LES wood 52 (2000) 6
Raziskave in razvoj                                                                                  206
UDK:                                                                                                     Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e
Garcinia - tree genus which played a role in the naming of Cambodia Niko Torelli *
Izvle~ek                                                                              Abstract
Gumigut, angl. gamboge, je strjena rumena, krhka gum-     Gamboge , a corruption of Cambodia (germ. Gummigutt, slov.
ska smola iz skorje nekaterih tropskih dreves iz rodu Garci-     gumigut), is solidified yellow brittle gum resin obtained from bark of
nia (Guttiferae/kr~ni~evke) iz jugovzhodne Azije. Neko~ se     certain tropical trees of the genus Garcinia (Guttiferae) native to
je uporabljala v obliki prahu kot eden najbolj zadovoljivih     southeast Asia. Formerly gamboge has been used in powdered form
dosegljivih prosojnih rumenih pigmentov za prekrivanje in     as one of the most satisfactory available transparent yellows for
akvarel. Angle{ko ime gamboge je popa~enka za Cam-     glaze and watercolor. Cambodia, whence it comes, derives its name
bodia, slov. Kambod`a, od koder je prihajala.                       from this product.
Morda se {e niste pozabili, kako pre-    (tudi Hook f.) (Hebradendron cambo-   imajo svetlorde~erjavo beljavo in ru-senetljivo je dobila svoje ime Brazilija    goides Grah., Combogio gutta L.)   meno ali temnorde~erjavo ~rnjavo. Po (Torelli, N. Les XXX). Vendar Brazilija    (Schweppe 1993, str. 390), pa tudi   Malajskih sortirnih pravilih (Malaysian ni edina dr`ava, ki je dobila ime po    G. hanburyi. Bolj kot odvajalo, je   Grading Rules) je njegova gostota (12 drevesu. Tudi Kambod`a je dobila    gumigut znan kot rumen pigment.   med 690 in 1120 kg/m³. Les je zelo svoje ime po drevesu, bolje drevesne-    Neko~ je veljal kot najbolj zadovoljiv   odporen proti {kodljivcem in se upo-mu rodu Garcinia . Njegovih pribl.    dosegljiv transparenten rumen pig-   rablja za pilote, ograje in mostove. 200 vrst je doma v tropski jugovzhod-    ment za akvarelne tehnike. Kitajci so ni Aziji, med drugim tudi na Tajskem,    ga uporabljali `e v 13. stoletju. V   Reference v Laosu, v Vietnamu in seveda v Kam-    Evropo so gumigut prinesli najverjet-bod`i. Rod sodi v dru`ino kr~ni~evk    neje ob koncu 16. stol. @al ni preve~   Bertelsmann 1994. Herkunftswörter-(Guttiferae). Mle~ek, ki se cedi iz zare-    obstojen na soncu. Nekoliko bolj je   buch. Bertelsmann Lexikon Verlag, zane skorje lovijo v bambusne cevi,    obstojen na difuzni svetlobi. Danes ga   Gütersloh, itd. kjer se strdi v gumsko smolo. Angle{ki    imitiramo oz. nadome{~amo z bolj
izraz zanjo je gamboge in prihaja iz    obstojnim kadmijevim rumenim (kad-   Mayer, R. 1991. Collins dictionary of imena Cambodia (Skeat 1995) Od    mijev sulfid) ali sintetskim organskim   art terms & techniques, 2. izd. Harper tod ime Kambod`a oz. angle{ko    pigmentom arilidnim rumenim - enim   Collins Publishers, Glasgow. Cambodia. Nem{ko ime Gummigutt    prvih azo pigmentov. Ta pigment ust-in na{ gumigut, kot tudi izrazi v dugih    varja briljantne u~inke, ki so povsem   Schwepe, H. 1993. Handbuch der jezikih (glej spodaj) izvirajo iz malaj-    druga~ni od bolj zlatih odtenkov aure-   Naturfarbstoffe. Ecomed, Landberg/-ske besede getah “rastlinski sok, dre-    olina (=) kobaltovega rumenega (ko-   Lech. vesna smola” (Wahrig 1974) ali “lep-    baltov kalijev nitrit)(Mayer 1991). ^e-ljiv rastlinski sok” (Bertelsmann 1994).    prav gre tukaj za povsem sintetske   Skeat, W.W. 1995. The concise disti-Istega izvora je tudi gutaper~a - posu-    pigmente, umetniki za zna~ilen odte-   onary of english etymology. Words-{en, kav~uku podoben mle~ek neka-    nek {e vedno uporabljajo ime (v raz-   worth Reference. terih deves, npr. vrste Palaquium gut-    li~nih jezikih) gamboge hue, nuance
ta, prav tako iz tropske Azije. Pertja je    gomme-gute, tono de gutagamba,   Wahrig, G. 1974. Deutsches Wörter-staro ime za otok Sumatro, torej “sok    gomma gutta (imit.) in pri nas gumi-   buch. Bertelsmann Lexikon Verlag, s Sumatre (Bertelsmann 1994). @e    gut (slika).                                            Gütersloh, itd. spet “rastlinsko” ime za pomembno
de`elo!                                                 Slika 1. Nalepki z akvarelnih barv Fra-gonard in Winsor & Newton Cotman. Gamboge, nem. Gummigutt ali slovensko gumigut je izcedek (cedek)    Les nekaterih vrst iz rodu Garcinia se predvsem vrste Garcinia morella Desr.    prodaja pod imenom kandis. Drevesa
LES wood 52 (2000) 9
Raziskave in razvoj
290
UDK: 630*176.1 (Guttiferae):801.311
Strokovni ~lanek (Professional Paper)
Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e
Garcinia - tree genus which played a role in the naming of Cambodia Niko Torelli *
Izvleček
Abstract
Gumigut, angl. gamboge, je strjena rumena, krhka gum-ska smola iz skorje nekaterih tropskih dreves iz rodu Garci-nia (Guttiferae/kr~ni~evke) iz jugovzhodne Azije. Neko~ se je uporabljala v obliki prahu kot eden najbolj zadovoljivih dosegljivih prosojnih rumenih pigmentov za prekrivanje in akvarel. Angle{ko ime gamboge je popa~enka za Cambodia, slov. Kambod`a, od koder je prihajala.
Gamboge, a corruption of Cambodia (germ. Gummigutt, slov. gumi-gut), is solidified yellow brittle gum resin obtained from bark of certain tropical trees of the genus Garcinia (Guttiferae) native to southeast Asia. Formerly gamboge has been used in powdered form as one of the most satisfactory available transparent yellows for glaze and watercolor. Cambodia, whence it comes, derives its name from this product.
Morda se {e niste pozabili, kako presenetljivo je dobila svoje ime Brazilija (Torelli, N. Les 50, 3/1998, str 55). Vendar Brazilija ni edina dr`ava, ki je dobila ime po drevesu. Tudi Kam-bod`a je dobila svoje ime po drevesu, bolje drevesnemu rodu Garcinia. Njegovih pribl. 200 vrst je doma v tropski jugovzhodni Aziji, med drugim tudi na Tajskem, v Laosu, v Vietnamu in seveda v Kambod`i. Rod sodi v dru`ino kr~ni~evk (Guttiferae). Mle~ek, ki se cedi iz zarezane skorje lovijo v bam-busne cevi, kjer se strdi v gumsko smolo. Angle{ki izraz zanjo je gamboge in prihaja iz imena Cambodia (Skeat 1995) Od tod ime Kambod`a oz. angle{ko Cambodia. Nem{ko ime Gummigutt in na{ gumigut, kot tudi izrazi v dugih jezikih (glej spodaj) izvirajo iz malajske besede getah “rastlinski sok, drevesna smola” (Wahrig 1974) ali “lepljiv rastlinski sok” (Bertelsmann 1994). Istega izvora je tudi gutaper~a - posu{en, kav~uku podoben mle~ek nekaterih deves, npr. vrste Palaquium gutta, prav tako iz tropske Azije. Pertja je staro ime za otok Sumatro, torej “sok s Sumatre (Bertelsmann 1994). @e spet “rastlinsko” ime za pomembno de`elo!
prof. dr. dr. h.c., Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, Ve~na pot 1
Gamboge, nem. Gummigutt ali slovensko gumigut je izcedek (cedek) predvsem vrste Garcinia morella Desr. (tudi Hook f.) (Hebradendron cambo-goides Grah., Combogio gutta L.) (Schweppe 1993, str. 390), pa tudi G. hanburyi. Bolj kot odvajalo, je gumigut znan kot rumen pigment. Neko~ je veljal kot najbolj zadovoljiv dosegljiv transparenten rumen pigment za akva-relne tehnike. Kitajci so ga uporabljali `e v 13. stoletju. V Evropo so gumigut prinesli najverjetneje ob koncu 16. stol. @al ni preve~ obstojen na soncu. Nekoliko bolj je obstojen na difuzni svetlobi. Danes ga imitiramo oz. nadome{~amo z bolj obstojnim kadmijevim rumenim (kadmijev sulfid) ali sintetskim organskim pigmentom arilidnim rumenim -enim prvih azo pigmentov. Ta pigment ustvarja briljantne u~inke, ki so povsem druga~ni od bolj zlatih odtenkov aureolina (=) kobaltovega rumenega (ko-baltov kalijev nitrit) (Mayer 1991). ^e-prav gre tukaj za povsem sintetske pigmente, umetniki za zna~ilen odtenek {e vedno uporabljajo ime (v razli~nih jezikih) gamboge hue, nuance gomme-gute, tono de gutagamba, gomma gut-ta (imit.) in pri nas gumigut (slika).
Les nekaterih vrst iz rodu Garcinia se prodaja pod imenom kandis. Drevesa imajo svetlorde~erjavo beljavo in rumeno ali temnorde~erjavo ~rnjavo. Po
Slika 1. Nalepki z akvarelnih barv Fragonard in Winsor & Newton Cotman.
Malajskih sortirnih pravilih (Malaysian Grading Rules) je njegova gostota r12 med 690 in 1.120 kg/m³. Les je zelo odporen proti {kodljivcem in se uporablja za pilote, ograje in mostove.
Reference
1.    Bertelsmann 1994. Herkunftswörterbuch. Bertelsmann Lexikon Verlag, Gütersloh, itd.
2.    Mayer, R. 1991. Collins dictionary of art terms & techniques, 2. izd. Harper Collins Publishers, Glasgow.
3.    Schwepe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. Ecomed, Landberg/Lech.
4.    Skeat, W.W. 1995. The concise distionary of english etymology. Wordsworth Reference.
5.    Wahrig, G. 1974. Deutsches Wörterbuch. Bertelsmann Lexikon Verlag, Gütersloh, itd.