skupščine volijo delegati obeh zborov skupščine z javnim glasovanjem, kolikor skupščina ne odloči, da se volitve opravijo s tajnim glasovanjem.
Predsedstvo skupščine o vseh vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča, na sejah, ki jih sklicuje predsednik oziroma v njegovi odsotnosti njegov namestnik.
Seje sklicuje predsednik po potrebi vendar najmanj enkrat v treh mesecih.
28.	člen
Predsedstvo skupščine veljavno sklepa, če je na seji navzočih najmanj polovica članov, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov.
29.	člen
Predsedstvo skupščine je za opravljanje svojih nalog odgovorno skupščini TS.
Predsedstvo je dolžno poročati delegatom skupščine o svojem delu med dvema zasedanjema skupščine.
30.	člen
Ce se skupščina TS ne strinja z delom predsedstva razpravlja o njegovi zaupnici. Ce se izreče nezaupnica delu predsedstva, lahko skupščina odpokliče predsedstvo kot celoto ali posamezne njegove člane. Odpoklic se opravi po postopku in na način, kot je določen za izvolitev članov predsedstva.
4.	Odbor samoupravne delavske kontrole
31.	člen
Nadzorstvo nad delom TS in izvajanjem sporazuma, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov, opravlja poleg članov TS, skupščine in njenih organov tudi odbor samoupravne kontrole.
Naloga odbora je, da z izvajanjem svoje funkcije zlasti nadzira:
—	uresničevanje skupnih interesov članov TS na področju razvoja, kakovosti ter cen in tarif železniških in luških storitev,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o združevanju v TS, statuta TS in drugih samoupravnih splošnih' aktov TS ter samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov,
—	izvajanje sklepov članov TS, skupščine, predsedstva skupščine in drugih organov skupščine ter usklajenost teh aktov in odločitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi članov TS,
—	odgovorno in družbeno ter ekonomsko smotrno uporabo družbenih sredstev in razpolaganje z njimi,
—	uveljavljanje in izvajanje takšnih dohodkovnih odnosov v menjavi dela na področju javnega železniškega in luškega prometa,ki naj bodo podlaga za ureditev pogojev gospodarjenja v prometu,
—	izvajanje ukrepov za urejenost in varnost prometa,
—	obveščanje članov TS o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v skupnosti ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov članov TS,
—	izvajanje delovnih in drugih obveznosti delavcev, ki opravljajo strokovno administrativne posle za TS.
32.	člen
Člani odbora morajo pri opravljanju svoje funkcije ravnati v skladu z ustavo, zakoni in samoupravnimi splošnimi akti ter po načelih socialistične morale in materialne resnice.
33.	člen
Odbor samoupravne delavske kontrole je kot organ TS dolžan poročati o svojem delu članom TS oziroma skupščini TS po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
IV.	FINANČNO POSLOVANJE TS
34.	člen
TS ne vodi samostojno svoje finančno poslovanje in nima svojega žiro računa.
Finančno poslovanje za TS opravlja skupnost.
35.	člen
Sredstva TS se vodijo na žiro računu in računih izločenih sredstev skupnosti. Skupnost vodi razvid o sredstvih, ki jih člani TS združujejo za financiranje skupnih programov ali, ki jih TS zbere preko obveznih prispevkov ter razvide o uporabi teh sredstev.
38. člen
O financiranju tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov TS se njeni člani dogovorijo vsako leto posebej prek predračuna dohodkov in izdatkov TS.
Predračun dohodkov in. izdatkov TS je sestavni del predračuna tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov skupnosti.
S predračunom tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov SIS se določijo tudi viri za pokrivanje izdatkov TS.
37.	člen
Skupnost poravnava obveznosti TS v okviru Sprejetega predračuna dohodkov in izdatkov TS kot sestavnega dela predračuna tekočega poslovanja in funkcionalnih izdatkov skupnosti.
Skupnost vodi razvid o izvršitvi predračuna dohodkov in izdatkov TS.
V.	JAVNOST DELA TS
38.	člen
Delo TS in njenih organov je javno.
Javnost dela se v TS zagotavlja z rednim informiranjem delegatov TS in družbenopolitičnih organov in organizacij ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o delu TS, kakor tudi z zagotavljanjem pogojev, da sredstva javnega obveščanja lahko tekoče spremljajo delo skupščine in drugih organov TS na njihovih sejah.
39.	člen
Člani TS so obveščeni o odločitvah in problematiki o delu TS preko svojih delegatov v skupščini, na podlagi gradiv za seje organov TS in na podlagi zapisnikov in sprejetih sklepov TS, ki se pošiljajo delegatom skupščine in drugim organom TS.
40.	člen
Informiranje o delu TS se izvaja:
—	s pismenimi materiali za seje skupščine in drugih organov TS,
—	z razpravami in poročili na sejah organov TS,
—	s sredstvi javnega obveščanja,
—	z letnimi poslovnimi poročili in drugimi publikacijami TS,
—	z drugimi oblikami informiranja, ki morajo zajeti najširšo delegatsko bazo.
Za pravočasno obveščanje javnosti so zadolženi predsednik TS in tajništvo TS.
VI.	REŠEVANJE SPOROV TS
41.	člen
Spore o samoupravnih pravicah in obveznostih, ki nastanejo v TS ali med njenimi člani rešuje v skladu z zakonom pristojno sodišče združenega dela oziroma posebno sodišče združenega dela pri skup-nosti.
42.	člen
Kolikor se pri skupnosti ustanovi posebno sodišče združenega dela, to sodišče odloča o vseh sporih iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastajajo v TS v skladu s pristojnostmi, ki jih ima to sodišče po sklepu o ustanovitvi.
43.	člen
Za reševanje sporov iz medsebojnih poslovnih odnosov članov TS oziroma za spore o zadevah, ki so strokovne narave se ustanovi za vsak primer posebej arbitražna komisija.
Ustrezen akt o ustanovitvi arbitraže sprejme skupščina TS.
44.	člen
Arbitražno komisijo sestavlja 5 članov, od katerih vsaka stranka v sporu izbere po dva člana. Predsednika arbitražne komisije kot petega člana pa imenuje predsedstvo skupščine TS.
45.	člen
Postopek pred arbitražo se sproži na pismeno zahtevo ene od zainteresiranih strank v sporu.
46.	člen
Postopek pred arbitražo je hiter.
47.	člen
Arbitraža sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
Odločitev arbitraže je dokončna.
Odločba arbitraže se pošlje prizadetim strankam z njo pa se pismeno seznani tudi skupščina TS.
VII.	URESNIČEVANJE SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
48.	člen
V	skladu s konceptom splošne ljudske obrambe se TS vključuje v organizacijo in opravljanje vseh obrambnih priprav v miru in za oborožen boj in druge oblike splošne ljudske obrambe ob agresiji in v vojni, kakor tudi v obrambne ukrepe ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
.	49. člen
Za usklajene akcije in izvrševanje nalog na področju ljudske obrambe skrbijo organi TS, predvsem pa predsedstvo skupščine in njen predsednik.
V	pripravah za obrambo v miru ter v slučaju vojne predsedstvo skupščine opravlja zlasti naslednje naloge:
—	skrbi za izvajanje splošnih predpisov in drugih sklepov pristojnih organov, ki se nanašajo na urejanje obrambnih priprav,
—	skrbi za izvajanje sklepov in priporočil, ki se nanašajo na urejanje obrambnih priprav, ki jih sprejema skupščina TS,
—	sprejema program obrambnih priprav.
50.	člen
Družbena samozaščita se v TS organizira in uresničuje zaradi:
—	zaščite socialističnega samoupravnega sistema, samoupravljanja in samoupravnih pravic;
—	zaščite družbene imovine,
—	zaščite poslovanja in dela TS
—	razvijanje discipline in socialistične morale,
—	zaščita interesov članov TS.
VIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	člen
Osnutek oziroma predlog tega statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov določa TS in jih daje najmanj v 15-dnevno javno razpravo.
O pripombah iz javne razprave odloči skupščina TS.
52.	člen
Ta statut in drug samoupravni splošni akt je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov vsakega zbora skupščine.
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov sprejme skupščina TS po postopku kot velja za njihov sprejem. Skupščina daje tudi tolmačenje teh aktov.
53.	člen
Ta statut stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina TS, objavi pa se v občinskem uradnem glasilu na sedežu TS.
Predsednik skupščine TS Trbovlje
Jože Žagar 1. r.
VRHNIKA
800.
Na podlagi 13. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in v skladu s statutom Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 15. decembra 1980 sprejela
PRAVILNIK
o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Vrhnika
I. UVODNE DOLOČBE 1. člen
V skrbi za socialno varnost občanov zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinski skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost) družbeno denarno in drugo materialno pomoč (v nadaljnjem besedilu: materialna pomoč) občanom v primerih in ob pogojih, ki jih v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in samoupravnimi splošnimi akti določa statut občinske skupnosti in ta pravilnik.
S tem pravilnikom se v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti določajo oblike materialnih pomoči v občini Vrhnika (11. člen tega pravilnika),
pogoji za uveljavitev pravice do družbene materialne pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki družbene materialne pomoči in druga vprašanja v tej zvezi.
Organe, ki so pristojni za odločanje o materialnih pomočeh po tem pravilniku, določa statut občinske skupnosti.
Postopek za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči po tem pravilniku določa pravilnik o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu sprejme skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.
II. POGOJI ZA DODELITEV MATERIALNE POMOČI
2.	člen
Pravico do družbene materialne pomoči po tem pravilniku imajo osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občani), če izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in če jim ni mogoče zagotoviti preživljanja oziroma jim pomagati na drug ustrezen način.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do družbene materialne pomoči, če so nesposobni ali bistveno zmanjšano sposobni za pridobitno delo in so gmotno ogroženi.
V	izjemnih primerih se lahko dodeli družbena denarna pomoč tudi osebam, ki nimajo stalnega prebivališča na območju občine Vrhnika, če pridejo na območju te občine v tak položaj, da jim je družbena pomoč nujno potrebna. Družbena denarna pomoč po tem odstavku je praviloma samo enkratna.
3.	člen
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopolnili 65 let starosti.
Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bolezni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo nesposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na način kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 19/80).
V	primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo lahko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika — posameznika.
Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni občani do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. leta starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabljajo oziroma če so zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju nesposobni za delo.
Za nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni pred predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka sama skrbi in ga ima pri sebi. Ce otroka nima pri sebi, se šteje za nesposobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu.
4.	člen
Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje občan, ki nima nobenih ali pa ne dovolj sredstev za preživljanje, ki nima premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi ali na Kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer dolžne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri.
Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.
5.	člen
Ce ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic.	*
Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči.
Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom.
6.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oziroma preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti.
Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči.
7.	člen
Ce občan iz 6 člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera.
Ce se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost
izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu s 55. ali 56. členom tega pravilnika.
8.	člen
Občani, ki so sposobni za pridobitno delo, so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah, zlasti:
—	če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov;
—	če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti, in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati. Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči . v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka;
—	če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni;
—	v drugih nujnih primerih.
Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih — začasna.
9.	člen
Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v . slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna.
10.	člen
Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik.
Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugim samoupravnim splošnim aktom drugače določeno.
Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika.
Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v'kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči).
III.	OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VISINA POMOČI
11.	člen
Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so:
1. denarne pomočil:
—	stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje;
—	dodatek za pomoč in postrežbo;
—	denarna pomoč družini;
—	začasna denarna pomoč;
—	enkratna denarna pomoč;
2.	doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih;
3.	dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini oziroma, ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu;
4.	doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini;
5.	plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu;
6.	plačilo rejnine in plačilo oziroma doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane.
12.	člen
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika s sklepom določi:
1.	višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije;
2.	najvišjo in naj nižjo možno višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen);
3.	naj višjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen);
4.	najnižjo in najvišjo možno višino zimske pomoči (36. člen);
5.	višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada . občanom prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen);
6.	najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen).
A. Denarna pomoč Splošne določbe
13.	člen
Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besedilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševati z družbeno pomočjo v tej obliki.
14.	člen
Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primerih, ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov za prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd.), ne izhaja kaj drugega.
15.	člen
Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v primerih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroma v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni organ (svet) po lastni presoji.
Denarno pomoč se lahko nakazuje oziroma nakaže tudi na naslov tretje osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih, ko se ugotovi ali utemeljno domneva, da bi z nakazilom pomoči neposredno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denarne pomoči.
Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oziroma na kakšen način se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni organ (svet) z odločbo.
16.	člen
Pravica do družbene denarne pomoči je osebna pravica.
. V primeru smrti - upravičenca morebitni že zapadli, a še ne izplačani zneski pomoči ne preidejo v njegovo zapuščino.
Stalna denarna pomoč
17.	člen
Stalna denarna pomoč se dodeli polnoletnim občanom iz prvega in drugega odstavka 2. člena oziroma iz 6. in 7. člena tega pravilnika, pri katerih ni pričakovati, da bi se razmere toliko izboljšale, da bi jim družbena pomoč ne bila več potrebna.
Stalna denarna pomoč se dodeli za nedoločen čas.
18.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči, ki predstavlja prejemniku edini vir ali dopolnilni vir sredstev za preživljanje, imajo polnoletni občani, ki izpolnjujejo poleg drugih s tem pravilnikom določenih pogojev tudi še. nadaljnji pogoj, da živijo v domači oskrbi.
Šteje se, da živi občan v domači oskrbi, če živi v skupnem gospodinjstvu s člani svoje družine ali drugimi osebami, ali če živi sam.
Ce občan, ki sicer izpolnjuje pogoje za dodelitev denarne pomoči po tem členu, živi v skupnem gospodinjstvu s svojimi mladoletnimi otroki, ki tudi izpolnjujejo pogoje za denarno pomoč po tem pravilniku, se mu ne dodeli denarna pomoč kot edini ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje po tem členu, temveč se dodeli denarna pomoč družini v skladu z določbami 28. do 30. člena tega pravilnika.
19.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo, ki nima nobenih dohodkov in ki nima premoženja, pa tudi ne oseb, ki bi ga bile na kakršnikoli podlagi dolžne in sposobne preživljati, in ki živi sam, je upravičenec do denarne pomoči v višini, ki je določena za denarno pomoč, ki predstavlja prejemeniku edini vir sredstev za preživljanje (1. točka 12. člena).
Če občan iz prejšnjega odstavka tega člena ne živi sam temveč v skupnem gospodinjstvu s svojci ali če živi z drugimi osebami, ki so prav tako prejemniki družbene denarne pomoči, niso pa izpolnjeni pogoji za dodelitev denarne pomoči družini, mu pripada praviloma za do 15 °/o nižja denarna pomoč kot če bi živel sam.
20.	člen
V težjih primerih so do denarne pomoči po prvem oziroma drugem odstavku 19. člena upravičeni tudi občani iz 6. člena tega pravilnika, pristojni organ (svet) občinske skupnosti pa lahko izjemoma dodeli
pomoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
21.	člen
Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima nekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri nima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa so same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo v zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje še druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje.
Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam) oziroma poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma, če za predšolske otroke ne dosega 50 0/o tega zneska.	-
Ce je kateii izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični bolnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, kar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so iz drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, se dohodkovni cenzus iz prejšnjega odstavka za tako osebo poveča za 20 do 50 odstotkov zneska, ki predstavlja prejemniku edini vir sredstev za preživljanje. Povečanje po tem odstavku se prizna tudi za predšolske otroke.
22.	člen
Kot. člane družine po 21. členu tega pravilnika je šteti zakonca in mladoletne otroke, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in jih je občan, o katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživljati.
23.	člen
V	dohodek po 21. členu je poleg vseh denarnih prejemkov, dohodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ki uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči.
V	dohodek po prejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo.
24.	člen
Ce je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski dohodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v dohodku zajet samo takšen katastrski dohodek, se le-ta zaradi preračuna na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga uporablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dodatka starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi vsako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka).
Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa.
25.	člen
V	primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dohodka, ker niti zakonec niti otroci
občana in tudi druge osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnovredno opravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah na kmetiji oziroma na zemljišču mogoče ustvariti.
Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku bistveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh možno ustvarjati, je treba zlasti upoštevati:
—	bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gospodinjstva;
—	večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva;
—	posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržišča.
Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje socialne problematike in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti posameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do družbene denarne pomoči.
26.	člen
Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje in skupni dohodek občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika.
Pri določanju, višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika.
Dodatek za pomoč in postrežbo
27.	člen
Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi.
Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonec in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo.
Denarna pomoč družini
28.	člen
Ce živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika); in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini.
Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v
skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.
Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki.
29.	člen
Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku.
Ce pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini — zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno — nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna določba.
30.	člen
Višina denarne pomoči družini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroka plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do
25.	členom tega pravilnika.
Ce je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločbe o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno.
Začasna denarna pomoč
31.	člen
Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna.
Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev.
Cas (obdobje od — do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo.
32.	člen
Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje.
Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženo-
sti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika.
33.	člen
Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč.
Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oziroma o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek.
Enkratna denarna pomoč
34.	člen
Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8. člena tega pravilnika in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom.
Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine.
35.	člen
Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika, in ni nujno, da bi se dodelila začasna denarna pomoč.
Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje.
36.	člen
Enkratna denarna pomoč v obliki tako imenovane »zimske pomoči«, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom — prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje.
Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kriti stroškov za nabavo ozimnice in kurjave.
Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, ipd.).
37.	člen
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci).
Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže na naslov rejnice oziroma rejnika.
Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini.
Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisna od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena pa tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok - šolar živi.
B. Plačevanje stroškov oskrbe odraslih občanov v socialnih zavodih
38.	člen
Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogoče zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, imajo pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, če je pristojni organ (svet) občinske skupnosti pred njihovim sprejemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbeno materialne pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristojni organ naknadno sprejme tak sklep.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnjem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbnih stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena oziroma 20. člena tega pravilnika.
Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.
Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravičo do materialne pomoči v višini razlike med polnim zneskom oskrbnih stroškov in njihovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami tega pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; k razliki je treba prišteti še pripadajoči znesek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnina) po 41. členu tega pravilnika, ki si ga občan zadrži od svojih dohodkov.
39.	člen
Materialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno neposredno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podlagi računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov/ ki pripada občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika.
Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila oskrbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov pravilno neposredno zavodu, kjer je v oskrbi.
40.	člen
Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otroci oziroma starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati občana iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že na podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski svezi in družinskih razmerjih, ali kakega drugega posamičnega akta, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zavezanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za dogovar-
janje o višini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, ki uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije določi skupščina občinske skupnosti.
Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj mesečni prispevek neposredno na žiro račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, razen, če ni izrečno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičencu.
Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku tega člena, oziroma, če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skupnost tako, kot je to določeno v 55. členu tega pravilnika.
Določbe tega člena se primerno uporabljajo tudi v primerih, ko so k preživljanju prejemnika materialne pomoči zavezane tretje osebe, vendar ne po zakonu, temveč na podlagi pogodbe ali drugega posamičnega akta, če v tem aktu višina njegovega prispevka za preživljanje ni določena.
C. Dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina)
41.	člen
Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila osebnih stroškov v socialnem zavodu, pripada za njihove drobne osebne Izdatke vsak mesec določen znesek (žepnina).
Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi (ki torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskrbnih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih dohodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila oskrbnih' stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega člena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje osebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno.
42.	člen
Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika, ter občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k stroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen).
Č. Oskrba odraslih občanov v drugi družini
»	43. člen
Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli ralogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati sami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbenega varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ali delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini.
V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, če-tretjega in petega odstavka 38. člena tega pravilnika.
44.	člen
Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki jo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba ki sprejme občana v svojo oskrbo.
S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovanca, pravice oskrbovalca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, zlasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom oskrbe.
Višina oskrbnine v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, ki vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, ipd.
45.	člen
Če s pogodbo o oskrbi in drugi družini občanu iz 44. člena tega pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki neposredno na svoje ime, kolikor ni izrecno drugače odločeno (tretji odstavek 15. člena).
46.	člen
Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispevati za preživljanje občana-oskrbo-vanca v drugi družini, ter glede uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabljajo določbe 1., 3. in 4. odstavka 40. člena tega pravilnika.
D.	Plačevanje postrežbe in pomoči oziroma celotne oskrbe ha domu upravičenca
47.	člen
Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali pa celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pomoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči in postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s tem pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči in če jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri.
48.	člen
V primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe 44. člena ter določbe 40. in 45. člena, če gre za celotno oskrbo na domu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in 42. člena tega pravilnika.	.	«
E.	Plačevanje rejnine in zavodske oskrbe za mladoletne občane
49.	člen
Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa (sveta) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v 'zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske
skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače.
Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka.
Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje.
Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje v višini prispevka staršev k rejnimi oziroma k Stroškom zavodske oskrbe za otroke, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti.
Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na žiro račun občinske skupnosti.
Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega, odstavka tega člena.
50.	člen
Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije.
Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniško pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti:
—	starost rejenca;
—	zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in nara-vo motenosti rejenca;
—	življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca;
—	stanovanjske razmere, v katerih živi rejenec pri rejnici oziroma rejniku;
—	časovni obseg oskrbe in varstva, ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez. prekinitve; po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto;
5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic; ipd.).
51.	člen
Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejnice oziroma rejnika in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec.
Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev
/
občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej.
Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na žiro račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49.. člena tega pravilnika. .	i
52.	člen
Svet za socialno skrbstvo kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 5. odstavka 49. člena tega pravilnika.
Ce sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če viširia prispevka ni v skladu s kriteriji iz 5. odstavka 49. člena tega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ah ga ne plačujejo v celoti in redno, Svel za socialno skrbstvo odloči, ali naj OSŠS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev.
Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju mladoletnika iz prvega odstavka 49. člena zavezane druge osebe (ne starši).
Svet za socialno skrbstvo OSSS sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveza nosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
Obveznosti in odgovornosti prejemnikov družbene materialne pomoči
53.	člen
Občan, ' ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so'bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine materialne pomoči.
Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno 'prejete zneske materialne pomoči.
54.	člen
Če občan, ki je prejemnik materialne pomoči, naknadno pridobi pravico d6 drugih dohodkov (npr. pokojnino, preživnino ipd.), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan -občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja brez družbene materialne pomoči.
O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do, materialne pomoči.
>	55. člen	/'
V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride to v poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materia|ne pomoči (133. člen ZZZDR).
1 56. člen
Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in' je, bil - lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz premoženja zapustnika (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če se dediči obvežejo povrniti vrednost zapustniku dane pomoči (128. člen zakona o dedovanju).
Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravnave odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v primeru, če so te osebe same gmotno ogrožene.
V. KONČNA DOLOČBA -57. člen
^a pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik
skupščine Občinske f skupnosti socialnega skrbstva Vrhnika
Matko Dobčnik 1. r.
ŽALEC
801.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80),
2.	člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št 13/74), 2. in 10. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/73, 34/79, 9/80 in 16/80), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela
ODLOK
o poprečni gradbeni ceni
1.	člen
Ta odlok določa odstotek od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za mz stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju občine Žalec.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine in odstotek od te cene sta osnovna elementa za izračun odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče in za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja na območju občine Žalec.
3.	člen
Poprečna gradbena cena ža m2 stanovanjske površine brez . stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča znaša 8260 din.
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče znaša 0,8 odstotka od poprečne gradbene cene za m2 stanovanjske površine.
\
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 30/79).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/81-3
Žalec, dne 30. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
802.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 18/67, 27/72 in 8/78), 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) ter na podlagi soglasja kmetijske zemljiške skupnosti občine Žalec št. 86/1-80 z dne 20. marca 1980 in št, 255-1/80 z dne 26. maja 1980 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu' v občini Žalec	,
1 člen
Drugi člen odloka o urbanističnem redu v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 26/78) se spremeni in dopolni tako1, da se glasi:
. Naselja: Andraž (del). Arja vas (del), Breg pri Polzeli (del), Brode, Dobriša vas (del), Drešinja vas (del), Dolenja vas (del), Glinje, Galicija, Gomilsko (del). Grajska vas. Gorica, Gornja vas (del), Kamence, Kasaze (del), Kaplja vas (del), Kapla, Liboje, Ločica pri Vranskem, Ločica ob Savinji, Ložnica pri Žalcu (del), Laikova vas (del), Loke, Male Braslovče (del), Migojnice (del), Alala Pirešica, Matke, Obrova vas, Ojstriška vas, Orla vas," Poljče, Parižlje (del), Preserje, Ponikva, Podlog, Pernovo, Pondor, Prekopa, Ruše, Spodnje Gorče, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Smatevž (del), Sešče, Šentrupert (del), Topovlje, Tabor (del), Trnava, Velika Pirešica (del), Vinska gora (del), Zakl, Zgornje Gorče, Zabukovica (del), Zgornje Grušovlje in Zgornje Roje se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah znotraj mej zazidljivosti, ki jih je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v merilu 1 :2880 in ki so sestavni del odloka o urbanističnem programu občine Žalec (Uradni list SRS, št. 24/77).
Naselja: Gotovlje (del), Griže (del), Letuš (del), Levec (del), Vrbje in Železno se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah znotraj mej zazidljivosti, ki jih je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v merilu 1 :2880 pod št. 18/10-1980 in ki so sestavni del tega odloka.
Naselja in območja: Andraž (del), Brezovo, Br-nica, 6rni vrh, Gorca. Gotoveljski Zalog. Kale, Marija Reka, Prvine, Pod goro, Podsevčnik, Podvrh,
Podvin, Pečenik, Srednja »Ponikva, Tešova, Založe, Zavrh in Zgornji Hrašan se bodo izgrajevala po tehničnih prilogah znotraj mej zazidljivosti, ki jih je izdelal zavod za načrtovanje'. Žalec v merilu 1:2880 pod št. 18/9-1980 in ki so sestavni del tega odloka.
2.	člen
V	drugem odstavku tretjega člena se za besedo: »naseljih« dodata še besedi: »in območjih«.
3.	člen •
V	desetem členu.• se za besedami: »več stanovanjskih objektov« dađaj-o še besede: »oziroma počitniških hišic«. Beseda:' »stanovanjske« se črta.
4.	člen
Ta Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/78-6
Žalec, dne .30. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. marca 1981 sprejela
ODLOK
o I. fazi zazidalnega načrta za Škafarjev hrib
1.	člen
Sprejme se 1. faza zazidalnega načrta za Škafarjev hrib.
2.	člen
Območje I. faze zazidalnega načrta za Škafarjev hrib je prostorsko opredeljeno v tehnični dokumentaciji, ki jo je izdelal zavod za načrtovanje Žalec v decembru 1979 in v oktobru 1980 pod št. 18-63/1979 m ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Območje I, faze zazidalnega načrta za Škafarjev hrib je namenjeno za družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo.
4.	člen
Lokacijska dovoljenja za gradnjo objektov izdaja v-skladu z Zazidalnim načrtom za urbanizem pristojni občinski upravni organ
5.	člen
Manjše odmike od ,sprejetega zazidalnega načrta v smislu določil 15 člena zakona o ubraniš*'črem planiranju dovoljuje izvršni svet občinske skupščine.
#
A
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-4/80-6
Žalec, dne 30. marca 1981.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
804.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene .(Uradni list SRS, št. 20/80), 6. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov'in skupnosti za cene na področju družbene kontrole cen (Uradni list SRS, št. 32/80) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80 in 16/80) na seji dne 16. dprila 1981 sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov v potrditev 1. člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki in njihova združenja, ki proizvajajo proizvode in opravljajo storitve, katerih cene so v pristojnosti občine, so dolžne pošiljati skupnosti za cene občine Žalec v potrditev cenike naslednjih proizvodov in storitev:
013021 Proizvodnja kruha in peciva od tega; osnovne in specialne vrste kruha
100200 Stanovanjska dejavnost (stanarine in najemnine za poslovne prostore)
1003 Komunalne dejavnosti od tega 100310 Proizvodnja in distribucija vode 100320 Prečiščevanje in odvajanje odplak (kanalizacija)
100330 Proizvodnja, prenos in distvibudja plina 100340 Proizvodnja in distribucija toplote 10035 Vzdrževanje snage v mestih in naseljih — od-‘ voz smeti in odpadkov v gospodinjstvih in organizacijah zdrpženega dela 110301 Storitve tržnic na debelo in na drobno 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130231 Socialno varstvo normalnih odraslih oseb.
•	2. člen
Organizacije združenega dela iz 1. člena te odredbe pošiljajo cenike skupnosti za cene občine Žalec preden začneje'prodajati proizvode ali opravljati storitve oziroma preden povečajo cene proizvodov in storitev.
Za organizacije združenega dela in samostojne obrtnike združene v samoupravnih skupnosph, lahko pošljejo skupne cenike te skupnosti.
3.	člen
Organizacije združenega dela ne pošiljajo cenikov skupnosti za cene občine Žalec v potrditev za proizvode in storitve iz 1. člena te odredbe, če se zanje oblikujejo cene na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov o cenah, katerih udeleženec je skupnost za cene občine Žalec ali Izvršni svet Skupščine občine Žalec.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-4/81-3
Žalec, dne 16. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega ‘sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
81)5.
Izvršni svei Skupščine občine Žalec je na podlagi 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9 80, 14/80 in 16/80) ter II. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju /Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8'7R> na seji dne 10. aprila 1981 sprejel	1 •
SKLEP
o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za Žalec, Polzelo in Braslovče na javni vpogled
I
N
Na javni vpogled za trideset dni od. dneva obla\e tgga sklepa se razgrinjajo naslednji osnutki urbanistične dokumentacije;	\
—	dopolnitve zazidalnega načrta stanovanjske soseske Ppreber Žalec,
—	dopblnitve zazidalnega načrta vikend naselja Dominik Založe,
—	spremembe zazidalnega načrta vikend naselja Breg pri Polzeli,
—	dopolnitve zazidalnega načrta vikend naselja Male Braslovče.
II
Urbanistična dokumentacija, navedena pod točko I. tega sklepa bo v času razgrnitve na vpogled javnosti v prostorih občinskega sekretariata za urejanje prostora, varstvo okolja fn gradbeništvo v Žalcu, zavoda za načrtovanje Žalec krajevne skupnosti Žalec, krajevne skupnosti Polzela in krajevne skupnosti Braslovče.
ITI
V času razgrnitve lahko k osnutku urbanistične dokumentacije poda svoje pripombe in predloge vsak otočan ali zainteresirana organizaciia združenega de-ali druga samoupravna organizacija ali skupnost.
IV
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah kra-
jevne skupnosti Žalec, krajevne skupnosti Polzela in krajevne skupnosti Braslovče.
St. 350-131/81-6
Žalec, dne 10. aprila 1981.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Jože Jan 1. r.
, POPRAVEK
V	sklepu o višini denarne pomoči otrokom in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 skupščine Skupnosti otroškega varstva Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 11-634/81 z dne 14. IV. 1981, se -tretja vrsta 3. točke pod I pravilno glasi: »2.600 do 3.900 din mesečno na družinskega člana«.
Uredništvo
POPRAVEK
V	odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-534/81 z dne 31. 3. 1981 se
—	v tar. št. 9 v točki 2 v prvi alinei črta besedilo »od 10 m2 zavzete, površine 3 dinarje« in vnese besedilo: »do 10m2 zavzete površine 3 dinarje«'
—	-v tar. št. 10 v prvi alinei črta besedilo »od 20 m2 zavzete površine 6 dinarjev« in vnese besedilo: »do 20 m2 zavzete površine 6 dinarjev«.
Sekretarka Skupščine občine Laško
Eleonora Grosar 1. r.
POPRAVEK
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 10-574/81 z dne 31. marca 1981 se v 14. členu doda besedilo »razen določil 1. in 2. člena, ki se uporabljajo od 1. januarja 1982«, tako da se 14. člen glasi:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981, razen določil 1. in 2. člena, ki se uporabljajo od 1. januarja 1982.«
Predsednik Skupščine občine / Šmarje pri Jelšah
Darko Bizjak 1. r.
VSEBINA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
743. Zakon o objavljanju zakonov, drugih predpisov in aktov ter o časopisni organizaciji »Časopisni zavod Uradni list Socialistične republike Slovenije«	1023
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
744. Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na izvenmestnem območju občine Ljubljana Moste-Polje	1025
743. Odločba o razveljavitvi nekaterih določb samoupravnih splošnih aktov TOZD Ledava v delovni organizaciji Lesna industrija Platana, Murska Sobota 1026
746.	Odločba o razveljavitvi nekaterih določb pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil v delovni organizaciji Indos, Ljubljana	1027
izvrsni svet skupščine sr Slovenije
747.	Uredba o posebnem Uradnem listu Socialistične republike Slovenije	1028
748.	Odlok o določitvi najnižjih pokojninskih prejemkov
umetnikov »Partizanske spomenice 1941«, borcev španske narodnoosvobodilne In revolucionarne vojne 1936 do 1939 in odlikovancev z redom narodnega heroja za leto 1981	1028
749.	Odlok o določitvi osnove za priznavanje republiškega
dodatka zaposlenim hdeležencem narodnoosvobodilne vojne za leto 1B81	1029
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
730. Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za
zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981—19S5 1029
751.	Srednjeročni plan Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje 1981—1985	1035
752.	Pravilnik o postopku za uveljavljanje denarnih in
materialnih pravic '	1040
OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
753.	Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spo-
razum o temeljih plana Območne SIS za ptt promet Ljubljana Za obdobje 1981—1985	1045
754.	Sklep o sprejetju, srednjeročnega plana poštnega, telegrafskega In telefonskega prometa In kapacitet na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana
za obdobje	1981—1985	1046
755.	Sklep o sprejetju plana razvoja poštnega, telegraf-
skega in telefonskega prometa in kapacitet na območju Območne SIS za ptt promet Ljubljana za leto 1981	1046
756.	Sklep o oblikovanju in načinu zagotavljanja sred-
stev v višini 20 odstotkov vrednosti telefonskega Impulza žš	obdobje	1981—1985	1046
757.	Sklep o določitvi višine sorazmernega deleža vrednosti novega naročniškega telefonskega priključka
v letu 1981	1047
Stran
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 758. Odlok o spremembah odloka o določitvi števila sod-
nikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani	1047
759.	Družbeni dogovor o sofinanciranju Sodišča združenega dela v Ljubljani	1048
760.	Dogovor o enotnih pogojih in merilih za pridobitev
pravic denarnih pomoči otrokom v občini Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik	1050
761.	Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1981 (ljubljanske občine)	1053
762.	Samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni grad-
nji stanovanjskih objektov v soseski Spodnja Hud-nija (Celje)	IO54
763.	Sklep o sestavi občinskih komitejev (Cerknica)	1059
764.	Odlok o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Žalna (Grosuplje)	1060
765.	Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene
občine Grosuplje v potrditev	» 10GI
766.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti za
cene občine Grosuplje zaradi spremljanja	1061
767.	Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega
načrta za območje »trgovskega centra« Grosuplje	1064
768.	Sklep o pooblastitvi IBT Trbovlje — TOZD Projek-
tivni biroji Ljubljana za izdelavo specifične lokacijske dokumentacije (Grosuplje)	1064
769.	Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe Skupščine občine Idrija 1065
770.	Odlok o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti, gradnje zdravstvenega doma in šolskih prostorov v občini Kamnik 1071
771.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1981 (Kamnik)	1072
772.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitve zazi-
dalnega načrta za zazidalni otok NS-3 Nevlje — Kamnik	1073
773.	Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin občanom ž nižjimi dohodki (Kočevje) 1071
774.	Družbeni dogovor o občinski skupnosti za cene
(Laško)	1076
775.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občin-
skih upravnih organov in strokovnih služb občinske skupščine in izvršnega sveta	občine	Litija	1078
776.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz-
vode in storitve skupnosti za cene občine Litija v potrditev	1083
777.	Navodilo o pošiljanju cenikov Skupnosti za cene
občine Litija v potrditev	1083
778.	Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah Skupnosti
za cene občine Litija zaradi	spremljanja	1084
783.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovni službi občine Ljubljana Bežigrad
784.	Odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva občine Mozirje
785.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovnih služb v občini Mozirje
786.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Sevnica
787.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica
788.	Odlok o čiščenju potokov in Jarkov na območju občine Sevnica
789.	Družbeni dogovor o občinski skupnosti za cene (Sevnica)
790.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Sevnica)
791.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 12. aprila 1981 za uvedbo samoprispevka v denarju za komunalno ureditev po programu, ki ga je sprejela Skupščina krajevne skupnosti Boštanj dne 24. marca 1981 (Sevnica)
792.	Odlok o javnem redu in miru v občini Slovenska Bistrica
793.	Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Slovenj Gradec)
794.	Samoupravni spprazum o ustanovitvi Skupnosti za cene občine Slovenske Konjice
795.	Odlok o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981
796.	Odlok p nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Šmarje pri Jelšah)
Stran
1090
1091
1091
1096
1097
1098
1098
1100
1100
1101
1104
1104
1108
1109
797.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz-
vode in storitve skupnosti za cene občine Šmarje pri Jelšah v potrditev	1112
798.	Sklep o sestavi občinskih komitejev (Šmarje pri
Jelšah)	1113
799.	Statut temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Trbovlje	1113
800.	Pravilnik o družbenih materialnih pomočeh v socialnem skrbstvu v občini Vrhnika	1118
801.	Odlok o poprečni gradbeni ceni (Žalec)	1125
802.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Žalec	1126
803.	Odlok o I. fazi zazidalnega načrta za škafarjev hrib
(Žalec)	U26
804.	Odredba o pošiljanju cenikov v potrditev (Žalec) 1127
779. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti Dole pri Litiji	1086
805. Sklep o razgrnitvi urbanistične dokumentacije za
Žalec, Polzelo in Braslovče na javni vpogled	1127
780 Sklep o višini minimalne denarne pomoči otrokom in
o dohodkovnih	pogojih v letu 1981 (Litija)	1087
781. Odlok o prispevku za financiranje programa Zveze skupnost' otroškega varstva SR Slovenije (Ljubljana Bežigrad)	1088
782 Odlok o sekretariatu Skupščine občine Ljubljana
Bežigrad	1088
—	Popravek sklepa o višini denarne pomoči otrokom
in o dohodkovnih pogojih v letu 1981 Skupščine skupnosti otroškega varstva Grosuplje	.	1128
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Laško)	1128
—	Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah)
OBVESTILO!
ČZ *Uradni list SRS« |e v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje izdal publikacijo
DRUŽBENO PLANIRANJE
V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji In minimumu obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ. št 27/79) in odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št. 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ št 52/79) in navodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS. št 31/79)
TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU. SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOV!
Sprejemamo naročila
Organizacijam združenega dela in vsem uporabnikom družbenih sredstev ČZ Uradni list SRS priporoča publikacijo
Marija Grčar
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V publikaciji so podrobno obravnavane funkcije služb in organizacija družbenega knjigovodstva kot službe združenega dela. Razen tega so podrobno komentirani vsi členi republiškega zakona, objavljena pa sta tudi zvezni zakon o službi družbenega knjigovodstva ter uredba o načinu in pogojih, ob katerih lahko uporabniki družbenih sredstev odpirajo in odpravljajo račune pri službi družbenega knjigovodstva.
Izdtija Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Dlrektoi m odgovorni urednik Milan Blbez — Tiska tiskarna rone i o mi) C. vsi v Ljubljani — Narofinlna za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana Gregorčičev? 7?a. poštni predal 379'VII - Telefon dlrektoi uredništvo uprave In knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 578 - 2lro raCun 50100 603-4032S - Oproščeno prometne*« davka po mnenju Republllkega komiteja za Informiranje SL 421-1/22