da kot mavrica
S&MItm H ©a IteMik i
mm m m
GRAFEX
teče hitreje
STEKLARNA
I It vi | vt
v bolfsi lun
16M
novi časi, novi izdelki
Predstavljamo kandidate za slovenski par
GOSTILNA
MEDVEDU
Dnevi francoske kuhinje
M
informacije in rezervacije po telefonu 0601/64-726
■K
POSLOVNI PROSTOR - AGENCIJA
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399
cena: že od 27.990 DEM
Poleg že bogate opreme so vsi avtomobili dodatno opremljeni s tretjo zavorno lučjo, namestitev žarometov, digitalnim števcem, zvečanim navorom, s pomanjšano porabo goriva in 185X14 eolskimi pnevmatikami.
POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AVTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA.
NA ZALOGI RABLJENA VOZILA. MOŽNI KREDITI
KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK.
MAZDA BANK - UGODNI KREDITI	MAZDA NAJ BO
KDOR CENI ŽIVLJENJE, SE VOZI Z MAZDO!
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR
jr.s zrIc
UVODNIK
Dragi moji, kako so nam spet zasolili življenje! Medtem ko oni razpravljajo ali bi šli v Evropo ali ne, se seveda po njej in širše, sprehajajo, eee, letajo, nam pa, tebi nič, meni nič, zvišajo tarifo za elekrtiko, zavarovalnicam dovolijo, da nas trikratno kaznujejo z malusom, nagrade pa prepolovijo...Ja pa v Evropo tudi ne bomo šli z avtom,
(saj veste, tisto 11 % obvezno doplačilo kot kazen za nesposobnost zavarovalnic # so naprtili spet nam) ampak peš, pa še to čisto počasi, da slučajno ne bi koga prehiteli in s tem užalili.
Vzeli so sistem palica korenček, le da je korenček vse krajši, palica pa vse daljša...
Joj raja, koliko časa boš še trpela l
Mojmir Maček
<4>	MILAN KUČAN V ZAGORJU
<Ž>	PREDSTAVITEV PAROV ZA SLOVENSKO OHCET
<*>	VEČER JAPONSKE KULTURE
S	HRASTNIŠKA STEKLARNA PRIDOBILA
<8>	Z NOVIMI IZDELKI NAŠLI POT
<8>	POGOVOR S FRANCIJEM LAKOVIČEM
	HORTIKULTURNO DRUŠTVO V HOLANDIJO
*	MIŠ MAŠ
S	ŽURIRAMO
*	PRVI MAJ SMO PRAZNOVALI
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 14I0 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc. Branko Klančar, Janez Knez. Darka Lipičnik, Jože Ranz.inger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Gošte, Polona Malovrh. Roman Rozina.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. Tel .: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino l 19 DEM ali druga valuta v protivrednosti.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92. z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
J H J J
n h n r
Emim, $@M
V torek, 13. maja je Zagorje ob Savi obiskal predsednik R Slovenije, Milan Kučan. Ob prihodu gaje sprejel zagorski župan, Matjaž Švagan, sledilo je srečanje z zasavskimi gospodarstveniki v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje. Predsednik države sije med drugim ogledal tudi novo zagorsko tržnico "POD URO", prisostvoval otvoritvi prizidka pri OŠ Tone Okrogar, kot tudi položitvi temeljnega kamna za proizvodno obrtno cono v Kisovcu.
Slovenskega predsednika, Milana Kučana, je s prijetnimi napevi pozdravil OPZ Glasbene šole Zagorje pod vodstvom Mojce Zupan. Od pevk pa je predsednik za dobrodošlico dobil šopek šmarnic. Četudi so Kučanov prihod z veseljem pospremili številni Zagorjani, pa je debata z gospodarstveniki načela marsikatero pereče aktualno vprašanje. V nastopih seje zvrstilo kar nekaj gospodarstvenikov, ki so podali mnenje o krizi zasavskega gospodarstva. Med temi tudi Matej Požun, direktor Rudnika v zapiranju Zagorje. Projekt, ki bo nadomestil tovrstno delo v prihodnosti, pa se navezuje na razna saniranja: plazov, strug, kamnolomov in drugo. Glede na to, da bo Rudnik v zapiranju Zagorje sprostil približno devetsto delovnih mest, pa pri Agenciji za razvoj oziroma Regionalnem centru za razvoj Zagorje, katerega direktorje Tomo Garantini, skrbijo za donosna delovna mesta in razvoj malega podjetništva.
Spregovoril je tudi Jože Smrkolj, direktor ETI Izlake in potarnal, da gospodarska situacija ni najboljša. Zaskrbljen je predvsem zato, ker bi bilo treba več volje in veselja za racionalnejše vodenje tudi na nivoju države. Optimisti so le pri SVE1 Zagorje, ampak kot je dejal direktor SVEE, mag. Miro Štrajhar, se uspehi dosegajo s trudom. S tem. da sredstva večidel namenjajo za razvoj, trg, nove kadre, s čemer skušajo biti tudi konkurenčni. Milan Kučan pa je v svojem nagovoru pripomnil, da so pomembni predvsem ambiciozni načrti. Poudaril je, da se v Sloveniji mnoge stvari preurejajo, kar terja prilagajanja in sprijaznjenja s situacijo. "Treba je biti seznanjen z dogajanjem v svetu," je pripomnil, "kjer teče proces globalizacije. Naravno stanje stvari sveta in ljudi pa j e povezovanje." V nadaljevanju je še povedal, kakšne možnosti se obetajo Sloveniji z evropsko integracijo. Zato si bo v prihodnje treba prizadevati še po večjem sodelovanju na evropskih trgih. Kljub tekmi s časom, se bo treba zavzemati za čimboljše
uveljavljanje slovenske države na tujih trgih, s tem v zvezi pa zagotoviti tudi pravno varnost poslov.
Milan Kučan paje s svojim obiskom razveselil tako zagorske veljake kot ostale občane, ki so ga pričakali na zagorski tržnici "POD URO", pa pred topliško osnovno šolo, ki je tako slavnostno obeležila prizidek k šoli, z njim pa so vztrajali še potem, ko so položili temeljni kamen za proizvodno obrtno cono v Kisovcu.
Tekst in foto: Petro Radovič
O elektronskem poslovanju
V ponedeljek, 12. maja je Upravni odbor Območne zbornice Zasavje Trbovlje sklical sejo v prostorih Zavarovalnice Triglav - Območne enote Trbovlje, ki jo je vodil njen predsednik, mag. Miro Štrajhar.
Na zasedanju so pregledali vse štiri točke dnevnega reda in sicer zapisnik pretekle, 8. seje upravnega odbora, ko so pravzaprav pričeli z aktivnostmi gospodarskih družb na področju kakovosti ter ugotovili, da se čedalje več podjetij ukvarja s sistemom 9000. V nadaljevanju je spregovorila Boža Pavčnik, direktorica Agencije za plačilni promet (APP) - podružnice Trbovlje in povedala, da je treba tudi na področju plačilnih nalogov naprej. Pri čemer je modernizacija predvsem v obdelavi transakcij - s prenosom informacije o transakciji se tudi dejansko prenesejo sredstva z računa plačnika na račun prejemnika. Prednosti so tudi v plačilnih nalogih na disketah. Poudarila je še, daje z elektronsko pošto tarifa manjša, za tak sistem pa je potrebna povsem standardna oprema, to so osebni računalniki. Izvedba projekta Modernizacija plačilnega prometa se tako zdi izvedljiva tudi v zasavskem gospodarskem prostoru. Beseda je tekla tudi o Internetu, kjer so prenašanj podatki varovani s posebnim protokolom, po elektronski pošti pa s posebno kodo in javnim kjučem uporabnika.
Franc Štojs, svetovalec direktorice APP Trbovlje pa je podal nekaj podatkov o poslovnih izdih gospodarskih družb v Zasavju za leto 1996. S tem v zvezi število blokiranih žiro računov narašča, v zasavskem merilu so le Trbovlje zmanjšale število brezposelnih, povečalo pa se je število brezposelnih v Hrastniku. Življenjski stroški sc seveda dražijo in v zadnjem obdobju so življenjske potrebščine narastle za 9,9 odstotkov. Gostja iz Gospodarske zbornice Slovenije, Nina Prešeren pa je opozorila, da je kar 40 odstotkov vseh zaposlenih vezanih na usodo industrije in rudarstva ter dodala, da gre evropska ekonomska politika v smeri zniževanja obrestnih mer in živahne investicijske dejavnosti, s lem, da bo inflacija 8,2 odstotna.
Vsekakor so prisotni odreagirali tudi v razpravi, ki je sledila in
opozorili na žgoče probleme zasavskega gospodarstva, pri čemer rast cen zmanjšuje osebne dohodke zaposlenih, bogatenje negospodarstva pa ima slabšalen vpliv za industrijo, ki je sekundarno zelo pomembna za razvoj Slovenije. Predvsem bi bil velikega pomena nacionalni program varčevanja ter izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, z večjimi vlaganji v razvoj.
ER.
Učiteljski pevski zbor v Ameriki
V	torek, 6. maja so se z dvanajstdnevne turneje po Kanadi (Toronto, Hamilton) in ZDA (Cleveland, NewYork) vrnili pevci učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. S pesmijo in dobro voljo so med Slovence preko luže zanesli prijetno razpoloženje tudi naši zasavski pevci: Nanda Guček iz Trbovelj, Andrej Potrbin iz Zagorja, Marija Zupan s Čemšenika, Meta Rotar iz Hrastnika in Alenka Razpotnik z Dola.
F.M.
Operna gosta
V	sredo, 7. maja sta v šolski telovadnici nastopila legendi slovenske opere - tenorist Rajko Koritnik in sopranistka Sonja Hočevar. Pela sta slovenske narodne pesmi ob spremljavi Davorina Žitnika. Program je povezoval igralec Jože Logar. Osnovnošolci so jih nagradili z navdušenim aplavzom.
FM.
LITIJSKA KULTURNA NADALJEVANKA
Ukradli jim bodo tudi filme...
(never ending story)
NOVAN TABLA Z DOBRODOŠLICO
Konec aprila so za Savo oh cesti Zagorje - Trbovlje namestili novo tablo z dobrodošlico vsem. ki pridejo v Trbovlje. S tem se je občina Trbovlje priključila občinam, ki so že pred leti namestili ob glavnih cestah vidna znamenja - table z občinskimi grbi in razpoznavnimi simboli. Takšni tabli bo občina Trbovlje namestila še na cestah, ki vodita v Trbovlje iz hrastniške smeri ter iz Prebolda in morda še kje.
Takšne orientacijske table z ustreznimi napisi je Turistično društvo Trbovlje namestilo že leta 1963, vednar pa so bile ob raznih delih uničene ali odstranjene, izvajalci pa jih niso nadomestili.
IL.
NAKONAJE!
Javno kopališče v Trbovljah na Leninovem trgu, ki je še vedno v občinski lasti, bodo odprli predvidoma L junija, tako kot že dolga leta doslej. Ta datum sovpada z občinskim praznikom Trbovelj. Do odprtja pa bodo morali po nalogu inšpekcijskih služb še marsikaj postoriti, da bodo lahko pričeli z delom in normalnim obratovanjem. Morda bodo v tem času na občini Trbovlje že rešili tudi vprašanje koncesije za upravljanje z javnim kopališčem.
IL.
GASILCI SO ZBOROVALI
Konec aprila so pripravili gasilci Občinske gasilske zveze Trbovlje svoj letni redni občni zbor. Kot običajno so tudi tokrat navzoče seznanili z delom, ki so ga opravili v preteklem letu. Lani so na primer nudili pomoč ljudem, podjetjem in drugim v 141. intervencijah. Nanašale so se na gašenje požarov, črpanje vode iz raznih delov zgradb, reševali so živali, gasili kontejnerje in osebna vozila, reševali ljudi iz pokvarjenih dvigal v stanovanjskih stolpnicah, sodelovali pri reševanju ponesrečencev v prometnih nesrečah, razlitju nevarnih tekočin in še v nekaterih drugih primerih. Pri reševanju vseh teh primerov so porabili 148,5 ur. V to niso všteti prevozi pitne vode na ogrožena območja. Tudi teh so opravili precej in s tem pripomogli k normalnemu delu in življenju ljudi in živali. V primerjavi z drugimi gasilskimi zvezami na področju Slovenije so bili trboveljski med najatraktivnejšimi. Gasilsko društvo Trbovlje-mesto bo letos slavilo svojo 110 letnico obstoja in delovanja, sredi julija pa bo gasilsko društvo v Čečah slavilo v svojem novem gasilskem domu na Katarini, svojo 70 letnico. Obe društvi bosta poskrbeli za jubileju primerno obeležitev in počastitev.
IL.
ALIČA V ČUDEŽNI DEŽELI
Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane je 7. maja dopoldan gostovalo v Trbovljah za osnovnošolski abonma na odru Delavskega doma. Uprizorili so delo, ki vsebinsko in kvalitetno raste že 11. leto, saj ga igralci in režiser Vito Taufer po literarni predlogi Lewisa Carolla nenehno spreminjajo in dopoljnjujejo.
Gostovanje je omogočila Z KO Trbovlje.
IL.
Viva v Gradcu
Mlade člane pihalnega orkestra s tem imenom zagorske glasbene šole spoznavajo v vse večjem številu evropskih držav. Njihov letošnji urnik gostovanj v tujini pa je še posebej zahimiv in predvsem pomemben. V ta okvir lahko prištejemo tudi minuli nastop v glavnem mestu Avstrijske Štajerske - Gradcu. Viva je namreč sodelovala na prireditvah v okviru 9. maja -Dneva Evrope, ki ga že tretje leto prireja mladinski oddelek štajerske deželne vlade. Za gostovanje sta se dogovorila predstojnik tega referata, Zagorjan, znani dr. Rajako-vitsch, sicer redni član zagor-sko-avstrijskega komiteja počitniškega doma v Vrsarju in eden idejnih tvorcev mladinskega orkestra Vlado Kojnik, sicer njegov umetniški vodja, z nastopom pa je soglašalo tudi vodstvo zagorske GŠ.
Nastop godbenikov na glavnem trgu v Gradcu v čudovitem baročnem okolju je spremljalo veliko meščanov. Pravzaprav z mirnim srcem zatrdim, da je mladinski pihalni orkester iz. Zagorja ob Savi dajal ton vsej prireditvi. Brez njega bi bila vsa stvar dokaj meglena, celo malce preveč folkloristično obarvana, igranje orkestra pa je tako razvnelo poslušalce, da so vztrajali na trgu do začetka do konca. Drži pa tudi, da so se muzikantje pod vodstvom Draga Peterlina vsestransko potrudili in so, kot pravimo, dali vse od sebe. Posrečeno izbran spored pa je verjetno še najbolj navdušil dobre poznavalce "pleh muzike" in to v sodobnem pomenu te besede. Kar nekaj radovednežev je želelo zvedeti, od kod mladim tolikšen pogum pri igranju zahtevnih skladb znanih in manj znanih evropskih in drugih avtorjev, zlasti pa jih je zanimalo, od kod njihovo suvereno znanje. Skratka, zagorski pihalni orkester je dostojno predstavljal svojo šolo, pravzaprav šole iz Zagorja ob Savi v sosednjem Gradcu, zato ni naključje, da so ga spet povabili v goste v primernem trenutku, in: proslava Dneva Evrope je pridobila s sodelovanjem zagorskih muzikantov.
M.V.
ifc
BREZ PLASTIKE NE GRE
Člani Skakalnega kluba iz Kisovca očitno vedo, da brez skakalnic prekritih s plastično maso od svojih varovancev ne morejo pričakovati kdovekako velikih uspehov. Trenutno redno trenira 10 skakalcev iz vseh zasavskih krajev, od Zavrstnika pri Litiji, Hrastnika, Trbovelj, Loke pri Zidanem mostu, do domačinov. Seveda imajo tudi nekaj dolgoletnih rekreativcev. Do sedaj so imeli prekrito s plastiko le skakalnico K 13, ki pa jo mladi skakalci hitro prerastejo. Tako so v klubu primorani iskati različne rešitve: ali enostavno čakati, da sneg pobeli še večji skakalnici (pozimi), ali pa mlade skakalce voziti na trening v tista skakalna središča, kjer imajo tudi večje skakalnice prevlečene s plastiko npr. Moravče. Ravne na Koroškem, Velenje,... Tu jim je na pomoč priskočila tudi občina Zagorje, ki jim je za prevoz skakalcev in opreme podarila kombi. Vse kaže. da bodo ljubitelji tega športa že v kratkem (otvoritev naj bi bila 16.8. ko je občinski praznik) lahko trenirali in preizkušali svoje skakalno znanje na s plastiko prevlečeni 28 M skakalnici. Trenutno so dela v zaključni fazi. Prizadevni člani kluba in starši skakalcev so na tej skakalnici na doskočišče položili "tlakovce" predvsem zaradi trše podlage oz. velikih obremenitev tal pri doskoku, na nalet so položili lesene tramove, kamor bodo pritrdili nerjavečo pločevino, po kateri se bodo skakalci spuščali v "globine".
Poleg del na tem skakalnem objektu, so podrli star sodniški stolp, kije bil preblizu odskočne mize 50 M skakalnice, poleg tega pa je tudi zastiral pogled. Nov lesen stolp bo postavljen ob doskočišču 38 M skakalnice, ki bo dokončno podobo dobila predvidoma do konca letošnjega leta. Nekaj so že postorili, čaka pa jih še odvodnjavanje v izteku, dokončna izgradnja naleta, odskočne mize... Trener Branko Baš in član UO Janez Roglič-Jaka sta še povedala, da so v neposredni bližini skakalnic začeli z izgradnjo garderobe in shrambe za smuči in ostalo opremo, kije vsekakor nujno potreben objekt za normalno delo. Upata še, da bo v bližnji prihodnosti s plastiko prevlečena tudi največja kisovška skakalnica K 50, na kateri prav sedaj popravljajo profil.
OPRAVIČILO
V članku "Pričarani ženin iz Polšnika " nam jo je zagodel tiskarski škrat in zbrisal, da je v igri nastopala tudi Katarina Feštanj, kot žena čevljarja Drete, njuno, za možitev godno hči pa je upodobila Mateja Vozelj. Bralcem in prizadetima se iskreno opravičujemo.
UREDNIŠTVO
J H J J }- l
r~'r,G
Zaradi nižjega leta skakalcev bodo zgornji del hrbtišča nekoliko dvignili.
Namesto konca naj povem, da v klubu vabijo vse tiste, ki bi radi skakali na trening (torek in petek ob 17 uri), kjer se lahko vpišejo.
Tekst in foto Igor Goste
KOMUNALNI REDARV ZAGORJU IMA OGROMNO DELA
Pred mesecem dni smo za bralce Zasavca vprašali, kakšen je postopek, ko občan ugotovi, da je neko vozilo zapuščeno. Naneslo je, da je občan tako vozilo opazil, poklical na oddelek za okolje in prostor, kjer so ga popisali, sporočilo vzeli na znanje in obljubili, da bo komunalni nadzornik nalepil obvestilo na vozilo in počakal zakoniti rok. potem pa ukrepal. Do tod vse tako. kot smo zadnjič zapisali. Vendar pa je od prijave minilo več kot teden dni. famoznega listka na avtu pa še kar ni... Pa vozilo ne stoji prav daleč od občine in lokacijo točno poznajo.
m
MANJKAJO LE ŠE RIBE
V mesecu aprilu so imeli zagorski ribiči volitve, kajti dolgoletni predsednik Edi Gncdič je zaradi preobremenjenosti odstopil. Za novega predsednika so izvolili Franca Rozino.
Maja lansko leto je RD Zagorje, ki šteje okoli 100 članov, s pomočjo občine Zagorje začelo s sanirati pred tremi leti dobesedno uničenega ribnika. Ribnik je takrat v veliki ujmi poplavil narasli potok Kotredeščica. Po letu dni ribnik dobiva zopet predpoplavno podobo. Vode v njem je dovolj, nabrežine, ki so tudi na novo urejene in oblikovane, v pomladnem času dobivajo vse lepši videz, ko pa bodo prizadevni člani RD okoli postavili klopi, sredi ribnika naj hi zasidrali umetni otok in zasadili na nabrežine nekaj dreves, bo vse skupaj se pni uieiše. Tudi zelenje (alge) na površini ribnika, ki je nekako kvarilo videz, so ribiči pred kratkim odstranili.
Žal pa zaradi slabega finančnega stanja društva v ribnik še niso vstavili zadostno količino rib. RD namreč prepotrebnega denarja za nakup približno eno tono rib drobiža, krapov ter nekaj amut jev (ribiči tej ribi rečejo vodna krava, ker jedo zelenje) nima. zato intenzivno iščejo rešitev. Njihov edini finančni vir je plačana članarina (8000 SIT), pa še tu del (50%) odvajajo na Ribiško zvezo Slovenije. Računajo, da bodo do začetka poletja uspeli ribnik napolniti z ribami ter začeti s komercialnim ribolovom, kar bi jim znatno pripomoglo k uresničitvi nadaljnih aktivnosti. AKTIVNOSTI ZAGORSKIH RIBIČEV RD Zagorje ima v upravljanju 60 km gojitvenih. 50 km lovnih potokov ter 14 km lovne reke Save.
To pomeni za ribiče veliko dela in morajo poleg plačila članarine opraviti šc skupno 30 delovnih ur za družino. Tako od novembra pa do januarja vsako leto na približno 30 km potokov izlovijo postrvi drstnice, jih osmukajo in spustijo nazaj v vodo. V ribogojnici ix Kisovcu) potem vzgojijo preko 100.000 ribjega zaroda, ki ga potem marca in aprila vložijo v gojitvene potoke. Seveda še pred vložitvijo malih ribic iz teh potokov električno izlovijo vse ribe, ki bi v nasprotnem večji del ribjega zaroda pojedle. V društvu bi si zelo želeli zamenjati star in dotrajan električni agregat z novim, sodobnejšim, kar bi jim v veliki meri olajšalo delo. Poleg vodnih in gojitvenih del ribiči vzdržujejo še Ribiški dom ter ribogojnico.
Letos bodo v RD Zagorje praznovali 40 let delovanja. Visoki jubilej bodo počastili s proslavo in piknikom pri ribniku, predvidoma jeseni. V kolikor želi kdo v tem jubilejnem letu postati član tega društva, se lahko vpiše vsak petek od 19-20 ure \ Ribiškem domu.
ZADNJA NOVICA: Ribiči invalidi Zagorja so se v soboto 10.5. v Ptuju v predtekmovanju uvrstili v finale Ribičev invalidov Slovenije.
Igor Gošte
ČISTILNA PA TAKA
Mesc dni je minilo, ko smo iz vseh koncev poročali o prizadevanju občanov očistiti okolje in vodotoke. Vse seje dogajalo v okolici mesta, kot kaže pa v širšem središču mesta o tem niso razmišljali. Tako je namreč sodni, če se sprehodiš od Krhljiča. mimo opuščenih apnene, do izliva Kotredeščice v Medijo, kar menda sodi v KS Jože Marn. Poglavje zase pa je divje smetišče na tem predelu, kamor nosijo nekateri prebivalci Kosovelovega naselja večinoma razgradljive snovi, v zadnjem času pa tudi druge, ki po strmem bregu zdrsnejo v Kotredcščico. Da se stem zasipa struga in dviguje nivo potoka, pa očitno malokoga briga.
Odpadki v Kotredeščici
Vsekakor bi se s tem problemom nekdo lahko pozabaval. Ali nimamo v občini komunalnega nadzornika?
tekst in foto: MM
Tudi letos se v Kandaršah pripravlja tradicionalna kmečka ohcet. Tokrat bo to jubilejna, deseta prireditev, ki jo bodo Zasavc, Slovenske novice in Franc Vidergar izpeljali v soboto, 28. junija. Rok za prijavo je že potekel, rezultat razpisa pa je 32 parov iz vse Slovenije, trije izmed njih tudi iz Zasavja, iz vsake občine po eden.
pripravljen kulturni program, temu pa bo sledil verjetno težko pričakovan trenutek za vseh deset srečnežev. Po opravljenih poročnih obredih bo slavljence čakalo še poročno kosilo, nato pa za vse zabava z Veselimi Štajerkami.
Še glede glasovanja: zadnji rok za oddajo glasovnic je četrtek. 29. maja. kajti v petek. 30.
Irena Vajda in Stanko Žgajnar, par št.2
Irena Medvešek in Janez Rodič, par št. 3
premikač. Ravno služba je bila tista, ki ju je pred sedmimi leti resneje povezala. Prosti čas oba preživljata s štiriletnim sinom in eno in pol letno hčerkico, če ga pa še kaj ostane, se Irena posveti pletenju, kuhi in peki peciva, Stanko pa nogometu. Za kmečko ohcet sta se odločila, kar sta želela
poskusiti nekaj drugačnega, želita pa si predvsem
Pari bodo letos izbrani na osnovi glasovnic, ki jih boste za svoj par pošiljali bralci Zasavca in Slovenskih novic. Pari. ki bodo najuspešnejši pri zbiranju glasov, bodo igrali glavno vlogo na zaključni prireditvi.
Ker prireditev poteka v Zasavju, je med petimi končnimi zmagovalci eno mesto rezervirano za Zasavski par. V Zasavcu bo tako potekalo glasovanje le za zasavsko šesterico, ki vam jo danes tudi predstavljamo, ostale štiri pare pa bodo izbrali bralci Slovenskih novic.
Zmagovalni pari bodo svojo slovesno obljubo, seveda v narodnih nošah, izrekli v soboto, 28. junija v Kandaršah. Vse skupaj se bo v soboto začelo ob 10.00 uri na Izlakah v Medijskih Toplicah, kjer se bodo pari zbrali. Ob 11.00 uri bo slavnostni sprevod po Zagorju s kočijo in zapravljivčkom, kar bo spremljalo tudi približno 30 narodnih noš, po stari navadi pa bodo zaročencen na ploščadi tudi "šrangali". Ob 14.00 uri pa se bo začel program v Kandaršah: najprej sprevod do gostilne, kjer bo
maja bo ob 19.00 uri v Kandaršah že javno štetje glasov.
Zdaj pa Vam predstavimo še mlade Zasavčane, ki so se odločili za nekoliko drugačen vstop v zakonski stan:
1.	ObčinoTrbovlje predstavljata: Simona Zupan, stara 25 let in Srečko Lindič, star 35 let. Simona je po poklicu šivilja, prosti čas pa rada preživlja v naravi - peš ali s kolesom. Tudi Srečko, po poklicu rudar, se ji rad pridruži na teh izletih. Spoznala sta se v parku v Zagorju, kjer je Simona prej stanovala. Skupaj sta že skoraj pet let, za takšen način poroke pa sta se odločila predvsem zato, ker si od tega obetata zanimiv doživljaj. V prihodnosti si želita veliko sreče v skupnem življenju in veliko naraščaja, vesela pa sta, ker sta ravno v teh dneh dobila boljše in večje stanovanje.
2.	Drug zasavski par. ki zastopa Zagorje, pa sta Irena Vajda, stara 26 let in Stanko Žgajnar, star 29 let. Oba si služita kruh pri Slovenskih železnicah. Irena kot vozovni odpravnik, Stanko pa kot
zdravja, srečo in stalno zaposlitev.
3.	Svoja predstavnika pa ima tudi občina Hrastnik. To sla Irena Medvešek, stara 27 let in Janez Rodič, star 25 let. Spoznala sta se pred tremi leti na plesu na radeškem bazenu. To je bila ljubezen na prvi pogled. Irena ob delu v domu starejših občanov v Hrastniku najde čas še za vrtičkarstvo, pletenje i n ples. Janez pa je kot delavec TKI-ja tudi ponosen član njihovega prostovoljnega gasilskega društva. Za kmečko ohcet sta se odločila zato. da bi se poročila po starih običajih. Želita si, da bi bila zdrava in srečna, vesela pa sta tudi novega stanovanja.
Branka Jan
obtožite številko
st. 1 SIMONA ZUPAN IN SREČKO LINDIČ, TRBOVLJE
št. 2 IRENA VAJDA IN STANKO ŽGAJNAR, ZAGORJE OB SAVI
št. 3 IRENA MEDVEŠEK IN JANEZ RODIČ, HRASTNIK
moj naslov
Simona Zupan in Srečko Lindič, par št. I
V---—
J. li ji

rz
1;arc,
VEČER JAPONSKE K UT JURE V ZAGORJU
Hortikulturno društvo Zagorje oh Savi in Slovensko žensko društvo za mir v svetu sta priredila v Stekleni dvorani KC Delavski dom v Zagorju zanimivo srečanje, ki je privabilo ljudi s pisano paleto zanimanj, kot častna gostja je prišla tudi Štefka Kučan.
V preddverju so razstavljali člani hortikulturnega društva, ki se ukvarjajo poleg urejanja rastlin tudi s slikanjem, oblikovanjem keramike, gobelini...
Osrednji dogodek pa je bil predstavitev delčka japonske kulture, kjer so Japonke predstavile umirjeno in poduhovljeno izdelavo ikebane, ceremonijo priprave in pitja čaja. ki sega nekako v petnajsto stoletje, ko so ga na Japonsko prinesli kitajski menihi. Pri tem so povabile dva iz publike, ki sla po navodilih sodelovala pri obredu. Zanimivo za sodelujoča in za občinstvo.
Vseskozi so nas je spremljale japonske ljudske pesnit, ki sojih prepevale sodelujoče Japonke. Potrudile so se tudi. da so vso publiko v obliki delavnice naučile iz papirja zgubali žerjava, dejavnost z japonskim imenom origami.
Sledila je še pokušina japonske hrane v avli delavskega doma.
m
MOUA KOT MAVKtCA
Moda kot mavrica
Na otvoritveni slovesnosti Dnevov Slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani je sodelovala tudi Srednja šola Zagorje. S svojo mladostno kolekcijo modnih oblačil se je pridružila vsem srednjim tekstilnim in usnjarski šoli.
Še isti dan seje šola predstavila na dveh modnih revijah v ljubljanski Festivalni dvorani.
Kljub odgovornemu delu so po napornem dnevu manekenke iz
Srednje šole Zagorje, kot tudi kreatorka gospa Tatjana Alauf. ki poučuje na šoli, izjavile, da bodo na podobnih prireditvah s svojimi kreacijami sodelovale tudi v bodoče.
Ob tej priložnosti se Srednja šola Zagorje zahvaljuje vsem sponzorjem: Tosanii Domžale, Trgovini Vivi Zagorje, Lisci Sevnica, Občini Zagorje, Delozi Zagorje, Salonu M Zagorje, E Ikro ju Mozirje, Kori Radeče, Kopitarni Sevnica, Rent a car Juvan.
NN
Začeli so z asfaltiranjem
V	četrtek, 8. maja je Cestno podjetje Ljubljana pričelo z asfaltiranjem raznih delov poškodovanih cestišč, pločnikov in parkirišč. Z deli so pričeli potem, ko se je vreme ustalilo in otoplilo.
il.
KONCERT TREH ML ADIH UMETNIKOV
V	petek, 16. ma ja oh 19.30 uri ho v gledališki dvorani Delavskega doma lrhovlje koncertni večer treh mladih glasbenih umetnikov. Na
tem večeru se bodo predstavili Jože Kotar na klarinetu, Matej Grahek na flavti in Tomaž Petrač kot pianist. Predstavili se bodo z. deli Debussya. Bi zeta. Chopina. Verdija in Danzija. Prva dva nastopajoča sta trboveljska rojaka, tretji pa je iz Ljubljane. Jože Kotar je zaposlen kot prvi klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije in še v nekaterih ansamblih, na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je docent na oddelku za klarinet. Matej Grahek je absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani, nastopa s številnimi orkestri. je študent Mozarteuma v Salzburgu pri sloviti flavtistki Ireni Grafenauer, je pa tudi redni član Slovenske filharmonije. Oba, Kotar in Grahek aktivno sodelujeta z Delavsko godbo Trbovlje. Tomaž Petrač pogosto nastopa doma in po svetu kot solist in komorni glasbenik. Ima status svobodnega umetnika, deluje pa tudi kot predavatelj na ljubljanski Akademiji za glasbo. Povezovalka
programa ho Barbara Kužnik. Koncert so omogočili Lions klub. Delavski dom, Radio, RTV Kanal 10, Samps, Telekom PE Trbovlje, Montckukuli in MIK. Obeta se imeniten glasbeni večer.
IL.
LITERARNI ČETRTEK SPET 5. JUNIJA
KUD Zgaga in Kava bar 3M sta v četrtek. K. maja na pokriti terasi bara 3M pripravila prvi v nizu literarnih četrtkov, ki se bodo "dogajali" vsak prvi četrtek v mesecu. Na premierni prireditvi sla svoje pesmi predstavila Uroš Ustar in Pri mož Vidic, glasbeno pa je recitatorja podprl Evgen Malis. Uvod v samo prireditev in načrte za naprej je predstavil predsednik KUD Zgaga Roman Tišler, ki je obiskovalcem napovedal tudi goste iz tujine, najverjetneje konec leta.
Prijeten ambient je popestrila razstava fotografij Nine Šubic iz Litije, ki je s svojimi fotkami sodelovala namesto zaradi bolezni odsotnega Janka Jesenovca. Obiskovalci. začuda tudi starejši, so napolnili prireditveni prostor vse do zadnjega sedeža, nekateri mlajši pa so posedli kar po tleh. Več kol uro in pol trajajočo prireditev je Evgen Malis zaključil z glasbo iz risanke A je to!, nastopajoči Primož Vidic pa jo je z gledalcem iz publike tudi teatralno odigral, za kar sta bila oba nagrajena z navdušenim aplavzom. Naslednji mesec bo literarni četrtek junija, spodaj podpisani pa Vam obisk toplo priporočam!
Silvester
REVIJA PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV V PODKUMU
Na zadnjo nedeljo v aprilu, na žegnanjsko nedeljo (sv. Jurij je par dni preje godoval), je Kulturno društvo MePZ Podkum povabilo šest zborov, da po svoje pripomorejo k slovesnemu dogodku. Nastopili so po maši, v cerkvi Sv. Jurija.
Sodelovali so domači MePZ pod vodstvom Riharda Majcna. MoPZ "Papirničar" iz Radeč.dirigiraia je Rosana Jakšič, RPZ "Loški glas" Kisovec, zborovodja Igor Beuerman, iz Kamnika je zborovodkinja Olga Stele pripeljala Komorni zbor "Šutna", odzvali so se sosedje iz Trbovelj. MoPZ Zarja pod vodstvom Blaža Rojka in sosedje iz Polšnika. ki jih vodi Ivan Fojkar. iz Zgornjega Senika, Porabje, so prišli rojaki, ki prepevajo v MePZ Avgust Pavel z zborovodkinjo Marijo Trifus. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, nazadnje pa so združeni zbori pod taktirko Riharda Majcna in ob orgelski spremljavi Olge Stele zapeli znamenito pesem "Na bregovih Eufrata" iz opere Nabucco.
Šentjurij. kot je prastaro ime za Podkum. prebivalce, okolico in pestro zgodovino kraja in okolice je slikovito opisovala voditeljica prireditve Berta Ključevšek-Novak.
m
IBBAHliEl
SVBVVJBJO
V uredništvu pričakujemo psima bralcev, ki jih pestijo zdravstvene: težave in želijo odgovor strokovnjakov. Pisma naj bodo podpisana s polnim imenom in naslovom, na željo pa lahko objavimo le kratico ali psevdonim bralca ali bralke. Naš naslov: ZASAVC d.o.o., Cesta 20 julija 2e, 1410 Zagorje oh Savi. z oznako V H ASAN.
Vprašanje:
BOLEČE NOGE IN KRČNE ŽILE
Spoštovani dr. Grošelj
Stara sem 24 let in me pogosto bolijo noge od kolena navzdol. Bolečina je globoka, noge pa so zelo težke, utrujene. Občasno me zbada na posameznih mestih stegen. Žile so precej vidne,
Pokvarjen avtobus Integrala Kum
Dne 15. aprila sem se namenila ob 12.15 uri iz Ljubljane v Trbovlje z avtobusom.
Šofer mi je rekel: "Danes se je avtobus podražil, lahko se premislite in greste z vlakom."
Toda jaz sem namenoma šla na avtobus, ker s svojo boleznijo ne morem stopiti na vlak.
Toda glej ga zlomka. V Dolu pri Ljubljani se je avtobus pokvaril.
vendar ne izstopajo. Zanima me ali so to že znaki, da bom v poznejših letih imela krčne žile ali pa že med nosečnostjo? Nekje sem zasledila, da boleče noge povzroča tudi strah pred prihodnostjo, pomanjkanje samozavesti, zaupanja vase. Zanima me vaše mnenje, za odgovor pa se že vnaprej zahvaljujem.
Klavdija
ODGOVOR
Spoštovana Klavdija
Bolečina v nogah je v splošnem lahko znak obolenj ožilja, živčevja, sklepov ali hrbtenice. Pogosto pa je lahko, kot ste že sami omenili, občutek utrujenih oziroma bolečih nog tudi posledica raznih živčnih motenj, kot ste jih v zadnjem delu vprašanja tudi nakazali?V slovenskem ljudskem pripovedovanju je pogost izraz: "Od strahu sem imel tako trde
Razumem, da sc tudi to lahko zgodi!
Dež je padal kot bi iz škafa ulival, pa pravi šofer: "Vsi dol, pa na stop ali kakor hočete. Meni je rekel trboveljski prometnik, da moram čimprej po drug avtobus v Trbovlje."
Pa pravim jaz: "Dajte denar nazaj, kajti 750 tolarjev ni ravno malo, pa še pripeljali nas niste do tam, ko smo plačali."
Šofer denarja ni dal nazaj, pa smo šli na stop do železniške
noge, da se nisem mogel premakniti." To pomeni, da živčne motnje lahko povzročajo težave v organizmu, pogosto tudi občutek otrdelih in utrujenih nog. Takšne motnje so ponavadi prehodne in ne zahtevajo zdravljenja in tudi ne pomenijo resnih groženj. Ko odpravimo osnovni vzrok živčne napetosti, takšne motnje izginejo same.
V	začetnem delu vprašanja ste nakazali, da opažate rahle žilne spremembe na površini nog, vendar da žile ne izstopajo. To lahko pomeni dve stvari. Lahko gre samoza rahlo povečane površinske venice, ki razen estetske motnje ne povzročajo drugih težav. Takšne žilice so pogosto podedovana motnja, ki ne pomeni nič hudega. Druga možnost pa je, da so te spremembe spremljajoči znak motenj globljih ven, ki so se začele povečevati in ki bodo lahko pomenile tudi dokaj resno motnjo, če ne boste pravočasno ukrepali. V vsakem primeru predlagam, da se oglasite pri svojem zdravniku, ki bo postavil pravilno diagnozo in vam bo predlagal nadaljnje ukrepe. Lahko se oglasite tudi v naši ambulanti v Medijskih Toplicah.
V	koliko pa do zdravnika ne boste šli, vam predlagam
postaje Renke in na vlak ter nato z lokalcem naprej. Drugi dan sem poklicala na Integral Kum, da bi mi vrnili denar - zaman.
Pa mi pravi prometnik, da ni njihovo običaj, da bi vračali denar. Na moj predlog, da bi lahko poskrbeli za drug prevoz, kajti bilo je približno petnajst do dvajset potnikov, seje trboveljski prometnik le nasmehnil. Pa sem mu dejala: "Potem pustite potnike kot 'prašiča drek sredi ceste"', in veste, kaj je odgovoril: "Ja."
Ravno zaradi te besede sem se odločila, da napišem javnosti svoje mnenje. Sedaj pa poglejte:
naslednje:
-	V vprašanju ne omenjate vašega poklica. Če je možna izbira dela, vam svetujem delo, na katerem izmenično sedite, stojite in hodite. Predvsem vam ne svetujem dolgega napornega stanja ali daljše hoje (trgovec, natakar, pismonoša,...), ne svetujem pa tudi stalnega sedenja in prisiljene drže (telefonist, pisarniško delo),... Predvsem vam priporočam, da vsakih nekaj ur poskusite sprostiti noge z najmanj polurno spremembo dejavnosti. Idealni so seveda rekreativni odmori med delom, kar pa se na žalost v praksi ne izvaja.
-	V prostem času vam priporočam čimveč raznih aktivnosti (lažje delo v vrtu, sprostitvena hoja, manj teka in drugih ekstremnih fizičnih naporov, pogostov plavanje v bazenu s toplo vodo - maksimalno do 30° C,...).
Ob upoštevanju takšnih navodil bodo vaše težave v nekaj mesecih zmanjšane, in če bo tak način življenja pri vas postal pravilo, vam garantiram, da z nogami tudi v poznejših letih ne boste imeli več težav.
Lep pozdrav
dt Franc Grošelj, spec. spl. med, akupunkturolog
-	denarja ne vrnejo (ker to ni njihov običaj!),
-	ne priskrbijo drugega prevoza,
-	v opravičilo ne dobiš niti ene besede,
-	dragi so pa samo v eno smer tako, kot je povratna karta za vlak
v Ljubljano in Trbovlje.
Mislim da bodo s takšnim ravnanjem izgubili še več potnikov, saj nenazadnje niso monopolisti.
Pa tudi denarja ne pobiramo po tleh, da bi ga lahko stran metali.
M. Ž.
(naslov je v uredništvu)
Pisma bralcev
Zasavc objavljtsodmeve na prispevke v časopisu inpHtžnja bralcev o življenju in dogajaitjvcv Zasavju. Nepodpisannapišem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaraju^Jvojjtora omejenajHriRajveč 30 tipkanih vrstic. Uredništvo apridfužuje pravicskskrgjšttfi tekst aS^Ki^javiti daljšega, če oamjrdams skrajšanjem prevecokrnil zanimivo vsebTtre>^_
Dvestoletnica Steklarne Hrastnik in še nekaj let večje doba, ko poleg kvantitete izdelkov, prednjači njih kvalitetna izdelava in oblikovanje. In menda so s profesionalnostjo doslej dosegli, da se lahko kosajo celo z izdelki italijanskih ali francoskih steklarn. Pred kratkim pa so ponudili tudi novost in sicer industrijsko prodajalno, kjer po najugodnejših cenah prodajajo svoje izdelke in izdelke pogrnjene mize renomiranih evropskih proizvajalcev.
v Sloveniji. Med gosti, ki so si z zanimanjem ogledovali jedilne pribore in servise, kovinske pladnje, vaze, dekorativno keramiko, jensko posodo in preostalo, je bil tudi hrastniški župan Leopold Grošelj, kije dejal: "Če je 9. maj poseben dan za Steklarno, je tudi za občino Hrastnik." V nadaljevanju pa jim je zaželel srečo pri lastninjenju in poudaril, da je kapital tisti, ki bo urejal odnose in nadaljnji razvoj. Povedal je še, da bo za prijetnejši Hrastnik poskrbela tudi občina, med drugim tudi z dokončanjem drugega bencinskega servisa. Menda gre občina Hrastnik v korak s firmami in družbami, ki zagotavljajo boljše rezultate.
U-dl.t'!,
I • 'X**	w -	-
I je tl if .S filfiftfii	
	
	
	
	1 ivf' _
Maksimalno pomembni
V	petek, 9. maja so se v hrastniški Steklarni nadejali znamenitih obeležij. Sprva so v jutranjih urah slavili v novi, urejeni in prostorni, trgovini v Podkraju, s katero bodo privabili širši krog kupcev, saj je steklo nepogrešljivo tako za gostince kot preostale dejavnosti, zelo primerno pa tudi za razna obdarovanja. Trgovina bo med delavniki odprta od 8. do 18. ure. ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
V	preostanku dneva pa so imeli prvo skupščino delniške družbe Steklarne Hrastnik, kjer so imenovali prvi nadzorni svet, ki bo imenoval novo upravo in tako ob novi lastninski strukturi ciljajo še na boljše rezultate. Upajo seveda, da bo čas njihov zaveznik. Pomemben dan za Steklarno Hrastnik so sklenili z uradnim aktiviranjem obnovljene steklarske peči s pripadajočimi linijami, katere investicijska vrednost je presegla 6 mio DEM in katere proizvodnja je v glavnini prodana na zaho-dnoevropske trge.
Saj brez ambicij podjetja tudi ni dobre podjetniške strategije, ki
odtehta dobršen del njihovega uveljavljanja na tržišču.
Korak za prijetnejši Hrastnik
\ma trgovina v Podkraju, kjer je tudi skladišče Steklarne Hrastnik, bo po besedah direktorja, Stojana Binderja služila svojemu osnovnemu namenu in izboljšanju podobe Hrastnika. "Gre predvsem za prodajo gostinskega stekla," je dejal, "za program pogrnjene mize, delno bomo ponujali tudi program embalažnega stekla." To bo tudi pomemben korak v smeri nove celostne podobe pred-stavljanja Steklarne Hrastnik d.d.
Dolgoročne perspektive
Steklarna Hrastnik d.d., katere glavni programi so gostinsko, embalažno in razsvetljavno steklo, bo ponudbo v trgovini dopolnjevala s steklom njihovih poslovnih partnerjev. Sicer se lahko pohvalijo s kar 90-odstotnim izvozom, večinoma v zahodnoevropske države. Z imenovanjem novih organov podjetja pa bodo drugačna tudi pričakovanja in zahteve vodstva. Vsekakor pa menijo, da bo treba podjetje usmerjati v zago-tavljanju dolgoročne stabilnosti in razvoja. "S poslovanjem ne moreš biti nikdar zadovoljen," je dodal Stojan Binder, "kajti pogoji za delo so slabi, inflacija je visoka, cena dela pa raste. Zato bomo v prihodnje v Steklarni stremeli po racionalizaciji, izbolj-šavah, inovacijski dejavnosti, povečevanju produktivnosti in zmanjševanju zaposlenih."	Tudi
rekonstruirana peč in obnovljene linije so korak k povečanju kapacitet in bogatemu proizvo-dnemu programu, kar bo pripomoglo k še boljšemu uveljavljanju na evropskem trgu.
Petra Radovič Foto: Branko Klančar
1 STOTIM! TZTOBT.KT
mlM FOT
Začetki IGM-a segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko je bilo podjetje v privatni lasti. Po vojni in do osamosvojitve Slovenije oz. do lastninjenja (notranji odkup) so bili kot tudi večina drugih podjetij v družbeni lasti. Za predosamosvojitveni čas je značilno, da so imeli v 70 letih najboljše rezultate, 80. leta pa je bilo gradbeništvo v krizi, proti kateri v tudi IGM-u niso bili imuni. Za prva poosamosvojitvena leta direktor IGM-a Jani Kerin pravi, da ne ve kako so sploh "preživeli", kajti prvo leto so delali kar tri četrtine manj kot prej, v razpadli Jugoslaviji. Glavni vzrok nižje proizvodnje je bil predvsem zmanjšan trg. Kljub težki situaciji niso odpuščali delavcev in tudi plače so bile redne. So se pa takrat pametno odločili, da so vlagali v razvoj novih izdelkov, sicer bi bila današnja situacija povsem drugačna. Ti novi izdelki so že v letu 95 predstavljali 5% vse realizacije, v letu 96 seje delež teh izdelkov povišal na 15%, trend povišanja pa se nadaljuje tudi to leto. Tako pri osnovnem programu beležijo 13% večjo prodajo v količini, pri novih programih pa 64% . Vsi pokazatelji kažejo, da bodo že tretje leto zapored poslovali z dobičkom. Letos seje pojavila tudi potreba po dodatnih zaposlitvah, kar so že realizirali. Trenutno je zaposlenih 113 delavcev in zelo verjetno je, da se bo število še povečalo.
V IGM-u želijo, da bi se njihovi novi izdelki dobili v vseh trgovinah z gradbenim materialom. Ena od možnosti je, te izdelke dobiti v njihovi industrijski prodajalni, kjer so cene nižje kot v drugih trgovinah.
Trudijo se proizvajati bio izdelke oz. naravne izdelke na bazi naravnih kamnov brez strupenih dodatkov, ki bi lahko škodili zdravju in okolju.
PREDSTAVITEV NOVIH IZDELKOV
IGM JERANOVA je pakirana v PE vreče po 33 1/3 kg in je industrijsko pripravljena malta na osnovi apna, belega cementa in mineralnih polnil. Namenjena je za izdelavo klasičnih debeloslojskih ometov. Osnovna barva je bela, vendar lahko s suhimi oksidnimi barvami dosežemo poljubne nianse.
33 Ib lig
JERANOVA
FINA IN GROBA APNENA MALTA
Oba izdelka sta pakirana v PE vreče po 33 1/3 kg. Z vsebino vreče fine malte lahko nanesemo 4 - 6 m2 finega ometa, z vsebino vreče grobe malte pa 1 - 2 m2 grobega ometa.
groba apnena
MALTA
Fina apnena malta se uporablja za izdelavo gladkih, ravnih ali specialnih površin zidov. Povečuje toplotno izolacijske karakteristike zidov in jim daje lepši izgled. Groba apnena
malta se uporablja za izdelavo grobih ometov, lahko pa se uporablja tudi za zidavo.
IGM FASADNA MALTA Je prav tako v PE vrečah po 33 1/3 kg in je industrijsko pripravljena malta za izdelavo tankoslojnih ometov, ki so namenjeni zaščiti in dekoriranju fasadnih in drugih zidnih površin pri novogradnjah ali prenovah.

IGM I FASADNA MALTA
Tudi la izdelek lahko nanašamo ročno ali strojno, belo barvo, ki je osnovna, pa lahko niansiramo. Ena vreča zadostuje za 10 m2 površine.
EKOBELA APNENA FASADNA BARVA
Namenjena je predvsem za barvanje in de-koriranje novih in starih zunanjih površin, ki imajo za osnovo naravne materiale. To so različni stanovanjski objekti, kot so cerkve, gradovi, samostani. Delo z njo je enostavno in učinkovito. Ima dobro sprijemnost na suho in vlažno podlago, dobro pokrivnost in odlično paropropustnost. Prebarvane površine dobijo rahel lesk in popolnoma nov videz. Ne vsebuje organskih pigmentov in konzervan-
sov. EKOBELA je bele barve, lahko pa jo obarvamo. Pakirana je v PE vedrih po 14 in 23 kg.
EKOBELA APNENA NOTRANJA BARVA
Izdelana je iz kvalitetnih anorganskih polnil, sintetičnih veziv in ne vsebuje toksičnih snovi, zato je okolju prijazna. Odlikuje jo odlična paropropustnost. Primerna je za barvanje surovih ometov, ni pa priporočljiva za betonske in mavčne podlage. Najbolje se obnese pri zaščiti zelo obremenjenih sten in stropov v kuhinjah in kopalnicah, saj zavira razvoj plesni in mikrobov, potem za barvanje kleti in notranjih površin v objektih pod spomeniškim varstvom. Pakirana je v 14 in 23 kg vedra.
KALCINAL-naravno anorgansko gnojilo
KALCINAL je apnena mešanica namenjena za nevtralizacijo kislih tal in izboljšanju strukture tal. Primeren je za njive, travnike in ostale rodovitne površine s kislo osnovo. Kalcinal odpremljajo na paletah v Clupack vrečah z vmesno PE folijo po 18 in 50 kg ali dobavijo v rinfuzi.
Pripravil Igor Goste
1
ANKETA
■SBjgTTl Barbara Golež, dijakinja z Marnega:
"Francoska pevka balad. Celine Dion. mi je zelo ■ všeč, sploh njeno H petje. Slavni ljudje so zame tisti, ki so v
središču pozornosti. Pri Celine Dion pa občudujem njen karakter, saj je, kljub slavi, povsem preprosta. Nekateri slavni ljudje namreč gledajo na preostale okoli sebe kot na odpadke. Mislim, da so tudi slavni ljudje lahko preprosti, prijateljski. Vendar ne bi bila rada slavna, saj je slava neke vrste občudovanje in ogovarjanje."
Urša Gornik, učenka iz Hrastnika: "Med slovenskimi pevci se mi zdi občudovanja vreden Adi Smolar. |
Mislim, daje zanimivo biti slaven. Lahko so
slavni športniki, pevci, igralci, tudi manekenke in tisti, ki delajo na televiziji.
Nekateri slavni ljudje so mi všeč. Od slavnih igralcev recimo M el Gibson, Jim Carrey."
TO
I
Maruša Žagar, dijakinja iz Trbovelj: "Mislim, da je povsem v redu biti slaven. Sploh če te občudujejo, čeprav je slava lahko v pozitivnem ali negativnem smislu. Vsekakor je dobro, če si občudovan, oboževan. Zame so slavni politiki, športniki, pevci in igralci. Veliko ljudi želi postati slavnih. Včasih so slavni postali šele po smrti, a je veliko bolje, da si že prej slaven."
Janez Dolinšek, mehanik iz Zagorja:
"Smatram, da slava pomeni uspeh. Kakšni slikarji, kiparji so že slavni. Tudi danes je slava zelo pomembna. Za nekatere sicer pomeni denar, za druge življenje. Verjetno so tudi določene finančne koristi povezane s slavo. Predvsem pa mislim, da slava ni občudovanje. In po mojem mnenju se slaven človek ne počuti boljšega, temveč bolj ogroženega. Vsekakor pa si nisem nikdar želel postati slaven."
Toni Brodar, brezposeln s Save pri Litiji: "Tudi pošten berač je lahko slaven. Kajti dokler se o komerkoli govori in sploh ne preneha govoriti, je slaven.
Stvar posameznika pa je, za katere slavne ljudi se zanima, ali je to kdo izmed politikov ali je recimo pevec Michael Jackson ali pa nemara športnik Leon Štukelj. Slava je lahko občudovanje, lahko pa tudi klevetanje."
Janez Hauptman, upokojenec iz Litije: "Dunajski koncert je sigurno ena najlepših stvari in njihov dirigent Karajan je bil vedno občudovan. Za slavo je potrebno
občudovanje in znanje. Ni nujno, da so slavni ljudje tisti, o katerih se veliko govori. ' Primer je Nikola Tesla, ki ga v elektroniki nihče ne prekaša, a ni bil slaven za časa življenja. Sigurno pa je bil Bojan Adamič eden slavnih po vsem svetu. Osebno si nisem želel postati slaven, saj je slava včasih zelo hitra in kratka ter po eni strani pomeni vzpon, po drugi pa tudi polom."
Komur sije sonce, ne vidi zvezd, a "zvezdništva" ne spregleda, če je še tako sleparsko. In čeravno se uspeh mnogim zdi dokaj relativna stvar in še vedno velja, da preostale ljudi rajši grajamo kot hvalimo, pa malikovalstvo nakazuje, da dobre lastnosti pri drugih vendarle požanjejo slavo in občudovanje. S tem se sicer ne spoštuje konkretno človek, ampak izumetničena, abstraktna predstava, ki kroži o nekom in s čimer seje možno tudi poistovetiti.
Slava pa je lahko zabava, ki naščuva k posluhu. Ali poklapa-nost, ki nakazuje na nove opazke. Ter zlonamernost, s katero^se lahko maščujemo in sprožimo val obrekovanja. Nemara tudi tarnanja, češ kaj so takšni, zaradi česa in po čemu so takšne slavne face.
Slehernik stremi po pomembnosti, čeprav pravijo, da marsikomu ugaja slava le zaradi drugih. Za nekatere torej povsem stvar rutine oziroma ustaljena šablona, s katero se izkažejo, pokažejo, dokažejo, da se nanovo priljubijo ali pa sploh ne zahtevajo, da jih publika vzljubi, marveč enostavno furajo svoje. Mozartu so sicer rekli, da je ljubljenec bogov, Greto Garbo so smatrali za karizmatično osebnost, za Elvisa Presleya so dejali, da je v svoji slavi neponovljiv... In četudi s slavo povezujejo neiskrene odnose, pa vendarle večini slava kar dobro de.
Tekst in foto: Petro Radovič
Kdor malo govori, dobrega naredi, so rekli včasih. Oziroma: "Tistemu, ki vidi, ni treba tudi poslušati." V situaciji, ko bi govorili o maju, bi s tem nakazovali na zaljubljence. Če pa je v tej zvezi nemi film, gre gotovo za umetnost, ki je zdajšnji v zavidljivejšem položaju. A recimo: Marlene Dietrich je bila v tovrstnih filmih uspešna. Nemara prepričljivejša v svojem "govornem" prvencu Tragedija ljubezni, ampak tudi zapeljivke je navadno odigrala tako, da je publiko navdušila. Z dušno hrano, čeravno je ta odsevala režiserjevo brezbrižnost do problema, je občinstvo prevzela.
In razkošje komforta je prav v lahkovernosti, ki kljub brskanju po samem sebi, nudi veličastje doživljanja. V takšni domeni so tako poslovni, ljubezenski, družinski, zakonski ali prijateljski odnosi. Nekateri teh večkrat sprožijo polemike in pogosto nezadovoljstvo se izraža ravno v dojemljivosti za novo, moderno. Sinastrija sicer težavo odreši z izdelovanjem vzporednih horoskopov, kjer konstelacije oziroma stanja zvezd natanko opredeljujejo in razrešijo morebitna nerazumevanja. Še več, na ta način lahko medsebojne slike celo izboljšajo.
Glede na to, da obstajajo samo ljudje in odnosi med ljudmi, ponašajo z različnimi situacijami. Z malce filmičnosti, pa ne tiste izfihna Hudič je ženska, kjer je Marlene Dietrich povzročila rivalstvo nekih možakarjev, se tudi človeški kontakti dogajajo v stilu: Temno je svetlejše. Pri tem ne gre za zunanjo označbo položaja, čeravno se v tovrstnih stikih išče nek barbarizem oziroma zaničljiv	pri z v o k
situacije. Le-ta gre ponavadi vštric z vsem modernim, četudi je to (spet) moderna klasika.
Nenavadnost, ki vseskozi določa principe novitet, se dostikrat ozira v stilnost, veljavno za primero kakšnega položaja. Čeravno romantiziranje položajev vseskozi osrečuje vsakršna nahajanja. Kot priložnost, ki ožari pričujočnost različnih področij. Odličnost konstelacij se nemara kaže v obilnosti dialoga, ki razdrobljen šušmari po impresijah in ekspresijah poznanstev. Krasil ni odtenki medsebojnih razpoloženj pa spravljajo v zagato, zavoljo navidezne lahkotnosti. In poslušljivost, s katero igralec pravzaprav pritegne k položaju filmičnosti, osvetli naklonjenost medsebojnih povezav, pripadnosti. Bodisi če privlači ali odbija, zavezuje ali odvezuje s fizičnimi in duhovnimi konstelacijami, ki burijo vznesenost nad doglednim upanjem pojavljanja.
So torej trenutki, ko so pomembnejše družbene konstelacije, in so taki, ki jih zanimajo socialne konstelacije. V glorijo odeta, je tudi Marlene Dietrich veljala za seksepilno, vamp igralko. In skušala ekstravaganco ohraniti j ko ji konstelacije niso bile po volji.
limne riohmjn imena
Verjetno ni človeka, ki si ne bi želel, Ja ga drugi spoštujejo in so mu naklonjeni. Skratka, vsak je rad na dobrem glasu, saj v nasprotnem pmm ru ne preživijo samo psihičnih pritiskov, ampak ga ljudje onemogočajo tudi, denimo, poklicno. Vsekakor trpijo še bližnji, veliko prijateljstev se razdre. Zato vsak pazi. da ne pride na slab glas, čeprav včasih to prizadevanje ne obrodi sadov. Vedno namreč obstaja možnost opravljanja in obrekovanju, kar doda olja na ogenj obsojanju ljudi, vse pa lahko privede do odvzema dobrega imena po nedolžnem. Slednje je najhujše, zato bi si bilo treba prizadevati za krotiiev ostrine jezika. Človek bi se moral sam pri sebi vprašati, kako bi se on počutil v koži nekoga po krivem očrnjenega, šele nato presojati dejanja drugih.
Med najbolj izpostavljenimi za izgubo dobrega imena so znane oziroma slavne osebnosti, kol so recimo politiki, športniki in zabavljači. Njihovo slavo vzdržujejo množični mediji, a ne le vzdržujejo, lahko jo z. blatenjem tudi ukinejo. Spomnimo se kriznega obdobja našega smučarskega skakalca Primoža Peterke, ko je krožilo mnogo govoric o vzrokih z.a slabo skakanje. Malokdo se je oh tem zavedal, da s tem samo škodi športniku, ker v javnosti razširjene govorice izvajajo dodaten pritisk, še zlasti, če so neresnične. Takoj so bili pozabljeni njegovi izjemni uspehi. Ustvarjeno je bilo ozračje, kot da si Peterka ne sme privoščiti nobenega spodrsljaja, čeprav se je motiti človeško. S tem so kritizerji zanikali sicer samoumevno resnico, da je delanje napak pogoj z.a njihovo odpravljanje. Še dobro, da je Peterka dovolj močna osebnost, drugače bi kaj lahko podlegel pritisku.
Morila se je pametno vprašati, zakaj veliko ljudi spleta marnje, ki s svojo dvomljivo vsebino, dopolnjeno s prikrito sovražnostjo, v določenih okoliščinah vodijo celo do umazanju imena nekoga, pa naj bo slaven ali ne. Prizadeto je njegovo dostojanstvo, poruši se njegov pozitivni lik v skupnosti, vendar škode ne utrpi le zaz.numovanec, ampak posredno tudi sama skupnost, ki je na ta način oslabljena z.a delež, izobčenca. Glavni problem govoric je v njihovi nepreverjenosti. hkrati pa dejstvu, tla jim mnogi nasedajo. Prav slednje najbolj pripomore k njihovi širitvi. Svoj lonček pristavijo še zasebne zamere in razni predsodki, nenazadnje se najdejo tudi nevoščljivci, ki drugim zavidajo uspešnost, namesto da bi svojo energijo uporabljali za čiščenje pred lastnim pragom. Tako je mera polna, kar pripravi poligon za jemanje dobrega imena. Vendar na tem mestu nimam v mislih le govoric v ožjih skupnostih, ampak bi predvsem rad izpostavil govorice, ki prodirajo v medije. Konkretno merim na odgovornost novinarjev, da preverjajo informacije. Prevečkrat se namreč pojavljajo prispevki, zlasti v tisku, oprli na govorice, ki lahko bralce napeljejo na prepričanje o njihovi resničnosti, kar lahko nekoga očrni. Dobro ime izgubi tudi obdolženec z.a kriminalno dejanje, če je v medijih identificiran kot krivec. Čeprav bi bil kasneje spoznan za nedolžnega, škode ne bi bilo več mogoče popraviti. Omiliti že, dokončno izbrisati madeža pa nikoli.
Vse zgoraj omenjeno opozarja na ranljivost človeške osebnosti, z.ato je dobro ime breme, saj z.a njegovo ohranjanje ni dovolj samo lasten trud. ampak je prav tako pomembna naklonjenost drugih. Ob ugled in dobro ime je lahko v določenih okoliščinah vsak izmed nas. Tega se moramo zavedati ter nepreverjene govorice obdržati, zase.
"T^ JW nogi so ga vzljubili v šoli, kjer jim je med poukom zaigral na vijolino ali I % / H jim znanje podajal v obliki šale. Drugi ga poznajo skozi njegove pesmi. A. ▼ JL Plodovit zagorski pesnik, Franci Lakovič, je nedavno izdal že šesto zbirko oziroma četrto samostojno, ki nosi naslov Temna svetloba. V kratkem naj bi jo predstavil ljubiteljem poezije v Zasavju in Ljubljani.Tam namreč prebiva mecen, Janez Krajnc, ki je avtorju zbirko natisnil na lastne stroške. "Takih ljudi danes na Slovenskem ni več," pravi Franci Lakovič. "Menim, da Krajnca, ki jeTrboveljčan, živi pa v Ljubljani oziroma Kolovratu premalo poznamo in premalo cenimo njegovo delo za umetnost in kulturo.'' Naslovnica zbirke je opremljena s fotpgrafijo prebujajočega se jutra, avtorice Antonije Krajnc. Zbirka pa je razdeljena na tri cikluse, za katere avtor pravi, da se medsebojno zelo prepletajo. Govorijo o preteklosti in sedanjosti, manj pa o prihodnosti.
Kaj je tisto, kar vas 'podžiga', vam daje navdih ne le v pesmih, ampak nasploh v življenju?
Vsak človek s pesniki vred nekaj išče. In, če nekaj iščeš, veš, kaj iščeš, oziroma živiš v prepričanju, da boš tisto našel. Za cilj lahko uporabiš prispodobe, kot so ogenj, školjka, svetloba...
Katere stvari vas najbolj navdihujejo?
Če slišim neko lepo glasbo, klasično oziroma tudi kakšno drugo zvrst, me lahko navdahne. Ali pa kakšna lepa slika.
Prebirate dosti drugih pesnikov?
Prebiram, kolikor pač utegnem.
Raje prebirate poezijo ali prozo?
Vas bom razočaral, če bom rekel, da raje berem prozo! ? Kot pesnik seveda prebiram tudi poezijo, vendar pri branju kmalu ugotoviš, da niso vse pesmi vredne branja. So dobre, take, ki te res navdušijo, in so - po lastni presoji - slabe. Rekel bom, daje napisane več dobre proze, kot dobre poezije. Je pa tudi med tema zvrstema meja zabrisana, zlasti pri modemi poeziji. Pri poeziji se skriješ za prispodobe.
Z zanimanjem prebirate moderno prozo, kjer se avtorji pogosto - kot pri poeziji -skrijejo za prispodobe
Da, ker je taka proza podobna poeziji in bralcu dopušča, da si vsak simbol razlaga po svoje, kar je konec koncev tudi bistvo umetnosti. Je pa nekaj, kar velja za prozo in poezijo - ti simboli, to, kar je skrito, naj bo tako skrito, da se le da razvozlati.
Strašansko me moti, pri vsaki zvrsti umetnosti, da avtor uporablja nerazrešljive simbole. Če nekaj več poznavalcev določene zvrsti umetnosti ne more ugotoviti, kaj delo pomeni, potem je nekaj narobe z avtorjem, ne z ocenjevalci.
Po ciklusu 'Iščem ogenj' sledi cikel 'Lebdenje'?
Ko ogenj najdeš, nekje lebdiš. Se pravi, v tisto nisi prepričan, dozdeva se ti, daje tako, ampak vse stvari v tem svetu so zelo relativne. Tudi tisto, kar si mislil, napisal oziroma so napisali drugi. Zato v bistvu vedno lebdimo, tudi v vsakdanjem življenju. Pravimo, da živimo nekje v oblakih. Čeprav je v oblakih dobro živeti.
Se pravi, da se vam ni težko spustiti iz vajeti. Niste obremenjeni z odraslostjo, pretirano odgovornostjo? Se znate predati navdihu tudi v vsakdanjem življenju?
Navdahne me lahko lep sončen dan, kot otroka. Odrasli smo pravzaprav otroci, le v drugačni obliki, obloženi z več leti.
Se predajate toku življenja, ne da bi se obremenjevali s tegobami vsakdanjika?
Točno. Ker na življenje se ne da vedno vplivati. Časi so taki, da ljudem niso prav všeč. Toda razmere nas silijo, da živimo, kot pač živimo. Vendarle imamo vsi ljudje upanje.
Se vam zdi, daje trpljenje potrebno?
No, včasih - sploh v prejšnjih stoletjih - so rekli, da pesnik mora trpeti, da se pesem rodi. Jaz pravim, da to ni nujno. Odvisno od človeka. Nekateri ljudje morajo zares trpeti, da ustvarjajo,
so pa nekateri, ki jim tega ni treba. Odvisno od tega - da povem za šalo - v katerem znamenju si rojen, (smeh)
In v katerem znamenju ste rojeni vi?
V znamenju vodnarja.
Kako sicer gledate na življenje?
Mislim, da vsak človek lahko doseže svoj cilj, če pri tem vztraja. Do ciljaje vse polno preprek -na kateremkoli področju, ki jih je treba preskočiti. Na osvojitev cilja pa vplivajo tudi okoliščine, zlasti na umetniškem področju. Človek, ki živi na podeželju, je za marsikaj prikrajšan, ker je krog ljudi, ki se naprimer ukvatjajo z umetnostjo manjši in je potemtakem tudi manj možnosti, da bi pomagali dmg drugemu.
Ste občutljivi na mnenja drugih? Si dovolite biti, kar ste?
Za mnenja drugih nisem vedno neobčutljiv. Marsikakšna graja, zlasti, če je zlonamerna, me vrže s tira. Pozneje se seveda 'poberem', ker verjamem v svojo poezijo.
Ste resnični človek?
Mislim, da preveč. Mislim, da bi bilo včasih bolje, da bi kakšno stvar skril, kot to počno mnogi. Ampak jaz tega ne znam. Mislim, da živimo v času, polnem oportunizma in hinavščine, kakršnega zlepa ne pomnimo.
Ini, 3?t?,iTi
Kako poteka vaš vsakdanjik?
Ko gre človek v pokoj, se spremeni bioritem. Kerti ni treba v službo, dlje spiš. Če dlje spiš, sončni vzhod zamudiš. Potem se pa vse nekako zavleče, ker misliš, da imaš veliko časa. Napaka upokojencev je, da čas razmetavajo. Zato vsak upokojenec pravi, da nima časa.
Večkrat, ko sem vas poklicala, ste rekli, da ste v vrtu. Enkrat ste obrezovali drevje. Kakšen je vaš odnos do narave?
Ženske imajo lepši in boljši odnos do narave, kot moški. Če vzamem mojo ženo, ki ima čudovit odnos do rožic, drevja, trave... Če bi gledali iz tega zornega kota, bi morala biti pesnica ona, ne jaz. V preteklih letih sem naravo premalo opažal. Pesmi sem pisal bolj 'iz sebe'. Ko sem pričel pisati otroške pesmi, je bilo v njih tudi več narave. Sončni vzhod in sončni zahod sta me vedno navdihovala. Moj najljubši cvetje mak. Tudi cvetoča češnja me navdihne.
Vam podcedi sline?
(smeh) Moram povedati, da zelo rad jem. Tudi sladke stvari. Sicer pa, kar se hrane tiče, sploh nisem izbirčen. Navdušujem se nad tortami.
Ste kdaj stopili tudi pred štedilnik?
Za kuhanje pa nimam talenta. Čeprav se kdaj tudi lotim kuhe.
Za umetniške duše, ki so ponavadi bolj občutljive, pravijo, da se v 'svetu odraslih' ne znajdejo najbolje.
Mislim, da to popolnoma drži. Kdor živi v oblakih, ne živi na trdnih tleh. In če ne živi na trdnih tleh, potem je pri nekaterih stvareh malce neroden.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste stopili v banko, pa niste bili povsem prepričani, pri katerem okencu morate opraviti določeno stvar?
To niti ne, ampak te stvari ureja moja žena. (smeh)
Po vsem tem je lahko razumeti, da pesniki niso podjetniki in potrebujejo kakšnega mecena, da jih vodi in jim pomaga.
Od literature se živeti ne da. So pa primeri med pesniki, ki živijo v Ljubljani in so bogati. Ampak to so tisti pesniki, ki so redno zaposleni pri kakšni založbi. Nekateri s knjigami dobro zaslužijo, na splošno pa ne. Odvisno od knjige. Svetinova Ukana naprimer seje dobro prodajala,
odvisno od zvrsti, pesniške zbirke ne spadajo med knjige, ki bi se dobro prodajale.
Kolikokrat na leto, mesec si vi privoščite novo knjigo?
Doma imava z ženo zelo obsežno knjižnico. Zadnjih nekaj let pa sva knjige nehala kupovali, ker so za upokojenski žep predrage.
Je 'Temna svetloba' bolj temna ali bolj svetla?
Poudarek je lahko na prvi ali drugi besedi. Denimo, da je kljub temačnosti pesmi poudarek na drugi besedi.
Hvala, elan ti za svetlobo moč sem zase v njej jemal,
Z njo prekrival sem bojazen in s pogumom jo obdal.
Hvala, dan, čeprav umiraš, ko še nisi zablestel, vsak trenutek tvoj bo v meni jutri znova oživel.
Ciklus 'Temna svetloba' je zaznamovan s smrtjo, krvjo...
Nek moj znanec, kije tudi pesnik, mi je rekel, da so moje pesmi grozljive. To sem vzel kot kompliment. Pesem mora v človeku vzbuditi neko čustvo.
Sicer pa, če gledamo televizijo, beremo časopise, saj je povsod sama smrt. Samomori, mamila, vojne. Smrt je povsod, kamor pogledamo. Ob vsem tem ni čudno, da se človeku zapiše smrt tudi v pesmih. Je pa tako, da če ti pišeš o temi. nehote zahrepeniš po svetlobi. In če si nekoč v temi bil, veš kakšna je svetloba in jo bolj ceniš. Po vojni so ljudje srečni že zato, ker je mir. Če je dlje časa mir, utopiš. Človek, ki je preveč srečen, sploh ne ve, daje srečen.
Se bojite smrti?
Ne več. Človek pride v določeno obdobje, ko večkrat pomisli na smrt. Potem se morda te misli navadi, in ti smrt ni več tuja. Zaveš se, daje smrt sestavni del rojstva.
In po smrti?
Po smrti je večni nič. Življenje je eno samo in se na žalost ne nadaljuje.
Vse to ste želeli povedati s svojimi pesmimi?
Človek naj bi se zavedal, da je minljivo bitje, in ker je minljivo bitje, naj bi živel bolj naravno. Če bo živel bolj naravno, bo živel bolj srečno. Ne bo se ubadal z materialnimi stvarmi, ki so ravno tako minljivo. Živimo iz dneva v dan. Vemo, kaj je danes, vemo, kaj je bilo, ne vemo pa, kaj bo jutri. Zakaj bi za tisti večni nič nekaj hranili.
Ne štejem las, ki mi sivijo, ne gub, ki brazdajo obraz, spomine le, ki že bledijo, obujam za prihodnji čas!
Koliko vam pomenijo spomini?
Kar je bilo je bilo. V sak spomin bledi, če ga ne zapišeš. Zapišeš pa ga lahko v obliki pesmi, proze. Če ga zapišeš, ga na nek način ohraniš.
Se vam zdi pomembno ohranjati spomine?
Nekatere spomine je potrebno ohraniti. Tukaj bi omenil čas NOB, na katerega ljudje pozabljamo. Danes mi je kar hudo, ker na radiu ne slišim več nobene partizanske pesmi.
Kaj pa spomini, ki so samo vaši?
Človek se iz preteklosti kaj nauči ali pa ne.
Bi v svojem življenju kaj spremenili, če bi lahko?
Zdaj, ko sem prehodil določeno literarno pot, sem ugotovil, da obstajajo tudi bljižnice. Te bljižnice pa so včasih take, daje bolje, če jih ne uporabiš. Potrkati moraš na veliko vrat.
Potrkate na vrata večkrat ali samo enkrat?
Potrkam samo enkrat, če se vrata ne odpro. ne potrkam niti enkrat več.
Tatjana Polanc Foto: Petra Radovič
mia w zacbdmo
24. maja 1997 s pričetkom ob 18h.
ZABAVAL VAS BO ALBERTO GREGORIČ S SVOJIM ANSAMBLOM
ZA NAJMLAJŠE 2000 REPIC SLADOLEDA BREZPLAČNO W ZA MALO MANJ MLADE 500 FRAKELJNOV (polnih^
Ob 19h proglasitev naj prodajalke/ca po izboru bralcev časopisa Zasavc. Prireditev po vodil Gorazd Mavretič.
Generalni pokrovitelj: OBČINA ZAGORJE OB SAVI
Sponzorji: KZ IZLAKE, PROCVEI HRASTNIK, ENGROTUŠ CEUE, TA PELIKAN IZLAKE, MARKET KUM ZAGORJE
-ur/jcuji' poslane pesnih, če se znaš veselili preprostih vsakdanjih šivan
V mesecu aprilu so praznoval: naslednji naš: člani: Dro/elnik Darja. Pajdu Joža. I leda Vrlovšuk.
I	lemeček Lllojz. Illales Leon. lilija Pavlin.
II lunja rita Simšič-Volčič, Jereb Kristina. flnzuljc
II	lojen, Ritčinan lllojz. Pokal Slane. Vem Razpotnik. I lolimal Silva. Lukač Silva. Lukač
lllarija, Herman Daniva. Rozina Tinkam. Karla lllarlin-(:ič. Olga Pavlovič. Smrkolj lllaks. Janez Hren, Jože noršlnar. Urh Zora. Paš Stanka. Vida Ržišnik. Tulenka I Iribar. ( velka Laurin, lani Hribar, /dni Ponšek.
Vsem iskreno čestitamo
Laurin Lidiji ni Roler Janezu, ki sla 10. maja stopila o a skupno zivljeusko pot
Ljubezen nuj Vmna bo ključ vsega, ljubila torej drug drugega, saj POLTI IOSTbrez ljubezni le napravi hladnega,
I IRIIVIC I /OSTbrez ljubezni le napravi Lrdcgn.
PRI//UHOSTbrez ljubezni te napravi neiskrenega. ODGOVORI lOSTbrez ljubezni le napravi brezobzirnega, lllO PROST brez ljubezni te napravi trdosrčnega. URL/LI lOSTbrez ljubezni Le napravi malenkostnega. POSTU lOSTbrez ljubezni te napravi le napravi domišljavega. VL RII brez ljubezni Le napravi prenapetega.
JVL/il l/i brez ljubezni je nesmiselno.
živl/u i/c vL/imrzi 11 /c srclii ii i \zscpc.
Ana. Peter in ostali

n®| ps^nalaUga,
Hasani®,
Predstavljamo vam zadnji dve prodajalki v naši akciji . Kupončke s katerimi glasujete bomo zbirali še do sobote, 24. maja in sicer do 1 2. ure. Zvečer pa sledi slavnostna razglasitev zmagovalke/ca.
Eva Avbelj,
Trgovina Eva, Kisovec
Slavi Lamovšek,
trgovina Nika, Dol pri Hrastniku
Z	X
Trenutna lestvica prvih pet akcije "Naj prodajalka, naj prodajalec"
1.	Marinka Rajner, Deteljica-loterij a, Zag.	308
2.	Marjan Ocepek, Jurmes Zagorje	233
3.	Tadej Paš	216
4.	Mojca Gračner, semenarna Marani, Zagorje	197
5.	Karmen Brezovšek, trgovina Erika, Zagorje	129
V_______________________________________._______________________:___________J
KUPON - naj prodajalka in prodajalec Zasavja
H glasovanju ste vabljeni bralci in bralke štirinajstdnevnika Zasavc in sicer s kuponom, kamor pripišite: Ime in priimek naj prodajalca(ke);
Prodajalna, kjer izbrani prodajalec(ka) dela:
Ime in priimek glasovalca, naslov:_____________________
računalniško	tečaji komunikacij
IZOBRAŽEVALNI	IH INTERNETA
CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale
71 3-660
ZAČETNI TEČAJ (25 ur):.
WINDOWS 95, WORD FOR WINDOWS EXČEL (20 urj
WINDOWS 95 (5 ur).
INTERNET, URRABA MODEMA (5 ur)
autocad, core; dravv, tango....
Tečaji potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času!
Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 20% popusta!
EIM$FRADE
AVDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
AVTOAKUSTIKA KENW00D, S0NY, PIONEER ŽE ZA 19.000 SIT, MONTAŽA BREZPLAČNA TV SPREJEMNIKI IN VIDEOREKORDERJI S0NY, PANASONIC, PHILIPS HI-FI KOMPONENTE IN GLASBENI STOLPI TECHNICS, S0NY, MANARTZ, AKAI, DEN0N... 1 GLASBEN INSTRUMENTI ROLAND, YAMAHA...
CD PLOŠČE IN KASETE (VELIKA IZBIRA)
UGODNI KREDITNI POGOJI
Delovni čas: 9.00 - 12.00, 15.00 - 19.00; sobota: 9.00 - 13.00	1
—	— r	r
jr.TT.j s.n ?• "5 r,n.G
Sava, vasica na levem bregu reke z istim imenom, raztresena skoraj kilometer od znamenitega pokritega mostu navzgor, proti Litiji, skriva dobro in poznavalcem znano Gostilno Berdajs. Lahko bi rekli tudi staro, saj sedanji lastnik Roman Berdajs hrani listino, ki njegovemu staremu očetu dovoljuje opravljati gostilniško obrt od leta 1903. Verjetno pa je na tem mestu gostilna že bila še pred železnico, kjer so se ustavljali "flosarji", ko so plavili les proti Zagrebu.
Zagotovo pa je Roman tretja generacija Berdajsov, ki se ukvarja z gostinstvom. K njim pride gost, ki ve, kaj bo dobil, ki si zaželi miru in
uživa pod obronki Zasavske Svete gore. Ustavijo se ribiči pred in po uspešnem, ali pa tudi ne. ribolovu, saj je pri njih mogoče dobiti karto litijske ribiške družine.
Pri Berdajsu zagotovo dobite srno v omaki, sveže ribe, saj imajo v bližnjem grabnu gojišče postrvi, v zimskem času pa domače klobase, šobelj narejen v črevesu za salame, pa Šink in domačo šunko, da ne govorimo o jedeh po naročilu, ki jih pripravlja Romanova žena. Sodoben čas in prehranjevalne navade sta jim narekovala, da so v ponudbo uvrstili tudi pizze, kijih lahko naročite tudi za domov. Če od zime še niste bili pri njih, boste prijetno presenečeni, saj so notranjost prenovili.
Za gašenje žeje ponujajo cviček in briško belo, ki ju dobivajo več kot trideset let pri istih vinogradnikih, da ne govorimo o vstekleničenih vinih, pivu in sokovih.
Bližina železniške postaje pride prav marsikateri veseli družbi, saj se je varneje in prijetneje zaupati železnici, da pripelje in odpelje. Gospodinja je za bralce Zasavca zaupala recept o pripravi divjačine.
DIVJAČINA
Meso divjačine namažemo z gorčico, popopramo, s svežo zelenjavo in začimbami dodamo narezano slanino in suho sadje ter do mehkega dušimo. Zelenjavo prepasiramo, dodamo črno vino in na koncu še kislo smetano. Serviramo s kruhovimi cmoki.
MM
Drage bralke in bralci, ponovno vas vabimo, da nam pošljete vaše recepte ali recepte vaših mam, babic,.., ki jih bo priznan kuhar uresničil in vas povabil na kosilo ali večerjo.
ZDRAVILNE RASTLINE
SMREKA IN BOR
Smola in mladi vršički smreke ali bora imajo veliko zdravilnih lastnosti. Slavni fitoterapevt je nekoč dejal, da je smola kri iglavcev, in da lahko postane v nekem smislu tudi naša kri. Smola, ki se cedi iz ran, ki jih zasekamo v smreko ali bor, spodbuja izločanje in delovanje endokrinih žlez, ki so gospodarice našega organizma. Smola pomaga pri zdravljenju bronhitisa, pljučnice, z uspehom jo lahko uporabljamo pri pomankljivem delovanju sečil, pri vnetju mehurja, kamnih v mehurju, belem toku... Smolo je potrebno uporabljati zmerno, sicer lahko povzroča nekatere neprijetnosti, kot je vrtoglavica, slabost ipd.
Smrekovi in borovi vršički pa ne povzročajo teh ne-všečnosti, čeprav I r	%	S . so tudi zelo učin-
| '	Ji£	| t - koviti. Z njimi si
lahko pomagamo pri vnetju ledvic, mehurja, prav tako pri kašlju, gripi, zasluzenju pljuč in astmi. Pomagajo tudi pri
skorbutu, spodbujajo znojenje, blažijo črevesne in želodčne krče.
Smola je najbogatejša spomladi. Prav tako vršičke nabirajmo spomladi, ko so mehki in polni sveže smole.
Nasveti "naših mam"
Sveže borove ali smrekove vršičke in sladkor po plasteh naložimo v stekleno posodo (kozarec za vlaganje) ter pustimo teden ali dva pokrito na soncu, da se sladkor stopi. Ko je sladkor stopljen, tekočino precedimo in shranimo na hladnem, da ne "zavre". Samostojni napitek, ali dodatek k čaju, je pozimi še kako dobrodošel.
Kroglice iz smole
Sedem dni zapored zaužijmo vsak dan kapljico čiste smole. Spomladanska kura proti boleznim dihal.
Slovarček:
-fitoterapija -zdravljenje z rastlinskimi zdravili
-endokrine žleze -žleze z notranjim izločanjem
ROBIDA
Zreli, skoraj črni plodovi zdravijo zaprtje, ohranjajo prebavo in pospešujejo ozdravitev pri vnetju ust in grla, pri angini in pri vnetju mandeljnov.
Tudi drugi deli rastline niso nič manj
. šjf.*

' ^ '<
Nasveti "naših mam"
Presni sok iz robidnic lahko pijete v neomejenih količinah, učinkuje proti driski.
učinkoviti (listi, mladi poganjki, cvetovi in korenine). Že grški zdravnik Dioskorid jih je priporočal za krčenje preveč ohlapnih organov (črevesje, maternica), za učvrstitev dlesni, za zdravljenje čirov, lahko pa z njimi blažimo bolečino, ki jo povzročajo hemoroidi in pa neprijeten občutek, kadar nas peče zgaga. Grgranje robidovega čaja je odlično zdravilo proti infekcijam in vnetju grla.
Spomladi nabirajte liste in poganjke, cvetove pa tik pred razcvetom. Posušite v senci. Jagode pa...,no saj veste.
Pripravil Igor Golte
slovensko
SEVEKNMN)«^A DAlMAC9A
, ,iKltUWZE^
zdbavius° /
PELIKAN Turistična agencija, posredništvo in trgovina Ule Romana s.p. Izlake 3, 1411 Izlake telefon 0601 74 083
POZNATE PODJETNE LJUDI ALI STE
PODJETNI SAMI?
-	Ste komunikativni?
-	Radi spoznavate ljudi?
-	Imate lasten prevoz?
Potem ste pri nas na pravem naslovu!
Ponujamo vam: - privlačne možnosti za dober zaslužek
-	temeljito usposabljanje
-	svetovanje in podporo
Pripravljamo drugo izdajo regionalnega poslovnega telefonskega imenika Poslovno Ogledalo Slovenije - Trbovlje. Za svetovanje našim strankam v Zasavju iščemo dinamične zunanje sodelavce.
VAS ZANIMA?	SZT d.o.o.
Potem se še danes	Cesta v Kleče 12
oglasite pri nas!	1000 Ljubljana
tel. 061/159 21 06 fax 061/159 72 59
Gj7 n
uP v,P
Hortikulturno društvo Zagorje je v svoj letošnji' program med drugim vključilo tudi popotovanje na Nizozemsko - deželo tulipanov in mlinov na veter. Čas našega potovanja je trajal od 30. aprila do 4. maja.
Za ta izlet je bilo že ob predstavitvi programa veliko zanimanje. Prijavilo seje kar 92 članov.
Kraljevina Nizozemska leži v Zahodni Evropi in meji na vzhodu na Nemčijo, na jugu z Belgijo, na zahodu pa sega do obal Severnega morja.
V sredo, dne 30. aprila popoldne, smo odpotovali z dvema turističnima avtobusoma iz Zagorja. Karavanški predor nas je ločil od Slovenije, se vozili po Avstriji, Nemčiji in v zgodnjih jutranjih urah smo prestopili holandsko mejo. Ustavili smo se v mestu Delft, kjer je tradicija finega porcelana. Mimogrede: tu ne praznujejo prvomajskih praznikov, zato je življenje teklo normalno ob delu in drugod. Ogledali smo si izdelavo porcelana in to ves proces. V zgodovinskih virih se lahko seznanimo, da so trgovci že v 17. stoletju začeli uvažati tudi kitajski
Delft - sinji porcelan
porcelan. Iznajdljivi Nizozemci so jih začeli posnemati in kmalu ustvarili tradicijo, s katero se lahko ponosno kažejo še danes. Ravno v Delftu so njihovi izdelki vrhunske kakovosti,
enakovredni kitajskemu porcelanu.
Pot smo nadaljevali v mesto Den Haag.
Tu je sedež vlade in njenih ustanov in kraljevska prestolnica. Mesto ima 444.000 prebivalcev. Imajo zelo razvito raznovrstno industrijo. Tu smo si peš ogledali kraljevsko palačo, arhitekturno zanimivo stavbo evropskega sodišča, Akademijo mednarodnega prava in še nekaj zelo zanimivih zgradb.
Kmalu smo prispeli v obmorsko mesto Scheveningen. Tu je najdaljša obala ob Severnem morju (kar 5 km). Obala je vsa iz mivke, proda ne poznajo. Morje doseže v poletnem času največ 18° C, toda za njih je to normalna temperatura vode. V sezoni je na obali velika gneča. Sredi obale so v morju zgradili širok in prostoren okrogel razgledni stolp, ki je visok kar 30 metrov. Od tu se v lepem in jasnem vremenu vidi celo Anglija.
Glede na velik obisk turistov v tem času
Den Haag - palača miru
Coklama - ročno izdelovanje cokel
škili cokel. Te so narejene iz enega samega kosa lesa. Imeli smo priložnost videti tudi sirarno. Izdelujejo veliko vrst sira; posebnost pa je sir z začimbami.
Nekaj prelepega in nadvse zanimivo si je bilo od blizu ogledati njihov tradicionalni
hoteli ne morejo nuditi prenočišča vsem obiskovalcem. Tako srno odšli na podeželje, kjer smo v zasebnih hišicah dvakrat prenočili. Tudi z zajtrkom so nas postregle gostoljubne gospodinje.
V petek smo si v bližini našega "stanovanja" v dopoldanskih urah ogledali izdelavo znamenitih holand-
De Zaansche Molen - mlini na veter za mletje v Zaandamu

? Tvn rrv n i n
mlin na veter. Bili smo v njegovi notranjosti.
Ti mlini so nastali v 17. stoletju. Namenjeni so bili mletju materialov za izdelavo barv. To je tudi ena najstarejših industrijskih dejavnosti. Takrat so mleli tropski les (pernambuco - vrsta rdečega lesa, campeche - vrsta modrega lesa - geelhast - vrsta rumenega lesa). To je les iz Brazilije, Mehike in Indije. Les so s stroji razsekali na manjše kose in ga pod težkimi (3 do 4 t) mlinskimi kolesi drobili v prah. Iz tega so pridobivali barvo za tekstilno industrijo in druge panoge. V nekaterih mlinih pa drobijo minerale, kot so okra. kreda, korund in umbro.
Popoldanski čas je bil namenjen ogledu največje razstave cvetja v mestu Keunkenhof. Tu je na 28 ha posajenih kar 6 milijonov tulipanov, narcis, hijacint in drugih raznobarvnih čebulnic. Tu imajo ljubitelji rož kaj videti.
Celoten park je res vrhunsko strokovno delo arhitektov - vrtnarjev. Sama površina je zelo razgibana. Mala jezerca z bistro vodo, mostički različnih oblik, različne skulpture in paviljoni so prava paša za radovedne oči. Valovita površina zelenic daje še lepši videz.
Zanimanje za ogled tega parka je izredno veliko, saj smo srečevali turiste iz vseh evropskih držav in daljnje Azije.
Ko je napočil večer, smo se z lepimi vtisi in zadovoljni vrnili v naša podeželska počivališča. Utrujeni, a polni nečesa lepega.
Sobota.Tudi tadan smo čudovito preživeli. Vodič nas je popeljal v glavno mesto Amsterdam. Zaradi številnih kanalov -grahtov pravijo Amsterdamu tudi Severne Benetke. Mostu Amstel je podobno še 650 mostov in nekateri so zelo izbočeni.
Mesto šteje 695.000 prebivalcev. Ima
številne muzeje in druge znamenitosti. Ima tudi veliko pomorsko luko. Zanimivo za nas je to, da celo mesto stoji pretežno na vodi, vse stavbe stojijo na lesenih pilotih in so bile zgrajene že v 17. stoletju.
Značilnost njihove notranjosti je ta, da so dohodi do stanovanjskih prostorov zelo ozki. Hiše so zelo ozke in visoke. Vsaka stavba ima pod vrhom vgrajen škripec, s katerim si stanovalec pomaga in dvigne po zunanjosti stavbe kakršenkoli kos pohištva v svoje stanovanje. Za naše razmere je to nekako čudno. Ob tem je treba še dodati, da so tudi hiše na podeželju nizke in zelo podobne ena drugi. Prostori niso razkošno veliki, spodaj je kuhinja in dnevna soba. Vse v enem prostoru, zgoraj pa so sobe.
V	Amsterdamu smo si ogledali najprej muzej voščenih lutk Madame Tussaud. V njem je prikazano prav vse. Že v prvem delu te ogromne stavbe te pozdravi 5 metrov visoka lutka tipičnega takratnega Holandca (ta se premika, govori, premika oči, veke, roke). Nadalje so v posebnih sobah prikazani: obrtnik, kmet, mlado dekle pri klavirju, mlad gospod na sprehodu, trgovec, mornar, gostilničar, Žid,... Ko hodiš od enega do drugega, imaš občutek, da so figure žive in da bodo zdaj zdaj spregovorile. Izdelane so do najmanjše podrobnosti. V najvišjem nadstropju pa so prikazane znane osebnosti iz celega sveta: Helmut Kohl. Liz Taylor, Bill Clinton,...
V	državnem muzeju, kjer bi človek potreboval več dni. da bi si vse podrobno ogledal, so prikazana umetniška dela vseh znanih holandskih slikarjev. Največje slike so delo Rembrandta Harmensza van Rijna in van Gogha (ena od slik ima kar 2 metra
višine in 6 metrov dolžine). Tu najdemo tudi različne ročne izdelke iz srebra, lesa, porcelana in čudovite preproge.
Priložnost smo si imeli ogledati tudi neposredno izdelavo oziroma obdelavo diamantov. Ob tem smo poslušali podrobno razlago procesa. Ob koncu pa je sledil ogled mnogih različno oblikovanih diamantov, vdelanih v prstane, ogrlice, zapestnice in ure.
Ker so cene teh izdelkov vrtoglavo visoke, nismo razmišljali o "velikih" nakupih.
Prav ob koncu dneva smo se popeljali še z ladjico po kanalih Amsterdama. Med vožnjo nam je kapitan pokazal posamezne znamenite stavbe in predstavil njih zgodovino. Popotnikom je tako najlepše spoznati mesto in njegove znamenitosti, saj ni nobenega ropota.
Kaj pomeni za sam turizem Holandija, nam pove podatek, da to mesto obišče 7 milijonov turistov iz celega sveta.
Tako. Zaključeno je bilo naše potepanje po prelepi deželi cvetja, mlinov in polderjev. Okrog 19.30 smo smo se iz Amsterdama odpeljali preko Utrechta, Maastrichta, Kolna, Frankfurta, Miinchna, Salzburga,... do doma.
Malce sicer utrujeni in neprespani, toda izredno zadovoljni smo prispeli v Zagorje v nedeljo popoldne.
Zahvaljujemo se naši predsednici gospe Vesni Cvetic za organizacijo lepega izleta, seveda pa bi brez dobrih vodičev Irene in Dejana in skrbnih šoferjev Jožeta, Ivana, Robija in Izidorja tudi ne mogli vse to doživeti. Bilo je lepo. Hvala!
Besedilo: Alojz Sajovic Foto:	Bojan Kobiljšek
Amsterdam - kraljičina palača
LEDENI SVETNIKI IN SV ZOFIJA
ulsbslgo 7
SREČKO BALOH
"Vesel sem, da sem Izlaean," je dejal, saj, s termalnim vrelcem Medijskih Toplic vred, Izlake vse bolj oddajajo pozitivno energijo in navdihujejo z optimizmom. Osrečuje pa ga tudi delo, saj je že petnajst let zaposlen v SVEI Lesni industriji d.d. Zagorje, ki je težkim časom navkljub, našla stabilnost in posluje z vedno novimi izzivi.
Za največje presenečenje v letošnjem letu pa smatra zlato priznanje Območne gospodarske zbornice Zasavje za inovacijo: kuhinja "LEONORA". Projekt je nastajal več let, skupno z ljubljansko Biotehniško fakulteto, kjer obenem tudi študira ob delu. Sploh je ob delu dokončal srednjo lesarsko šolo, sedaj študij nadaljuje, a se precej razlikuje od rednega študiranja. Menda bi se rajši posvetil arhitekturi, ampak z lesarstvom se bo še bolj izpopolnil v svoji stroki. Za največjo zaslugo pa šteje timsko delo, ki pripomore, da je SVEA Zagorje eden vodilnih "kuhinjašev" v Sloveniji, priznanja pa dobivajo tudi po svetovnih kuhinjskih sejmih.
S kuhinjo "LEONORA" so začeli razvijati nov tip kuhinje, drugače konstruiran od dosedanjih. Sicer kuhinjsko pohištvo vseskozi izboljšujejo, slednje pa je nastalo v sodelovanju z ljubljansko Biotehniško fakulteto, kjer je v projektni skupini z nasveti pripomogel tudi prof. dr. Vinko Rozman, glede dizajna pa dr. Jasna Hrovatin. Pomembno vodilo pri delu jim je, daje kuhinja dejansko "srce vašega doma", skratka, prostor prijetnega domačnega vzdušja. "Menim, da smo s slednjo dejansko prikazali čudovito razporejene kuhinjske elemente v prostoru, prednost pa je v lažjem sestavljanju," je pripomnil, češ, da gre za enkratno kuhinjo, ki kar privablja k nakupu. Za največje vzornike sicer veljajo švedske kuhinje, ki se v svetu dobro predstavljajo in jih mnogi kopirajo. Ampak tudi slovenske kuhinje so povsod dokaj priznane. Pri SVEI Zagorje pa brez zaposlenih ni uspešnih projektov, zato so, tudi zavoljo dragocenih delovnih potreb, ljudje njih največje bogastvo.
"Konkurenca na trgu je velika," je dejal, "stalno je treba zadeve izboljševati, imeti ideje za nove." In kot tehnolog v tehnološki pripravi dela med drugim skrbi za konstrukcije, prospektni material, razvoj ekskluzivnih kuhinj, nasploh mu dela ne zmanjka in pravi, daje sicer pri hrani izbirčen, a mu je zato delo s kuhinjami "pisano na kožo". Glede na to, da ga potovanja mikajo, a zanje ne ostane dovolj časa, si je s predstavitvijo kuhinj ogledal tudi Rusijo, ki je njihov največji kupec. Tako s službo povezuje prijetne stvari, od hobijev pa se ukvarja le s smučanjem ali se odpravi v hribe.
Za sprostitev si po televiziji ogleda kakšno košarkarsko tekmo, morje je zanj še vedno pravilo za dober poletni oddih, družina pa vrednota, ki jo je treba ceniti. Tudi v prijateljstvo in ljubezen verjame, ne verjame pa v ljubezen na prvi pogled. Običajno si zastavlja dosegljive cilje, s katerimi uresničuje tako poslovne kot družinske načrte.
Tekst in foto: RR.
(12. do 15. maja)
Meseca maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku meseca, je pa na koncu. Tako pravi pregovor. Ljudstvo je vremenska pravila rado vezalo na svetniške godove, zato so za tri "nevarne" dneve v mesecu "odgovorni" sv. Pankracij (12. maj), sv. Servacij (13. maj) in sv. Bonifacij (14. maj). Sledi jim še sv. Zofija (15. maj), ki je po ljudskem prepričanju prav tako rada "mrzla ali mokra". Ko so godovi ledenih svetnikov mimo, je nevarnost pozebe prav tako mimo.
"Ledeni svetniki" so se prav zato znašli tudi v pregovorih kot na primer:
Po svetem Servati ni mraza se bati.
Naslednji pregovor omenja vse tri:
Sveti Pankracij. Servacij. Bonifacij so ledeni radi vsi.
Če pa prej slane ni bilo. tudi pozneje ne bo mrazilo.
Če pa je "držal" zadnji omenjeni pregovor, so se prav gotovo najbolj veselili vinogradniki in prijatelji dobre kapljice:
Če Pankraca sonce peče. sladko vince v klet priteče.
Na kratko se ozrimo v zgodovino in izročilo ter poglejmo, kdo so bili ti možje, ki jih Cerkev prišteva med svetnike.
Sveti Pankracij
Izročilo pravi, da je bil Pankracij sin premožnih staršev iz Frigije v Mali Aziji. Po zgodnji smrti staršev je prišel z očetovim bratom Dionizijem v Rim. kjer je spoznal kristjane. Neki Evzebij gaje seznanil s papežem Kajem, ki je stanoval nedaleč stran. Ta ga je poučil v krščanski veri in ga tudi krstil. Pankracij je dal vse premoženje za pomoč preganjanim kristjanom in se je redno udeleževal njihovih srečanj in bogoslužja.
Ko so ga zatožili cesarju, ga je ta poskušal pridobiti z velikimi obljubami, da bi zatajil krščansko vero. Vendar je mladenič ostal zvest prepričanju tudi potem, ko so mu grozili s smrtno kaznijo. Ko so ga pripeljali pred sodnika in je vztrajal v veri. je bil obsojen na obglavljenje z mečem. Po izročilu so ga usmrtili 12. maja leta 304 ob Avrelijski cesti, ko je bil star komaj štirinajst let.
Svetega Pankracija upodabljajo kot rimskega mladeniča z mečem in mučeniško krono ali s palmo in krono v rokah. Časte ga kot patrona prvoohhajancev, kot zavetnika pred krivini pričevanjem, pa tudi proti glavobolu in krčem.
Sveti Servacij
Servacij je bil doma iz Armenije. Po burni mladosti in končanem šolanju se je kot romar odpravil na pot v Sveto deželo. Ko se je vrnil domov, se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa je šel za misijonarja v severno Galijo in kasneje postiti tudi škof v Tangcrnu (danes Tangres v vzhodni Belgiji).
Servacij je sodeloval na številnih sinodah in cerkvenih zborih v četrtem stoletju, na katerih je nasprotoval arijancem, ki so širili verske zmote. Večrat je potoval tudi v Rim, da bi dobil moči in pobud za svoje delovanje. Izročilo pravi, daje umrl na binkoštni ponedeljek 13. maja 384 v Maastrichtu.
Svetega Scrvacija upodabljajo s škofovsko palico, z očali in ključi. Na nekaterih slikah je upodobljen kot romar, ki spi v sončni pripeki, orel pa ga z razpetimi krili varuje pred sončnimi žarki. Časte ga kot zavetnika proti pozebi, proti mišim in podganam, revmatizmu in strahu pred smrtjo, proti ohromelosti in bolečinam v nogah: tudi za srečo in uspeh.
Sveti Bonifacij
Bonifacij, tretji med "ledenimi svetniki" je po izročilu umrl mučeniške smrti leta 290 v Tarzu v Ciliciji (današnja južna Turčija, sicer je to tudi kraj rojstva sv. Pavla). Sporočilo o trpljenju je prepleteno z raznimi (tudi neverjetnimi) dogodivščinami. Tako je iz sporočila težko dobiti natančno podobo mučenčeve osebnosti. Sporočilo tudi pravi, da so njegovo truplo pokopali ob Latinski cesti v Rimu.
Sveti Bonifacij je zavetnik nekega samostana v Aventinu.
Sveta Zofija
Zofija (Sofija, kar pomeni modrost) je bolj alegorična kakor zgodovinska osebnost. Njeno ime je omenjeno v Kalistovih katakombah ob Apijski cesti v Rimu, njeno češčenjc pa sega v zgodnje čase krščanstva. Sv. Zofijo istovetijo z vdovo in materjo treh hčera iz Milana, ki se je preselila v Rim. Umrla naj bi mučeniške smrti okoli leta 250 v času cesarja Decija.
Že ime svetnice pove, da je postala poosebljenje pojma modrosti. V zvezi s tem so častili tudi njene hčere (Fides - vera. Špes - upanje, Caritas - ljubezen). Znamenita cerkev Hagia Sofia v Sofiji je posvečena sveti modrosti.
Svetnico upodabljajo kot mater s tremi otroki, s palmo in knjigo v rokah. Časte jo kot zaveznico vdov.
Branko Nimac
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU d.o.o.
Grajska 2 1410 Zagorje tel.: 0601/64-100
RUDNIK ZAGORJE vzapiranju d.o.o.,
Grajska ulica 2, Zagorje
na podlagi sklepa 3. seje nadzornega sveta družbe z dne 5. septembra 1996
objavlja
JAVNO DRAŽBO
za prodajo nepremičnine
ki bo dne 26. maja ob 08.00 uri zjutraj v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju
1.
Prodajajo se poslovni prostori v skupni izmeri 107,14 m2 v pritličju objekta Rudarska cesta 9, Kisovec, skupaj s pripadajočim deležem funkcionalnega zemljišča. Objekt je vpisan v vložku št. 192 k.o. Loke pri Zagorju in stoji na parceli št. 311 in 314/4.
Izklicna cena znaša 3,094.920,00 SIT. a
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na dan plačila na ŽR št.: 52720-601 -18631 pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Trbovlje s pripisom “varščina za javno dražbo”.
Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa jo bomo brezobrestno vrnili v 30 dneh po končani dražbi.
5
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani dražbi.Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa bo zadržana. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
Nepremičnina se prodaja po načelu “videno-kupljeno”.
7.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o., Grajska ulica 2, Zagorje ob Savi oziroma po telefonu:
0601/64-100 (int. 313, g. Sandi Grčar).
Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o.
občina zagorje ob savi
Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o. in Ljubljanska banka, Banka Zasavje d.d.Trbovlje objavljata
2. JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Zagorje ob Savi za leto 1997
v višini
17,500.000,00 tolarjev
Posojila se nameniaio za:
-	odpiranje novih delovnih mest
-	nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
-	nakup, graditev ali adaptacijo poslovnih prostorov,
-	nakup nove ali generalno obnovljene opreme.
Posojila se prednostno dodelijo za dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta na območju občine Zagorje ob Savi, oziroma ki omogočajo samozaposlitev nosilca programa in ki bodo v čim krajšem času dale ustrezne ekonomske učinke. Programi morajo uvajati sodoben, energetsko varčen in ekološko čist tehnološki proces.
Vlogo za posojilo lahko vložijo:
-samostojni podjetniki,
-	male gospodarske družbe,
-	občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja.
Sedež dejavnosti oziroma podjetja mora biti na območju občine Zagorje ob Savi.
Kreditni pogoji:
-	posojilo se daje za dobo treh let,
-	obrestna mera je 7% +TOM
-	zavarovanje kredita: 100% v skladu s pogoji banke.
Višina posojila praviloma ne more presegati 30% predračunske vrednosti investicije.
Sredstva za razvoj podjetništva se za isti projekt namenijo samo enkrat.
VSEBINAVLOGE:
a)	. Pisna vloga za posojilo, ki mora vsebovati ime in priimek oziroma oznako imena-firme in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega kredita.
b)	. Poslovni načrt (obrazec banke, ki ga lahko dobite na sedežu Agencije za razvoj).
Samostojni podjetniki morajo k osnovni vlogi in poslovnem načrtu priložiti:
-	dovoljenje za opravljanje dejavnosti z opravilno številko oziroma potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
-	letno poslovno poročilo oziroma vsi obrazci letne napovedi za leti 1995 in 1996,
-	podatki o poslovanju v tekočem obdobju -reference,
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih.
Gospodarske družbe morajo k osnovni vlogi in poslovnemu načrtu priložiti:
-	fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami ter prijave na Zavodu za statistiko,
-	depozitno pogodbo z LB Banko Zasavje d.d.Trbovlje
-	letno poslovno poročilo za leti 1995 in 1996, ki vsebuje: bilanco stanja, izkaz uspeha, izkaz uporabe dobička oziroma kritja izgube, izkazfinančnih tokov, pojasnila k računovodskim izkazom in poslovno poročilo,
-reference,
-	potrdilo o tekočem poravnavanju zapadlih obveznosti BON-2
Glede na namen porabe sredstev za investicijo morajo samostojni podjetniki in podjetja predložiti dokazila:
-	pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo,
-	pri gradnji ali adaptaciji gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del, zemljiškoknjižni izpisek oziroma najemno pogodbo ter izjavo lastnika, da dovoli nameravana dela ter ustrezne predračune in račune,
-	pri nakupu opreme in nadomestnih delov kupoprodajno pogodbo ter ustrezne predračune in račune,
-	druga dokazila o navedenih podatkih.
Vloge z vso potrebno dokumentacijo se dostavijo na naslov Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o, Cesta Zmage 35 b, Zagorje ob Savi. Nadzorni svet Agencije za razvoj bo sprejel sklep ododelitvi posojila. Vsem vlagateljem bodo sklepi posredovani v 8 dneh po sprejemu le-teh. Razpis je odprt do porabe sredstev Vse informacije in pojasnila zainteresirani dobijo na sedežu Agencije za razvoj, Cesta Zmage 35 b, Zagorje ali po telefonu0601/64-333, kontakna oseba Jasmina Škrinjar.
Pes - moj prijatelj
Končno je tu sončen in topel mesec maj, kar pa pomeni, da je napočil tudi čas zaključka petmesečne akcije Pes - moj prijatelj.
V prvih dneh januarja smo Vas povabili k sodelovanju v akciji, katera j e nastala na pobudo Kinološkega društva Zagorje s podporo časopisa Zasavc z namenom ljudem skozi fotografijo prikazati prijateljstvo in navezanost med človekom in psom.
Zagorjani ste pridno pošiljali fotografije in tako polnili kinološko stran v Zasavcu, za kar bi seVam iskreno zahvalila in Vas pohvalila. Ni težko ugotoviti, daje lokalpatriotizem močno prisoten v zasavskih krajih in je povzročil, da v času poteka akcije izTrbovelj, Hrastnika, Litije in Radeč ni prispela v naš poštni predal niti ena fotografija. Skoda, saj so obljubljene nagrade
prav lepe in zato za zdaj še vedno zavite v tančnico skrivnosti.
Prve tri fotografije, ki bodo izbrane med vsemi objavljenimi, bosta nagradila Ljubljanska banka Zasavje d.d. Trbovlje in Integral Zasavje. Po prvotnem načrtu naj bi zmagovalca določila prav za to priložnost sestavljena komisija, vendar je ta predlog sedaj opuščen. Najizvirnejša, najprisrčnejša in nasploh najbolj ljubka fotka bo izbrana s pomočjo tekmovalcev in gledalcev, ki se bodo ta dan zbrali na poligonu KD Zagorje nad ribnikom, kjer bo potekala državna tekma v agility-ju. Ob tej priložnosti bi rada povabila vse Zasavčane, da preživijo soboto, 17. maja v sproščenem in prijetnem vzdušju na poligonu KD Zagorje.
Verjetno ob tem ni odveč omeniti še mlade,
obetavne Kisovčanke Rebeke, ki bo kot prva predstavnica Zasavja zastopala to našo kisovško dolino.
In, da ne pozabim, v soboto lahko v KD Zagorje dobite vsi pridni pošiljatelji fotografij svoje fotke nazaj v hrambo, morda pa s seboj domov odnesete tudi kakšno izmed bogatih nagrad. Do sobotne končne odločitve za vse držim pesti v boju za zmago in vedite, da bi vsakomur, ki se je odzval na sodelovanje v akciji, z veseljem podarila nagrado vsaj za trud, če ne že za kaj drugega.
Vidimo se v soboto dopoldan, 17. maja na poligonu Kinološkega društva Zagorje. HOV-HOV!
Mateja Klančišar
VABILO
DRŽAVNA TEKMA V AGILITV-JU ZAGORJE 1997
TEKMOVANJE BO 17.MAJA OB 9. URI NA POLIGONU KD ZAGORJE
VABLJENI!
LABRO lastnica Polona Deželak iz Trbovelj
nemška ovčarka PERIA: PRIJATELJSTVO NE POZNA MEJA, lastnica Mateja Klančišar
MLADI RUŠEVINAR NUK IN NJEGOV VODNIK SERGEJ PAVLOVIČ IZ TRBOVELJ
	
	
, JBS tiil	u|j||££
GREGA HOČEVAR IN DRUŽINSKI ČLAN MURO
MAJA LEBAR IZ JESENOVEGA IMA SVOJEGA STANKO BRANKO IZ KISOVCA IN BODOČI ZLATEGA PRINAŠALCA TARA NADVSE RADA	TEKMOVALEC V AGILITV-JU - BELGIJSKI
OVČAR MONDO
OPRAVIČUJEMO SE ZA ZAMENJANA NAPISA POD SLIKAMA V ZADNJEM ZASAVCU NEDI STARMAN IN MILOJKI JERETINA.
UREDNIŠTVO
SEJEM
-Obrtništva
, trgovine	—^pedjetništvar^-
Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20-jullja 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI
tel.: (0601) 64 250, 64 166: fax: (0601) 64 494
Zasavc d.o.o. bo v času od 04. - 08. junija 1997 pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, qbrti in trgovine.
Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem.
Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor.
Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 30. maja pošljite na naslov
Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje O/S.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, fax.: 0601/64-494.
Prijavnica
Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 04. - 08. junija) na naslov:
Razstavljal bi rad:
a)	v Delavskem domu
b)	na prostoru ob njem (ustrezno obkroži)
Rabil bi_______m2 razstavne površine.
Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:__________ Podpis:
I 8 m M m
Datum j ustanovitve |
3. avgust 1965 Jt
Peščica avtomobilskih entuzijastov iz Zagorskega rally društva KBM racing je z avtoslalomom za Veliko nagrado občine Zagorje pripravila spektakel, kot ga v naših krajih še nismo videli. Množica gledalcev je lahko ves dan uživala v atraktivnih vožnjah tekmovalcev, ki so s svojimi vozniškimi spretnostmi resnično navdušili.
Prireditelji so ob pomoči generalnega sponzorja Potrošnje iz Zagorja pripravili progo, ki je lahko pravi zgled vsem ostalim, kako se naredi proga za avtoslalom, saj je bila dovolj varna, poleg tega pa je bila dovolj hitra in atraktivna.
Na štartu se je pojavilo kar 61 tekmovalcev iz praktično cele Slovenije, ki so bili razdeljeni v 5 tekmovalnih razredov. Tudi nekateri avtomobili, ki sojih vozili, so bili vredni ogleda. Med njimi sta bila namreč tudi dva prava dirkalnika in sicer opel kadett GS1. ki ga je vozil Zagorjan Drago Šink in mazda 323 turbo 4WD, za volanom katere je sedel slovenjegrajčan Alojz Zorman in je bila s svojimi skoraj 200 konjskimi močmi tudi najmočnejši avtomobil na dirki. Nič manj niso bili vredni ogleda legendarni "Učko” abarth, lancia delta integrale, renault clio 16V,...
Pojavil seje tudi dvotaktni trabant, kije pri gledalcih vzbujal salve
smeha.
Tekmovanje seje začelo z neuradnim treningom ob 10.uri, nadaljevalo z uradnim treningom, prvo dirko in končalo ob 19.uri z velikim finalom, v katerega seje uvrstilo 40 odstotkov tekmovalcev iz vsakega razreda. Že iz tega je razvidno, da se je tempo stopnjeval iz vožnje v vožnjo. Prva dirka v konkurenci je pomenila pravo malo živčno vojno pri vsakem tekmovalcu. Že en sam podrt kegelj je s pribitkom dveh sekund ob minimalnih razlikah lahko pomenil slovo od finala, še huje pa je bilo ob prevoženi ciljni črti, saj je pomenila kar dodatnih pet sekund. Tako je marsikateri favorit, kije računal celo na zmagovalne stopničke, gledal finalne obračune z roba steze. Domačo čast je tokrat še najbolje branil Borut Žnidar, ki je nastopal z renaultom clio. Na končuje osvojil skupno 6.mesto in 3. mesto v svojem razredu od 1000 do 1500 ccm. Dobro sta vozila tudi Danilo Danilovič in Borut Bartel-me, oba z oplom astro, ki sta v razredu nad 1500 ccm osvojila 2. oziroma 3.mesto. V finale sta se uvrstila še edina ženska predstavnica Nataša Žnidar z renaultom clio, ki je bila na koncu 4. v enotnem ženskem razredu in že omenjeni Drago Šink, ki je končal kot 3. med športnimi vozili.
Ker imajo prireditelji trden namen, da postane prireditev tradicionalna, se lahko že veselimo prve ponovitve naslednje leto.

Arhitektka svetuje
Nives Koprivšek
Rubrika "ARHITEKTA SVETUJE" zaradi številnih dejavnikov, ki vplivajo na njeno oblikovanje, še zdaleč ni to, kar bi rada in kar bralci najbrž pričakujejo. Tako me še toliko bolj veseli, da vam je kljub vsemu (vsaj nekaterim) všeč takšna, kakršna pač je. Bralki Lilijani iz Kisovca se zahvaljujem za spodbudne besede in upam, da bo z odgovorom zadovoljna. Predsoba je pač predsoba. V večini primerov je res premajhna, tudi zaradi tega, ker hočemo v ta prostor "stlačiti" vse tisto, kar nam drugje ne uspe. Tudi naša bralka bi rada v predsobi: garderobno omaro, omaro za čistila in sesalec, poličko za telefon in kljukice za odlaganje.
Izbira pravzaprav ni velika. Glede na to, daje v levem kotu stropna lina, ki vodi na podstrešje, so visoke omare lahko le ob steni - levo od kuhinjskih vrat. Omara je globine 40 cm, lomlje na, tako da sledi liniji stene. Mere so standardne, tako da mizarskega mojstra ne potrebujete. V levem kotu lahko postavimo mizico elipsaste ali okrogle oblike - polepšala in razgibala bo prostor. Na njej bo prostor za telefon. Z večjim ogledalom, ki lahko
Nives Koprivšek, tel.:0601 73 644
sega vse do tal, bo prostor navidez večji.
Nad mizico spustite visečo svetilko s sečnikom iz opalnega stekla -lahko je tudi v barvi, vendar pazite na usklajenost z izbranim
pohištvom. Če vam prostor v garderobni omari ne zadošča, lahko na steno ob vhodu v dnevno sobo pritrdite kljukico za odlaganje. Izberite drobne kovinske valjčke z utorom, da obleka ne zdrsne.
^iiiiidin
Cesta oktoberske revolucije 11a Trbovlje, tel.: 0601 26 143 odprto: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto
•	izdelava barvnih fotografij v eni uri
•	fotografiranje za osebne dokumente
•	razvijanje črno-belih in dia filmov
• barvne in črno-bele povečave
VINOTEKA KLOPOTEC Tržnico Pod uro, Zagorje teL 64-195 odprto 8-12h, 16-19h soboto 8-12h	Smo specializirana trgovina za prodajo vin in drugih alkoholnih pijač. Pripravili smo vam kvalitetna vina, za vsak okus in vsako priložnost. Pridite in se prepričajte!
GOSTIŠČE KUM	V PETEK, 16. MAJA OB 20h
Prešernova 1	GOSTUJE ALBERTO GREGORIČ
Zagorje ob Savi	S SVOJIM ANSAMBLOM
Tel-66-177	VABLJENI!
informacije 64 250,64 166
Nič lažjega!
Drugi telefonski priključek na isti lokaciji v omrežni skupini 0601 je cenejši za 30%. Poravnali ga boste v šestih obrokih.
Pokličite nas na brezplačno telefonsko številko 080 80 80, kjer vas bomo z veseljem informirali o možnostih za pridobitev ISDN priključka in dostopa do interneta.
Telekom^) Slovenije
PE Trbovlje
Tiskarna GRAFEX z Izlak se s svojo dejavnostjo pojavlja v javnosti že od leta 83. V podjetju, ki ga vodi Alojz Sešlarje trenutno zaposlenih 9 delavcev. Njihova poslovna filozofija je "teči" hitreje kot konkurenca.
Dejavnost tiskarne Grafex Izlake je zelo široka in celovita. Lahko jo označimo kot podjetniški servis za oskrbo podjetij z grafičnimi izdelki in storitvami. Nekaj več o podjetju nam je povedal Alojz Sešlar.
POMEMBEN JE NENEHEN RAZVOJ
Moderna grafična priprava za tisk |e osnova uspeha
Če danes pogledate nazaj, se pravi na začetek, ste dosegli tiste cilje, ki ste jih takrat postavili?
Te cilje smo dosegli. Grafex je danes tiskarna, ki je usposobljena za zahtevnejši, visoko kakovostni štiribarvni tisk, z lastno grafično pripravo: to pomeni, da obvladuje vse operacije od obdelave barvnih slik, besedil in do končne izdelave tiskovine. Grafex izvaja projekte na ključ, to se pravi, da reklamna sporočila oz. reklamne tiskovine za potrebe naročnika izdeluje od idejne zasnove do končne realizacije.
Kako skrbite za razvoj?
Cilja, ki smo si ga postavili prav gotove ne bi dosegli, če ne bi veliko vlagali v razvoj. Skrbimo za izobraževanje in lahko rečem, da imamo zelo visoko izobražen kader. Drugo, kar je tudi zelo pomembno, je razvoj tehnologije. Ta mora biti sodobna ter na visokem tehnološkem nivoju, ki nam omogoča, da zahtevne grafične izdelke naredimo visoko kakovostne. Naša ponudba s področja zahtevnejšega tiska obsega izdelavo barvnih prospektov, katalogov in drugih reklamnih tiskovin. Poleg zahtevnejšega tiska, ponudimo kupcu tudi enostavnejši tisk, kot so brošure, eno in dvobarvne tiskovine, plakati...Naše drugo področje poleg tiska je področje izdelave reklamnih napisov (napisi na vozilih, na reklamnih tablah, napisih na izložbah trgovin, transparenti in drugo). Naslednja naša dejavnost, ki
V tiskarni se ide|e materializirajo
je v javnosti najbolj poznana, je izdelava štampiljk in pečatov. Izdelujemo tudi klišeje za elektronske blagajne.
Tiskate tudi leposlovje?
Leposlovje tiskamo izjemoma. To je tisk, ki je razmeroma enostaven, ki naše znanje in opremo ne izkoristi v celoti. Zato leposlovje tiskamo le izjemoma.
Se boste v prihodnosti širili?
Mislim,da je širitev potrebna. Želimo dobiti velikost podjetja, ki je primerna glede na dejavnost, ki jo opravljamo. Torej, da lahko uspešno opravljamo svojo dejavnost na dragih m zapletenih napravah, moramo imeti za to določeno velikost.
Kako je s konkurenco ?
Konkurenca je prisotna, je zdrava. Omogoča li, da še hitreje "tečeš" in moram poudariti, da mi tečemo izredno hitro in s to svojo poslovno usmeritvijo smo se odločili, da tečemo vedno pred drugimi.
Koliko sredstev namenite za reklamiranje vaše dejavnosti?
Najboljša reklama za naše izdelke in storitve je njihova kakovost. Kljub vsemu to ni dovolj, zato vlagamo v lastno promocijo nekaj odstotkov letnih prihodkov.
PRISOTNI DOMA IN V TUJINI
Delate le za domači trg, ali tudi za inozemni?
Delamo tako za domači kot za tuji trg. V določenih letih smo izvažali tudi do 20 %. V manjši meri je in bo izvoz vedno prisoten.
Kolikšen je dobavni rok za vaše storitve oz., koliko časa mine od naročila stranke pa do končnega izdelka?
Dobavni rok za naše izdelke je od nekaj ur. nekaj dni ali nekaj tednov. Za enostavnejše izdelke naprimer štampiljke, spremembe ali vzdrževanje le te, je to takoj, za enostavnejše tiskovine teden dni, če pa je tiskovina zahtevnejša, se pravi priprava nekega kataloga, prospekta za določenega naročnika (vse od ideje naprej ), pa lahko tudi mesec ali več.
Kako lahko naročnik pri vas naroči svoj izdelek?
Naročnik lahko svoj izdelek naroči na več načinov. Naročanje je zelo enostavno. Dosegljivi smo napetih telefonskih linijah, na naslovu našega podjetja, ki se glasi,
GRAFEX,tiskarna,štampiljke,napisi Alojz Sešlar s.p.
Podlipovica 31 Izlake 1411 tel:0601 -74 180
lahko pa tudi preko faksa, elektronske in redne pošte. Seveda, če gre za bolj komplicirano zadevo je prav, da se z naročnikom sestanemo in podrobno dogovorimo. Stranke obiščemo tudi sami v kolikor to želijo. Izdelke po želji dostavimo na "delovno mizo" naročnika, tako da naročnik nima nobenih skrbi s prevzamom željenega izdelka. Seveda pa mnogi radi pridejo v naš kraj, saj je okolica kjer stoji naše podjetje, zelo lepa.
Ste mnenja, da je država poskrbela za mala podjetja?
Mislim, da je slabo poskrbela za male podjetnike. Je izredno zakomplicirala predpise, ki jih moramo izvajati. Z drugimi besedami so predpisi, ki jih mora izvajati podjetnik z enim zaposlenim enako obsežni in enako zahtevni kol za podjetja z na primer 1000 zaposlenimi.
Grafična oprema na vozilih
p ZDRUŽENA USTA
socialnih demokratov

Svobodnih
Sindikatov
Slovenije
/radio Slovenija
* DOPISNIŠTVO ZASAVJE
_2±j£JEr
Napisne table
Igor Goste
7Ww
(H&4UG,
Pripravila Sanlini,
Ja botfe v videoteki Nam lažje izbrali...
Resnica o mačkah in psih
Ihe truth about cats & dogi, 20th Centu ry Fox, 1996
Abby Barnes (Janeane Garo-falo/Reallity Bites) bi morala imeli vse. Je veterinarka in uspešno vodi svoj radijski show imenovan "Resnica o mačkah in psih", kjer na zabaven način daje koristne napotke zmedenim lastnikom hišnih ljubljenčkov ("Prav je, da ljubite svoje ljubljenčke, toda nikar ne ljubite svojih ljubljenčkov", pove poslušalcu, ki pusti svoji mački lizati lice ure dolgo). Abby je pametna, zabavna in igra prvo violino. Toda ni visoka in ni blondinka in povsem ohromi, ko gre za romanco. Noelle Slusarky (Uma Thurman/Šund) pa je visoka in blondinka. Je tudi prijazna, radodarna in rahlo zmedena. Njena želja, biti napovedovalka, ni videti preveč uresničljiva, njeno razmerje z moškim pa je bolj podobno kakšni kriminalki.
Fotograf Brian t Ben Chaplin), se znajde v precejšnjih težavah, ko ima na drugi strani povodca kotalkajočega Great Dana (to je doga). Iz težav mu preko etra s humorjem in ljubkostjo pomaga Abby, za kar bi se ji rad osebno zahvalil. Ko se končno dogovorita za zmenek, in jo vpraša "Kako pa izgledaš?", se v strahu, da bo zavrnjena in ponižana, predstavi kot visoka blondinka (ki je precej podobna sosedi Noelle) in naredi plan -ki ga ne namerava izpolniti- srečanja z Brianom. Toda Brianova vztrajnost ne pozna meja, in Abby preseneti v službi ravno v tretutku, ko jo obišče tudi Noelle. V paniki zamenjata identiteti, Brian pa se, ne vedoč za kaj gre, do ušes zaljubi v Noelle. Toda počasi bo odkril ne preveč preprosto resnico o ženski, ki jo ljubi. To prijetno komedijo je režiral Michael Lehmann (Hudson Hawk).
Končna od loči lev
Execuiive decision, Warner, 1996
Osem kilometrov nad zemljo se ekipa specialcev trudi rešili 400
potnikov v ugrabljenem Boeningu 747. Veliko več ogroženih pa je v mestu pod njimi. Arabskemu ugrabitelju Nagi Hassanu se zoperstavita David Grant (Kurt Russell/ Stargate), ekspert za mednarodni terorizem in poročnikTravis (Števen Seagal/Under siege), vodja elitne protiteroristične skupine. Imajo pa samo eno možnost - s pomočjo eksperimentalnega aviona med letom neopazno vkrcati specialce na ugrabljeno letalo. Režija je prvenec Stuarta Bairda.
Čenče
Something lo talk about, Warner, 1995 G race King Bichon (Julia Ro-berts/Pretty woman) ima popolno življenje... Ali vsaj misli, da ga ima
-	dokler slučajno, med odmorom za kosilo ne opazi svojega moža z neznano žensko v strastnem poljubu. Tedaj ji nenadoma njeno celotno življenje postane tuje. Pretehta svoje tradicionalne, južnjaške poglede na družinsko življenje - do strogega očeta Wylyja Kinga (Robert Duvall/ Stalin), ki je ustvaril imperij tako. da je njegova beseda zakon - do prijazne in ljubeče matere Georgie (Gena Rowlands/Night on earth), desetletja ponižno vdane svojemu soprogu - živahne sestre Emme Rae (Kyra Sedgwick/Heart and soul), edine osebe v družini, ki stvari dejansko vidi takšne kot so - njene mlade hčerke Caroline (Haley Aull)
-	in nenazadnje do moža Eddija (Dennis Quaid/Wyatt Earp), šolsko ljubezen, čigar postopno razočaranje nad zakonom je bilo njej nevidno. Do zdaj. Nekoč je Grace živela
skoraj avtomatično - bila je ubogljiva hči, skrbna do moža in hčere, misleč, da se bo vse njeno življenje neboleče. Toda na življenje lahko gleda kakor želi sama. In nekaj sprememb bo vsekakor naredila. Romantično komedijo, iz katere se lahko veliko naučimo, je režiral Lasse Hallstom.
Hekerji
Hackers, United Artisti, 1995
Hiter, cyberpunk thriller Hekerji prinaša šaljiv in trezen pogled na računalniško generacijo 90-tih. ter neverjetno moč njihovih udarcev po tastaturi. Za vzdevki Zero Cool, Ce-real Killer in Acid Burn, se skriva skupina računalniških hekerjev, ki podnevi drvijo na rolkah po ulicah Nevv Yorka, ponoči pa jezdijo informacijsko avtocesto. Ko po nekem vdoru postanejo glavni osumljenci visoke industrijske zarote, prosijo za pomoč najboljšega med njimi. Igrajo Fisher Stevens, Lorraine Bracco. ter skupina mladih igralcev - Jonny Lee Miller, Angelina Jolie, Renoly Santiago... Režija je prav tako delo debitanta Iaina Softleyja.
1.	ALCATRAZ
2.	ERASER
3.	KRITIČNA TOČKA
4.	TVVISTER
5.	KO Sl SPAL
6.	POBEG IZ LA.-ja
7.	ZAJETA PODMORNICA
8.	ŠKRLATNA PLIMA
9.	PERISKOPE DOL
10.	DETEKTIV SHAME
videoteka
NANO
Sallaumines 8, Trbovlje tel.: 26-441
Lestvica (ZDA) o$i 2,- 4. maja 1997 L Breakdovvn 12.31$ v 3 dneh
2.	Austin Povvers 9.55$ v 3 dneh
3.	Volcano 27.44$ v 10 dneh
4.	Liar, Liar (Ti, ti lažnivec) 151.49$ v 45 dneh
5.	Romy and Michele's High School Reunion 14.86$ v 10 dneh
Kurt Russel je s psihološkim filmom Breakdovvn, katerega reklamni slogan pravi: “To bi se lahko zgodilo tudi vam!” Zakaj gre? Zakonca Jeff in Amy se odpravita na potovanje iz Bostona v San Diego. Med potovanjem skozi prekrasno, a prostrano in zapuščeno puščavsko pokrajino, se jima pokvari avto. Na pomoč jima priskoči tovornjakar, ki ponudi prevoz do najbližje, nekaj kilometrov oddalje, obednice. Amy se odpelje po pomoč, medtem ko Jeff ostane pri avtu. Medtem popravi okvaro in se odpelje za ženo. V obednici je niso videli, tovornjakar zanika, da ju je kadarkoli videl, policija pa zadevo pripisuje družinskemu sporu. Jeff se sam odpravi za izgubljeno ženo...
Mike Myers, glavni mož za uspešnico Waynov svet, se vrača z noro komedijo o tajnem agentu angleške vlade. Austin Povvers je ime najboljšemu agentu 60-ih. Ker se njegov nasprotnik Dr. Evil izstreli v orbito, Austina prostovoljno zamrznejo do doktorjeve vrnitve. Po 30-ih letih se doktor vrne z načrtom, zajeti svet. Austina odmrznejo, saj je edini, ki ga lahko ustavi. Vendar očitno ne opazi, da je svobodna ljubezen šestdesetih že davno minila. Kljub temu se zavihti v akcijo z agentko Vanesso (Elizabeth Hurley), ki pa je naravnost očarana nad njegovimi zastarelimi manirami.
Volcano pa je naj novejši iz zvrsti filmov katastrof. Tokrat se vulkan izoblikuje v neposredni bližini Los Anglesa. katerega ulice kmalu preplavi razbeljena lava. Ljudi zajame panika in reševanje se lahko prične. Tommy Lee Jones nastopi v vlogi vodje reševalcev v najstrašnejši katastrofi, ki je prizadela Los Angeles.
Uri
_ -
® PROIZVODNJA IZDELKOV IZ STEKLOCEMENTA, ALUMINIJA IN TRGOVINA d.o.o.
Levstikova, 1410 Zagorje ob Savi Slovenija, Tel./fax: 0601/66-071
INDUSTRIJSKA PRODAJALNA
od 22.5.1997 na Levstikovi v Zagorju
gradbeni material
vodovodni material
elektromaterial
steklocementni izdelki
barve, laki
sanitarna keramika
največja izbira keramičnih ploščic v Zasavju
orodja
I K > INI DA.
DC1M2ALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
^HONDA
e *
VAS VODNIK VAM PRIPOROČA DNEVE NAKUPOV
LENTI
LENTI
PLIBERK
17.05.1997
31.05.1997
06.06.1997
Oglasite se v naši turistični agenciji, radi vam bomo pomagali z nasvetom.
NOV VODNIK PO PLANINSKIH POTEH
Pred kratkim je izšel vodnik z naslovom Pot kurirjev in vezistov, v dopolnjeni izdaji, ki ga je tudi tokrat napisal Jože Dobnik. Vanjo je vključenih vrsta novih in lepih planinskih, turističnih, zgodovinskih krajev, objektov, nova pa je tudi zunanja oblika s plastificiranim ovitkom v žepnem formatu. Vodnik je že tretja izdaja in opisuje pot kurirjev in vezistov, ki so jo odprli 17. junija 1969 v Ljubljani. Omenjeni vodnik prodajajo tudi na vseh poštah v Sloveniji.
Del te poti, ki se začenja v Prekmurju, v Gančanih in se konča v Tumovi koči na Slavniku na Primorskem, poteka tudi preko naših bližnjih planinskih vrhov. Prva točka na našem območju je na Čemšeniški planini, druga na Vrheh, tretja na Sveti planini oz. Partizanskem vrhu, četrta na Mrzlici, naslednja točka je na Šmohorju nad Laškim, od tu pa gre dalje do Jurkloštra in naprej.
tl.
Upokojenci planinci obnavljajo stike
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje organizira v soboto, 24. maja skupinski izlet z avtobusom do Jesenic oziroma Javornika. Stopili bodo do Javorniškega Rovta, kjer si bodo ogledali narcisne poljane in jezera, hkrati pa bodo obnovili nekdanje tesne stike med upokojenci z Jesenic in Javornika. Izleta se bodo namreč udeležili tudi jeseniški in javorniški upokojenci - planinci. Prijave za ta izlet sprejemajo na DU Trbovlje do 16. maja. Trboveljskim upokojencem -planincem se obeta lep in v vseh pogledih koristen izlet na področje pod znano Golico.
U.
Če začnemo s pesmico Svinčnik, se moramo spomniti na kulturni dan na OS Ivana Cankar ja, ko so med drugim pisali sedmošolci sage. V pisanju sage so se pomerili že drugo leto - to je tekst, ki sme obsegati le 50 besed. Ko so jih ocenili, so se znašli Svinčnik, Recept za knjigo in Saga o ozimnici na prvih treh mestih. Se boste preizkusili tudi sami?
Sestavki o čiščenju svoje okolice so morda že dolgočasni, ko se tolikokrat ponavljajo, vendar potrebni. Še bolj razumne so fotografije. Čeprav ne bi nihče priznal, daje "soustvarjalec" takšne packarije.
Postala sem metulj
Bil je zelo lep dan. Odpravila sem se na travnik in se ulegla na mehko travo. Nad mano je bilo le jasno nebo in sonce.
Naenkrat so mi zrasla krila in sem postala metulj. Vzletela sem na cvet in zajtrkovala. Že je priletela pikapolonica in me prijazno pozdravila: "Kako ti je ime?" sem jo vprašala. "Kar Pika
mi reci," mi je prijazno odgovorila. "Jaz sem pa Suzana," sem se ji predstavila. Kmalu je začel padati dež. Hitro sva začeli iskati streho. Prileteli sva do ptičje hišice in si odpočili. Lije kot iz škafa, le tu in tam se vidijo rumeni žarki sonca. "Sonce bo pretrgalo črne oblake in zopet bo sonce sijalo," sem potolažila Piko. Že so ptice priletele s krošenj dreves in se lovile v
O DESETLETJIH "SKALAŠI" ZOPET OŽIVELI
V soboto 26. aprila je bila v Robanovem kotu (Logarska dolina) v prostorih domačije Knez (1222 m ) podpisana pogodba o zvezi med d vama Slovenskima gorniškima kluboma, ki se bo imenovala Slovenski gorniški klub Skala. Podpisa pogodbe seje udeležilo več kot 100 članov obeh gorniških klubov iz vse Slovenije. Srečanja in slavnosti se je udeležil tudi znani župnik Franc Urbanija iz gorenjske vasice Dovje pri Mojstrani, ki je imel v bližnji kapelci tudi mašo.
Tekst in loto :lgor Goste
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
soncu. "Lej jo, lej jo, mavrica sije!" je kričala Pika. "Pojdiva čisto do vrha in si jo bliže oglejva," sem ji predlagala. In tako sva vzeli nahrbtnika in odleteli. Pot je bila zelo dolga. Vendar nama je uspelo. "Mavrica je prekrasna," sva vzdihovali. "Pa kakšne lepe barve ima. Rumena, rdeča, roza, modra,..." je naštevala Pika. Že sva se lovili po ozki cesti. Naenkrat pa je mavrice zmanjkalo in sem padla.
V	tem padcu sem se zbudila. Na hrbtu nisem našla nobenih kril. Vse so bile le sanje.
Suzana Kauzer, 6. b Dol
Na Kopitniku
V	soboto srno šli učenci OŠ Ivana Skvarče na Kopitnik. Z železniške postaje v Zagorju smo se z vlakom odpeljali do Rimskih Toplic. Od tam smo do koče hodili dve uri. Pot je bila strma. Pri koči smo se okrepčali in žigosali planinske dnevnike. Nato smo se igrali razne igre.
Maša Avsec, 4. r OŠ I. Skvarča
Draga Špela!
Med tem, ko ti nisem pisala, se je zgodilo mnogo zanimivih reči.
Najzanimivejša pa je bila tale: Nekega jutra smo s Sandro in z Majo počasi "capljale" proti šoli. Premišljevale smo, kaj bi lahko počele po pouku. Sandra, ki ima najbolj bujno domišljijo, je predlagala, da bi šle raziskovat staro zapuščeno hišo pri šoli. Z Majo sva bili navdušeni. Pri pouku smo bile nezbrane. Gledale smo po vsem razredu, le na tablo ne. Tudi učiteljev nismo poslušale. Čakale smo na trenutek, ko bo učiteljica rekla, naj pospravimo. Končno seje končal pouk. Polne pričakovanj smo se odpravile raziskovat hišo. Najprej smo pregledale kleti, v katerih ni bilo nič zanimivega, razen smradu, ščurkov in druge golazni, ob kateri bi kmalu izgubile zavest. Iz neprijetnih in temačnih kleti smo se napotile v zgornje nadstropje hiše. Vstopile smo skozi razmajana vrata in se že na pragu spotaknile ob velik zaboj. Med stokanjem smo se pobrale in si pričele ogledovati obtolčena kolena. Zanimalo nas je, kaj je v zaboju. Z vso silo smo začele skakati po njem in zaboj se je na naše olajšanje vdal V njem so
USKLADITEV DRUŠTVENIH PRAVIL JE NUJNA
Vse bolj sc približuje rok, v katerem morajo društva v Sloveniji uskladiti društvena pravila z določili zakona o društvih. Zakon o društvih je začel veljali 9. novembra 1995 inv njem je določen rok 5. november 1997, v katerem je treba sprejeti vse temeljne akte in delovanje, usklajeno z novim zakonom. Precej društev je v tem dvoletnem roku že predložilo pristojnim organom na upravnih enotah posameznih občin društvena pravila z upoštevanjem zakonskih določil. Vsa tista društva, ki doslej svojih društvenih pravil še niso uskladila z določili zakona, morajo to delo opraviti v zakonskem roku, sicer v bodoče ne bodo mogla delovati.
IL.
'Noš svet glasbe" v Delavskem domu Trbovce
GODALNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE TRBOVLJE V MARIBORU ALPINISTIČNA NOVICA	V Unionski dvorani v
V soboto, 3. maja seje Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje lotil	Mariboru je lO.maja potekala
plezanja v JV steni Planjave (2394 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah.	republiška revija godalnih
Preplezal je Visi akovo grapo. Smer je dolga 360 m in ima težavnostno	orkestrov Zveze slovenskih
oceno 111/1. Vreme je bilo zelo lepo. V grapi je bilo še dosti snega.	glasbenih šol. Iz Zasavja seje
Bobneči snežni plazovi, predvsem s pobočja sosednje Brane pa plezalca	te revije udeležil godalni
niso motili.	orkester GŠ Trbovlje. Pod
IL.	vodstvom dirigentke prof.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Ml S MAS MIS M



bile skrbno spravljene stare knjige, ki nas niso kaj dosti zanimale. Ko smo zagledale na stenah grafite, po sobi razmetane prazne steklenice in na neki razpadajoči polici veliko nožev, smo raje odšle.
Naša dogodivščina se je končala srečno. Za spomin so ostale praske in modrice. Si tudi ti doživela kaj zanimivega? Nestrpno čakam tvoje pismo.
Pozdrav!
Živa
P.S.
Pozdravi domače in psa Murija!
Živa Rada, tbovlje
Čistili smo okolico šole
Ko smo se učili o onesnaževanju okolja, je učiteljica rekla, da bi bilo zelo dobro narediti očiščevalno akcijo. Pobirali smo razne odpadke, ki so jih ljudje metali po tleh. Zdelo se mi je grdo. Nadel sem si rokavice in odpadke pridno pobiral. Hotel
sem, da bi bilo naše mesto Zagorje lepše urejeno in predvsem bolj čisto. Nabrali smo skoraj trideset vreč odpadkov. Ko smo zaključili z akcijo, smo bili zadovoljni. A čez nekaj dni je bilo spet vse po starem.
Blaž Jurca, 4. b Zagorje
Svinčnik
1.	Moj bel na koncu svetleč debel 1,1 cm
visok 2,6 dm nariše kar moja roka si poželi.
2.	Moj svinčnik prestane veliko moči.
S silo 5 N stisnem ga iz strani.
3.	Moj svinčnik napiše veliko stvari zato rad odpočije si.
Ga mučim in mučim, da zapiše mi
vse pomembne stvari.
Petra Bedelkovič, OŠ Ivana Cankarja
Katje Mikula je orkester, ki šteje 16 mladih glasbenikov, igral naslednji dve deli: J.B. Lully -Menuet (allegretto) in G.F. Mandel - Solem march. Organizacijo revije je imela na skrbi Srednja glasbena in baletna šola Maribor v okviru Zveze slovenskih glasbenih šol. Na reviji so sodelovale še tele GŠ z godalnimi orkestri: Maribor Center, Ljutomer, Brežice. Jesenice, Ljubljana Moste Polje, Črnomelj, Novo mesto. Ljubljana Vič Rudnik. Velenje, Celje, Nova Gorica, Glasbena matica Trst, Postojna, Vrhnika, Koper. Prva polovica orkestrov navedenih GŠ je nastopila ob 13. uri, druga, med katero je bil tudi orkester GŠ Trbovlje, pa ob 17. uri. Mladi glasbeniki iz Trbovelj so se mariborskemu občinstvu dostojno predstavili.
IL.
foto: Slane Weiss
MAŽORETKEV VOLČJEM POTOKU
Plesno društvo mažorclk iz Trbovelj je s svojimi skupinami sodelovalo pod vodstvom voditeljice in koreografke Eme Zalezina na svojevrstni prireditvi, ki je potekala v nedeljo, 27. aprila v Volčjem potoku ob otvoritvi letošnjega tedna cvetja. Mažoretke so nastopile med stotisoči tulipanov najrazličnejših barv in požele priznanje za nastop s strani številnih obiskovalcev in organizatorjev.
IL.
ALžLIA, MULARIJA!
Upam, da ste pridni in se pridno učite, ter nimate negativnih ocen. Saj veste, med poletnimi počitnicami se ni prijetno Učiti za popravne izpite, ki so posledica vaše lenobe. Nekateri že lepo izkoriščajo šolski pravilnik. Profesorjem in profesoricam že pošteno plezamo po živcih s 15 - minutnim špricanjem pouka. Toda vse to sodi k šolanju. Po šolah se dogaja marsikaj.
Ena zanimivejših stvari je prav gotovo obisk dijakov iz Scheinfelda. Če vas zanima si preberite članek dijakinje.
Tudi Tea se je opogumila in predstavila navijaški klub.
Petra je napisala nekaj o propagiranju drog, Eva pa vam bo zaupala nasvet.
Če ste nastop Borisa Novkoviča zamudili, ga ne zamudite tudi tokrat. Jaz ga prav gotovo ne bom in naj vam zaupam, da pride 23.05 v Mesečino.
Špela
NaVijačicl
Letos je košarkaška ekipa GEŠ Trbovlje dosegla odlične rezultate. K temu je pripomogla tudi skupina zvestih navijačic, ki spremljamo in navijamo za naše košarkaše in košarkašice na tekmah ŠKL.
radiju napovedovalci oz. novinarji niso prizanesljivi in predavanje o slabih učinkih droge nam sleherni dan ne uide.
Sprašujem, če s tem, sploh dosegajo zaželene učinke? Zdi se mi, da to "golo opozarjanje" kar privablja novega izkustva željnih ljudi, da preverijo, če je to, kar jim nekdo že lep čas "vbija" v glavo sploh res. Naveličani smo in zasiteni vseh člankov, predavanj in okroglih miz o tem kaj bo, če bomo poskusili, pridig o tem, zakaj bi, če nam ni treba, če nam je že tako, tako lepo (pa ja)! Zanimivo je predvsem to, da že vse vemo in da marsikdo izmed nas ve več, kot tisti, ki naprimer predava Vsa ta predavanja in oddaje, članki, so že krepko potrebni obnove. Mislim, da bi nas veliko bolj prestrašila in na pravo pot usmerila kakšna izpoved narkomana, človeka, "ki je bil tam". Saj vemo, da se teorija velikokrat razlikuje od prakse. Mislim, da tisti, ki ste gledali oddajo Boruta Veselka "Odklop - Heroin", veste o čem govorim.
Zato menim, da je čas. da se ustvarjalci anii - droga - propagande vprašajo, če še dosegajo cilje, ki so si jih zastavili. Saj niti ne dvomim v želje teh ustvarjalcev, da bi odvrnili ljudi od droge. Mislim pa, da način ni pravi. Vsaj ne več. In mislim, daje zadnji čas. da se najde kakšna bolj učinkovita pot k uspehu. Ta pa je. na žalost, več kot potrebna.
Petra
bOtllfLLD
20. aprila smo se dijaki GEŠ v pričakovanju najhujšega odpravili na 1 1-urno pot v Seheinfeld.
Iz trboveljske železniške postaje smo odšli ob 8. uri zjutraj. Na vlaku smo se kratkočasili na več načinov. Nekateri smo peli, nekateri kartali, nekateri celo zaspali. Postaja v Scheinfeldu se je burno približevala in vsi smo imeli malo treme. Toda ta je bila odveč. Po prvih jecljajočih stavkih z gostitelji smo si oddahnili, saj je bilo boljše, kot smo pričakovali.
V šoli so nam pripravili zanimive ure, ogledali smo si Bamberg, pivovarno, tovarno Adidas, tiskarno in mnogo drugih stvari. Med nami so se spletle mnoge prijateljske vezi in prav tako ljubezenske. Prekmalu je napočil zadnji dan.
Pravijo, daje vsega lepega enkrat konec. Toda tokrat to ni veljalo, saj so že po nekaj dneh prvomajskih počitnic prišli dijaki iz Scheinfelda. Razkazali smo jim Trbovje, Zagorje, Ljubljano. Šola jih je odpeljala na izlet v Piran, Koper. Portorož, ter Maribor. Dijaki so navdušeni nad Slovenijo in upajo, da bodo prijateljske vezi ohranili.
dijakinja
Oktobra lani seje namreč zbrala skupina najpogumnejših deklet in pod vodstvom mentorice Romane Srebot sestavila program, ki obsega navijanje med tekmo, plesni del in navijaški del. Pri vajah nas je sicer ovirala stiska s prostorom, toda to nas ni ustavilo. Gospa ravnateljica nam je požrtvovalno financirala vso navijaško opremo, se pravi dres in par rumenih cofov, saj je rumena barva znak naše ekipe, ki tekmuje pod imenom GIMEKON. Glede na to , da tudi šola ni sod brez dna, bi zaprosile za pomoč podjetja, ki nas zmorejo oziroma želijo podpreti.
Ker nam ambicije niso dopustile, da bi ostale v senci košarkašev, smo se odločile za lastno kariero in se udeležile državnega prvenstva navijačic. Uvrstile smo se v polfinale. Ves trud, ki ga vložimo v vajo, je bogato poplačan, saj se med tekmami zabavamo in navijamo s srcem. Drugo leto bomo še boljše.
Gimekon, go !
Tea
PREPARIRANJE. PRERE.
Vsako jutro, ko odprem časopis, da preberem, kaj vse se je zgodilo pretekli dan in kaj obeta jutri, sigurno naletim na kakšen članek ali dva o drogah. Ali pa vsaj na kakšno "reklamo". Tudi na televiziji in
|/ AJ 5T<?EJTi ČL TL ZAPU5JI LJIBI?
Če se ti zgodi, la neprijetna stvar, najprej razčisti pri sebi. Zakaj se je to zgodilo, ali ga hočeš nazaj ali je tako bolje. Če si ugotovila, da brez; njega ne. 'moreš in ga hočeš ob sebi, je najpomembnejše, da ostaneš mirna in samozavestna. Tako boš v njem vzbudila hrepenenje, ne usmiljenje. Pomembno je tudi. da času pustiš čas in daš fantu prostor, da razmisli in razčisti tudi sam. Vendar bodi v negovi bližini, hodi prijazna. Če mu vzbudiš malo ljubosumja, ne bo nič narobe. Takšni pač smo; vedno si želimo tisto, kar imajo sosedovi! Če je fantu kaj do tebe, se bo vrnil, drugače pa priporočam, da ga pozabiš. Saj gre. Sama vem. daje težko, vendar je res tudi, da se počasi in vztrajno daleč pride. In to velja tudi v ljubezni!
Vendar to prav gotovo ne velja za rock ansambel Big foot mama, ki nas prav gotovo ne bo zapustil, saj se fantje vse bolj uveljavljajo na glasbeni sceni.
Fantje še vedno delajo v svojem standardnem ustvarjalnem zagonu in svojih izdelkev tudi ne skrivajo. Po prvi uspešnici Mala nimfomanka, kije debitantskemu albumu Nova pravila odprla pot med solidno prodajane rock plošče, tudi videospot za skladbo Nisem več s tabo doživlja velik odmev. Po mnenju strokovnjakov velja namreč za enega izmed boljših videospotov zadnjega časa, tako po režiji (Dejan Čretnik) kot po scenariju (Tomad Štrucl). Poleg tega fantje počasi pripravljajo material za drugo kaseto in CD ploščo, ki naj bi izšla v drugi polovici leta. Kvintet nam zopet obljublja udarno, spevno in seksi rock'n'roll pogačo.
Sicer pa se fantje skupaj z skupino Afera (fantje v studiu Kif- Kif končujejo s snemanjem
albuma) pripravljajo na skupno turnejo, ki jo bodo pričeli 16. maja v Zagorju.Na koncertih se bo fantom včasih pridružil tudi znani slovenski režiser, kitarist in pevec Branko Durič - Dum
VSI PA STE VLJUDNO VABLJENI 16. MAJA NA KONCERT SKUPIN BIG FOOT MAMA, AFERA, ..., NA NOGOMETNO IGRIŠČE PROLETREC V ZAGORJU.
SAŠA GROBUAR
Skupini Smrkci smo v Zasavcu že večkrat namenili košček prostora in tudi tokrat je tako, saj je prišlo v skupini do korenitih sprememb.
Fante sta zapustila Tadej Vobovnik in Viki, Slenu in Alešu pašo se priključili Tomaž, Sami in Janko. In v tej zasedbi so Smrkci v studiu Hendrix v Kopru posneli novo skladbo z naslovom O tvojih očeh, kateroje že moč slišati na mnogih radijskih postajah. Avtor skladbe je Denis Vuk. ki je hkrati tudi aranžer, producent in pevec.
Fantje so spremenili svoj stil oblačenja (malo bolj sexi), na koncertih se pojavljajo v oblačilih Air base, poleg tega so pred kratkim podpisali
tudi pogodbo z. Fordom iz Trzina.
Smrkci se že pripravljajo na poletne dni, ko bodo nastopali po vsej Sloveniji in mogoče jih bomo videli tudi pri nas. Do takrat pa vam sporočajo, da se imejte blazno smrkastično.
Saša Grobljar
IČEJ2.
ZALJUBLJEN
Oliver Antauer je pred kratkim posnel drugi samostojni album z naslovom Ker sem zaljubljen.
Oliver deluje na slovenski glasbeni sceni že dve desetletji, včasih je bil tudi član vsem dobro znane skupine Pepel in kri, in kljub temu, daje izdal šele drugi album, ga mnogi slovenski glasbeniki zelo spoštujejo in ga vabijo na svoja snemanja, kjer sodeluje kot spremljevalni pevec. Med drugim sodelije tudi z Simono Weiss in Heleno Blagne.
Na novi kaseti najdete poleg naslovne skladbe Ker sem zaljubljen še devet novih skladb,med katerimi sta tudi moderno obarvani Dan ljubezni in Siva pot.
Oliverje imel predstavitev kasete naVrhniki, kjer je prazboval tudi svoj rojstni dan. In prav gotovo bo najlepše darilo dobra prodaja nove kasete in množičen obisk njegovih koncertov.
Saša Grobljar
Z(?AčjA MOL ftiTlVAL
Tudi letos se bo zgodil dvodnevni ZGAGA ROCK FESTIVAL. Organizatorji že imajo datum in sicer 27. in 28. junij, za lokacijo pa
morajo še pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja. Na letošnjem festivalu bo nastopilo 30 skupin iz raznih držav, ki jih bo programski selektor Marjan Ogrinc izbral iz razpisa ali pa jih bo na festival povabil. Zopet so vabljene le ROCK skupine, ki sv lahko prijavijo do 25. maja na naslov KUD ZGAGA, p.p. 24, 1270 LITIJA. Izbrane bo organizator obvestil najkasneje do 3. junija, merilo za nastop pa je samo kvaliteta, ki je bila že lani na zelo visoki ravni. Več podatkov bo zbranih čez dobrih deset dni, med tem časom pa organizator neumorno kontaktira z. gosti iz, tujine, ki naj bi bili letos še boljši od lanskih.
Silvester
PIŠITE:
FAN CLUB GUME 5 1217 Vodice
FAN CLUB MARTA ZORE Rudija Papeža 1 4000 Kranj
; FAN CLUB VILI REČNIK 1218 Komenda
NAJ6^U5EJ
V teh dneh so svoj rojstni dan praznovali tudi nekateri znani Slovenci. Med njimi tudi Oliver Antauer. Marko Milič in Andreja Makoter -Kren. Mnogim čestitkam se pridružijejo tudi sodelavci in bralci Zasavca!
77. j j g Jr. n j n j i j? Jr f.
ODMEVI SRCA IZŠLI
V Mariboru že nekaj let deluje založba DRUMAC. Izdaja knjige s prispevki upokojencev, bodisi v obliki pesmi ali proze, izhajajo pa pod naslovom Odmevi srca. Knjiga, kije pred kratkim izšla, obsega 450 strani proze in poezije štiriinscdemdesetih avtorjev iz vse Slovenije. Izšla je v dveh delih. Cena je 2.500 tolarjev za komplet lega zbornika. Tudi ta knjiga je edinstvena oblika literarne ustvarjalnosti upokojencev. Knjigo lahko naročite pri založbi neposredno, ali pri DU. Doslej je izšlo šestindvajset edicij, med temi pet zbornikov in posebej še dvajset knjig posameznih avtorjev. Za te knjige vlada med upokojenci in tudi med drugimi bralci veliko zanimanje v vseh delih Slovenije.
tl.
UTRJEVANJE DRUŽENJA
Osem predstavnikov DU Trbovlje se je 26. aprila udeležilo občnega zbora pobratenega DU Jesenice. Ob tej priliki so se predstavniki obeli DU pogovorili o nadaljnjem sodelovanju, predvsem kulturnem,športnem in izletniškem. Pogovor je potekal tudi o organizacijskih vprašanjih, o informiranju članstva, socialnih problemih in njih reševanju, skupnih planinskih izletih na območju Gorenjske in Zasavja, velik
interes pa je tudi za izmenjavo kulturnih skupin in za obnovitev stikov s KD Svoboda in drugimi društvi. Najdaljši in najtrajnejši so stiki likovnikov Dolika z Jesenic in Relika iz Trbovelj.
IL.
REGIJSKO TEKMOVANJE UPOKOJENCEV V KEGLJANJU
DU Brežice je organiziralo 17. aprila v Krškem tekmovanje v kegljanju za posavsko zasavsko regijo društev upokojencev. Tekmovanje je potekalo na kegljišču v Krškem z začetkom ob 9. uri. Prijavljenih jc bilo kar osem ekip. Rezultati tekmovanja pa so naslednji: 1. DU Hrastnik, prejeli so pokal. 2. DU Krško in
3.	DU Brežice - obe ekipi sta prejeli diplomi. 4. DU Zagorje, 5. Du Trbovlje. 6. DU Radeče. 7. DU Senovo in 8. DU Litija. Vsa ta društva oziroma njihove ekipe so prejela priznanja za udeležbo na tekmovanju z navedbo osvojenega mesta. Tekmovanje je vodil sodnik Ivan Veble.
IL.
PRVOMAJSKI IZLET UPOKOJENCEV
Planinska skupina PD Trbovlje pri DU Trbovlje jc na dan državnega praznika, 1. maja organizirala skupinski izlet na Mrzlico. Udeleženci so se zbrali ob 7. uri pri domu
Svobode na Trgu Franca Fakina, nato pa so skupaj z vodjem skupine odšli preko Golovca, Katarine, mimo Vrharja, pod Križko planino in Homičem na Mrzlico. Prvomajski izleti na Mrzlico so res tradicionalni, saj so se na tem priljubljenem vrhu srečevali planinci in drugi izletniki iz Revirjev in Savinjske doline že desetletja pred zadnjo vojno. In s to tradicijo nadaljujejo tudi vsa povojna leta. PD Trbovlje, kije lastnik planinskega doma na Mrzlici, je tudi tokrat poskrbelo za dobrodošlico in oskrbo. Vreme pa je tudi omogočilo, da so se udeleženci izleta dobro počutili.
IL.
KOLIKO UPOKOJENCEV IMA SLOVENIJA
Po podatkih ZPlZ-a Slovenije je bilo konec decembra 1996 na področju Slovenije naslednje število upokojencev: starostnih 264.83 I s povprečno pokojnino 65.875 tolarjev, invalidskih 97.298 s povprečno pokojnino 53.674 tolarjev, družinskih 83.999 s povprečno pokojnino 46.226 tolarjev in upokojencev po SZK 15.113. Vseh upokojencev je bilo 46.241 s povprečno pokojnino 59.515 tolarjev. Najnižja pokojnina za polno dobo je znašala 46.136 tolarjev, najvišja pa 223.515 tolarjev. Teh prejemnikov je bilo 472.
ATLANTA V ZAGORJU
Novoodprta trgovina na Cesti zmage (pri čistilnici). V njej boste našli pester	/\ Ho Q R ET U M VOL'?	QK
program za mlade.
CVETLIČARNA "VIOLICA"
se je med prvomajskimi prazniki preselila v večje prostore, vendar v isti hiši. Pri njih boste našli vse, od cvetja do darilnih programov.
...gostili so Holandce...
J*
DOM OPREMA
ZA VAS dNE
1 6. iN 1 7. MAJA
V Avli d EIaVSkEC|A doMA V ZAqORJU ORqANiziRA pRodAJNO RAZSTAVNO Akciji
SEDEŽNIH GARNITUR
-	joqi VZMETNiC
-	VZMETNiC
•• pisARNiških srolov
*	vsi razstavinI Modeli do 25% popUSTA
*	VSA NAROČilA V TEM ČASU do 1 5% popUSTA
*	STRokoVNi NASVETi pROizVAJAlcA "HOJA"
"HOJA"
oblAzimjENO pohiŠTVo
DOM OPREMA Cesta z m ac, e ? 4
ieL: 0601 /64-5 77
TO PRILOŽNOST MORATE IZKORISTITI!
Z	ČETRTEk, 15. MAJA	0(1	14.	do 18.	URE
pETEk, 16.maja	od	09.	do 20.	ure
SoboTA, 17.MAjA	od	09.	do 1 8.	URE	y
I
Od začudenja bo tudi vas položilo ob cenah kopalk Lisce Sevnica v TP Potrošnja Zagorje
Akcijska prodaja kopalk Lisce Sevnica v poslovalnicah blagovnice ŽIVA in
TINKARA, TP POTROŠNJA Zagorje p.o.
od 12.5. do 51.5.1997
-	otroške kopalke že od 767,20 sit dalje
-	moške kopalke že od 566,00 sit dalje
-	ženske kopalke že od 2.628,00 sit dalje
Pri nakupu kopalk nad vrednostjo 5.000 sit smo vam pripravili nagradno presenečenje.
Veselimo se vašega obiska!
KSEFTI
informacije 64 250,64 -166
Trgovina
NIANSA
Narof 4
tel./fax: 0601-73-529 mobitel:0609-647-854
Specializirana trgovina za prodajo barv za zaščito lesa, kovinskih ograj,terkiti, brusnimi materiali. Akcijska prodaja vseh Heliosovih artiklov za široko potrošnjo do31.maia 1997.
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia. Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremu tudi ob nedeljah od 8-12h.
Arho avtodeli
Ul 1 junija 7, tel.: 0601/26-590 Avtodeli-oprema vseh vrst (Ugodni plačilni pogoji) del.čas: 8.00-19.00, sobotaS.00-12.00
Poslovalnica Hrastnik
Aleša Kaple 12, tel.: 0601/43-360 del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
ČE SE VANI JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.:30-600 SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVVOOD Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj!_
ROLETARSTVO
Šoba Albert s.p.
Vreskovo 1 04, Trbovlje, tel.:0601/24-432
Nudimo vam vse vrste: rolet, žaluzij, lamelnih zaves, ostalih senčil Opremljanje poslovnih prostorov, lokalov, stanovanj, montaža in vzdrževanje vseh vrst senčil, tesnenje oken s kvalitetnimi silikonskimi tesnili Možnost plačila na obroke!
OKOVIC Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
ELK0PLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucijel 1, Trbovlje, tel : 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
RORCd.o.o.
Tel./fax:061-883-265 doma: 061-873-156 mobitel: 0609-613-186
strojno in ročno asfaltiranje polaganje tlakovcev vgradnja branikov in kanalizacijskih cevi dostava gradbenega materiala
Dušanova ekipa iz Zavrha pri Trojanah
Športna obutev
CONVERSE,
ALI STAR.
ADIDAS,
NIKE,
REBOOK,
PUMA,
ELES5E,
F1LA
ter vsa ostala oprema in oblačila za prosti čas in sprostitev.
Sezona avtocrossa se je začela, tokrat v Puconcih
Na odlično pripravljeni mokri progi se je pomerilo 9 tekmovalcev. Tekme se je udeležila tudi ekipa iz Zavrha pri Trojanah z golfom GT1, ki gaje vozil Dušan Devičnik. Ob hudi konkurenci je zasedel 7. mesto, v super finalu pa 5. Zmagal je Nagode, ki je tudi državni prvak, 2. je bil Grlec, 3. pa Koželnik.
Upamo, da si bomo kmalu lahko ogledali dirko tudi v Zavhru pri Trojanah.
KNPMIHA
Lokostrelstvo
V soboto, 10. maja je potekal 3 D turnir v Hopfgarten-u pri j Kitzbtihel-u v Avstriji. Na njem sta poleg lokostrelcev iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije sodelovala še lokostrelca LK Valvasor Alojz Pavlovič in Pavel Savšek. V stilu compound so se prvič pomerili v isti skupini trije tekmovalci iz Slovenije - j Ravnjak iz Raven, Pavlovič in Savšek iz Zagorja. Svoj nastop so j odlično opravili in zasedli - Ravnjak s 371 točkami 1. mesto, i Pavlovič s 365 točkami 2. mesto in Savšek s 363 točkami 3. \ mesto, pred 4. uvrščenim pa so imeli več kot 30 točk naskoka.
Pavel Savšek !
Nagrajeni bralec akcije športnik meseca je SAMO GOSAK, Kosovelova 10, Zagorje ob Savi. Bon v višini 5.000 SIT. ki ga poklanja Trgovina šport-plus Trbovlje, lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc.
TRGOVINA, ZASTOPANJE, EKONOMSKO SVETOVANJE
Rudarska 2,1420 Trbovlje, tel.: 0601-26-102 del. čas: 8.00-12.00 m 16.00-19.00 sobota 8.00-12.00
telil© § jrsrisiilij ^IIMi Ms m /Mhgjg'
Sprejemamo rezervacije za poletno sezono 0(11.5.1997
Celoletna karta 9.000 sit (1 h tedensko)
Cenik igranja:
med tednom: 9.00-15.00 (450 sit) 15.00- (550 sit) sob./ned.: 9.00- _ (550 sit)
Dodatne informacije dobite po telefonu 0601 75 150,75 272
TRGOVINA
(

d. o. i


Kisovec, Naselje na {ahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19”, ob sobotah 7” do 13”

jjggjf
ggggp
'
ppi
■	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev topli podi; širine 2, 3 in 4m
karnise vseh vrst
■	zavese domačih in tujih proizvajalcev
šivanjeBes po naročil?1 “ .
- barve akril, jupol, barve za les in kovino Izrabimo itisone, tekače in razne preproge pp ŽELJI
polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov

- preproge, zavese, prti, brisače
- posteljnina
Ut-



I
V	štirih srečanjih 5 točk in
gol razlika 11:5
Šentjur - Zagorje 3:1 (1:0), strelec za Zagorje: Grčar (90).
Zagorje - Piran 8:0 (3:0), strelci: Grčar (19), Petrušič (22.,3L,83.), Druškovič (64.,85.), Čirič (56.,70.).
Zagorje - SET Vevče 1:1 (1:1). strelec za Zagorje: Grčar (34).
Dravograd - Zagorje 1:1 (0:0), strelec za Zagorje: Petrušič (55).
Nogometaši Zagorja se v zadnjem delu prvenstva očitno prebujajo in dosegajo boljše rezultate kot doslej. Sicer to ne velja za tekmo s Šentjurjem, toda tu so le malokateri pričakovali kakšno točko. Že v naslednjem krogu je bilo popolnoma drugače. Zagorjani so dosegli rekordno zmago v tem prvenstvu, premagali Piran z 8:0 in tako poskrbeli, da so domači navijači še bolje preživeli praznike.
V	naslednjem krogu so doma sicer le remizirali z takrat vodilnimi Vevčami, a poskrbeli za večjo zanimivost prvenstva. V soboto pa so jo zagodli še Dravograjčanom, ki so bili pred tekmo prepričani v zmago, a so se hudo ošteli, še več. s točko so lahko prezadovoljni,
Peter Molnikar
Petrušič prvi na listi strelcev
Ljubljana - Nogometna zveza Slovenije redno vodi tudi statistiko strelcev v vseh ligah. Medtem, ko v prvi ligi kraljuje Kamberovič (Publikum), je kralj drugoligaških strelcev Andželko Petrušič (Zagorje) in ima dva zadetka prednosti pred Milanom Emeršičem (Drava), s katerim se bosta, zanimovo, pomerila v naslednjem krogu, ko Drava gostuje pri Zagorju.
Lestvica strelcev 2.SNL:
1.	Petrušič 14 (Zagorje)
2.	Emeršič 12 (Drava)
3.	Grobelšek 11 (Šmartno)
3. Holešek 11" (Rudar)
5. Poglajen 10 "(Vevče)
5. Usnik	10 (Vevče)
5. Valek	10 (Šentjur)
Pelei Molnikar
Rezultati lG.kroga v prvi malonogometni ligi:
Optika Jazbec - Izlake 11 2:3 KMN Amaco - ŠD Čolnišče 3:3 Malo po malo - RTV Trbovlje 2:4 KZ Izlake - L Muhy 9:2 ŠD Mlinše - Elektrostroj 4:2 Magros-Domadenik prost Trenutni vrstni red:
L Malo po malo 29, Magros-Domadenik 28, KZ Izlake 27,...
Naj strelci:
17 Guna (Elektrostroj)
16 Fejzič
14 Andželič (oba Amaco)
14 Šink (Magros),...
P.M.
Članice samo do točke Aqva Zagorje - Sava Kranj 12:12 Zagorje, igrišče TVD Partizan, 100 gledalcev, sodnika Pajič in Planinc.
Zagorje: Bolte 2, Klopčič 3, Čibej 3, Kovačič 4.
Kranj: Jereb 1, Heric* 2, Janša 8, Petač 1.
EM.
Predstavitev projektov "Gorski ultra maraton" Radovana Skubica
Letos še bolj zahtevno
Pred dnevi je znani zagorski tekač Radovan Skubic pripravil tiskovno konferenco, na kateri je predstavil tri glavne projekte v letošnji sezoni. Poleg predstavnikov medijev sta se konference udeležila tudi zagorski župan Matjaž Švagan in Janez Albreht, direktor trženja Slovenijašporta. Od treh glavnih projektov seje prvi minuli konec tedna že končal. Svoj tek je začel na Čemšeniški planini in sicer 9.maja ob 9.uri. Žal pa se je pot končala pri Šmarjeških toplicah. Radovanu seje namreč utrgal meniskus na kolenu in še ta teden bo opravil operacijo. Kot je sam dejal, poškodba ni hujše narave in tudi ne predstavlja nevarnosti za naslednje projekte. Dejal je še, da bo ta projekt
(Čemšeniška planina - Trdinov vrh) še enkrat pretekel jeseni.
Drugi njegov projekt je tudi najzahtevnejši. Gre za ponovitev "Teka po slovenski transverzali", ki gaje Radovan predlani že opravil in sicer v 11 dneh. V tem času predlani seje na poti od Bolfenka na Pohorju do Ankarana v rekordnem času povzpel na 24 dvotisočakov ter v knjižico pritisnil vseh 69 žigov postojank. Na pot se bo podal 3.julij a, cilj pa naj bi bil predvidoma 1 1. ali 12.julija v Ankaranu. Kolje povedal "Hilarij", naj bi bilo to pot lažje preteči, kol prvič, veseli pa tudi dejstvo, da seje temu projektu priključilo tudi Planinsko društvo Zagorje, ki naj bi v sodelovanju z ostalimi društvi Radovanu omogočilo lažjo pot.
Tretji projekt spet sega v "domače", zasavske kraje. Imenuje se ("Zasavski Triglav") - Kum-Triglav in naj bi potekal od 5.do 7.septembra. Cilj oz. glavni namen tega teka je obnoviti sodelovanje planinskih društev. Na tiskovni konferenci je Radovan podpisal tudi dve sponzorski pogodbi in sicer z Zagorsko občino i n Slovenijašportom. Letos naj bi bilo torej spet pestro, vsaj kar se tiče tekov. Upajmo,
da mu bo uspelo. Pa srečno, Radovan!
Peter Molnikar
V-:
fc j j f>
~ s.
J. ir
Andrej Vrhovec, športnik meseca aprila
V marcu Darko Fele, v aprilu Andrej Vrhovec. To sta po glasovih bralcev Zasavca športnika zadnjih dveh mesecev. Medtem, ko smo vam Feleta že predstavili, bomo tokrat to storili še z Andrejem Vrhovcem. Oba sta člana letošnjih državnih prvakov v malem nogometu, kluba Assaloni Cosmos.
30 letni Andrej je v klubu od vsega začetka, to je od leta 1983, ko se je klub pojavil pod tem imenom. Mali nogomet je začel igrati še leto prej pri ekipi Situla na Vačah, od koder je tudi doma. Omeniti velja, daje eden izmed gonilnih sil litijskega kluba. Za razgovor smo ga kar dolgo prosili, saj, kot pravi, vse pove oziroma pokaže na igrišču, ocenjujejo pa ga naj drugi. Nekaj je pri Andreju pomembno. Je eden redkih ob Darku Feletu v Sloveniji, ki ima v svoji zbirki vsa prva mesta z najimenitnejših turnirjev v Sloveniji ali posameznih tekmovanj, organiziranih še pred uvedbo DP, ob tem pa še osvojen pokal NZS in naslov državnega prvaka, kot krona pa še letošnje povabilo v državno reprezentanco. Zato je bilo tudi naše prvo vprašanje:
Ali še imaš ambicije po igranju in do kdaj boš vztrajal?
Ne mislim še obupati. Če bo v klubu vse urejeno tako kot je in mora biti tudi v bodoče, bom igral še nekaj časa. Seveda pa je vse odvisno tudi od poškodb, ki me počasi že načenjajo.
Letos si debitiral v državni reprezentanci proti Španiji. Kakšna je tvoja ocena proti najboljši reprezentanci v Evropi in drugi na svetu?
Mislim, da smo precej dobro odigrali, precej bolje kot na tekmah v Španiji, vendar je potrebno reči, da so Spanci še pred nami. Pozna pa se že dosedanje delo v malem nogometu v Sloveniji, saj se zelo izboljšuje.
Kakšno pa je vzdušje v reprezentanci. Se boš odzval pozivu selektorja?
Vzdušje je bilo zelo dobro, počutje tudi, nenazadnje se poznam z večino igralcev s tekem državne lige in raznih turnirjev, ob tem pa imam v reprezentanci še štiri soigralce iz kluba. Novemu pozivu se bom težko odzval, saj mi preostaja premalo časa za moje poslovne obveznosti, ki jih je kar precej, tuje še družina, mislim pa, da za reprezentanco še nisem prestar. Ovire so pač drugje.
Dosedaj si zamenjal kar nekaj trenerjev. Se
jih da oceniti?
Lahko rečem, da so vsi pokazali nekaj novega, tako da sem se marsikaj od njih naučil. Zamenjal pa sem jih približno šest. Tudi s sedanjim (Janez Tišler) sem povsem zadovoljen.
Te mika prestop v kak drug klub?
Ne! Mislim, da tega kluba jaz ne bom zapustil nikoli. Nenazadnje sem njihov član več kot polovico svojega življenja in od vsega začetka. Prestopil bom le k veteranski ekipi velikega in malega nogometa.
Se je našel kdo, ki ti je bil še posebej všeč na malonogometnih igriščih?
Dobro sem si zapomnil reprezentanta Brazilije - Choko-ta (beri Čoko-ta), ki sem ga gledal tudi na SP v Španiji, kjer so Brazilci zmagali.
Najtežja tekma v karieri?
Odločilna tekma za naslov državnega prvaka v Litiji med Assaloni Cosmosom in Mizarstvo Krošelj, kjer smo zmagali in postali državni prvaki. Tu bi dodal še finale pred tremi leti velikega turnirja v Velenju, ko smo igrali proti prvoligašem z velikega nogometa, izgubili pa šele po kazenskih strelih.
Mogoče bralci in še kdo, o tebi kaj ne vedo?
Ja, verjetno to, da sem igral nekaj časa tudi veliki nogomet. Še najbolj se spomnim tekem in igranja pri ekipi Črnuč, kjer nas je treniral sedanji predsednik NZS Rudi Zavrl. Je pa bilo to le bežno "srečanje" z velikim nogometom.
Vsekakor pa bi za konec lahko zapisali, da bomo Andreja kljub nekaterim drugačnim napovedim na igriščih malega nogometa nekaj časa še lahko gledali.
S. K.
Trboveljčanom tri odličja na Reki
Trbovlje - V nedeljo je na Reki na Hrvaškem potekal 5. mednarodni karate turnir za pionirje, kadete in mladince v športnih borbah. Na turnirju je skupaj nastopilo prek 430 tekmovalcev in tekmovalk iz 46 klubov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije. V zelo močni konkurenci so se izkazali tudi trboveljčani, ki so osvojili zlato, srebrno in bronasto odličje.
V konkurenci letnikov 84-82 v kategoriji do 60 kilogramov je Dalibor Filipič osvojil srebrno medaljo, v isti kategoriji je to uspelo tudi Franciju Ceferinu, ki je osvojil bronasto medaljo.
Največji uspeh je dosegel Miha Kovačič, ki je ponovil lanskoletni uspeh in gladko opravil z vso konkurenco ter prepričljivo slavil.
Franjo Glavica
Na turnirju zmagal Uroš Zalokar
Trbovlje - V mesecu maju je Šahovski klub Trbovlje izpeljal hitropotezni šahovski turnir. Igralo se je 11 kol. Prvo mesto je osvojil Uroš Zalokar z 10 točkami, drugi je bil Hinko Jazbec, tretji pa Marko Jurič. Na turnirju je sodelovalo 23 igralcev, turnir pa je omogočil Video servis Zalokar.
EM.
Savšek in Pavlovič odlična na Hrvaškem
Zagorje - 26.aprila sta lokostrelca LK Valvasor Pavel Savšek in Alojz Pavlovič nastopila na Odprtem prvenstvu Hrvaške v Tršču.
V stilu compound unlimited sta se odlično odrezala. Savšek je zasedel 2.mesto (do zmage ga je ločil le en krog), Pavlovič pa je imel v prvi polovici tekme veliko težav z opremo, v drugi polovici pa je streljal odlično in na koncu dosegel 8.mesto. Turnirje bil tudi izbiren za selekcijo za 3D Evropsko prvenstvo (Poreč 1997), zato je ta rezultat še pomembnejši. Zmagal je Jože Ravnjak iz LK Ravne.
Peter Motnikar
V	prejšnji številki Zasavca je prišlo do neljube napake. Pod sliko Bogdana Hribarja se nam je nehote zapisalo Bogdan Novak. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.
Športno uredništvo
Streetball
Društvo prijateljev mladine Litija je v času prvomajskih počitnic pripravilo za šolarje več aktivnosti.
Na igrišču med bloki Rozmanovega trga so pripravili vse popularnejši stretbal. Organizacijo in vodenje tekmovanja je prevzela Ibiši Joli, kateri se je prijavilo kar 14 ekip oziroma 56 tekmovalcev.
Po predtekmovanju na izpadanje so se v finale uvrstile 4 ekipe, zmagovalna pa je nastopila v postavi: Siniša Škorič, Zoran Perič, Elvir Macanovič in Alen Hasanagič. Organizatorki. Ibiši Joli sta pri sojenju pomagala David Juvan in Samir Mustedanagič.
Morda pa bodo takšna in drugačna tekmovanja in prireditve le prebudila mrtvilo v Litiji, če že v občinski hiši ne kažejo pretiranega interesa za zabavo mladine.
TIŠIBI
Pari Plesnega centra Zasavje na Otočcu
V	soboto, 10. maja so se plesni pari Plesnega centra Zasavje udeležili finalnega dela tekmovanja v standardnih in latinskoameriških plesih zapokal Otočec. Organizator tekmovanja je bil Plesni center Dolenjske.
Udeleženci tekmovanja so bili finalisti posamičnih tekmovanj, ki so potekala od oktobra '96 do maja letos.
Plesni center Zasavja so med 24 finalisti v pionirski konkurenci zastopali:
-	Teja Potrbin in Damjan Bizjak, ki sta se uvrstila v finale,
-	Nuša Erman in Miha Mak, ki sta zasedla 5. mesto in
-	Lara Gornik in Marko Žagar, ki sta osvojila odično 2. mesto.
V	mladinski konkurenci sta Plesni center Zasavja zastopala Ana Babič in Aleš Petek, ki sta se uvrstila na odlično 2. mesto.

GLASUJEM ZA
IME IN PRIIMEK NASLOV _____ OBČINA_________
fotokopij ne upoštevamo
U0 PC Zasavje
c
,
3 Tmln:VtTi ^l:vrtr>Tn. 1" • ••
I

-
Piše: Primož Kostajnšek
Popovič leti proti cilju
Rally Riviera Opatija je letos prvič štel za evropsko prvenstvo in sicer z najnižjim koeficientom 2. Kljub temu je bila konkurenca najslabša v zadnjih letih. Vzrok za to tiči predvsem v dejstvu, da je prav v istem času potekal rally Piancavalo z desetkrat višjim koeficientom.
26 slovenskih tekmovalcev je bila ravno polovica vseh nastopajočih in to še boljša polovica, saj sta se od ostalih za vidnejše
uvrstitve potegovala le še Rečan Darko Rafaj s fordom escortom in Nemec Wallenwein z mitsubishijem lancer evo 3. Pred dirko je za največ "kurjave" poskrbel Koprčan Boris Popovič, ki je opogumljen z lanskim odličnim nastopom na rallyju Saturnus in opremljen z vrhunsko pripravljenim lancerjem skupine N samozavestno napovedoval naskok na sam vrh: skupina A je zaenkrat predraga, a mislim, da bom tudi s skupino N za ostale

Takole je po nesreči izgledal Jemčev escort
prehiter." Svoje besede je uresničil že na 1. H P, ko je deklasiral vso konkurenco, naj bližji je bil Jani Trček s štiri sekundnim zaostankom. Na naslednjih HP je sledil odgovor Jemca, Trčka in Gruma, ki so vozili resnično na nož. V 5.HP je prvi naredil napako Grum in toyota je precej poškodovana obstala v obcestnem jarku. Na naslednji HP je zaradi okvare sklopke odstopil Darko Rafaj, tako daje vodstvo prevzel Trček, a ne za dolgo. Dolge črne sledi so pokazale, daje vozil (pre)hitro in končal ob cesti. Morda so bile vzrok tudi težave z zavorami, nad katerimi se je pritoževal že od vsega začetka. Ob koncu prvega dne je tako vodil Popovič s tremi sekundami prednosti pred Jemcem.
"Prava dirka bo jutri", je napovedoval Tomaž Jemc in mislil je povsem resno, saj je bil na prvih dveh HP drugega dne hitrejši od Popoviča kar za 11 sekund. A vožnja na meji se mu ni izšla. Na enem izmed ovinkom je najprej zadel z zadnjim delom avtomobila zid ob cesti, nato pa s prednjim delom še drevo in escorta so mehaniki le še naložili na prikolico. Popovič je vse preostale HP le še rutinirano prevozil in prvič v karieri zmagal v skupni razvrstitvi rallyja za
državno prvenstvo.
Za drugo mesto in zmago v formuli 2 sta se ves čas borila Peljhan s VW golfom kit car in Andrej Jereb s seatovo ibizo, ki je tokrat delovala precej bolje kot v Avstriji. Oba sta imela nekaj težav, prvi z bencinsko črpalko, drugi pa s polosmi. Pri tem se je za pravega športnika pokazal Peljhan, ki je Jereba enkrat celo s svojim avtom potisnil prek enega izmed klancev. Dvoboj je potem, ko je Pelhan predrl še gumo in izgubil dve minuti, dobil Jereb. Dvoboj med protonoma je že drugič letos dobil Vojko Podobnik in s tem tudi 4. mesto. V skupini N do 2000 ccm sta po odlični vožnji slavila brata Kocjančič s seatom ibizo pred Hvalom in Vidicem z astrama.
Kot vedno doslej je opatijski rally pobral svoj davek. Med pomembnejše odstope lahko poleg Jemca, Trčka in Gruma štejemo še: Milosavljeviča (lada samara-sklopka), Černjavskega (renault clio-diferencial) in Valanta (opel astra-zlet s ceste in počen oljni hladilnik). Na Saturnusu bo po dosedanjih rezultatih boj za zmago izjemno hud in ker lahko končno pričakujemo na startu tudi Turkovo astro, si vse skupaj velja ogledati.
PETROL
PROTON
mm oua mm mm
Peljhan je bil hiter in atraktiven, a ga je izdala guma
PROMET
Ponedeljek, 5. maj - -Okoli 21. ure je prišlo do prometne nesreče na magistralni v Strmci zaradi nepravilnega prehitevanja voznika Š.M., kije čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil S.A. Pri tem je nastala večja materialna škoda, telesnih poškodb pa ni bilo. Svoje ravnanje bo moral Š.M. pojasniti sodniku za prekrške.
Četrtek, 8. maj - Okrog 11.15 ure se je na magistralni cesti v velikem Širju zgodila prometna nesreča zaradi premajhne varnostne razdalje. P.J. je trčil v zadnji del avtomobila voznice L.B.. Nastala je le materialna škoda, poškodb ni bilo. Zadeva bo odstopljena sodniku za prekrške.
Istega dne okoli 15.40 pa je prišlo do podobne prometne nesreče na magistralni cesti v Debru, kjer pa je voznik V.M. zaradi prekratke varnostne razdalje zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v vozilo vozniceT.l. Poleg materialne škode j e voznica dobila še telesno poškodbo, zlom čeljusti. Svoje ravnanje bo voznik moral pojasniti pri sodniku za prekrške.
1.5.	ob 21:30je B.R. vozil juga iz Prapretna proti Hrastniku, kjer je pri hiši št. 13 trčil s prednjim delom vozila v zid. Dobil je lahke telesne poškodbe, ker so sumili vinjenost, so odredili odvzem krvi in urina. Materialne škode je za 100.000 SIT .
3.5.	ob 20.50 je S.G. iz Turja vozil golfa po reigonalki od Marnega proti Dolu. Na cesti VDV brigade je začel prehitevati,zaradi nasproti vozeče voznice je sunkovito in ostro zavrl, trčil v golfa Z.P. iz Hrastnika. Po trčenju je S.G. odbilo v betonsko ograjo, nato pa je s kraja nezgode pobegnil. Naslednji dan so ga izsledili in obljubili, da se srečajo pri sodniku.
4.5.	je B.S. vozil opel kadetta iz gostinskega lokala Čar proti Riklovem mostu. Ob desnem robu je ustavil, v tem pa se je iz smeri steklarna pripeljal z jugom E.B., in pričel B.S. prehitevati, ko pa je le ta bil vzporedno, je B.S. speljal in trčil v sprednji del prehitevajočega vozila. B.S. je kazal očitne znake alkoholiziranosti, vendar je preizkus zavrnil, kljub temu so mu odvzeli vozniško in podali predlog sodniku za prekrške.
4.5.	ob 14 uri je M.Š. vozila opel kadett iz Loga proti Prpretnem. Na Veličkovi cesti je zapeljala v ovinku na levo, ga sekala in čelno trčila v avto R.O. Za 310.000 SIT škode je naredila in k sodniku za prekrške se bo šla zagovarjati.
10.5.ob 15:25 je PR. vozila jugo iz Ulice mladih borcev proti ulici 3,julija, kjer se je vključevala v promet, izsilila J.K. in povzročila prometno nezgodo.
11.5.	ob 01:30 je R.H. iz Zagorja, vozil tička proti Trbovljam. V Podkraju 77 je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na travnato
brežino. V nezgodi sta R.H. in A.T.,ki nista bila pripeta z varnostnim pasom, bila poškodovana, vendar sta zdravniško pomoč iskala sama, ne da bi obvestila policijo. Policisti so bili obvščeni o nezgodi kasneje in v postopku ugotovili, daje bil R.H. vinjen, saj je električni alkoskop pokazal 2,38 promila alkohola v krvi.
Trbovlje, 22.4.ob 21.25 uri seje Š.T. pri gasilskem domu vklučeval v promet, pri tem je izsilil prednost voznici Š.A.
Vozili sta trčili, pri tem pa je Š.T. odbilo še v levo v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil T.T. Nastala je le materialna škoda.
Zagorje, 14.4. ob 19.40 uri je prišlo do prometne nesreče pri gostišču Kum na cesti 9.avgusta. Državljan ZRN KI. je vozil z neprimerno hitrostjo, zato ga je v levem ovinku zaneslo s ceste. Pri tem je podrl varnostno ograjo in povzročil za 100.000 SIT škode.
Zagorje, 20.4. ob 13.30 uri je O.F. vozil navzdol po trojanskem klancu. Zaradi spolzkega vozišča in neprilagojene hitrosti ga
je zaneslo levo in trčil je v K.N., ki mu je pripeljal nasproti. Prišlo je le do materialne škode.
KRADEJO KOT SRAKE
Ponoči iz 27. na 28. april je bilo vlomljeno v diskont KZ-ja v Laškem na Zdraviliški cesti. Iz trgovine je bilo odtujeno več cigaret, kave, alkohola, suhomesnih izdelkov. Z zbiranjem obvestil so policaji PP Laško ugotovili, da so v trgovino vlomili 30 letni S.S., 24 letni K.M. in 17 letni G.A, vsi trije iz Celja. Nekaj ukradenih stvari so policisti zasegli, večino pa so osumljenci že prodali. Ugotovili smo tudi, daje osumljena trojka vlomila v trgovino KZ Laško že dvakrat pred tem. Zoper njih bo podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
14.4.	so neznanci vlomili v gradbeno barako v Knezdolu nad Trbovljami. Izginila je samokolnica in škarje za rezanje železa.
17.4.	sta učenkama na OŠ Ivan Cankar v Trbovljah izginili bundi, storilca še iščejo.
AUFBIKS
29.4	ob pol treh popoldan je na obisk prišel M.P. na Log 11 k Š.V., se z njo sporekel in jo z roko udaril po obrazu. Policisti so ga predlagali k sodniku za prekrške.
23.5. je S.Š. prišel na policijo in povedal, da gaje napadel neki Šemso. Ugotovili so, da gre za Š.I., zoper katerega so napisali prijavo.
30 .4., malo pred šesto uro zvečer so trgovke iz Mercatorje pri steklarni poklicale na pomoč policiste, ker je v trgovino prišel občan in se do njih nesramno obnašal.Ugotovili so, da gre za starega znanca policije, A.P. iz Hrastnika, ki je bil močno pijan in tak nadlegoval trgovke.Napotili so ga domov in prijavili.
Sobota, 3. maj - Okrog 23. ure je prišlo do besednega spora v GRLEN KLUBU Laško med S.N. in Š.S.. Za tem je S.N. pred lokalom počakal Š.S. in se ga fizično lotil z rokama, ga zbil na tla, ga zbrcal. Š.S je iskal zdravniško pomoč v ZD Laško, od tuje bil napoten v bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Dobil je hudi telesni poškodbi, zlom ličnice in kosti v zapestju desne roke. Zadeva bo odstopljena ODT Celje.
13.5	ob 10.45 so policaje poklicali v Novi Log, kjer se je nedestojno vedel P.G. Ugotovili so. daje močno pijani RG. prišel do stanovanja M.P. in zvonil, vrata mu je odprla L.P in zahteval, da naj pokliče moža, ker se morata pogovoriti.
Ker gaje L.P. zaradi pijanosti napotila domov in zarpla vrata, jeP.G. z zvenenjem in grožnjami nadaljeval. Ko gaje stanovalka opozorila naj gre domov in rekla, daje poklicala policijo, je stekel v bljžnji gozd, kjer so ga policisti našli in obravnavali.
Suša v denarnici je pestila Č.M., saj je sredi ceste od občana iz Zagorja meni nič tebi nič zahteval denar. Dobil ni nič, v zalivalo pa je občan dobil nekaj bušk.To je bilo dne 16.4.
Že naslednji dan j e S.I. v lokalu Sena na železniški postaji razgrajal in vpil na natakarico, zato so ga možje v modrem prijazno pomirili. Nedolgo za tem so morali pridržati PP, ki seje v lokalu Merli nedostojno vedel. Možakar se ni in ni hotel pomiriti.
Skupinsko veselje si je 22.4. privoščilo 6 starih znancev policije pred lokalom Merli v Zagorju. Glasbo so navijali tako na glas, da so jih policisti napotili direktno k sodniku
za prekrške.
19.4.	je neznanec vlomil v avtobus na Trgu Franca Fakina. Plen ni bil velik, le dokumenti in cigarete.
22.4.	je nekdo vlomil v klet na Trgu svobode v Trbovljah. Zoper lakoto in žejo se je oborožil z zabojem vina in ozimnico.
Petek, 2. maj - Ob 9.50 uri sta policaja PP Laško pri kontroli Železniške postaje Zidani most v čakalnici našla mrtvega P.M. iz Radeč. Skupaj z zdravnico iz ZD Laško so ugotovili, da ni umrl nasilne smrti.
Isti dan ob 10.30 uri smo bili telefonsko obveščeni, da v Zidanem Mostu na območju Obrežja pogrešajo S.D. iz Trbovelj, starega 51 let. Imenovani je L maja v jutranjih urah odšel s prijatelji v smeri hriba V. Kozje. V popoldanskem času so se razšli in od takrat je bil pogrešan. Takoj je bilo organizirano iskanje, v katero se je vključilo večje število domačinov, gasilcev, člana GRS in gozdarji, pa tudi policijski helikopter. Pogrešani je bil dne 3. maja najden mrtev v drči, po kateri je drsel 300 do 400 m pod hribom Koprivnica. Pri ogledu krajaje bilo ugotovljeno, daje S.D. pri prečkanju omenjene drče spodrsnilo in je padel v globino.
RENTA BIKE
V Zagorju se je razpasla nova moda: vzameš motorno kolo, se nekaj časa voziš in
ga vrneš, po možnosti, ko zmanjka bencina. Takšen šport sta si privoščila dne 14.4. Č.M. in dne 18.4. H. A. Na žalost policisti za ta šport še niso slišali. Morda bo kaj več vedel o tem sodnik za prekrške.
VARNOSTNIKIVARNOSTNO NADZORNEGA CENTRA SINET USPEŠNI
10.5.	04:45 so varnostniki podjetja Sinet zadržali mlajšega moškega, kije skušal vdreti v trgovino. Ugotovili so, da je to K.K. iz Trbovelj, povedal pa je daje med hojo domov opazil kruh, pa si gaje neubranljivo zaželel.
NA DANAŠNJI BANJEV HRASTNIKU ZALETAVČEK, TO JE PRIPRAVA, KI DA NAZORNO ČUTITI. DA JE POTREBNO BITI PRIPASAN V AVTOMOBILU.
VABLJENI NA TEST !
PRIČE, JAVITE SE!
Pred Zdravstvenim domom v Zagorju seje
18.4.	ob 21. uri zgodila lažja prometna nesreča, v kateri je občanko neznani voznik zadel z vzvratnim ogledalom. Zaradi
razjasnitve naproščajo voznika ali priče, da se javijo na telefonsko številko 113.
VARNOSTNI PAS-VEZ Z ŽIVLJENJEM
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije je v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve pripravil akcijo, v kateri bodo vzpodbujali in nagrajevali dosledno pripenjanje z varnostnim pasom vseh potnikov v vozilu s ciljem zmanjšanja posledic prometnih nesreč. Akcija bo potekala od aprila do oktobra 1997. Vsak potnik v vozilu, ki bo ob kontroli pripet z varnostnim pasom, bo prejel zloženko, na kateri je kupon, ki mu lahko po končnem žrebanju prinese celo osebni avtomobil honda civic! Vsak potnik, ki ne bo pripet, bo denarno kaznovan. Sedaj pa izbirajte!
Kot zanimivost:
-	odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa le do hitrosti 7km/h
-	pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/ h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli lOm globoko
-	strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40% manj smrtnih žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove.
Tortuna
\
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja : dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
S NOVOST! ZA ČAS DOPUSTA VAM V STANOVANJSKIH ALI POSLOVNIH PROSTORIH LAHKO VGRADIMO ZAČASNI ALARMNI SISTEM,
PRIKLOPLJEN NA NADZORNI CENTER V TRBOVLJAH!
g£j £r?j
1 * -IJill-U Dk< ' —		
		
I
■	Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morale le priloženo naročilnico in jo ■
*	poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20-julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan ločen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko g
*	jeponudnik iz druge omrežneskupine,neiz0601.
STANOVANJA. PARCELE
PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu. 3.000 m2, tel.: 21-841
V BREZNIKU nad Vidcrgo prodam kmečko hišo (voda. elektrika, asfalt), parcela 1.000 m2, tel.: 25-923
PRODAM garažo na Leninovem trgu v Trbovljah, zidano, tel.: 27-420
PRODAM zazidljivo parcelo 1.066 m2 na sončni legi v Hrastniku, tel.: 41-208. od 20.00 do 22.00 ure
PRODAM zazidljivo parcelo v Trbovljah, urejena dokumentacija, tel.: 63-126
PRODAM parcelo na Kleku, ugodno, primerno za vikend, tel.: 28-087
ENOSTANOVANJSKO hišo ugodno prodam, tel.: 22-039
PRODAM zazidljivo parcelo za vikend, tel.: 73-584
HIŠO komunalno urejeno prodam ali menjam za stanovanje, tel.: 65-201
PRODAM	dvosobno
stanovanje v Zagorju. 47 m2, tel.: 64-491
PRODAM l'/z sobno stanovanje, 49m2, 2. nadstropje, v Trbovljah, staro 14 let, tek: 25-803
PRODAM parcelo na Kleku, primerno za vikend, 700 m2, tek: 28-087
AVTOMOBILI. DELI
PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tek: 44-332
PRODAM Y SKALA 55, k '88. reg. do 12/'97, cena 2.300 DEM. tek: 28-087
PRODAM R 4 po delih in priključek za prikolico, tek: 73-584
AVTOMOBILSKO strešno okno VALKO za vsak avtomobil, 78 x 40 cm, novo, zapakirano, cena
25.000	SIT, tel.: 43-635
PRODAM BMW 320, k '77, neregistriran, cena 1.600 DEM, tek: 24-502
PRODAM P 126, tek: 23-503
PRODAM dele za Golfa, tek: 61-003
PRODAM dele za Citroen AX. k '89, tek: 66-065 PRODAM TAM T 170. k '82. cena6.800 DEM, reg. od4/'97, tel.: 21-841
PRODAM motor TOMOS 4 za čoln. kratka os, tek: 25-948 PRODAM APN 6. razstavljen, tek: 43-565
PRODAM rabljeno otroško kolo. 15 prestav, 16 col, cena 9.000 SIT. tek: 21-272 PRODAM aluminijasta platišča FONDMETAL z gumami FULDA 215/45/17 za OPEL (5 vijakov), tek: 21-551; 27-758 zvečer PRODAM stroj za montažo gum CORGH1 in centrirni stroj, tek: 21-551: 27-758 zvečer PRODAM Ford Escorl, k '73. reg. do 7/'97. cena 500 DEM. tek: 71-400
PRIKOLICO ADRIA 4+1. TIP 390 DELUXE, k '81. na KRKU. prodam za3.100DEM, tek: 41-875 PRODAM nemški šotor - 2 spalnici, za 5 oseb, tek: 42-251 KUPIM zložljivo prikolico za kampiranje KAMPER, tek: 41-137 PRODAM univerzalni nosilec koles za prevoz z avtom, cena 6.500 SIT, tek: 25-830
PRODAM alu platišča 4 x 100, z gumami F1RESTONE 185/60/14. GOLF, RENAULT. TOVOTA, ugodna cena, tek: 21-551: 27-758 zvečer
PRODAM alu platišča 15 col. tek: 73-615
RAZNO
PRODAM dva zvočnika, ojačevalec in CD player Samsung, tek: 77-184
PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tek: 43-565
ODDAM biljard. fliper, nogomet, pikado,... v najem, tek: 63-315
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tek: 44-332
PRODAM sedežno garnituro -
2	x kot, 2 x dvosed, 1 x trosed, tek:
24-965
PRODAM Vi karte za premog, 1.800 kg, tek: 22-076 PRODAM nove hrastove stole, visok naslon, 30% ceneje, možno plačilo s čeki, tek: 26-055 PRODAM karto za premog, tek:
26-	924
PRODAM suha drva. tek: 61-
003
ŽIVALI
PRODAM kravo simentalko (po drugem teletu 8 mes. brejo), tek: 25-443
KUPIM telico, do 150 kg,tek: 27-022
PRODAM kozlička za zakol, tek: 21-613
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM AN in MA za OŠ. tek: 25-671
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tek: 73-719 INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tek: 64-285
INŠTRUKCIJE iz matematike in predmetov elektrotehnike, tek:
27-	657
INŠTRUIRAM AN in SL za OŠ in SŠ, tek: 26-671 ŽELITE boljšo oceno - poiščite pomoč - inštruiram MA in Fl, po želji tudi kakšen drug predmet, tek: 29-390
STORITVE
STAVBNO KLEPARSKA dela. polaganje izolacij, montaža žlebov, strešne obrobe, snegobranov, hitro in kvalitetno, tek: 27-885 POPRAVILO vseh vrst električnih aparatov, tek 64-285 ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo -3 leta garancije, tek: 064/332-053, 0609/624-731
IMATE poln disk. hi radi naredili rezervno kopijo podatkov na CD-ROM, tek: 29-390 NAJCENEJŠI dopust v Dalmaciji, apartma za 5 oseb. predsezona in posezona, 55 DEM/ dan, 20 m do morja, parkirišče pred hišo, kličite 66-099 od 16.00-17.00 ure ali zvečer po 20.00 uri STRIŽENJE, razčesevanje pudljev, tek: 64-293
ijisiiJ	|
PREVIJANJE elektromotorjev in elektroinstalacije. hitro, kvalitetno, z garancijo, tek: 62-167
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in J1-Y1NGA. srečne številke, razlaga sanj, tek:
090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
SMREKOV opaž, m2 z dostavo 690 SIT, suh, prva klasa, tek: 063/451-082
SMREKOV opaž L kvalitete, cena 630,00 SIT m2, ladijski pod in brune po
1.100,00	SIT m2, na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, tek: 063/ 762-986
DELO - NUDI
IŠČEMO več prodajalcev za delo na terenu, tek: 27-386
HONORARNO delo, tek: 64-166, 64-250
ŠTUDENTKA ali dijakinja občasno dobi delo v bistroju, tek: 061/883-364
ŠTUDENTKA dobi delo. pisne ponudbe pod šifro "MAJ"
ZASLUŽEK do 20.000,00
SIT na teden, za brezplačne informacije pošljite | naslovljeno kuverto pod šifro
"UDOBNOST"
ZAPOSLIMO REDNO ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na naslov: Vafra Commerce d.o.o., Griže 125. 3302 GRIŽE, tek: 063/ 715-735
DELNICE. CERTIFIKATI
SVOJ certifikat lahko še vedno vložite! Tek: 062/836-904 od
8.00	- 20.00 ure. 062/631-164 od
16.00	- 20.00 ure. pridemo tudi na dom
ODKUP delnic raznih podjetij in skladov, tek: 43-714 ODKUPUJEMO delnice PETROLA. PIVOVARNE UNION, PIVOVARNE LAŠKO. SAVE. COLORJA in raznih skladov za gotovino, pridemo tudi na dom. tek: 041/669-221
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU d.o.o.
RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU Grajska ulica 2 Zagorje
Grajska 2 1410 Zagorje tel.: 0601/64-100
Z rekonstrukcijo upravne zgradbe bo na voljo:
-13 pisarniških prostorov v velikosti od 15 - 35 m2 v skupni izmeri 275 m2 za opravljanje poslovne dejavnosti
in
- sejna ali konferenčna soba velikosti 50 m2.
Objekti bodo vseljivi predvidoma v avgustu 1997, zato uprava Rudnika Zagorje v zapiranju
POZIVA
vse potencialne najemnike prostorov v upravni zgradbi, da se oglasijo na Upravi RZVZ, Grajska ulica 2 pri g. Sandiju Grčar, tel.: 64-100
KSEFT1 KSEFTI
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 Izdelava konfetov za srebrne, zlate poroke... odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
ART OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom trbovlje Rudarska 21,1410 Trbovlje
' Velika izbira okvirjev za očala ' Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev ’ Etuiji za očala ' Povečevalne lupe r Športna in sončna očala ' Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
s sponzorji
NAGRADE za naročnike
ZASAVCA
1 . NAGRADA:
Očala po izbiri v vrednosti 27.000 SIT
y\
Optikus
\Zo P T I K A
IRENA TRAMPUŠ ZAGORJE, t e I . : 6 4 - 4 O 0
2. NAGRADA:
Praktična nagrada v vrednosti 18.000 SIT
KAMNOLOM BOROVNIK KISOVEC, d.o.o. tel.: 64-735, GRAJSKA 2, ZAGORJE
3. NAGRADA:
Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT
Afi|
1410 ZAGORJE
tel.: 0601/63 206
telefaks: 0601/63 206
MOBITEL: 0609/61 00!
4. NAGRADA:
Bon v vrednosti 18.000 SIT
VITASAN d.o.o. IZLAKE
Zdravstveno podjetje Podlipovica 43 1411 Izlake Tel./fax: 0601 74 004
5. NAGRADA:
Bon v vrednosti 18.000 SIT
Kisovec, Naselje na šahlu 31, tel.: 0601/71 427, te!.fax. 71 827 Litija, gubljanska cesta 9, tel.: 061/883158
6. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 13.500 SIT	mmv ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva 3, tel.: 0601/30 600
7. NAGRADA: Montaža avtoakustike v vrednosti 9.000 SIT	EUl-O . ‘JE Prešernova 37, ZAGORJE, tel.: OtiOl/61 575
8. NAGRADA: 5 tretmajev REIKI v vrednosti 9.000 SIT	Kisovec TE C	Rudarska cesta 17	SC**? tel.:0601 71 194		
9. NAGRADA: Frizerske storitve v vrednosti 9.000 SIT	FRIZERSTVO Štefka Zapotnik s.p. Cesta 20.julija 10, Zagorje, tel.:0601-6l-299
10. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT	.‘XVI ZLATAR NOVAK VLADIMIR C. 9. avguslal, 1410Zagoijc
11. NAGRADA: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9.000 SIT	s et a, , Podjetje zn storitve (n proizvodnjo , K , Hrastnik, Grajska S tel: OWI 43 433

—§*<S-----
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S ©/ffiM/s’ nrs tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. .
datum............................ podpis	. .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
Sponzor: Avtoservis MAHKOVIC, Sp. Log, Sava
M	nn		6	AVTOR: KARLI 3REMEE	NENADNA SMRT	KRMA ZA KONJE	PREBIVALEC OB BALTIKU	SVITANJE	%	AMERIŠKI REVOTVERAŠ HOLLIDAV	PREMIK TEKOČINE DRUGAM	MEDNARODNA POMOČ V IN PO II. SVET. VOJNI	<	EUD0EF0V0 ŠTEVILO	LEPO VEDENJE	AMERIŠKI REŽISER (JOSHUA)
i	»n			APONSKI 'NOŽEV. ABE GRŠKI : TOZOF					HOLANDSKI SLIKAR (GERRIT) CVETNI PRAH’				ZEMELJSKI TECAI JORGE AMADO			
				►												
ii	*	H		►										IVAN GROHAR PREDMET, REC		I	
[ 3u PESNIKA MAPI F 	MIG	ANbmGA DIZDARJA OUSKI ALI LODALEC				SLOG SLOVENSKI GLASBENIK (SLAVKO)					ERBIJ MATI GRŠKIH BOGOV			MODERN PLES			
ČRNA KRAVA						TELEVIZIJSKI ZASLON	MU BITJE ČAROVNICA MESTECE V SEV. ITALIJI						KITAJSKA UTEŽNA ME RA UMBERTO " NOBILE			
KDOR IHTI								DELAVSKA ENOTNOST			SLIKE V SPANJU	UBALD VRABEC GRŠKI PESNIK			OTROŠKO RAJANJE	ANTIČNI MIT. OTOK, KI NAJ BI SE POGREZNIL V MORJE
SEVERNI DEL BRITANSKEGA OTOKA								VREČA ZA NA POSTELJO, SLAMNJACA	OTOČEK OB SARDINIJI TELUR							
C	SREDIŠČE VRTENJA RIMSKA ŠTIRI			ŠVICARSKI KEMIK RICHARD						ADAM BOHORIČ NAŠ ALPSKI" SMUČAR ROBERT			ZADNJICA NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEl)			
SLOVENSKI SLIKAR ŠUBIC				NADLEŽNEŽ DVOJČKA (LAT.)										NIKI LAUDA		
1«									NOVO MADŽARSKO MESTO					GEORGE ADE		
%	NAISIABŠA ŠOLSKA OCENA					DUŠAN MORAVEC			ŽLAHTEN PLIN					ALTI NIPIČ MADŽARSKI VIOLINIST LIKO		
						TRAVNIK OBVODI			GRŠKI BOG VOJNE							
MOČNO STRElljO 0R0ZIE, KANON, TUDI ŠAHOVSKA FIGURA		IVANKA MEŽAN STARORIMSKI POZDRAV			REKA V -SIBIRIJI _ POUSKI KNJIŽEVNIK ■ STANISLAV					URADNI SPIS	ZAČETEK TEKME IGRALKA BASINGER					
BAVARSKI VOJVODA							HUSEINOVA DRŽAVA					NICCOLO AMATI	REŽISERKA ZETTERLING			
CESTNI ZAVOJ			INDIJ				BENEŠKI ZLATNIK, DUKAT						POGAN, VELIKAN			
GOZDNA PTICA PEVKA							NADUHA						EGIPČANSKI BOG SONCA			
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 28. 5. 1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi. s pripisom "Nagradna križanka". Fotokopij ne upoštevamo.
Nagrade, ki vas čakaio:
L: bon v vrednosti 4.500 SIT
2.	: bon v vrednosti 3.600 SIT
3.	: bon v vrednosti 2.700 SIT
4.	: bon v vrednosti 1.800 SIT
5.	: bon v vrednosti 900 SIT Izžrebanci nagradne križanke
8/'97 (nagrade prispeva AVTOSERVIS MAHKOVIC. Spodnji Log 27. Sava pri Litiji):
L: bon v vrednosti 4.500,00 SIT Branka Zupančič - Flisek. Čolnišče 12. Zagorje
2.	: bon v vrednosti 3.600,00 SIT Fani Žvar. Cesta 9. avgusta 8 D. Zagorje
3.	: bon v vrednosti 2.700,00 SIT Janja Turk. Rudarska 24. Kisovec
4.	: bon v vrednosti 1.800,00 SIT Branko Praznik. Polje 8. Zagorje
5.	: bon v vrednosti 900,00 SIT Iztok Simnovčič. Trg revolucije 10 a. Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc. C.
20. julija 2c, Zagorje do 29. 5. 1997 od 9.00 do 13.00 ure. Če se ponje ne morete oglasiti osebno, pokličite po telefonu in vam jih bomo dostavili.
Rešitev nagradne križanke 8/'97:
AVTOSHRV1S.PL. MAHKOVIC. VILE. AONKE. EDIP, SOKCL AAMODT. MO. KAPELE. TL BONSAJ. DON. OVEN. RTINA. NIL. E. SALDO. EN. SP. KAKI. ASTON. KADILO. NAM. Pl.ALS. VRAT. IME. POGANSTVO. KORNET. ODRA. AJKA, SANI. TNALA. TRENTA. O. RJ. STRACA. UTRIP. EINSTEIN. VARIOLE. SLOGA. KT. SKALPEL
(	" a
OPEL
avtotehna WU§>
A vtoservis Mah kovic
SPODNJI LOG 27 1281 SAVA TEL.: 061/874-112
V__________________ J
"hnilnnnn^M
n
mm


22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Ne zanemarjajte partnerja, saj bo sicer prišlo do problemov partner si lahko zaželi osebo, ki ne bo neprestano odsotna in ji bo delo manj pomembno. Št.: 20.
Preveč razmišljate o odnosih z okolico in od sebe zahtevate, da vsem ugodite. Naučili se boste, da morate biti včasih bolj strogi do nekaterih ljudi. Št.: 11.
V ljubezni boste srečni, saj bosta s partnerjem imela precej dinamičen odnos. Kljub vsemu pa vam bodo grenile življeneje stvari iz preteklosti, ki se jih izogibate. Št.: 8.
Osvobite se svoje sramežljivosti in pokažite več odločnosti na čustvenem in poslovnem področju. Ne dovolite, da vas izkoriščajo. Finančna situacija se bo izboljšala. Št.: 3.
^	V ljube-
A zni se boste zresnili. Vaše reakcije bodo zrele, dobro boste vedeli kaj želite. Odnosi z okolico bodo zato več časa Št.: 13.
Poskušajte se manj obremenjevati z napetostmi v družini in uživajte v samoti. Na ljubezenskem področju lahko pričakujete pozitivne spremembe. Št.: 27.
22.6.-23.7.
24.7.-23.8.
dokaj napeti, nemenite sebi.
1 #
JV
24.8.-23.9.
Od 27. aprila do 11. maja
so v trboveljski bolnišnici rodile:
27.4.: Marjeta Herič, Šentjur, sin Alen; Slavica Zabovnik, Zagorje, sin Jan; Marjeta Rožič, Trbovlje, hči Nika;
28. 4.: Vesna Šoštaršič. Trbovlje, sin Nik;
29. 4.: Dragana Burkeljc, Hrastnik, hči Pamela; Urška Sadiki Meglič, Trbovlje, hči Lea;
30. 4.: Natalija Vidergar-Gorjup, Trbovlje, sin Bor; Damjana Žnidarič. Trbovlje, hči Nina; Marjeta Ocepek, Izlake, hči Manja;
Zinka Lisec, Sevnica, sin Jaka;
1. 5.: Jolanda Salamon, Celje, sin Tilen; Bernarda Šiljič, Trbovlje, sin Ammar; Mateja Kukavica. Trbovlje, sin Jan;
Melita Vidrih, Hrastnik, sin Aljaž;
4. 5.: Bernarda Ostrožnik, Kisovec, sin Andraž; Olga Doler. Trbovlje, sin Aljaž;
7. 5.: Ivica Rančigaj, Trbovlje, hči Nika; Suzana Knežak, Hrastnik, sin Matic; Zvonimira Pavlin, Radeče, hči Tadeja;
8.5.: Magda Palčič, Zagorje, sin Tim;
Tinka Mitrovič, Zagorje, hči Mirjana;
9.	5.: Natalija Žentek, Trbovlje, hči Eva;
10.	5.: Darja Stošič, Trbovlje, hči Kristina;
Tanja Bebar, Zagorje, hči Iza;
Katarina Kočnar, Zagorje, sin Blaž; Katarina Zupan, sin Patrik;
11. 5.: Gordana Kuhar, Sevnica, sin Benjamin; Mojca Prelogar, Kisovec, hči Nika.
Iskreno čestitamo!
LITIJA	ZAGORJE TRBOVLJE
HRASTNIK
24.9.-23.10.
vas je, da dobro razmislite kaj bi v ljubezni pravzaprav radi: zadržali staro zvezo ali poiskali srečo v nečem novem. Ne zanemarite tudi delovnih obveznosti. Št.: 9.
Vaša destruktivnost in nagnjenost k prepirom bi lahko prizadela človeka, ki vam je prirasel k srcu. Odločitve sprejemajte s trezno glavo in nikakor ne s silo. Št.: 5.
Problemi in zastoji, ki vas trenutno tarejo, so le prehodni, zato se ne utapljajte v žnlosti. V osvobodite z preteklosti.
23.11.-22.12.
ljubezni se čustvenih ran Št.: 17.
23.12.-20.1.
Pred vami je čas nežnosti in romanti-č n i h trenutkov v dvoje. Kljub temu bi bilo priporočljivo, da ne zanemarite reševanje poslovnih obveznosti. Št.: 41.
Hrepeneli boste po spremembah in vzburljivih doživljajih. Vaša nestalnost in nepredvidljivost vas lahko privede do kratke in neobičajne ljubezenske pusto-: 2.
Poiščite vzroke vaših problemov in se nikar ne predajajte črnim mislim.
Poiščite oporo pri prijateljih, saj bodo odnosi z njimi dokaj živahni in dinamični. Št.: 4.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
KINO HRASTNIK
15. 5. - 18. 5.: SEME ZLA (thriller), vsak dan ob 20.00; 16.	5.	-	18.	5.:	101
DALMATINEC (am.). pet. in ned. ob 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 19. 5. in 20. 5.: NI KINO PREDSTAV; 21.5. - 25. 5.: MARS NAPADA (kom.), sre. in čet. ob 20.00, pet. in sob. ob 18.00; 23. 5. - 25. 5.: JERRV MAGUIRE (kom ), pet. in ned. ob 18.00, sob. ob
18.00	in 20.00; 26.5. in 27. 5.: NI KINO PREDSTAV; 28.5.: MATILDA (kom.), sre. ob 20.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
17.	5.:	SEME ZLA
(thriller), sob. ob 19.00; 24. 5.: MARS NAPADA (kom.), sob. ob 19.00
KINO TRBOVLJE
15.5. - 18. 5.: SIJAJ (glasbena drama), čet. ob 18.00 in 20.00 uri, pet. in ned. ob
20.00	uri; 16.5. -19.5.: MARS NAPADA (kom.), pet., ned. in pon. oh 18.00, sob. ob 18.00 in 20.00 uri; OD 20. 5. - 28. 5.: NI KINO PREDSTAV ZARADI VZDRŽEVALNIH DEL;
KINO ZAGORJE
15. 5. - 17. 5.: MARS NAPADA (kom.), vsak dan ob 18.00;	15. 5. - 20. 5.:
PRIKAZEN IN SENCA (pustol.), čet., pet. in sob. ob
20.00,	pon. ob 19.00. tor. ob 18.00; 18.5.: KONCERT, ned. ob 19.00; 20. 5.: ANGLEŠKI PACIENT (FILMSKO GLEDALIŠČE - drama), 21. 5. - 25. 5.: IMPERIJ VRAČA UDAREC (ZF), sre. in čet. ob
19.00,	sob. in ned. ob 18.00; 23. 5.: KONCERT - GŠ Zagorje, pet. ob 19.00; 24. 5. - 27. 5.: SIJAJ (drama), sob. in ned. ob
20.00,	pon. in tor. ob 19.00; 28. 5.: DANTEJEV VRH (film katastrofe), sre. ob 19.00
KINO IZLAKE
18. 5.: PRIKAZEN IN SENCA (pustol.), ned. ob 20.15;	25. 5.: IMPERIJ
VRAČA UDAREC (ZF), ned ob 20.15
Jf.J
f V
-7.7
jr, t
: V ■■
P 7
Spored KANAL 10 Trbovlje
Četrtek, 15.5.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani. 18.30 TV prodaja, 18.35 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki
-	p. 20.00 FiPP, 20.05 Aktualno. 20.45 Portret. 21.15 Video boom 40. 22.05 Obvestila
Petek, 16. 5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani. 19.00 TV prodaja, 19.05 Bingo Bongo - Otroški kviz. 20.00 EPP. 20.05 Videospot. 20.10 Žebljički -Skriti gost in filmska lestvica, 21.00 Film tedna - izbor gledalcev, 22.40 Obvestila
Sobota, 17.5.1997
9.00	Video strani. 9.30 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Risanke. Videospot. 10.00 Marijanov žur, 11.15 Glasbeni gost. 12.00 Video boom 40,
13.00	Video strani
Nedeljo, 18.5.1997
13.00	Pesem domača - Narodno zabavna glasba, 13.35 Rezervirano,
14.20	Bombastičnih 7 - glasbena oddaja, 15.15 Portret. 15.45 Večni krog z Rožo Kačič. 16.45 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki - p, 18.15 Žebljički
-	p, 19.10 Film tedna - p.
Ponedeljek, 19.5.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja. 19.05 Glasbeni gost - p, 20.00 EPP, 20.05 Rezervirano. 20.50 Pesem domača -Narodno zabavna glasba, 21.25 Obvestila,
Torek, 20.05.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja. 19.05 Rezervirano, 20.00 EPP. 20.05 Kulturni nokturno, 20.35 Oddaja zveze gluhih in naglušnih Slovenije. 21.00 V družbi z Meto Malus, 22.00 Obvestila,
Sreda, 21.5.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 V družbi z Meto Malus, 20.00 EPP, 20.05 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki, 21.35 Obvestila
Četrtek, 22.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 18.30 TV prodaja. 18.35 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki
- p. 20.00 EPP. 20.05 Aktualno. 20.40 Kuhajmo zdravo - oddaja o zdravi prehrani, 21.25 Video boom 40, 22.15 Obvestila,
Petek, 23. 5. 1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja. 19.05 Bingo bongo - otroški kviz, 20.00 EPP, 20.05 Žebljički - skriti gost in filmska lestvica, 21.00 Film tedna - izbor gledalcev. 22.40 Vlak brez voznega reda - nočni program.
Sobota, 24.5.1997
9.00	Video strani. 9.30 Sobotna dopoldanka - Dobro jutro, Video spot, Risanke, 10.00 Kviz za mlade, 10.45 Mini 5 - glasbena lestvica. 11.15 Glasbeni gost, 12.00 Video boom 40.
13.00	Video strani
Nedelja, 25. 5.1997
13.00	Pesem domača - Narodno zabavna glasba, 13.35 Rezervirano,
14.20	Kulturni nokturno, 14.50 Oddaja zveze gluhih in naglušnih Slovenije, 15.25 V družbi z Meto Malus, 16.25 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki,
18.00	Kuhajmo zdravo - oddaja o zdravi prehrani, 18.40 Žebljički - p,
19.30	Film tedna,
Ponedeljek, 26. 5.1997
9.00	Video strani. 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Glasbeni gost - Štajerski 7 - p , 19.55 Risanka, 20.00 EPP, 20.05 Mali brezdomci - oddaja Društva proti mučenju živali Trbovlje, 20.10 Mladinska oddaja, 20.55 Pesem domača - Narodno zabavna glasba.
21.30	Bombastičnih 7 - glasbena oddaja, 22.20 Obvestila
Torek, 27.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani. 19.00 TV prodaja, 19.05 Bombastičnih 7 - glasbena oddaja,
20.00	EPP, 20.05 Video spot, 20.10 Z vami nocoj, 20.30 Marijanov žur,
21.00	Večer z Albinom, 22.00 Obvestila.
Sreda, 28.5.1997
9.00	Video strani, 17.00 Video strani, 19.00 TV prodaja, 19.05 Večer z Albinom, 20.00 EPP, 20.05 Glasbena lestvica založbe Zlati zvoki. 21.35 Obvestila
Progam ETV ZASAVJE
Četrtek, 15.5.1997
9.30	Videostrani. 17.00 Izbor viže tedna (p). 17.45 Ne zamudite, 17.50 Prosta sreda (p), 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP,
19.15	ETV mozaik, 19.30 VS. 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite, 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode). 21.25
Spot ledna. 21.30 Zasavje danes (p).
21.40	EPP, 21.45 ETV mozaik (p),
22.00	Ne zamudite
Petek, 16.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite, 18.15 Videobum 40 (p), 18.55 Viža tedna,
19.00	Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik - oddaja o okolju, 19.30 Video strani,
20.00	Film tedna 21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV Mozaik (p), 22.00 Pozor snemamo,
22.15	EPP reportaža Helios 22.20 Ne zamudite
Sobota, 17.5.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 Pozor, snemamo (p),
16.20	Spot tedna. 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje (p),
18.00	Film tedna (p), 19.30 Ne zamudite
Nedelja, 18.5.1997
9.00	Mini pet (p), 9.25 Viža tedna,
9.30	ETV Mozaik (tedenski izbor) (p),
10.45	Pozor, snemamo (p). 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP. 11.15 Tu smo, vaši smo (p). 11.55 Spot tedna, 12.00 Videobum 40 (p), 12.50 Rezervirano
13.40	Prosta sreda 14.15 Oddaja LTV Slovenija. 14.45 Ne zamudite
Ponedeljek, 19.5.1997
9.30	Videostrani, 17.55 ŠKL, 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP,
19.15	ETV mozaik. 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite. 20.40 Rezervirano. 21.25 Spot tedna,
21.30	Zasavje danes (p) 21.40 EPP,
21.45	ETV mozaik (p), 22.00 Ne zamudite
Torek, 20.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 3-2-1 start (p).	18.00 Ne zamudite. 18.10
Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna,
19.00	Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani. 20.00 Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik), 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Oddaja LTV Slovenija. 22.30 Ne zamudite
Sreda, 21.5.1997
9.30	Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 20.35 Ne zamudite, 20.40 iz produkcije lokalnih TV, 21.25 Spot tedna, 21.30 Zasavje danes (p). 21.40 EPP, 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40 23.00 Ne zamudile
. L TL Tl iv m
n? n
Četrtek, 22.5.1997
9.30 Videostrani. 17.00 Izbor viže tedna (p). 17.45 Ne zamudite. 17.50 Iz produkcije lokalnih TV (p). 18.30 Mini pet 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik. 19.30 VS. 20.00 Tu smo, vaši smo (vodi Marko Planinc), 20.40 Ne zamudite. 20.50 Hot spot (vodi Jure Nagode). 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p), 21.40 EPP. 21.45 ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite
Petek, 23.5.1997
9.30 Videostrani, l7.30Tu smo, vaši smo (p), 18.10 Ne zamudite. 18.20 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP. 19.15 ETV mozaik - Naše ogledalo. 19.30 Video strani. 20.00 Film tedna, 21.30 Ne zamudite, 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p).
21.40	EPP. 21.45 ETV Mozaik (p),
22.00	Pozor, snemamo, 22.00 Ne zamudite
Sobota, 24.5.1997
9.30 Videostrani. 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu). 15.55 EPP. 16.00 Viža tedna. 16.05 Pozor, snemamo (p), 16.20 Spot tedna. 16.25 Ne zamudite,
16.30	Karmen in njeni gostje. 18.00 Film tedna, 19.00 Ne zamudite
Nedelja, 25.5.1997
9.00 Mini pet (p), 9.25 Viža tedna.
9.30	ETV Mozaik (tedenski izbor) (p).
10.45	Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP. 11.15 Tu smo, vaši smo (p). 11.55 Spot tedna. 12.00 Videobum 40 (p), 12.50 Rezervirano
13.40	Produkcija lokalnih TV 14.15 Oddaja LTV Slovenija. 14.45 Ne zamudite
Ponedeljek, 26.5.1997
9.30 Videostrani, 17.55 ŠKL. 18.55 Viža tedna. 19.00Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP 19.15 ETV mozaik. 19.30 Videostrani.20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Rezervirano, 21.25 Zasavje danes (p) 21.40 EPP
21.45	ETV mozaik (p). 22.00 Ne zamudite
Torek, 27.5.1997
9.30 Videostrani, 17.30 3-2-1 start (p),	18.00 Ne zamudite, 18.10
Rezervirano (p), 18.55 Viža tedna.
19.00	Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje (vodi Karmen Cestnik). 21.25 Spot tedna. 21.30 Zasavje danes (p). 21.45 ETV mozaik (p), 22.00 Oddaja LTV Slovenije,
22.30	Ne zamudite
Sreda, 28.5.1997
9.30 Videostrani, 17.30 Karmen in njeni gostje (p). 18.55 Viža tedna. 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja). 19.10 EPP, 19.15 ETV_ mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor
viže tedna (vodi Romana Benko), i 20.35 Ne zamudite, 20.40 Produkcija lokalnih TV, 21.25 Spol tedna. 21.30 j Zasavje danes (p), 21.40 EPP, 21.45 | ETV mozaik (p), 22.00 Videobum 40, ! 22.50 Ne zamudite
SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO JADRALNIH PADALCEV V ZAGORJU BO 17.5.97 OD 9. 1)0 13. URE . VABLJENI !
Vabilo
RADIO Trbovlje
Četrtek, 15. 5. in 22.5.1997
6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in EPP 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor. 18.45 Poročila, 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00
-	6.00 Nočni program
Petek, 16.5. in 23.5.1997
6.00	-10.00 Jutranji program. 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča. 15.30 Glasbene novosti. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 17.00 Mladinski val. 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program
Sobota, 17. 5. in 24.5.1997
8.00	Dobro jutro. 9.00 Popevka tedna. 10.00 Gost na radiu. 10.45 EPP, 11.00 Teden bil je živ. 1.00 Kuhajmo z dušo. 1.45 Obvestila in EPP. 13.00 Poročila. 14.00 Čestitke. 15.15 RGL Komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program.
Nedeljo, 18. 5. in 25. 5.1997
8.00	- 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 Obvestila in EPP
11.00	Teden je za nami, 11.15 Viža tedna. 12.00 Večno zelene melodije. 1.30 EPP. 1.45 Obvestila. 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne. 19.00 Nočni program
Ponedeljek, 19.5. in 26.5.1997
6.00	-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj. 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila. EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišali. 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddaja o kulturi, 18.45 Poročila. 19.00 Nočni program
Torek, 20.5. in 27.5.1997
6.00 -10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj. 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EoPP. 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Šport, 18.45 Poročila,
19.00	Nočni program
Sreda, 21.5. in 28.5.1997
6.00-10.00 Jutranji program, 10.00
-	14.00 Program Maj, 14.15 Poročila. 14.45 Obvestila in EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča. 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami. 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program
i Vabimo vas na pogovor z našim gostom Slavkom Kmetičem, predsednikom i Sindikalnega foruma SDS. Spregovoril nam bo o tem, kaj je socialdemokracija, o sindikalizmu ter odgovarjal na naša vprašanja. Srečanje bo v petek. 16. maja j ob 18. uri na sedežu stranke. Vinska cesta 4 v Zagorju in v Cvenk baru. Uradne ! ure stranke so ob sredah od 16.00 - 18.00 ure.
Vljudno vabljeni! Predsednik 00 SDS Zagorje Marjan Zidar
Obvestilo - vabilo
Društvo invalidov, sekcija ročnih del prireja v dneh od 23. - 25. maja razstavo ročnih del v društvenih prostorih na Ulici talcev 1 a v Zagorju. Otvoritev bo 23. maja ob 17. uri.
Vabimo Vas na ogled!
ZARJAVELE TROBENTE PETIČ
NA PREDVEČER DNEVA MLADOSTI (24.MAJ za tiste, ki se sprenevedate, da nikoooli niste praznovali) BO V LITIJI PRED TENIS PARKOM AS PRAVI ŽUR. Z VAMI ALI PA BREZ VAS. Ml BOMO TAM ! PA LEGENDARNI VOLVOKSI. ISKRE IN KUP POPULARNIH BENDOV- IMENA NA PLAKATIH.
KUD ZGAGA
ZASEBNA VETERINARSKA AMBULANTA
Konec aprila je z delom pričela zasebna veterinarska ambulanta. Vodita jo doktorja veterinarske medicine Marko Kastelic in Alenka Ostrovršnik. Ambulanta deluje na Gimnazijski cesti, v bivšem otroškem vrtcu pri IBT-ju, v Trbovljah.
HIP-H0P
V petek, 30. maja oh 19. uri se ho v kulturnem centru Litija zgodil lllP-IIOP.
Plesni pokal Laba & Laba v HIP-HOP-u. kot so organizatorji. KUD Zgaga in Klub litijskih študentov KLIŠE poimenovali to tekmovanje, bo potekalo v kategoriji pionirjev, mladincev in članov, posamezno. Prijave za tekmovanje sprejema Plesna zveza Slovenije do 23. maja, startnina znaša 1.000,00 tolarjev oziroma 500 tolarjev za člane Plesne zveze.
Pokal Laba & Laha je tudi zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za nastop na DP, ki ho v mesecu juni ju.
Vstopnice za Pokal Laba & Laba v HIP-HOP-u lahko v predprodaji kupite v Študentskem servisu Litija, Cankarjeva 1. Cena vstopnic v predprodaji je 500,00 tolarjev, člani KUD-a Zgaga in KLIŠE-a ter Študentskega servisa imajo še dodaten popust, na dan tekmovanja pa bodo cene vstopnic enotne - 600,00 tolarjev.
Silvester
Medobčinski svet ZKO Zasavje, Zasavska pevska skupnost in pripravljalni odbor za izvedbo zborovodske šole Zasavja objavljajo RAZPIS PREDVP1SA ZA UDELEŽENCE ZDOROVODSKE ŠOLE V ZASAVJU.
Prijavite se do 2. junija 97 na vašo občinsko ZKO.
(
JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI HRASTNIK Informacije na oddelku za splošne zadeve občine Hrastnik, k______ ______________________________________________
KAI\0 SMO PRAZNOVALI PRVI MAJ
Prvi maj na Sitarjevcu nad Litijo (foto M.Š.)
Na Kipih so za razpoloženje poskrbeli Delavska godba na pihala Trbovlje, MoPZ Zarja in ansambel Zasavci (foto I.G.)
Pa je zagorelo ! Praznovanje v Prapretnem nad Hrastnikom (foto B.K.)
PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V TRBOVLJAH
Na predvečer 1. maja, ob 19.uri je Območni odbor svobodnih sindikatov Zasavje v Trbovljah organiziral srečanje občanov ob kresovanju na Kipah. Slavnostni govornik je bil Rudi Tomše. Dotaknil seje perečih problemov, ki so še kako aktualni za današnji čas - brezposelnost, socialna varnost, kolektivna pogodba, zdravstvena oskrba, rekreacija,... Ob kresu ni manjkalo dobre volje, kulturni program, ki so ga izvedli godbeniki Delavske godbe ter pevci, pa je bil lepo sprejet.
1. maja je Delavska godba od 6. ure dalje budila občane z igranjem v vseh večjih naseljih. Ker je trboveljska dolina dolga, so se vozili s tovornjakom in tako v kar najkrajšem času obiskali čim več naselij in ulic. V jutranjih urah je veliko občanov odšlo na Mrzlico, kjer je bilo tradicionalno srečanje ob prazniku dela. Mnogi so odšli na Planino ali na Kum, pa tudi v Mozirski gaj in Volčji potok na tamkajšnjo razstavo cvetja. Pogrešali smo tradicionalno postavljanje mlajev.
TRBOVLJE
TL.
po vaši meri.
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prosto voljno pokojninsko za varovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
Pokoj nina
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
zavarovalnica triglav
Celje - skladišče
D-Per
/O ljubljanska 16/1997
Banka Zasavje d.d., Trbov
5000004414,10
COBISS o

mm
Banke Zasavje d.d., Trbovlje
MW08DB BOMB ©BBB81
nespremenljive v času vezave
©
WTM*\B1B ®B\MEK
vezava nad 30.000 DEM nad 1 mesec... obresti 3,10 FIKSNO vezava nad 30.000 DEM nad 1 leto... obresti 3,58 FIKSNO
Informacije na telefon 0601 26 233 interna 276.
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek.........................
Datum rojstva
kraj ............................ poštna	št.
ulica........................... telefon	. . .
datum............................ podpis	. .
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)