Poštnina ptačana t gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo tn uprava:
Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telafon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo.
Žtev. 4.
Ljudje, stroji in delovni ias.
V britskem parlarraeiDtui so nedavno razpravljali ponovno o skrajšanju delovnega časai. 0 zanimivih reakcionarnih izjavah ob tel Prill£! smo že tudi mi poročali v »Delavski Politiki«. Danes pa hočemo podati izvajanja sodrutgla Banfielda, tajnika angleške zveze pekovskih delavcev, na tej seji. Banfield je najprej poudaril, da je že vašingtonska konferenca mednarodnega urada dela, ki je imela manj razlogov za to, kakor jih imamo danes, uvidevala potrebo uvedbe osemurnega delavnika. Pred trinajstimi leti je bila že ta uvidevnost, koliko bolj: je danes na mestu. Banfield je rekel:
Za od tedaj minulega časa se je produktivnost stroja neizmerno povečala. Z ozirom; na to nikakor ni ugovor, da šesturni delavnik ne bi bila pametna ureditev, predrzen. Kapital mlora tudi pričeti uvide vati, da javno mnenje ne bo z:a vse večne čase dopuščalo, da podjetniki vse sadove iznajdb monopolizirajo; zahtevalo bo del dobička tudi za delojemalce.
V razpravi je bilo pomotoma članom moje stranke podtaknjeno, da se proti vi mo iznajdbami in stroju. Taka ni ta stvar. Zahtevamo pa, da pri stroju zaposleni in potom strojev izrinjeni ljudje dobe svoj delež od koristi, ki jo stroj prinašal splošno-sti. Zato zahtevamo skrajšanje de- j lovnega časa. Stroj ne izriva iz dela le delavca, marveč tudi ogreni v neizmerni meri tudi življenje pri stroju zaposlenemu delavcu, ker.se podjetnik ne zadovolji samo s porabljanjem stroja, marveč porablja stroj vrhu tega še. da izženite iz manjšega števila delavcev čimi največ storitve, ki ni v nobenem! razmerju s storitvijo in dolgimi delovnim časom v minuli dobi. Pospešeno vrtenje strojev zagreni človeško življenje, kar človek« dokazuje, da ga kapitalistični računi sploh ne vodijo več kot človeka, ampak le kot del stroja. v tei razpravi so člani zbornice govorili o posužnjenju industrijskih delavcev. Na podlagi svojih lastnih izkušenj povem tukaj, da je disciplina v britski industriji tako stroga, da je med delovnimi časoml popolnoma enaka suženjstvu:.
Preveč je tega suženjstva. Govoriti smiemi o svojem lastnem poklicu. če se tukaj trdi, da stroji olajšujejo delo človeku, morami Pripomniti, dd je v marsikaterem! primeru nasprotno resnica. Ne samo, da je delo monotono in duhomloruo, marveč je še znatno izčrpljiviejše zaradi tega, ker zahteva neprekinjeno pazljivost v taki meri, da se delavec nima časa niti ozreti okoli sebe. Ce bi se zamotil le par sekund, bi stroj tekel prazen ali pa pokvaril blago.
Drugi prav posebno važen pojav pri stroju je, da podjetniki bolj in bolj zahtevajo mladinske delavske sile, dečke in deklice. Danesi že ni več prestar šele štiridesetletni mož; prestar je že osemnajstletni mladenič. Štirinajstletni otrok pride v tovarno, k stroju, pri kateremi ostane do osemnajstega leta* Potem posta-'le delavec že prestar, to je, predrag, ker mu je treba več Pjačati. Zato industrija zopet' nadomešča te delavce z otroki, ki so zapustili šolo.
Zaradi tega, menimi, smlo vsekakor opravičeni, protestirati proti tiranstvu stroja. Ali mora družba vladati nad strojem ali bo pa stroj vladal nad družbo.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za Jugosla-rijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Sobota, 14. |anuarja 1933.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijahie namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka .beseda 50 para. U4* belo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega* značaja stane beseda Din 1.—• V ožlasn®mi s^an® P** titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popuet, Čekovni račtm: 14.335. —— Reklamacije se ne Irankiraio#
Za 40 urni delovni teden.
Velika manifestacija pariškega delavstva za 40 umi teden.
Niai treh kraljev dan je imelo pariško delavstvo velik strokovni shod, na kateremi je bil poročevalec tajnik splošne delavske federacije Leon Jou!iaux. Za 40 urno tedensko delo in nezmanjšane plače se miora delavstvo složno boriti. Dan 1. maja 1933 mora praznovati vse delavstvo v ta namen. Na shodu je rekel' govornik, da nas nagovarjajo sicer »državljani, državljani, toda v resnici smo ostali sužnji«. Gospodje, ki vedno kličejo državo na pomioč, odrekajo delojemalcem pravico do državne podpore, dasi so zakrivili sedanjo stisko delavstva s svojimi špekulacijami. Boji za 40 urni delavnik in za razorožitev gre dalje.
Istočasno so zborovali v Parizu
tudi delodajalci (trgovska zbornica)
in so sklenili pozvati vlado, da se
delavskimi zahtevami upre.
•
Mednarodna konferenca o skrajšanju delovnika
v Ženevi je pričela zborovati v; torek, dine 10. t. ml. Navzočih je 34 delegatov iz vseh: delov sveta. Predsednik konference je belgijski socialist Mehaimi
e
V Ženevi je bila dne 11. t. m, otvorjena na konferenci o skrajšanju delovnega časa debata o tem vprašanju.
Prvi je govorit član strokovne internacionale kot francoski delegat sodrug Jouhaux. Rekel je, da svet drvi v katastrofo. Ta kriza ne more miniti kakor so minile prejšnje. Delavstvo zahteva na tej konferenci pravico do dela. če bi delegati zahtevo še odgodili, bo treba poseči po primerni akciji. Prehodne odredbe ne zaležejo, zato je potrebno radikalno skrajšati delovni čas. Vse dosedanje metode so bile brez učinka. Pri temi se pa mezde delavcev ne smejo znižati.
Na vsem svetu! je več kot 170 milijonov delavcev in jih je od teh ena šestina, to je 30 milijonov brez dela. Razmiere so torej nevzdržne in je treba delovni čas nujno iznova razdeliti.
Škodljivo bi pa bilo, če bi se obenem zniževale plače, ker tako nezaposlenost kakor preslabe mezde obremenjujejo občine in druge javne ustanove.
Značilno je posebno, da je komisija, ki jo je imenoval Hoover, da preštudira vprašanje nezaposlenosti in gospodarskega položaja v1 Zedinjenih državah, v svojem: mnenju izjavila, da je edini izhod iz: te krize, če se uvede 30 urni delovni teden.
Izvajanja s. Jouhauxa, ki so bila odločena in zelo ostra, so izzvala med delegati živahno zanimanje in pestro debato.
Interpelacija proti japonskemu imperializmu.
Socialna demokracija v Nemčiji zahteva, da zavzame vlada odločno stališče proti Japonski.
Socialnodemiokratični poslanski klub v nemškem državnem: zboru je dne 9. t. ml vložil interpelacijo, v kateri poziva vlado, da zahteva v Društvu narodov obsodbo Japonske, ker je z ustanovitvijo miandžurske države kršila mednarodni dogovor Društva narodov in Kelloggov pakt. Dalje zahteva klub, da Društvo narodov takoj obravnava Lyttinovo poročilo itj ga izvede, sicer naj sklenejo vse'države, ki. so podpisale le oba pakta, da prekinejo diploma-tične zveze z Japonsko. Vlada naj v tem: smislu: izda navodila zastopniku, Hi jo i zastopal v odboru 19 članov ter zahteva, da se takoj skliče izredno zborovanje Društva naroi dov, ki naj zavzame stališče napram Japonski.
Hitler — Papen — veleindustrija.
Nemški narodni socialisti so popolnoma podobni enakim tvorbam po drugi In državah. Pripovedujejo, da so. narodni delavci in socialisti, vedno pa iščejo denarno in matprial-no podporo pri kapitalistih in meščanskih strankah ter so jim za njo tudi hvaležni. V Nemčiji podpira Hitlerja predvsem:	veleindustrija.
Papen sc je posvetoval, morda po naročilu veleindustrije s Hitlerjem in potem še z veleindustrijci. Stališče veleindustrije je po sodbi politikov, da mora Hitler v vlado, če ne, se ne izplača zalaghti'njegove stranke z denarjem:. Industrijci upajo, da bo Hitler varoval: njih interese v Schleicberjevi vladi, dokler ne dobi absolutne moči.:
Grof Bethlen — poslanik v Parizu. Bivši ogrski ministrski predsednik grof Bethlen postane ogrski poslanik v Parizu!
Absolutno smo mi v pravici, — >n danes ne govorimo o prav posebno revolucionarni stvari —. če zahtevamo šesturni delavnik. Se ni dolgo tega, ko so ljudje v naši deželi smatrali, da je štirinajsturno delo samioobsebi umljivo. Sedaj imamo skrajšan delavnik od 14 na nominalnih 8 ur. Najkrutejša zmota bi pa bila, misliti, da znaša delovni čas v naši deželi povprečno 8 ur na dan ali 48 ur na tedlem. Milijone mož, žena in otrok prisilijo podjetniki, da delajo po 60 do 70 ur na teden: in več. Med najvccjinri škandali glede tdelovnega časa je, da morajo mladostni delavci (po 14 do 18 let) delati po 72 ur, na podlagi zakona, ki je še danes v veljavi. Vsakdo mora uvideti, da je več kot nespametno, če dopuščamo tak nečloveško dolgi delovni čas, dočimi velik del treh milijonov naših nezaposlenih ravno
zaradi nedopustnih razmer glede delovnega časa ne more dobiti zaslužka za vsakdanji kruh.
Mogoče je, da predloženi načrt zakona ne bo dosegel drugega uspeha kakor to debato. To pa ne more vlade oprostiti dolžnosti, da S e še dalje bavi z vprašanjem o skrajšanju delovnega: časa. Iti bo morala v Ženevo. Ko se bo v Ženevi o vprašanju razpravljalo, bo vlada svojim interesom in interesonr dežele najbolj ustregla, če dobi uverjenje, da, je mednarodni dogovor o skrajšanju delovnega časa1 absolutno potreben.
❖
Angleška zbornica je predlog glede skrajšanja delovnega časa seveda odklonila z jako smešnimi argumentacijami, kakor smo že poročali.
Leto Vlil.
Stanje rudarskega zavarovanja.
(Nadaljevanje)
Prikupljanje rezerv je seveda tudi v zvezi z obrestovanjem kapitalov, kajti obresti na obresti tvorijo občuten del rezerve in če so kapitali zbrani le v delni višini, odpadejo tudi temu odgovarjajoče obresti, kar ima seveda popolnoma logično posledico, da so rezerve še tem manj vredne, ali na drugi strani, zavarovanje se s tem podražuje. Posledice tega stanja so neizbegljive, prispevki so vsako leto jednaki (teoretično), letne rente se pa vsako leto višajo, dokler končno ne pride do izenačenja prispevkov in rent; ampak končni rezultat bode ta, da bodo vse rezerve izčrpane, letne rente bodo narasle na 150% današnjega prispevka, in tako bode izvršen prehod iz sistema kapitalnega pokritja na sistem naknadnega pokritja, samo da od tega ni več povračila na prejšnji sistem, ker teh bremen ne bi mogel nikdo prenašati, in vse prednosti sistema kapitalnega pokritja bi bile pokopane za vedno.
Tako je torej stanje v panogi nezgodnega zavarovanja, in skrajni je čas, da se to zavarovanje reši propasti, ker mogoče še ni prekasno.
Mnogo, mnogo žalostnejšo sliko dobimo pri presoji finančnega položaja tretje grupe rudarskega zavarovanja, to je pokojninsko ali starostno zavarovanje. To zavarovanje je doseglo nivo, ki ga slično zavarovanje doseči more, ali drugače rečeno, to zavarovanje danes ne obstoji. To zavarovanje reševati je najtežji problem, ki si ga lahko mislimo, ker zbrati toliko rezerv, ki šo potrebne za pokritje pridobljenih pravic, je nemogoča stvar. Vzroka temu propadanju ne moremo iskati V sedanjosti, temveč ga moremo zabeležiti že v letih 1919 in 1920, čeravno padata v čas najboljše konjunkture rudarske industrije. Vzrok temu je pa nepoznavanje narave tega zavarovanja, ki je dolgo zavarovanje z dolgimi dajatvami, kar se pravi, da mora zavarovanec skozi dolgo vrsto let prikupljati sebi premijsko rezervo, iz katere ^se pozneje izplačujejo njegove penzije.
Resnica je, da so avstrijska vojna posojila izčrpala vsa sredstva bratovskih skladnip in da je bila dedšči-na zelo žalostna, toda vse to še ni pravi vzrok, da se vendar v letu 1919 ali 1920 beleži začetek propadanja te za rudarje toli važne socijalne institucije.
Najboljši dokaz za to je, da je bil Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, kot nosilec enakega zavarovanja, v popolnoma istem položaju in njega bi bilo potrebno vzeti za primer, kako se je izvršila valorizacija rent in premijskih rezerv. Tudi matematične bilance leta 1921 so bile tudi dovolj jasni memento za odgovorne faktorje, kako stoji to zavarovanje in da je potrebna hitra pomoč in reorganizacija, saj niti ena blagajna ni izkazala zadovoljivo pro-speriteto.
Za boljše razpoznavanje stvari je potrebno pogledati malo v preteklost. Znano je namreč, da so avstrijske bratovske skladnice bile že v svojih računskih podlagah deficitne, ker ob ustanovitvi provizijskega zavarovanja pred letom 1890 Avstrija še ni razpolagala s svojimi statističnimi podatki, pa je vporabila nemške podatke, ki so se pa v praksi pokazali kot neodgovarjajoči ter so se redno pri 5letnih matematičnih bilancah po-kazovali deficiti, kateri sicer niso bili bndrna Laka veliki in so bili redno
pokrivam z majhnimi dodatki na premijo ali pa z amortizacijskim načrtom za odplačilo primanjkljaja. V poznejših letih so avstrijske bratovske skladnice zbrale dragocen statistični materijal, toda do reorganizacije tega zavarovanja ni prišlo in mi smo tako zavarovanje skupno z brezvred-nimi papirji vojnih posojil tudi podedovali.
Rudarjem je poznana višina letnih provizij pri bratovskih skladnicah v Avstriji, ki so znašale 50—200 dinarjev letno in te so ostale tudi pri nas pravo do konca leta 1924, torej še takrat, ko je že dnevni rudarski zaslužek dosegal skoraj njegovo letno zavarovano premijo. Za to zavarovanje se je plačalo takrat tudi temu odgovarjajočo premijo po 25—50 para mesečno. Iz tega je razvidno, da je potreba za starostno zavarovanje napram zaslužku bila minimalna ali enaka ničli.
(Dalje prihodnjič.)
Nemiri na Španskem.
Obsedno stanje.
Nemiri na Španskem so se nadaljevali več dni. Sindikalisti so s pomočjo anarhistov v mnogih! španskih mestih ponoči povzročili hude poulične boje, ki so zahtevali okoli sto človeških žrtev. Španske oblasti menijo, da vodi upornike znani major branco, ki je svoj čas vodil vojaški upor. Uporniki so dobro založeni z bombami.
Vlada je bila prisiljena proglasiti obsedno stanje. Akcija za pro-klamiranje generalne stavke se po vseh mestih nadaljuje in tudi že močno občuti; v mnogih pristaniščih so delavci delo že popolnoma za-paiistili. Bombni atentati se vrste dtnug za drugim. V noči od 10. na 11. januarja je bilo izvršenih nad sto bombnih atentatov na razna vladna in druga javna poslopja. Ti atentati so zahteval tudi več človeških žrtev. V Marciji so komunisti spustili skladišče smodnika v zrak. V Risco-naci so razorožili žandarmerijo in izobesili na magistratu rdečo zastavo, ki so jo pa po prihodu močnih vojaških ojačenj zopet sneli. V Sevilli se nadaljujejo icjestni boji: komunisti so zgradili na ulicah barikade, ki jih policija ir* vladne čete naskakujejo.
Hi
V Sevilli je proglašena generalna stavka. V več mestih so se pu-čisti polastili javno-upravnih poslopij, kjer so izobesili rdeče zastave, a so bili po srditih bojih zopet pregnani. Desničarsko časopisje se veseli neredov in poziva vlado, naj radi svoje nezmožnosti vzdrževanja reda odstopi.
Brezposelni zagorski delavci zborujejo.
Velik shod brezposelnih.
Vedno nove ustavitve v raznih
nove
obratih in predvsem pri rudniku, so pomnožile število naših brezposelnih na visoko število 700 delavcev, h katerim se mora prišteti še okoli 1300 družinskih članov.
Ta ogromna množica ljudi je v glavnem tudi brez vseh sredstev za preživljanje in navezana na javno pomoč. Ker so pa sredstva za podporo skrajno minimalna in skoro izčrpana, je nujno potrebno, da se merodajni krogi čimprej opozorijo na to, da se temi bednimi omogoči, ali kako delo, s katerimi zaslužkom se bodo mogli preživeti, ali pa, da se jim! preskrbe sredstva za preživljanje, zakaj od lakote ljudi ne moremo pustiti poginiti.
Zato so ti brezposelni sklicali svoje zborovanje v torek, dne 10. t. m., v »Sokolskem domu« v Zagorju, na katerem so zavzeli stališče za obrambo svojega življenja ter sprejeli spodaj* navedeno spomenico, katera se je odposlala ministrstvu za socijalno politiko in banski upravi Dravske banovine:
Brezposelni rudarji, delavci (ike) okoliša občine Zagorje ob Savi, zbrani na svojem zborovanju v Zagorju, dne 10. jan. 1933, si dovoljujemo na podlagi težkega gospodar skega položaja, v katerega smo zašli vsled dolgotrajne brezposelnosti, zaprositi spoštovani naslov to-le:
Zagorje je bilo do pred leti eno izmed najbolj industrijsko razvitih krajev, kjer so našli svoj zaslužek in obstoj ne samo domačini, temveč tudi delavci iz okolice.
Z napredujočo tehnično izpopolnitvijo obratov in vedno ostreje nastopajočo vsesplošno gospodarsko krizo kot posledico v naših obratih izvedene racionalizacije, se je najprej ustavilo delo v steklarni, potem se je stalež delavstva pri rudniku zmanjšal za nad polovico in v zadnjem času so tudi apnenice popolnoma ustavile obrat. Istočasno z industrijo je začela pešati tudi ostala obrt, kar povzroča, da se število nas brezposelnih z dneva v dan množi.
Z ozirom na žalostno dejstvo, vsled katerega smo mi brezposelni, katerih nas je že dosedaj v tem okolišu nad 700 z nad 1300 družinskimi člani, ob vsak zaslužek, nezmožni preskrbeti sebe in svojce, naprošamo spoštovani naslov, da blagovoli preskrbeti sredstva, s katerima se nami bo omogočilo pošteno delo in preživljanje; če bi pa to ne bilo mogoče, pa naj se nam nudi podpora za preživljanje nas in naših družin. Zakaj živeti hočemo in smo to opravičeni zahtevati, ker brezdelnosti in bede, v kateri sedaj živimo, nismo povzročili mi.
Reforma odpovednih dob uslužbencev v
CehoslovaSki.
Ko je začela pri nas gospodarska kriza, so se je hoteli najmočnejši gospodarski krogi predvsem s tem otepati, da so zahtevali revizijo socialnih zakonov v svojo korist, posebno pa zakona o zaščiti delavstva. Namesto, da bi se gospodarsko najšibkejši sloji v takih težkih časih podprli in s tem omejila brezposelnost, ki mora koncem* koncev pasti vedno zopet v breme države in splošnosti, so hoteli veletrgovski in industrijski krogi vzeti uslužbencem še to edino premoženje, zaščito, ki jo jim nudi socialna zakonodaja.
Vse drugače delajo v drugih državah, kjer so gospodarski krogi uvidevnejši, naprednejši in vsaj v mladosti demokratsko vzgojeni. Tam uvidevajo, da je treba ravno v akšnih časih uslužbence vseh vrst še bolj zaščititi in bremena gospodarske krize razdeliti na delodajalce in uslužbence.
•
DalJIa odpoved za name-Stance In delavce.
»Pravo Lidu*«, socialdemokratski dnevnik v Pragi, poroča v novoletni številki, da je čsl. ministrstvo pravde v Pragi pravkar predložilo v svrho omejitve nezaposlenosti dva zakonska predloga, ki naj zaščitita uslužbence s podaljšanjem* službene odpovedne dobe pred hitro zgubo dela.
Prvi predlog je namenjen nameščencem višjih kategorij, za katere naj velja najmanje 6 tedenska odpovedna doba, ki se po 3 letnem* službovanju zviša na 3 mesečno odpoved in čez vsaka daljna 3 leta še za en mesec.
Drugi predlog pa naj zaščiti vse ostale uslužbence, tudi delavce, za katere velja najmanje 14-dnevna odpovedna doba, po treh letih 3 tedenska, in se za vsaka daljna 3 leta službenega razmerja podaljša za en teden. Ta zakonita ureditev odpovednih dob je izrecno namenjena sedanji krizi, ter sta oba predloga časovno omejena na 3 leta.
Predlagana ureditev odpovedne dobe na Češkemi bo torej za dalje služeče uslužbence, posebno za nižje kategorije, mnogo širša, kot velja naša po novem obrtnem* zakonu.
Dunajski fašisti »bakenkrajclerji«
imajo velike zaloge razstreliva. Izvršila se je preiskava v šestem okraju. Odkrili so precejšnje zaloge in ugotovili, da so fašisti prejeli iz tovarne razstreliv v Bluman 43 kg amonita. Del razstreliv so prejeli tudi v tovarni v Št. Lambertu. Blago so dobili proti ponarejenim legitimacijam. Ti fašisti so bili nedvomno tudi v zvezi z napadam na veletrgovino Gem-gross na božič.
Doma in po svetu.
Ceno soli znižajo. Uprava državnih monopolov javlja, da bo od 15. januarja t. 1. prodajala sol v nadrobni prodaji po 8 Din kg, doslej 12 Din, Na zavojih je še stara cena 6 Din’ prodajati pa se sme le po 4 Din zavoj.
Cela vas se seli. Lansko leto je 1000 prebivalcev broječa vas Sremska Rača ob Savi bila popolnoma poplavljena in so se skoro vse iz ilovice sezidane hiše porušile. S pomočjo oblasti in prostovoljnih prispevkov se je zdaj* nekoliko oddaljeno od prvotnega naselja, na zvišanem mestu, ki ga ne *bo mogla doseči poplava, zgradila nova Sremska Rača. Zgrajenih je dosedaj že 199 hiš, od katerih je 80 že obljudenih. Hišice so solidno zgrajene in dosti boljše kakor stare. Na spomlad se začno graditi še nov občinski dom*, šola in seveda tudi cerkev, tako da se bodo pred prihodnjo p<> plavo vsi prebivalci, ki se še niso, laihko preselili iz stare v novo Račo. Na mestu, kjer je stala cerkev stare Rače, se bo pozidala za spomin na poplavo kame-nita kapela. Na izgradnji nove Sremske Rače je sodelovalo 500 vojakov in 170 civilnih obrtnikov. Pomagali so tudi prebivalci okoliških občin s kiuliukom. Računajo s tem*, da se bo na varnem zgrajena nova Sremska Rača' z doseljenci iz okolice hitro razširila.
Radi dokazane poneverbe se je ustrelil poštni upravitelj, 32 letni Vlado Dokša, v Cirkoveih na Dravskem polju. Revizija* blagajne je ugotovila 44.000 dinarjev primanjkljaja.
•
Afera z orožjem* v Hirtenbergu
zelo razburja avstrijsko javno mnenje. Po naročilu Italije je švicarska orožna tvrdka Solothurn poslala na Madžarsko 50.000 puiškl in 200 strojnic V 40 vasronih. Ker bi pa vzbujalo preveč pozornosti, če bi se taka ogromna pošiljka orožja, ki je tudi po mirovnih pogodbah nedopustna, poslala naravnost na Madžarsko, so stvar aranžirali tako. da je bila pošiljka* poslana najprej v orožarno in municijsko tovarno Hirtenberg, nedaleč od Dunaja, blizu Ogrske meje, odtod so pa potem to orožje na tovornih avtomobilih prevažali na Madžarsko, seve z: vednostjo in dovoljenjem heim*wehrovsko usmerjene avstrijske vlade. Ko je »Arbei-ter-Zeitung« vso stvar razkrila, se je vlada sprVa izgovarjala, da ji o stvari ni bilo nič znano% -pozneje je pa vendarle priznala. Sedaj pa se izgovarja, da je hotela z dovoljenjem* teh transportov oskrbeti dela in zaslužka delavcem* v Hirtenber-
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humoristično-satirične zgodbe.	**
»O čem?« se je razvnel Krivonosov. »O zra-koplovstvu vendar. Zrakoplovstvo, razumete, se razvija. Tu je Rusija in tam* je Kitajska.«
Otožnih obrazov so poslušali kmetje.
»Nobenega blebetanja,« je vzkliknil neki kmet.
»Ne blebetam,« je rekel Krivonosov, »govorim o zrakoplovsbvu... Ono se razvija, sodrugi, kmetje... Zoper to se ne da nič reči. Tako je in ostane. Protislovja ni...«
»Nerazumljivo,« je vzkliknil predsednik. »SodrUg, morate se s svojimi načinom izražanja bolje približati množici.«
»Krivonosov je stopil čisto k kmetom in zopet začel:
»Torej, sodrugi, kmetje, namreč... delajo se aeroplani in ti potem lete. Po zraku namreč. In v zraku. Seveda, res je tudi, marsikateri se ne zna obdržati v zraku in strmoglavi v globino. Tako na primer sodrug Jermdlkin. Vzletel je, da, to je naredil, a potem — padel, da so mu čreva zlezla iz trebuha.«
»Razumljivo, saj ni bil ptič,« so odgovorili kmetje.
»To sem ravno hotel povedati,« se je razveselil Krivonosov sporazuma. »Seveda ni bil ptič. Ptič pade, se strese kakor bi mu nič ne bilo in — dalje! Ali naši fantje, oh! In tudi drugi letalec,
sodrug Mihail Ivanič Popkov. .Vzletel je, zelo lepo, a nato se je nagnil in motor ni bil nekaj v redu... Konec.«
»Ali?« so rekli kmetje.
»Častna beseda! in eden se je zakadil v drevo, se nataknil nanj in še sedaj visi tam, nesrečnež. Razni slučaji se dogodijo. Nekoč je neka krava zašla med propeler — trrrs, prrrs, konec je bilo. Kje so bili rogovi, kje trebuh, vse je bilo pomešano, da se ni moglo več razločevati...« »In konji?« so vprašali kmetje. »Povej, dragec, ali letijo tudi konji?«
»Tudi konji,« je odgovoril Krivonosov, »samo ob sebi razumljivo.«
»Vi, pasji sinovi, hudič vas jaši!« je rekel nekdo. »Baš pravo reč ste izumili, uničevati konje... In kako, dragec, se to razvija?«
»Sam sem rekel,« je odgovoril Krivonosov, »razvija se, sodrugi, kmetje... Namreč, vi bi zbirali in nekaj darovali!«
»Za koga, dragec, naj darujemo?« so vprašali kmetje.
»Za aeroplan,« je rekel Krivonosov.
Z mračnim muzanjem so se kmetje razbežali.
6.	Vžigalica.
Referat je imel pri nas referent, ki je bil poslan od lesnega sindikata, mogoče je pa bil tudi od vžigaličnega trusta.
Govoril je ravno tako dobro kakor dolgo. Mnogo prijetnih in koristnih reči je povedal. Tudi oTezultatu dela. Rekel je, da je rezultat boljši. In produkcija, je rekel, je vedno boljša. On nam
je rekel, da bi rad kupil, žal, da se zato potrebuje denar.	_.
Razveseljive reči je pripovedoval,	so
ga miorda dvajsetkrat prekinili in md Ploskali. Zakaj, to je vendar prijetno, če se,.je rezultat dela povečal. To boste tudi vi razumen.
In referat je začel metati Številke. Zato, da je bilo bolj pregledno.	.
Imenoval je dvoje števil J® nenadoma postal nekako hripav. Glas m« ie takorekoč ohromel.	xT
Vzel*je kozarec vode- Naredil požirek. In
nato je rekel:	,
»Dozdeva se mi. ua sem zelo utrujen, dragi moji,« je rekel. »Hočem* malo odmora in popu-šim cigareto. Nato bom takoj zopet razmetaval
številke.«	,v	_	,
In hotel si je prižgati cigareto. Potegnil je vžigalico. In glavica vžigalice, ti prekleta, je zasikala in skočila referentu v oko.
In referent je z roko šinil k očem m zarjovel iz, vsega grla.
Nato so mu oko izprali in z žepnim robcem obvezali.
In so ga zopet postavili k govorniški mizi.
»Zakaj bi tukaj razmetaval številke in se zastonj podajal v nevarnost?« je rekel. »Vi razumete vse in vam1 je vse jasno. Ali je morda še kaj, da obrazložim? če ni, zaključujem zborovanje.«
No, ljudje so, samoobsebi razumljivo, ploskali referentu in se razšli. Nekateri so še Ugotovili, da pač nikakor ni dobro, obteževati si glavo s številkami, če že itak nič ni več, kar naj bi se razjasnilo. In je vse kajpada jasno in razumljivo.
ffu, ker da bi se baje to orožje moralo tain šele predelati. Te teze se je polastilo tudi desničarsko časo pisje, ki očita socialnimi demokratom, da so s svojim razkritjem« od vzeli avstrijskim delavcem' zaslužek. Na to pa delavske strokovne organizacije v Hirtenberffu ugotavljajo, da je bilo predmetno orožje že popolnoma gotovo in se je v Hirten-'bergit samo prelagalo ter bi ta transport delavcemi ne nudil nobe nega zaslužka, razen pri prelaganju; avstrijska država si je pa s tem naprtila ogromno moralno škodo v zunanjepolitičnem pogledu, zlasti sedaj, ko si je izposlovala od ■Francije znatno posojilo, sama pa medtem prikrito podpira francoske sovražnike. Socialni demokrati so radi te afere predlagali v glavinem parlamentarnem odboru nezaupnico, ki pa je bila z 1 glasomi meščanske večine odbita.
' Borba v spodnjeavstrijskem deželnem zboru. V svojem' težkem finančnem' položaju rabi Spodnja Avstrija proračun1. Glede na to vprašanje so socialni demokrati sklicali v nedeljo deželno konferenco, na kateri so z ozirom; na pogajanja sprejeli resolucijo, v kateri pravijo: V zavesti odgovornosti za usodo dežele in nje prebivalstva ni socialna demokracija nikdar odklanjala sprejema deželnega proraču na, če so se potrebne žrtve pravično razdelile in so bili interesi nezaposlenih, skrbstvo siromakov, občin in šol zadostno zajamčeni. Socialna demokracija si pa pridržuje, pred lagati izprememlbe k načrtu, ki ga Predlaga krščanskosocialni referent, jn s tem povzročiti, da ne bodo prikrajšani na prejemkih deželni nameščenci in učitelji ter se bodo mo Sli izplačevati drugi važni izdatki z* socialno skrbstvo, šolstvo in Preskrbo dela. Od sprejema teh Predlogov bo odvisno končno, če oo v redu sprejet proračun ali ne Socialna demokracija bo storila svojo dolžnost napram delovnemu Prebivalstvu dežele, če se proračun v tern deželnem! zboru ne sprejme, nosi odgovornost krščanskosocialna kot vodilna stranka v deželnem zboru napram deželi in ljudstvu. Potem pa naj odločijo volilci. — Te zahteve je socialna demokra cija že povedala, pa jih krščanski socialci niso sptrejeli. Zato je bila potrebna konferenca.
Avstrijsko krščansko - socialno Poljedelsko delavstvo v Avstriji za ohranitev obveznega zavarovanja Poljedelskega delavstva. Krščanskosocialna delavska zveza v Avstriji Je na svoji konferenci k dogodkom v X9rau-u izjavila, da naj se pod vsakim, pogojem! ohrani obvezno socialno zavarovanje poljedelskih delavcev, dasi priznava težak položaj kmetstva, še bolj so pa v težkem položaju kmečki delavci, ki ostanejo v slučaju bolezni ali ostarelosti popolnoma brez vsakih sredstev.
Čehoslovaški soclalnodemokra-tični poslanci zahtevajo v parlamentu socializacijo rudnikov in namestitev odpuščenih rudarjev.
Koliko izda Čehoslovaška za šolstvo. Minister prosvete (soc. dem.) Derer je predložil proračun-skemu odboru čehoslovaškega parlamenta potrebščino 1.964,000.000 Kč (to je okoli tri milijarde in tristo milijonov Din) za prosvetne namene. Ta postavka je raizmerorpa velika, dasi tudi na čehoslovaškem izvajajo štednjo, toda drugod bolj, nego pri prosveti. V tej1 državi je tudi demokracija zdrava,' ker država skrbi za kulturo.
Hitler in Papen. V razgovoru Hitlerja z bivšim kanclerjem' Pape-nom je Hitler zahteval zase kancler-stvo, vojno ministrstvo in prusko predsedništvo. Hindenburg miu pa še vedno ne zaupa. Položaj je torej še nejasen. Državnega zbora pa naj-' brže še ne bodo razpustili, ker se volitev bojita kancler Schleicher in Hitler.
Trocky je v izgnanstvu na Prin-leipu težko zbolel. Domači so poslali v inozemstvo po zdravnika-specija-lista, ki naj bi ga zdraviL
Državni kapSSaSizem.
Da se danes znanstveniki potegujejo za državni kapitalizem, ni le zgolj slučaj, temveč zakonit odraz današnjih gospodarskih in socijalnih razmer. Razvoj organiziranega kapitalizma in njegov strašen polom v zadnjih letih sta dogodka, ki odpirata ljudem oči. Kriza, ki je izšla prav iz jedra kapitalistične proizvodnje, iz nepravilnega sorazmerja med akumulacijo in trošnjo dobrin, je postala bič človeštva. Vsakdo ve, da po starih poteh ne more dalje, da je kapitalizem preživel svoj višek. Zato se pojavlja državni kapitalizem kot nadomestilo prejšnjih gospodarskih oblik. V njem slutijo nekateri boljšo in bolj človeško organizacijo gospodarskega življenja. Zato bi morala biti poglavitna poteza te nove stopnje kapitalizma, da upošteva poleg gospodarskih interesov tudi splošne socijalne prilike v družbi. Dobiček državnih podjetij ne pripada posameznikom in tudi izgube ne trpe poedinci. Oboje gre v račun celokupnosti. Dočim je privatno podjetje stremelo le za dobički, bi moralo služiti državno podjetje javnim Potrebam. Podržavljena podjetja naj bi predstavljala prehod iz anarhične zasebno-kapitalistične proizvodnje v podjetnost po načrtu, ki služi potrebam- in zmožnostim konzumentov. Kako potrebna je proizvodnja po načrtu, nas opominjajo veliki so-cijalni problemi naše dobe. Ker se nanaša vsa današnja proizvodnja na uspešno tekmovanje na tržiščih, ne izključuje nevarnih spekulacij in rizikov, zato hočejo poedina podjetja za vsako ceno ohraniti višek dobičkov in rentabilnosti bodisi z zniževanjem mezd, z odpuščanjem! delavstva, s podaljšanjem delovnega časa, s pretirano racijonalizacijo itd.
Smotreno politiko državnega kapitalizma opazimo šele v zadnjih letih. Prej se je razvijal le v omejenih smereh, tako da ni bilo mogoče opredeliti njegovih gospodarskih smernic. Da si lahko pravilno tolmačimo vlogo države v sodobnem gospodarstvu, se moramo najprej ozreti na dejanski položaj obstoječih oblik državnega gospodarstva in na njegove odnose do privatnih podjetij. Takoj opazimo, da posega država v gospodarski razvoj na dva •načina. Prvič le posredno vpliva na zasebna podjetja in drugič pa nastopa kot pravi neodvisen podjetnik. Prvi primer, javnost danes premalo pozna in se tudi prav malo zaveda njegovega pomena. V okvir posrednega državnega kapitalizma spada vrsta državno-političnih ustanov. N. pr. carinska politika se peča z gospodarskimi
749 tiskovnih procesov.
Iz Budimpešte poročajo, da je imel tamošnji socialistični list »Nepsza-va« zadnja leta nič manje kot 749 tiskovnih procesov, od tega samo lani 94 in 9 konfiskacij ter 2 prepovedi izhajanja. To je torej pravi rekord prav ogrskega preganjanja svobode tiska. Vendar pa moramo priznati, da lista še kljub temu niso definitivno zatrli, ampak sme kljub svojim 749 tiskovnim procesom izhajati in tudi njegovih urednikov radi tega še ne zapiraijo kar na mesece, češ, da so bili že tolikokrat predkaznovani. »Nepszava« gre kljub vsemu naprej svojo pot, brani z isto odločnostjo pravice zatiranih in pridobiva novih prijateljev, katerim imponira ravna pot, če tudi niso morda ravno socialističnega prepričanja.
Položaj tega lista, o katerem obširno poročajo vsi inozemski dnevniki, je tudi za nas zelo podučen. Kadar so imeli naši listi kako pravdo, so se vedno našli ljudje, tudi juristi, ki so kričali, da je treba našega urednika zopet enkrat eksemplarično »pritisniti«, da se mu za vselej zamašijo usta. To bi bilo seveda marsikomu, ki rad v kalnem ribari, zelo všeč. Po celem svetu pa priznavajo, da je sveta dolžnost časopisov in njegovih urednikov, boriti se ne glede na procese in zaporne kazni za širše koristi javnosti, preganjati korupcijo ln niso takšne kazni urednikom nobe-na sramota ter povod, da se takšnega javnega delavca pri prihodnji razpravi ie v začetku razprave nahruli racu uredniških predkazni. Nedavno je bil v Mariboru urednik večjega časopisa iz inozemstva, ki nam je pripovedoval, da je imel tekom zadnje volilne borbe nič manje kot 27 tiskovnih procesov na glavi. Citatelji vidijo iz tega, kako težka in obenem za javnost važna je vloga neodvisnega časopisa.
Ali sl fe poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako| svojo dolžnosti
odnošaji do tujine tako, da ščiti domačo produkcijo pred tujo. Zaščitena so domača zasebna podjetja pred konkurenco izven-državnih proizvodov. V zadnjih letih je postala važna bančna politika. Država ima pra vico nadzorovati diskontno politiko vodilnih bank (n. pr. Narodne banke). Na ta način se vzdržuje zaupanje v domač denar in v domače gospodarstvo. S tarifno politiko uravnava država cene in pristojbine pri prevozih. Davčna in upravna politika uravnavata državno upravo, t. j. urade, policijo, armado in orožništvo. Poleg tega mora, ali bi vsaj morala država skrbeti za javna dela, da se prepreči porast brezposelnosti. Podporna politika države pa ima namen podpreti s posojili zasebna podjetja, od katerih si obeta tudi ona del dobička itd. Iz vseh teh primerov spoznamo, da vpliva državni kapitalizem na gospodarsko življenje v državi. S svojimi ustanovami podpira kapitalistična podjetja in jim na en ali drug način pomaga pri proizvodnji. Tako si utrjuje država svojo gospodarsko avtoriteto.
Pravi, izraziti državni kapitalizem predstavljajo državna podjetja, kjer nastopa država kot podjetnik. Državna podjetja ne služijo, ali bi vsaj ne smela služiti samo visokim dobičkom, temveč predvsem potrebam splošnosti. Nasprotje med prvim in drugim načelom državnega kapitalizma je izrazito. Dočim je v prvemi primeru država zaščitnica zasebnih kapitalističnih podjetij in obenem varuh individualnih gospodarskih akcij, bi moral izraziti drž.: kapitalizem služiti s svojo produkcijo le potrebam konzuma, to se pravi: izločiti bi moral vsako zasebno stremljenje, ki bi se hotelo uveljaviti v gospodarstvu le radi dobičkov. Zasebna proizvodnja, na kateri temelji ves kapitalistični sistem, se ne ozira na potrebe splošnosti. Zato že načelno ne more priznavati gospodarstva po načrtu. Pravo državno gospodarstvo pa se mora ozirati na splošne socijalne zahteve vseh državljanov. Te si pa zopet nasprotujejo, ker je današnja družba gospodarsko raz deljena na dva interesno različna sloja, Proletarijat se mora boriti za svoj kruh takozvani »pridobitni sloji« pa za visoke dobičke in za vse, kar je z njimi v zvezi (n. pr. podaljšanje delovnega časa, zniže vanje mezd itd.). Če vidijo nekateri gospo darski znanstveniki izhod iz krize v dr žavnem kapitalizmu, tedaj morajo prej razčistiti nasprotja, ki jih on krije v sebi
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljana.
III. (XV.) DELAVSKI PROSVETNI VEČER »SVOBODE« IN »ZARJE« V LJUBLJANI bo v sredo, 18, januarja 1933 ob 20. uri v dvorani De lavske zbornice.
Na sporedu je:
1. »Gospodarska in umska kriza«. Predaval bo dr. Henrik Tuma.
2. Iv. Cankar: »Strah«. Prizor De lavskega odra »Svobode«.
3. Starogorski: »Vstanite k svobodi«, »Pesem tovarne«, »Čuj...«. A. Aškerc: »Prva mučenica«. Recita cije.
4. Orkester »Grafike« zaigra več komadov.
5. Pevski zbor »Grafike« zapoje več pesmi.
6. Nastopijo solisti: tenor in so pran.
7. Dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole zapoje več pesmi.
Večer bo nad vse lep. Delavci in delavke, sodrugi in sodružice, udeležite se delavskega prosvetnega veče ra. Vstopnice so po 3, 2 in 1 Din.
Koliko Ljubljančani pojedo in popijejo. Lani so Ljubljančani pojedli 7,832.529 kg moke in drugih žitnih' domačih pridelkov, to je nekaj manj kakor prejšnje leto. Sadja, marmelade, medu itd. pa: sadja 2,056.864kg, marmelade 242.773 kg, južnega sadja 187.719 kg (pomaranč, gorčice itd.) ter drugega sadja 99.845 kg. Medu (brez ljubljanskega) 41.383 kg. Mesa: 6363 volov, 20.082 telet, 140 konj, 4061 ovnov, koz in ovc ter 4055 kozličev in jagnjet Odojkov 651, mladih prašičev 5021, težjih1 24.795. V mesto je Prišlo tudi 157.608 kg presnega mesa, klobas itd. Perutnine: puranov, gosi itd. 7448; kokoši 76.110. Jajc so použili 6,243.848 komadov. Najbolj so se obnesli Ljubljančani pri alkoholnih pijačah. Vina so popili 3 milijone 509.897 litrov in vina v steklenicah 3912, 35.751 1 sadnega mošta, 26.040 1 vina iz jagod, malinovca in sadnih sokov; 14.385 litrov raznih esenc in sirupov. Penečih vin so popili samo 1917 steklenic. Ljubljančani so zapili samo pri vinu okoli 35 milijonov dinarjev. Piva se je lani popilo samo 976.250 litrov. V mesto pa je bilo pripeljanega 12.371 1 ruma, raznih esenc in likerjev ter 60.198 1 špirita in žganja. Mleka so použili naši Ljubljančani 6,948.617 litrov; sladkorja 1,367.951 kg. Krompirja je bilo uvoženega v mesto 4,460.467 kg, zelja in repe 735.460 kg. Drugih povrtnih pridelkov 313.434 kg.
Oton Zupančičev »Ciciban« na delavskem odru »Svobode«. »Svoboda«, delavska telovadna in kulturna zveza, deluje čimdalje bolj aktivno in smotreno na kulturni izobrazbi svojih članov. Poleg pevske podzveze, ki ima izborne pevske zbore kakor Celje, Hrastnik, Maribor, Jesenice jn
raznih društvenih knjižnic, so vidni posebno njeni dramatični odseki. Njeni delavski odri po celi Sloveniji vprizarjajo igre, ki niso samo v zabavo, nego predvsem raz-vedrilno-vzgojni. Člani »Svobodaši« pišejo celo za svoje odre drame, ki uspevajo pohvalno. Tako je pred kratkim dobrunjska »Svoboda« imela krstno predstavo 4 dejanske drame »Rdeče rože«, ki jo je napisal njen predsednik Josip Moškric. Drama je izborno uspela. Ta drama bo izšla tudi v knjigi in morda jo bomo videli tudi v ljubljanski drami, če se uprava ne bo zbala Pokazati slike iz delavskega življenja in borbe za vsakdanji kruh. — Sedaj pripravlja »Svoboda« v Ljubljani na svojem otroškem odru Oton Zupančičevega »Cicibana«. Vaje se vrše in otroci od 4 do 12 let igrajo ln. nastopajo kot Ciciban, mehurčki, pastirčki, koledniki, kralj Matjaž itd. itd., da je že pri vajah veselje gJedati to Cicibanovo porajanje otrok na odru: deklamacije in recitacije, plesi in igre, vse v duhu teksta Zupančičevega, pravljični in svetlobni efekti, pravljični kostumi, mogočna knjiga — kulisa, podobna pravi knjigi Zupančičevega »Cicibana« ko iz strani, ki se obračajo, nastopajo oživljene slike — otroci in igrajo živo Cicibana, kakor ga je Župančič napisal, vzbuja zagotovilo, da bo ta otroška predstava, kakršnih še ni bito na odrih in Hudi ne na odru ljubljanskega gledališča, pokazala nekaj novega, izvrstnega. Uprizoritev »Cicibana«, ki je v režiji Ferda Delaka, bo pokazala nove smernice gledališke umetnosti otroških odrov in »Svobodi« kot inicijatorki in iskateljici nove gledališke umetnosti moramo čestitati. Krstna predstava — premijera — se bo vršila v začetku februarja v opernem gledališču.
Maribor.
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije, podružnica Maribor sklicuje v nedeljo, dne 15. januarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani
ŽELEZNIČARSKI SHOD
na katerem se bo razpravljalo o novem načrtu delavskega pravilnika, ki ga namerava generalna direkcija uveljaviti ter o železničarskih proti-predlogih.
Železničarji! Pobrigajte se za svoje pravice, zato vsak delavec, ki ni službeno zadržan, na shod!
Štedljivost je gotovo lepa lastnost, toda ne pri nezaposlenih. Brezposelni, ki so dobili iz sredstev Pomožne akcije mimogrede zaposlitev, se pritožujejo, da se jim od tega skromnega zaslužka odtegujejo zneski za eventuelno podarjeno staro obleko. Kakor znano dobe zaposlitev iz teh sredstev le družinski očetje, ki so najbolj potrebni podpore. Da je zaslužek skrajno nizek, ni treba še posebej pevdarjati, zlasti če mora tak nesrečnež preživljati številno dr ži-no. Zato pač ne igre, da bi jim od a.~ ga zaslužka še odtegovali, pa če t 'i v obrokih, zneske za staro ponoše obleko. To gotovo tudi ni bil nam darovalcev.
Marksizem in vera. Po kratkem presledku se je minulo sredo vršilo zopet predavanje »Svobode«, ki je nad vse lepo uspelo. Predavatelj s. prof. Teply je v globoko zasnovanem predavanju obrazložil stališče marksizma do vere, ki ga marksisti vedno presojajo s stališča znanosti. Številni poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanju predavatelja in so ga ob koncu referata nagradili z dolgotrajnim odobravanjem.
Hišo Kmetijske eksportne zadruge je minuli pondeljek kupila na dražbi tvrdka Pinter & Lenard za 854.000 Din. Ta tvrdka je bila edini interesent, ki je zamogel plačati kupno ceno v gotovini, kot je bil to pogoj. Kmetijska eksportna zadruga, Id se sedaj nahaja v konkurzu, je nekako pred enim letom kupila to hišo še za enkrat višjo vsoto, kot je bila sedaj prodana. Upniki Kmetijske eksportne zadruge upravičeno pričakujejo, da se jim bodo sedaj njihove terjatve izplačale. Baje se nahaja tudi vloga
Eol milijona dinarjev v banovinski ranilnici. Merodajni faktorji naj torej skrbe, da bodo upniki čimpreje prišli do svojega denarja.
Novo tržnico za mesarje, ki bo predvidevano stala okrog 800.000 Din, naj bi zgradili privatniki, tako si je zamislilo rešitev tega vprašanja mestno načelstvo. Seveda bo mestna občina zahtevala od interesentov jrepoved odtujitve. Čudno, da bi tega car zmore privatni podjetnik, ne zmogla izvesti mestna občina sama.
Pri čiščenju dravskega mostu v Vlariboru je zaposlen samo en delavec, ki nikakor ne more zmagati tega
dela sam. še več dela pa zahteva čiščenje mostu, kadar se tali sneg. Vsekakor bi bilo treba žrtvovati potrebna sredstva, da bi se v zimskem času zaposlilo pri tem delu dovoljno število delavcev. Saj brezposelnih in delavoljnih delavcev v našem mestu ne manjka.
Pobiranje darov za pomožno akcijo. Organi mestnega načelstva pobirajo že nekaj dni naturalije. ki so jih hišni lastniki in najemniki obljubili darovati pomožni akciji. Da se olajša zbirka, naproša mestno načelstvo vse dobrotnike, da imajo predmete, ki so jih namenili pomožni akciji ter jih vpisali na posebni nabiralni poli, pripravljene, da pobiralcem ne bo treba po večkrat hoditi k eni in isti stranki. Nadalje so napro-šeni, da zlasti obnošeno obleko, obutev in perilo, kolikor ni celo, izročijo v zakrpanem oziroma čistem (opranem) stanju. Kdor ni vpisal pomožni akcjji namenjenih stvari v nabiralne pole, naj sporoči to socialnopolitičnemu oddelku mestnega načelstva, Rotovški trg 9 (telef. 2755), nakar bodo uradni organi pobrali dotične predmete.
Davica razsaja v zadnjem času v našem mestu, ni pa opažati pojavov Škrlatice.
Polovična vožnja v Maribor in nazaj je dovoljena za vse posetnike zimsko-športnega tedna na Pohorju od 12. do 25. januarja t. 1.
Podružnica »Svobode« opozarja svoje člansvo, da je odbor uvedel ka-siranje članarine potom inkasanta, ki bo vsako četrtletje obiskal vsakega člana na domu in pobral pri njemu zapadlo članarino. Zaenkrat se je poverilo inkasiranje sodružici Roškar-jevi.
Mariborsko gledališče, V soboto, dne 14. januarja zaprto. Gostovanje v Murski Soboti. — Nedelja, dne 15. januarja ob 15. uri »Zemlja smehljaja«, znižane cene. — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«.
Delavci in nameščenci jedo urno v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
2a sMca deco- UumiU hm na $totn$Uwe*n upu U. 6, bravina Jtfudskč tiskacne d. d.
Razno.
Edina hčerka Leva Trockega, gospa Volkov, ki se je s svojimi detetom nahajala v Berlinu v svrho zdravljenja, je prosli teden izvršila samomor z gorilnim plinom'. Kakor vsem prijateljem' Trockega, so sovjetske oblasti tudi •gospel Volkov odvzele pravico sovjetskega državljanstva in tuidi potni list. Poleg tega pa ji tudi nemška vlada še ni podaljšala dovoljenja za bivanje v Nemčiji.
Angleški tisk proti Italiji. Angleški kapitalistični tisk se obširno bavi z italijanskimi načrti glede vpliva na Balkanu in v srednji Evropi, in trdi, da Anglija ne dopusti italijanske hegemonije v teh področjih!. Italiji priporoča, da naj se sporazume s Francijo. Italija tudi ne sme računati, da si ojači interesno sfero v Egiptu ali v Abesiniji.
Japonska odklanja intervencijo Društva narodov. V vojnemu sponi Japonske s Kitajsko Japonska odklanja intervencijo Društva naro-jdov, češ. da spor ne spada pred ta forum. To stališče pa je popolnoma napačno.
Med Perujem Irt Columbljo grozi izbruhniti vojna, ker je Columbija poslala svoje čete, da prežene Pe-ruance iz mesta Laetitia, ki so ga bili zasedli, ker je bilo to mesto leta 1926 priznano Columibiji. Peruanci so zadnje čase sploh zelo agresivni, kakor Paraguajci, ki bi radi igrali vlogo južnoameriških Japoncev,
Kulturni pregled.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Shakespeare: Kar hočete.
Komedija sama na sebi je res polna blestečih domislekov, izredno zanimivih zapletljajev, komedija sipa iskre humorja — a dvoje je, kar nas baš pri temi Shake-spearjevem delu mnogo intenzivneje zanima, nego kolikor toliko povprečna komedija sama. Prvo: Zupančičev prevod. Govorica mu teče, kakor ribi plavanje. Drugo: Gavellova režija. Ta nas utegne prav posebej zanimati, posebno če jo primerjamo z režijo, ki smo jo videli pred leti. Stvar je preprosta: Dam vam, kar hočete! Hočete komedijo?! Zakaj pa ne! Pa komedijo! Tako je nedvomno mislil pisatelj, ki se je iz vsega srca ponorčeval iz svojih častitih someščanov — tako je mislil naš režiser, ki ve, da je smeh v duetu še mnogo bolj nalezljiv... Dvakrat teater. To je vsebina te režije. Celo satira na puritanca Malvolija mora stopiti v ozadje. Zakaj satira nanj ni v tem primeru poglavitna stvar. Poglavitna stvar je: satira na publiko. Gavelli moramo čestitati, zakaj satira se je obnesla stoprocentno!
Inscenacija je tvorila bistveni, dejal bi, osnovni zunanji simptom Gavellove režije. Res docela v okvirju režije. V nekaterih scenah (posebno v poslednji!) je scenograf nudil še tako razvajenemu očesu res harmoničen užitek.
Le zakaj je tako malo smeha im humorja v glasbi?
In še nekaj: Zakaj dr. Gavella svojih stvariteljskih sil ne posveča socialni drami? Ali ne bi bil že skrajni čas, da bi videli v drami n. pr. Tollerja? Najbrže bi bilo
tudi za blagajno bolje!
*
Kdor hoče vedeti in spoznati, kaj je režija, naj si ogleda »Kar hočete«. Nekateri igralci pa so malce občutno — popustili ...	—ok.
Jesenice.
Silvestrov večer »Svobode« na Jesenicah. Tudi jeseniška »Svoboda« je proslavila prihod novega leta. Priredila je v veliki dvorani Delavskega doma na Savi Silvestrov večer, ki je bil prav dobro obiskan. Sodelovala sta predvsem dramatični in pevski odsek »Svobode« z Jesenic. Dramatični odsek je uprizoril burko s petjem »Moč uniforme«, ki je bila razmeroma dobro podana in je vzbudila ogromno pritrjevanja in odobravanja. Smeha je bilo toliko, da so se menda navzoči hoteli nasmejati za vse, kar so med letom zamudili; med letom, ki zlasti v prvi polovici marsikomu ni dalo smejati... Zatem je nastopil pevski odsek jeseniške »Svobode«, ki je zapel te-le pesmi: Ivan Ocvirk: »Deklica počakaj«, V. Vodopivec: »Ob večerni uri«, Canič: »Stara ljubezen« Iti opolnoči Scheuevo »Vzbu-jenje duhov«. Zatem je bila opolnoči še namesto govora primerna recitacija pesmi s. Čufarja. Po polnoči pa je s. Martin Jeram zapel še primeren kuplet o jeseniškem preteklem letu, kjer je obral vse dogodke leta 1932. Kuplet je ugajal vsem. Tudi pevci so napravili svojo dolžnost, dasi so bili pri zadnji pesmi nekako nesigumi. Potem se je vršila v gostilniških prostorih do policijske ure prosta zabava. — Tako smo začeli ?no-vih 365 dni, novih 365 noči« z željo, da bi bili uspešni. Da bi le po želji pesnika »staremu svetu spet' kak temeljni kamen odbili« !
Ptuj.
Torej 2 in pol milijona za izgubljenih 200 milijonov Din.
2. V zasebnih akcijah in inicijativi vidimo samo trenutno odpomoč. Brezposelni in lačni, nedolžne žrtve gospodarskih razmer, tirjajo delo in nočejo miloščine.
Zato vidimo v zahtevah in resolucijah V. kongresa Delavskih zbornic v Beogradu, ki se je vršil 3. in 4. f. m., začasno izhodišče in se temi resolucijam in zahtevam s polnim zaupanjem pridružujemo.
3. Za takojšnjo pomoč v območju mestne občine predlagamo organizacijo »Fonda za pomožno akcijo«. Votira naj se v te svrhe še posebni večji znesek. Kritje za to je poiskati z
a) uvedbo novega davka na luksuzne predmete, ki naj ga pobira davčna oblast. Zlasti naj se obdavčijo vsa luksuzna stanovanja in vsi hišni posestniki, ki niso in nočejo znižati najerrtnin po vrednosti in plačilni zmožnosti najemnikov.
b) Z obdavčitvijo vseh plač in prejema kov duševnih in ročnih delavcev za 1%, vseh drugih dohodkov pa v višini 2%.
4. Pomožno akcijo naj vodi mestna občina s širšim odborom. Zastopane v tem odboru naj bodo tudi delavske in druge stanovske organizacije. Odbor pomožne akcije naj v sodelovanju z mestnim svetom vprašanje vira dohodkov in načina podpor uresniči s pomočjo banske uprave. Pomanjkanje in beda pritiskati tudi na deželi in je tu postala pomoč prav tako potrebna kakor v večjih mestih.
Vprašanje načina podeljevanja podpor se more povoljno rešiti le v tej obliki, da se brezposelne zaposli. Potrebno bi bilo večje posojilo, ki naj bi se investiralo v javna dela.
Le ako se to brez ovinkov in neizprosno izvede, je mogoče pričakovati vsaj delnega uspeha. Le pod takimi pogoji je delavstvo voljno za pomožno akcijo sodelovati in tudi doprinašati svoje žrtve.«
Torej s tu navedenimi zahtevami so delavski zastopniki nastopili na seji odbora pomožne akcije, kjer so sicer tudi drugi to odobravali. Govorilo se je mnogo storilo — nič, ako izvzamemo onih Din 860.—, ki so se dali brezposelnim.
Kot izgleda, bo 'ta »prostovoljna« pomoč odrekla, a glad in beda naraščata ter je tu potrebna edino prisilna državna po-
odobravali. Govorilo se je mnogo, storilo šanje.
ŠoStanj.
Zbujenje v delavskih vrstah je pripomoglo do tega, da je bil Silvestrov večer res lep večer, in to že v kratkem druga lepa prireditev. Svobodaši so pripravili dve enodejanki, tamburaši so zaigrali, pevci zapeli, občinstvo pa se je prijetno zabavalo in bilo zadovoljno. S. Premužič je opolnoči pozdravi) vse navzoče, želeč jim srečno novo leto, katero pa ne bo skoro gotovo nič boljše kakor je bilo. Srečno novo leto bo šele, ko se bo delavstvo popolnoma prebudilo, ponosno dvignilo glavo in si podalo roke. Tedaj bo napočil naš čas.
Nastopil je s. Skornšek s humorističnim kupletom o »Stanoveh, lepih fantkih, dekletih in vdovah«. Zel je buren aplavz, da ni hotelo biti ne konca ne kraja.
Tamburaši pa so igrali do zore. Bilo pa ni niti najmanjšega incidenta pri nas, zato so pa drugod medsebojno delili letne obračune s klofutami, kozarci in koli, kar je imelo za posledico, da so imeli nekateri na novega teta dan obvezane in otekle glave.
Delavski pevski zbor »Cankar« lepo napreduje. S. Koradaj je prevzel pouk not, po navodilu v »Svobodi«! Sodrugi-delavci, Vi pa se ne izogibajte nas, pristopajte, uči-« te se, nobenemu ne bo škodilo, če se kaj nauči. Pripeljite svoje prijatelje v naše vrste, pokažimo, da znamo tudi mi ceniti pevsko kulturo. Novo pristopivše člane se bo sprejemalo v januarju, med tem pa se bodo vadili za svoj prvi nastop: I. delhv-ski koncert.
Diietantje študirajo sedaj komedijo »Moč uniforme«, s katero bodo nastopili 28. in 29. januarja v Zadružnem domu v Šoštanju, teden dni pozneje pa v Rudarskem domu v Velenju. Delo Cankarja in Svobode napreduje. Obe društvi se pripravljala že na drugi prosvetni večer s prav lepim sporedom. S ponosom pa lahko rečemo, da vstajamo. Naj živi^ prenovljeno delavsko kulturno gibanje v Šoštanju!
Pozdravljeni pa naj bodo tudi vsi tisti intelektualci, kateri ste stopili med nas, da skupno z nami prebijate led in pomagate orati ledino, kljub številnim našim nasprotnikom	Koran.
Zveza delavskih žen in deklet v
Ptuju priredi dne 16. t. m. v društvenih prostorih predavanje o temi »Šola in dom«. Pridite polnoštevilno.
Spomenica, ki ]e bila predložena odboru pomožne akcije se glasi:
»Zbrani funkcionarji delavskih organizacij v Ptuju so na svojem zasedanju, dne 15. decembra 1932, po proučitvi položaja in potrebi pomožne akcije, ki jo organizira mestna občina ptujska, sklenili:
1. Pozdravljamo organizacijo pomožne akcije in izjavljamo v imenu vsega delavstva in nameščenstva, da se prav dobro zavedamo, kaj pomenijo socialne krize, imeti skrajno malenkosten zaslužek im mnogoštevilno družino, pa biti na zimo brez dela. Zato smo pripravljeni v tej akciji sodelovati, čeprav je naš zaslužek minimalen in ponekod že tudi nezadosten, čutimo potrebo žrtev iz solidarnosti do onih, ki gladu-iejo,
V Dravski banovini je 30.000 brezposelnih. Letno izgubijo na zaslužku nad 200 milijonov dinarjev. Podpore v letu 1931 pa so znašale:
1. Državna borza dela 1,300.000 Din.
2. Delavska zbornica 1,000.000 Din.
3. Delavske strokovne organizacije 500.000 Din.
liti livar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah/ *
CENA OBLEK Z A GOSPODE
ZA DEČKE:
Din 190*—, 240*— do 750-—; Din 200-— do 330-—;
GAMBETA OD tl DO 14 LET:
Din 210’— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:................  •	•
Din 130*— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET....................
Din 110 — do 270*—;
RAGLAN:.......................
HLAČE:........................
Din 320*— do 650’—; Din 90*— do 180*—.
Vrsta Tek. štev.
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
s
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksa*drova Ci 7
pa se bodete uverili o resničn0Sti naših navedb/
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu i Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno■> Pazite se pred ponaredbami!
Hnlnomte mole prihranke
v Štajerski Hranilnici In posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
Plote obrestnlemo pd SV
proti trimpsečni odpovedi.
Tlaka; Ljudaka tiskarna, d. d. v Mariboru, predataviteli Jooip Ottak t Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urajula Viktor Eršan ▼ Maribor«.