20 Didakta 201 UVOD Otroci in mladostniki so hospitalizi- rani v bolnišnici zaradi več razlogov. Skoraj vsi se ob hospitalizaciji vklju- čijo tudi v bolnišnično šolo, ki jim nudi emocionalno in učno podporo, medtem ko se soočajo z bivanjem v bolnišnici in s tesnobo, ki je s tem pogosto povezana. Inkluzivni peda- gog ali drug strokovno usposobljeni delavec je v bolnišnični šoli lahko nosilna oseba v procesu inkluzije ter povezovanja zdravstvenega osebja, učiteljev v bolnišnični šoli, matične šole, staršev in predvsem učenca, ki mu je potrebno celotni šolski proces zaradi razloga hospitalizacije v bol- nišnici prilagoditi. BOLNIŠNIČNA ŠOLA Bolnišnična šola se je oblikovala z namenom, da bi otrokom in mlado- stnikom, kljub njihovemu sprejemu v bolnišnico, nudila možnost obi- skovanja pouka. Namen bolnišnične šole je predvsem, da se vključenim učencem omogoči samozavestnejša vključitev nazaj v matično šolo in nji- hovo primarno socialno okolje in da se jim omogoči vzporedna predelava učne snovi, ki ji zaradi zdravstvenih obravnav niso mogli slediti (Laptoš 1995). Bolnišnična šola ne more delovati kot klasična šola. Struktura otrok je drugačna, pouk je potrebno prilagoditi zdravstvenim pogojem vsakega posameznika. Učenci se skozi celotno šolsko leto menjujejo. Primarni namen bolni- šnične šole je torej otrokom šolo približati na nekoliko drugačen način – preko igre, pogovora, ustvar- jalnih delavnic. Poudarek pouka ni le na sprotni predelavi učne snovi, temveč tudi na gradnji pozitivne sa- mopodobe, vključevanju v socialno okolje, sprejemanju različnosti, … (Caf 2008). Samo posredovanje zna- nja torej ne vključuje le gole razlage snovi, temveč je izjemnega pomena tudi zato, ker vključenim učencem približa zunanji svet, ki jim je zaradi zdravstvenih omejitev začasno nedo- segljiv (Marolt Mede 2002). Preživljanje časa v bolnišnični šoli učencem krajša čas ter jim poleg izo- braževalnih vidikov mnogokrat nudi tudi emocionalno in moralno podpo- ro, da lažje preživijo dneve v bolnišnici (Caf 2008). Učenci v bolnišnični šoli V bolnišnično šolo se vključujejo tež- ko bolni otroci, dolgotrajno bolni otroci in hospitalizirani otroci s krat- kotrajnimi obolenji in boleznimi. Potrebno pa se je zavedati, da so to le zdravstveni razlogi otrok. Mnogokrat so v bolnišnično šolo vključeni tudi učenci, ki nimajo le zdravstvenih težav, pač pa tudi učne te- žave in/ali so usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami (Vir 1). Učenci, ki so vključeni v bolnišnič- no šolo, so lahko v bolnišnici na kratkotrajnem ali dolgotrajnem zdravljenju. Mnogokrat jih spre- mljata strah in tesnoba, neprijetne občutke jim lahko vzbudi bolnišnica sama, sprememba okolja in rutine ali ločenost od staršev (Davis 1998). Zavedati se je potrebno, da šola in šolska situacija učencem mnogokrat povzročata stisko, ki je lahko primar- nega ali sekundarnega pomena, da je učenec v bolnišnici sploh pristal. Glede na otrokovo individualno zdra- vstveno stanje, njegovo diagnozo, način zdravljenja, starost ipd. je potrebno individu- alno prilagajati tudi vsebine in oblike dela v bolnišnični šoli. Potrebno je ve- deti, kateri učenci se lahko vključijo le v šolske sprosti- tvene dejavnosti, s katerimi je mogoče le delo ob posteljah, ter kateri učenci se lahko pridružijo pouku v učilnici. Hkrati je potrebno prilagajati vsebi- no posameznega predmeta vsakemu posamezniku, učni snovi, ki jo obrav- navajo v matični šoli, ter razredu, ki ga učenec obiskuje (Webra in Klinc 2002). ZAKAJ BOLNIŠNIČNA ŠOLA ZAHTEVA INKLUZIJO? Delo v bolnišnični šoli zahteva inklu- zijo: pri tem inkluzija ni namenjena le učencem s posebnimi potrebami, temveč vsem učencem, ki so vključe- ni v šolski proces in so na zdravljenju v bolnišnici. BOLNIŠNIČNA ŠOLA POTREBUJE INKLUZIJO – INKLUZIVNI PEDAGOG V BOLNIŠNIČNI ŠOLI Nina Volčanjk, mag. prof. razrednega pouka in mag. prof. inkluzivne pedagogike, Osnovna šola Bojana Ilicha Maribor Delo v bolnišnični šoli zaradi specifičnih, zlasti čustvenih težav učencev in dijakov, ki so na zdravljenju v bol- nišnici, zahteva inkluzijo, zato je sodelovanje inkluzivnega pedagoga ali drugega ustrezno usposobljenega delavca neizbežno. V prvem delu prispevka najprej predstavim vlogo inkluzivnega pedagoga v bolnišnični šoli, v nadaljevanju pa jo osvetlim tudi ob konkretnem primeru. Bolnišnična šola ne more delovati kot klasična šola. Glede na otrokovo individualno zdravstveno stanje, njegovo diagnozo, način zdravljenja, starost ipd. je potrebno individualno prilagajati tudi vsebine in oblike dela v bolnišnični šoli. Didakta 201 21 Poleg čustvenega stanja, ki ga doži- vljajo učenci ob prihodu v neznano okolje, bolnišnico, je potrebno upo- števati tudi zdravstveno stanje učenca, ki je povsem individualizira- no. Iz tega razloga nekateri učenci smejo obiskovati bolnišnično šolo, drugi imajo obiskovanje časovno omejeno, tretji lahko sodelujejo le, če delo poteka ob posteljah, četrti pa se v učne dejavnosti zaradi različnih razlogov sploh ne morejo vključeva- ti, zato jim je potrebno ponuditi več sprostitvenih delavnic. Potrebno je upoštevati tudi raz- lične starostne stopnje, zato delo v bolnišnični šoli pogosto poteka individualno ali kombinirano z raz- ličnimi starostnimi stopnjami. Učenci, ki so na zdravljenju v bolni- šnici, so mnogokrat v čustveni stiski, ki pa jo poleg nezna- nega bolnišničnega okolja za učence lahko predstavlja- jo tudi tisti razlogi, ki jih je učenec doživljal že pred vključitvijo v bol- nišnico: učna manjuspešnost, slaba socialna integriranost, ogrožanje sebe in drugih, … Vse to so razlogi, zakaj se morajo učitelji v bolnišnični šoli prilagoditi vsakemu posamezniku in obenem tudi razlogi, ki narekujejo nujno potrebo po izvajanju kvalitetne in- kluzije. Vloga inkluzivnega pedagoga v bolnišnični šoli Glede na to, da je za kvalitetno izved- bo inkluzije potrebna velika širina znanj, mora biti strokovni delavec temu primerno strokovno podkovan (Kavkler 2002). Za izvedbo kvalite- tne inkluzije v bolnišnični šoli je potreben dober inkluzivni pedagog oziroma drug strokovno ustrezno usposobljeni delavec, ki na prvem mestu pozna in uporablja različne pristope in tehnike učenja ter je spo- soben vključiti posameznika v okolje bolnišnične šole ne glede na razlog hospitalizacije. Upoštevati mora raz- ličnost učencev, zagotoviti pogoje, ki omogočajo razvoj potencialov po- sameznika ter prilagajati metode in oblike dela. Takoj za strokovno usposobljenostjo je seveda potrebno upoštevati tudi to, da je vloga inkluzivnega pedagoga oz. temu primerljivega strokovnega delavca v bolnišnični šoli ustvarjati pozitivno klimo in učence motivira- ti, saj se vključeni učenci mnogokrat v stiski soočajo s svojimi težavami. Pri otroku mora inkluzivni pedagog iskati močna področja ter graditi po- zitivno samopodobo, še posebej, če je otrok hospitaliziran daljše časovno obdobje in s tem ločen od svojih vr- stnikov in šolskega okolja. Strokovna usposobljenost in sočutje sta torej ti- sta elementa, ki sta v bolnišnični šoli v procesu inkluzije nepogrešljiva. Cilj inkluzivnega pedagoga v bolni- šnični šoli je predvsem iskanje rešitev in po različnih poteh omogočanje doseganja učnih in osebnih ciljev, ki so individualizirani za vsakega učenca posebej glede na njegove zmožnosti, bolezen ipd. (Marussig 2014). Inkluzivni pedagog v bolni- šnični šoli izvaja tudi neposredno delo z učenci. Vsebinski poudarek je najpogosteje na premagovanju čustvenih in učnih težav, višanju sa- mopodobe, tehnikah umirjanja in sproščanja, strategijah učenja, … Inkluzivni pedagog v bolnišnični šoli predstavlja tudi vezni člen med zdravstvenim in šolskim strokovnim osebjem. Zdravstve- no osebje namreč poroča inkluziv- nemu pedagogu o možnostih oz. načinih vključitve posameznega učen- ca v bolnišnično šolo ter o zdra- vstvenem stanju in razlogih hospitalizacije. Prav tako je inkluzivni pedagog povezovalni člen z drugimi učitelji, saj jim predaja informacije o možnostih in načinih dela s posameznikom (Marussig 2014). Inkluzivni pedagog v bolni- šnični šoli po napotkih bolnišničnega zdravstvenega osebja sodeluje tudi z matično šolo: sodelovanje z matično šolo in zdravstvenim osebjem je izre- dnega pomena, še posebej takrat, ko je učenec hospitaliziran zaradi težav v šoli. Delo inkluzivnega pedagoga v bolnišnični šoli na primeru Danijel (ime je zaradi varstva oseb- nih podatkov prirejeno) je bil devetošolec, ki je prišel v bolnišnico zaradi čustvene stiske in samopoško- dovalnega vedenja, ki sta bila močno pogojena z učnimi težavami ter slabi- mi ocenami ter učenčevimi relativno visokimi pričakovanji. Ko je prišel na zdravljenje, je bil ta- koj vključen v bolnišnično šolo. Ker sta sodelovanje in izmenjava infor- macij s strokovnimi delavci matične šole izrednega pomena, še posebej takrat, ko je učenec hospitaliziran zaradi težav v šoli, je inkluzivni pe- dagog po napotkih zdravstvenega osebja takoj preveril stanje v matični šoli. Ker je bil Danijel vodljiv in motiviran učenec, vedenjskih težav ni bilo. In- kluzivni pedagog je preko pogovora in skozi razne dejavnosti spoznal šib- ka in močna področja učenca. Danijel je imel težave pri izdelovanju zapiskov, ločevanju bistva iz besedila, pri strategijah iskanja neznanih in- formacij in pri orga- nizaciji in urejanju šolskih potrebščin. Njegovo šibko po- dročje je bilo pred- vsem področje izvršilnih funkcij. Tako je neposredno delo z Danijelom obsegalo predvsem področje učenja Strokovna usposobljenost in sočutje sta torej tista elementa, ki sta v bolnišnični šoli v procesu inkluzije nepogrešljiva. Inkluzivni pedagog v bolnišnični šoli predstavlja tudi vezni člen med zdravstvenim in šolskim strokovnim osebjem, povezovalni člen z drugimi učitelji in tudi z učenčevo matično šolo. 22 Didakta 201 učenja, urjenja učno-bralnih strategij ter načrtovanja učenja. Učenec je ob tem spoznal različne načine izdelo- vanja zapiskov, izdelal pa si je tudi tedenski načrt učenja in ocenjevanja. Potrebne so bile tudi dejavnosti, ki so spodbujale pozitivno samopodobo. Inkluzivni pedagog je moral pri tem konstantno sodelovati z drugimi strokovnimi sodelavci bolnišnične šole. Ob predelavi učne snovi pri posameznih predmetih so bili uči- telji seznanjeni z delom, ki ga je izvajal inkluzivni pedagog, le tako je učenec naučeno pri inkluzivnem pe- dagogu lahko implementiral tudi v pouk in izdelavo zapiskov pri pouku. Inkluzivni pedagog je o učenčevem napredku sproti poročal zdravstve- nemu osebju ter matični šoli. Danijel se je po mesecu dni vrnil nazaj na matično šolo. Njegova ču- stvena stiska se je zaradi pridobljenih strategij učenja ter pedopsihiatrične ter psihološke obravnave v sklopu zdravljenja izboljšala. Za uspešno delo je sicer še zmeraj potreboval veliko vodenja in spodbude, kot izje- mno uspešen način pa se je izkazala izdelava tedenskega urnika, kjer je učenec načrtoval svoje učenje in vse ostale aktivnosti. Za osnovno predsta- vitev vloge inkluziv- nega pedagoga v bolnišnični šoli sem izbrala le enega od številnih primerov, ki je bil relativno nezapleten, veliko je seveda tudi zah- tevnejših primerov. Vsem učencem, ki se vključijo v bolnišnično šolo, pa je skupno to, da potrebujejo prilago- dljivega in usposobljenega strokov- nega delavca, ki bo svoje delo lahko prilagodil njihovim specifikam ter zdravstvenim omejitvam. ZAKLJUČEK Za učence, otroke in mladostnike, ki so na zdravljenju v bolnišnici, pred- stavlja bolnišnična šola pomemben del socialnega in učnega vključeva- nja v vzgojno-izobraževalni proces. Delo v bolnišnični šoli zahteva pri- lagajanje okolja in učnega procesa posameznim učencem, ravno pri tem lahko inkluzivni pedagog od- igra pomembno vlogo. S svojo pozitivno naravnanostjo lahko učen- ce spodbuja in motivira za delo, jih seznanja z različnimi strategijami učenja, jim pomaga pri premagova- nju osebnih in učnih težav. Vsekakor lahko predstavlja svežo spremembo, ki v delovanje bolnišnične šole vnese nova znanja in ideje. LITERATURA Bricelj, D. (2002) Pomen bolnišnične šole za otroka. Ciciban, let. 56 (št. 7): str. 7–8. Caf, B. (2008) Smisel bolnišnič- ne šole v procesu hospitalnega in pohospitalne- ga zdravljenja. Vrata v stoletno zgodbo. Zbornik ob 100-letnici vzgojno-izobraževal- nega dela v rumeni stavbi in 50-letnici bolnišnične šole. Maribor: Mi bo tisk d. o. o. Davis, H. (1998) Pomozimo bolesnoj djeci: priručnik za roditelje kronično bolesne djece ili djece s teškoćama u tjelesnom ili duševnom razvoju. Jastre- barsko: Naklada Slap. Gregorčič Kumperščak, H. (2008) 50 let obstoja bolnišnične šole. Vrata v stoletno zgodbo. Maribor: Mi bo tisk d. o. o. Kavkler, M. (2002) Vključevanje otrok s posebnimi potrebami. V: Strokovni posvet Menedžment v izo- braževanju, str. 23–27. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Laptoš, A. (1995) Bolnišnična šola – majhna šola velikih dejanj. Educa, let. 5 (št. 1/2): str. 35–39. Marolt Mede, B. (2002) Kaj mi pomeni bolnišnična šola. 50 let bol- nišničnega šolskega dela. Ljubljana: Bolnišnični šolski oddelki OŠ Ledina. Marussig, J. (2014) Delo inkluzivnega pedagoga. Dostopno na https://www. dnevnik.si/1042678156, 16. 11. 2018. Vir 1: MIZŠ (2013) Koncept vzgojno- -izobraževalnega dela za učenke in učence ter dijakinje in dijake, ki so na zdravljenju v bolnišnici. Ljublja- na: NUK. Dostopno na http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pa- geuploads/podrocje/os/devetletka/ program_drugo/Koncept_bolnisnic- ni_oddelki_.pdf, 16. 11. 2018. Webra, T. in Klinc, A. (2002) Šola je do- bra reč, le da jaz tega prej nisem vedel. 50 let bolnišničnega dela. Ljubljana: Bol- nišnični šolski oddelki OŠ Ledina. Zakon o osnovni šoli (2018). Dostopno na https://zakonodaja.com/zakon/ zosn/10a-clen-izobrazevanje-ucen- cev-v-bolnisnici, 1. 6. 2018. Za osnovno predstavitev sem izbrala le enega od številnih primerov, ki je bil relativno nezapleten, veliko je seveda tudi zahtevnejših.