Listek. Sestrici v spomin. Umrla 26. majnika 1903 v Kapeli. Zahtevala je, da naj pridem. In prišel sem. Bila je najtežja pot mojega življenja. Slutil sem, da trpi in trpel sem tudi jaz. Videl sem jo v duhu trpečo, hrepenečo po življenju, a vendar že tako blizu groba, tako blizu ločitve. Bolest mi je dušila srce, sapa mi je zastajala v prsih, ko sem se bližal domu. Jedno okno je bilo odprto. Blaga sestričina duša, da je že splavala skozi njo, sem si mislil in truplo da že počiva na odru. Nalabno sem stopil v sobo, bila je Se živa. Ležala je vznak ter hropla. Stopil sem k postelji. Odgrnil sem nekoliko odejo, prijel jo za roko, nagnii se k njenemu licu ter jo večkrat vprašal: »Sestrica, ali me poznaš?« Pokimala je. Izpregovorila ni, ker ni več mogla, čeravno je bila pri zavesti. Moje solze so močile njeno ročico, njeno lice, a ona je trpela, trpela je na duSi; truplo ni čutdo več bolečin. Bral sem iz motnih očij hrepenenje po življenju, hrepenenie po tolažbi. In tolažil sem jo, toda zaman, zaman. — Dušo mojo je premagala bolest, solze so mi zalile oči, odsel sem iz sobe, da je ne vidim več trpeti, da ji še bolj ne zgrenim zadnjih uric življenja. Skozi okno sem sliSal vzdihe — Se enkrat sem jo hotel videti živo. Vstopil sem zopet. Ostal sem pri durih ter iz ozadja navzočih gledal na njo. Bila je sicer mirna, a glavo je obračala na levo in desna Nekogar je iskala. Slutil sem, da išče mene. Stopil sem bliže in ona je uprla svoje kalne, nekdaj tako žive oči tako milo, tako proseče v moje, da mi je s tem pogledom prodrla srce, duSa mi je vstrepetala od bolesti, premagan od sočutja sem planil solzeč se iz sobe ter se ločil od nje — brez slovesa. Živela in trpela je še 24 ur. In žopet sem jo videl. Elečal sem ob mrtvaškem odru. Minila mi je vsa bolest, ker je nisem videl več trpeče — videl sem jo srečno. Le zavest, da je ne bo več med nami, mi je navdajala duSo z neko otožnostjo. Nisem plakal več po njenem življenju, ne namakal več s solzami njenega obličja; v duhu so mi donele tolažilne besede: na svidenje. Tovarišice so ji spletale venec iz svežih rožic za zadnjo pot, jaz sem jo kropil z blagoslovljeno vodo po upadlem licu, a ona se je smehljala z obledelimi ustnicami ter mirno spavala med cvetlicami na ovenčanem odru, vse bolečine je prestala — srečna je. Bila }e v življenju nedolžno živahna> ljubljena od svojih prijateljic, vstrajna v izpolDjevanju svojih dolžnosti kot vzorna katoličanka in le zaradi tega je ljubila življenje. A smrt ne prizanaša. Izrekla je naglo sodbo nad njenim mladim življenjem in nenadoma je izpolnila svojo kruto obljubo. Zvonovi so zaplakali; marsikatero oko je bilo solzno. Spremili smo jo na zadnjem potu k večnemu počitku. Ob grobu smo se zadnjič poslavljali. S solzami pomočene grude so padale z votlo donečim glasom na skromno belo hišieo. Počivaj sladko, dokler se ne vidimo nad zvezdami!  Kakor ti meni, tako jaz tebi! »Ti, Jurček, ali bi mi znabiti mogel dati k praznikom kakih par postrvic, veS, ne potrebujem jih ravno za se, pa ves, k praznikom pridejo sorodniki moje žene — no veS, takrat bi seveda rad na mizo postavil kaj boljšega.« »VeS, Mihec, pravzaprav sem mislil za praznike nesti postrve k nadgozdarju — saj veS sam zakaj — moj Bog, moram pač tudi gledati, da pridem nekoliko visje. — No, pa ker imaS ti ravno tako silno, pa naj bodo tvoje, nadgozdar pa naj malo počaka!« >Hvala lepa, Jurček! Kedaj pa smem poslati ponje?* »Danes zvečer pridem domov, tedaj mi pošlji svojega dečka, lahko jih vzame kar z zabojem vred.« »Tedaj pa — hvala tačas!« »Z Bogom! — kaj bi se menila o zahvali!« Jurček in Mihec sta bila oba lovea cesarske nadgozdarije in obenem dobra prijatelja, pa po značajib različna. Jurček je bil priprosta, poStena in resnicoljubna duSa, Mibec pa, sicer tudi požten, bil je poln šal in premeten ter zvit kakor lisica in si je z Jurčekom tuintam rad katero dovolil. Zvečer je prišel Mihčev sinček, in Jurček mu je izročil zaboj s postrvami. »Pozdravi lepo očeta!* — »Hvala, bom že!« — Barantija }e bila končana. Drugo jutro na vse zgodaj vrgel je Jurček puSko na ramo, vzel klobuk in palico ter se podal v gozd, da bi zaslišal divjega petelina. Na potu pa je moral prekoračiti neki potok, kateri je tekel med nadgozdarijo in Mihčevo domovino. Ko se je vračal, zagledal je v vodi svoj zaboj za shranjevanje rib. »Sakra — glej ga no, — kam pa nese ribe ta halodri — menda res celo k nadgozdarju? No, čakaj, ti zvita lisica, tvoje veselje ti bom že zasolil!« Mihec je res nesel postrve, katere je od Jurčeka izvabil, k nadgozdarju. »To, kar Jurček zna, morem tudi jaz — na limanice pa pride pri tej reči vendar le Jurček — hihihi« in porogljivo se je nasmejal. Ker pa je bilo Se precej zgodaj, postavil je zaboj z ribami v potok, da ne bi ribe ,pocepale', sam pa se Je podal v bližajo krčmo, da bi se tam Se preje pokrepčal s »frakelčkom«. Sedaj pa je pnšel k nesreči ravno Jurček ter našel zaboj. »Cakaj, kakor ti meni, tako jaz tebi!« si je mislil, vzel hitro postrve iz zaboja, zavezal jih v svoio ruto ter mesto njih nadeval v zaboj smrekovih kozic, potem pa io s postrvami hitro pobrisal domov. Mihec se je med tem v krčmi krepil z žganim, ko pa je mislil, da je nadgozdar že po koncu, žel je po zabojček ter jo mahnil proti nadgozdariii. »No no, kam pa z zabojem za ribe?« zaslišal se je glas strogega gospoda nadgozdarja. »Gospod nadgozdar, ravno k Vam; jaz bi prav lepo prosil, da ne bi pozabili na mene —.« »No no, je že prav, bomo že videli — a — a — na Mihec — so postrve velike?« »O gospod nadgozdar, celi krokodili, šest jih je dolgih.« »No no, hočemo jih enkrat pogledati, izsipljite jih v tole posodo!« Mihec je hitro odprl zabojček, vrgel klobuk na tla, si obrisal z roko pot s čela in obraza, sedaj je obrnil zaboj z luknjo navzdol . »No, par smrekovib kozic mi je prišlo vmes — no, ve, sakra, ne boste sle ven — presnete kozice — — veste, gospod, to se lahko pripeti — bilo je še po noči, ko sem odhajal — na — beštija — kje pa tičite, presnete ribe —!« Mihec je tresel zaboj na vse strani, voda je lila iz njega, v posodi pa so plavale same smrekove kozice. »Ti križana lesa — sedaj 80 ribe pri hudimanu — te mi je nekdo ukradel, ko sem bil malo skočil h krčinarju — sakra, tega lopova, če ga dobim!« »Naj že bode tako ali tako«, je rekel nadgozdar, »ker jaz mislim, da me ne bode za norca imel, nikakor se ne spodobi, da že na vse zgodaj zahaja v krčmo — tako, to sem mu že dolgo hotel povedati, in predno tega ne opu9ti, ne bode nič iz tega, da bi priSel kam visje. Ali je razumel?« Tako je govoril nadgozdar ves rudeč v licu ter zaloputnil vrata pred Mihčevim nosom . »No«, je rekel po praznikih o priliki Jurček Mibcu, »kako so kaj teknile ribe tvojim ljudem?« »0, hvala lepa, prav dobro, kar tleskali so z jeziki, ker takih rib Se obče nikoli niso jedli!« »Verjamem, verjamemc, odgovoril je Jurček ter se smejal na tihem v svoje brke.