Lek» V Celju, dne 29. septembra 1910. St. 39. ,-shaja vsak četrtek ; »ko je ta dan praznik, pa dan poprej. — w pošiljatva (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati w naslov: ^Narodni List" v Celju. — Reklamacije so «•Stiline p:-osfe. — Uredništvo: Schiller j e va cesta Štev, 3. „Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in droge dežele na leto 5 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna itcviika «tane IO vin. Oglasi se rafinnajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popnst po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Ceiju. Ali ste že poravnali zaostalo naročnino? Kakor smo že omenili, ustavili smo »Narodni List« vsem tistim naročnikom, kateri dolgujejo ua naročnini za več let nazaj. — Današnji številki pa pri. lagamo vsem tistim naročnikom, kateri dolgujejo na naročnini za tekoče leto, poštne položnice in uljudno prosimo, naj iste cenj. naročniki takoj porabijo v poravnanje zaostale naročnine. Obenem je napisano na ovojnicah — deloma danes, deloma pa je bilo že zadnjič — do kedaj ima kateri naročnik plačano naročnino in menimo, da nas razumejo, ali bodo razumeli vsi cenj. naročniki. — Obenem pa prosimo cenj. naročnike, da nam pridobe novih naročnikov, novih prijateljev! Prosimo pa tudi cenj. naročnike, naj navedejo pri vplačevanju naročnine številko, katero ima vsak naročnik na ovojnici. — S tem se nam veliko olajša pri poslovanju. Upravništvo »Narodnega Lista«. Cenjenim naročnikom! Dan za dnem nam dohaja mnogo vprašanj, pa brez znamke za odgovor — in na katere bi naj odgovarjali na naše stroške. Naznanjamo, da se v prihodnje ne bodemo več ozirali na vprašanja brez doposlane znamke za odgovor. Zategadelj, kdor želi imeti kako pojasnilo od uprav-ništva, naj priloži znamko za odgovor. Upravništvo »Narodnega Lista«. Volilci narodne stranke o ob-strukciji v staj. deželnem zboru. Nedeljski shodi. Središče. Poročilo dežel, poslanca dr. Kukovca o obstrukcij? in zanimiva rezoiucija. Na mnogobrojno obiskanem shodu pri Zidariču v Središču je 25. t. m. poročal dež. poslan, dr. Kuko-cev o obstrukciji v štajerskem deželnem zboru. Veliko pozornost je vzbudilo odkritje, da so klerikalci baje sklenili obstrukcijo za štajerski deželni zbor sploh že lani, predno je še bil deželni zbor sklican in da so le iskali prilike, da bi z obstrukcijo začeli. Kot pravi vzrok obstrukcije smatra dr. Kukovec, da hočejo slovenski klerikalni poslanci dokazati pred ljudstvom korajžo. Ali pa narod te korajže ne bode drago plačeval, je drugo vprašanje. Seveda je namera nemških nacijonalcev glede dež. šolskega sveta nečuvena in je potreba ostrega odpora blovencev zoper istega. Toda dr. Korošec je v »Vaterlandu« izjavil, da tozadevne obstrukcije ni smatrati kot slovensko, ampak kot »katoliško« in potem še le slovensko ali z drugimi besedami, klerikalno. Volilci so soglasno izrekli, da slovenski narod z ozirom na domnevno nevarnost za katoiičanstvo ni voljan odobravati obstrukcije, za katero morajo baš ubogi Slovenci stroške plačati. Zakaj ne obstruirajo rajši nemški klerikalci, če je katoliška stvar v nevarnosti? Na vprašanje bivšega poslanca Kočevarja, kaj misli dr. Kukovec o neutralnem delovnem programu, se je ta izrekel, da bi sprejetje tega programa bil pesek v oči volilcev. S tem bi se na lep način obstruk-cija končala, kajti ista je mogoča le pri proračunu. Slovenci bi pa ne dosegli ničesar. Vsled predloga občinskega svetovalca Klemenčiča se je ob velikem navdušenju soglasno sprejela sledeča resolucija: »Na javnem shodu narodne stranke v Središču, dne 25. septembra 1910 zbrani zborovalci vzamemo poročilo deželnega poslanca dr. V. Kukovca o položaju v deželnem zboru štajerskem na znanje. Odobravamo odpor slovenskih poslancev zoper nameravano zopetno oškodovanje Slovencev s sklepi deželnega zbora. Obžalujemo in ostro obsojamo pa izrabljanje žalostnega položaja štajerskih Slovencev in boja istih za svoje pravice v strankarske namene klerikalne stranke. Z ogorčenjem jemljemo na znanje, da se tako dalekosežno politično lK'ino sredstvo kakor je obstrukcija zoper redno poslovanje zakonodajnih korporacij, uporablja v štajerskem deželnem zboru od malega števila po večini politično popolnoma neizkušenih ljudij brez soglasja z zaupniki ljudstva in ne da bi zaupniki narodne stranke, ki se edina odkrito bojuje za slovenski narodni program, prišli v položaj pri taktičnem postopanju glede načina boja zoper nakane nemško - nacijonalne večine soodloče-vati, kakor je sicer glede boja za pravice naroda pri vseh narodih v jednakem položaju običajno. Zato popolnoma soglašamo z vodstvom narodne stranke, ki popolnoma naravno odklanja vsako nadaljno soodgovornost za posledice taktičnega postopanja slovenskih klerikalnih poslancev v štajerskem dežel, zboru. Svojemu, skoro soglasno izvoljenemu poslancu dr. V. Kukovcu puščamo pa volilci trga Središče glede taktičnega postopanja v deželnem zboru po- LISTEK. Jubilej župana Travna. (Spisal Tilen Leveč.) Zupan Ivan Traven je praznoval petindvajset-letnico svojega županovanja. Po vasi so stali mlaji, na cerkvenem stolpu je plapolala zastava, pred hišnimi vratmi pa se je šopiril mogočen slavolok z blestečim napisom. Tako je bila praznična vsa županova hiša. V gostilniških prostorih se je trlo vse polno va-ščanov, zakaj kdor je hotel, je pil danes zastonj, vse na račun presrečnega gospoda župana. Na vrtu so se stisnili k jedni mizi vaški ognjegasci, drugo so zasedli godci, ki so igrali s tako neusmiljeno trdovrat-nostjo, da je domači sultan prevrnil hišico nase, samo da bi ne slišal milodonečih glasov iz pokvarjenih piščal. Tuintam je prišla med nje mati županja in jim prigovarjala, naj pijo. da bodo pomnili petindvajsetletni jubilej njenega moža. Zadovoljno in ponosno je sukala glavo, kadar so se oglasili živijo klici med napol pijano družbo, namignila sosedam pol o-čito, pol skrito, da je njena hiša najbogatejša v celi fari in je velela prinesti še pijače. Potem pa se je stisnila v gorenjo sobo, kjer je bila za dolgo bogato obloženo mizo zbrana odlična družba. Zupan Ivan Traven je bil takrat mož šestdesetih let, dobro rejen in bahaški, kakor mnogi drugi župani po deželi. Ponos se mu je razodeval v vsaki potezi njegovega tolstega obličja in v vseh kretnjah. Njegov sicer vedno strog in čemeren obraz se je svetil danes kakor velika nedelja in sive globoko pod čelom skrite oči so se mu smejale v radosti in ponosu. Samozavestno se je gladil po prsih, kjer je imel pripet zlat križec, odlikovanje za svoje petindvajsetletne zasluge in se prijateljsko sklanjal k glavarju, ki je danes z ljudomilo prijaznostjo, običajno vsem takim dostojanstvenikom, govoril celo z učiteljem in mu razkladal, da je tem večje vrednosti njegov trud za šolo, čim manjšo ima plačo. Domači župnik se je zabaval z gospo županjo, tolsto in ponosno ženico, ki je bila danes vsa v svili. Županje ni ljubil nihče, radi njene trdosrčnosti in ošabnosti. samo župnik je bil njen prijatelj in je tudi vedel zakaj. Hinavsko se je sklanjal k nji, gladil njenega desetletnega paglavca po laseh in hvali! moža, da je županji igralo srce v razkošnem veselju. Na tihem je sklenila kupiti mu masni plašč. Poleg že omenjenih gostov je sedelo okoli mize nekaj odbornikov in kopica bogatejših sorodnikov, kajti na revnejše se ob takih prilikah vsled prevelikega dela pozabi. Pravzaprav se pa revnejših sorodnikov ne smatra za sorodnike. Mnogo se je jedlo in mnogo pilo. Vino je poru-dečilo obraze vseh in razvozljalo jezike. Prišel je čas napitnic. Tedaj je vstal Jakob Slama, prvi občinski svetnik, in namignil, da hoče govoriti. Ni sicer ljubil župana in ni mu privoščil ble-stečega križca, ali ker ga je nameraval čez nekaj dni prositi na posodo, hotel se mu je danes prikupiti z napitnico. Mir je zavladal med družbo. Jakob Slama je vstal, zakašljal in začel: Častita družba, častiti prijatelj Traven! Ni mi neprijetna dolžnost, spregovoriti nekaj besed, ki mi silijo na jezik že cel čas. Ko je bil tako srečno napravljen uvod, se je od-kašljal še enkrat in nadaljeval: Danes praznujemo petindvajsetletnico tvojega županovanja, redek jubilej, katerega se veseli cela vas, cela občina. Zvesto si izpolnjeval ves ta čas težke županske dolžno- polno svobodo, ker mu v vsakem oziru neomejeno zaupamo. * Kostrivnica. Tu se je vršil dne 25. t. m. javni politični shod ob lepi udeležbi nad 100 kmetovalcev in delavcev. Shodu je predsedoval g. Gajšek. Urednik Spindler iz Celja je v daljšem govoru pojasnil položaj v drž. in deželnem zboru, razpravljal o finančnem načrtu vlade, o vzrokih slov. obstrukcije v deželnem zboru in njenem poteku do danes, če se je že z obstrukcijo pričelo, se mora boj tudi častno izvojevati in bi bilo nedopustljivo, ko bi poslanci popustili samo pod pogojem, da Nemci umaknejo svoje načrte glede dež. šolskega sveta in celjske okoliške občine, ampak zahteva naša narodna čast, da storijo le, če nemška večina tudi v deželnem proračunu pokaže, da hoče dozdajne krivice napram nam popraviti in odstraniti. Za status quo Slovencev v gospodarskem in kulturnem oziru slov. poslanci ne smejo popustiti. Najmanj pa se mora odobravati, da slovenski.klerikalni poslanci skušajo zadevo obstrukcije speljati na popolnoma drugi tir, tako, da bi se imela smatrati ne za splošno narodno, ampak za špecijelno zadevo klerikalne stranke. Da v tem položaju narodna stranka, ki je doslej lojalno podpirala obstrukcijo in le ostro grajalo neodkrito in narodno nepošteno postopanje klerikalnih poslancev, odklanja za nadalje vsako so-in si pridržuje popol. proste roke, je umevno. Govornik je še nadalje razpravljal o delovanju slovenskih poslancev v drž. in dež. zboru, dalje o letošnjem ljudskem štetju, o kmet. samopomoči ;td. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem in jim pritrdili posebej v zadevi obstrukcije v deželnem zboru. * Trbovlje. Shod, ki se je vršil 25. t. m. ob 3. uri popold. pri Kukenbergu, je bil izvanredno živahen in zanimiv. Navzočih je bilo zlasti mnogo obrtnikov in zato ni čuda, da so prišla na dnevni red poleg političnih tudi obrtniška vprašanja. Na splošno željo je predsedoval rudniški uradnik Juro Naglav. K prvi točki dnevnega reda »obstrukcija v štajerskem deželnem zboiu« je dal g. predsednik besedo uredniku Lešničarju. Ta je obširno in stvarno podal zgodovino klerikalnega obstruiranja v štajerskem deželnem zboru in izvajal iz nje nekatere sklepe. Ze nedoslednost in površnost klerikalnega postopanja nas je morala napolniti z re- sti, skrbel nesebično in človekoljubno za naš blagor. Po pravici si zaslužil križec, ki ti ga je danes pripel gospod glavar na prsa. Težko bi se dobil sposobnejši in pridnejši mož, ki bi bil bolj vreden županske časti, zato upamo in želimo, da nam boš županoval še dolgo vrsto let. Vesel tvojega jubileja in odlikovanja, kličem ti v imenu odbornikov in občine: Bog živi tebe in tvojo rodovino! Zaorili so živijo-klici, da se je soba tresla in za-žvenketali so kozarci. Odborniki so trkali z županom in mu kazali medenosladke obraze, ali na tihem so mu želeli vse slabo na tem in na onem svetu. Vedeli so predobro, zakaj je Ivan Traven najsposobnejši župan, zakaj županuje že petindvajset let in bo naj-brže do svoje smti. Cela vas je bila zadolžena pri njem, in nespametno bi bilo od dolžnikov, omajati svojemu upniku županski stolec. Ko je ponehalo vpitje, je vstal župan in jel govoriti: Velecenjeni gostje! Veseli me presrčno, da mi izreka občina zaupanje in zahvalo, ter se raduje mojega jubileja in odlikovanja. Srečen sem in zadovoljen; ves čas svojega življenja ne pozabim tega dne, četudi čutim v globini svojega srca bridko žalost. Resnično, da mi zadostuje vaše odkritosrčno veselje in voščilo, vendar ne morem pozabiti, kako mi skušajo moji nasprotniki ogreniti jubilej in oblatiti moje petindvajsetletno trudapolno županovanje. Bog nebeški je priča, da sem deloval ves čas le v prid in blaginjo občine in da je bilo moje geelo vselej in povsod: bodi človekoljuben. In vendar govore meni sovražni ljudje, da nisem dovolj podpiral občinskih revežev, ničesar storil za narod, očitajo mi krutost z dolžniki, hinavščino, prevzetnost in slaba dejanja. Resnično, mož sem in prenesem veliko, ali to obrekovanje je prehudo in pretežko za moje čuteče srce. Vendar bi še vse to prebolel, kajti vsi ste prepričani, da ne kazi mojega županovanja zaupanjem in odporom proti taki »obstrukciji«: človeka je naravnost bolelo, ako je slišal klerikalne ignorante govoriti o geslu »proč od Qradca«, o samoupravi, o spremembi sistema — a nikjer ni 1 ilo niti zmožnosti niti resne volje, da bi se tem besedam podala tudi potrebna vsebina. Prehudo nas tlači peza vsakdanjih skrbi, da bi se navduševali za prazne fraze! Vendar smo klerikalni boj podpirali, ker smo ga smatrali vendar za korak naprej v politič. razvoju ožje naše domovine. Prezrli smo klerikalno ignoriranje naše stranke, poslanca in listov — in doživeli sedaj, da klerikalci sedaj odkrito označujejo svoj boj v prvi vrsti za klerikalnega, potem še le zaradi lepšega tudi za narodnega! Kako bode končal ta boj, za kterega se ne more več zaradi označenih vzrokov zavzemati naš politični narod, izobraženci vseh stanov? Priprosti, politično nešolan naš človek pa o obstrukciji nič ne ve in če morda glasuje na klerikalnih shodih za »navduševalne« rezolucije, stori to zaradi strahu pred večnim pogubljenjem. Priprosti naš človek ve letos samo, da bode gladoval; meso je že luksus za njega, ravno tako sočivje in bo tudi stradal kruha. Ako bi ta bil toliko šolan, da bi govoril tudi svojo besedo v politiki, bi Terglavi, Piški in Korošci že zdavnaj ne bili več mogoči kot poslanci ... Delavska poslanca Pišek in Korošec se mastita s svojimi dijetami in drugimi velikimi dohodki, njuni volilci pa zastonj čakajo na kak čin v njihov prid! Pišek se nima niti poguma pokazati gladnim svojim volilcem! Nedvomno je, da bodemo pri nadaljevanju boja v Gradcu trpeli vsi. Velike in težke bodo naše žrtve, zato bode pa tudi težka pest, ki bo udarila klerikalne poslance, ako nas izdajo! — Kasneje je govornik odgovarjal na različna vprašanja navzočih obrtnikov. Iz vseh je donela želja po cenem kreditu za obrtnike, po višji strokovni na-obrazbi, po dobrem obrtniškem naraščaju. Izrekla se je tudi zahteva, naj bi Trbovlje kmalu dobile obrtno nadaljevalno šolo. P. n. naročnikom S Pozno sinoči je bil konfisciran »Narodni List« in sicer ob času, ko je bil že ves »Narodni List« na pošti. Ker smo včeraj priložili vsem dolžnikom poštne položnice in se bodo iste priložile tudi novi izdaji, zna se danes zgoditi kaka pomota, da bi &e priložile mogoče kateremu, ki ima že naročnino plačano. Zategadelj prosimo cenjene naročnike, naj blagovolijo oprostiti kako morebitno pomoto. Upravništvo »Narodnega Lista«. Občinske volitve na Teharjih. Zaplenjeno ! Pa preidimo za danes k volitvam samim: Razni slovenski in tudi nemški časopisi so navajali razne vzroke, zakaj smo Slovenci v Teharjih propadli. Razlogi so bili zvečine osebnega značaja. Pridjati je treba zato še stvarne, objektivne razloge. Štorovska tovarna je velikansko podjetje, ki šteje kot taka sama 91 volilcev 3. razreda, kateri morajo vsi na komando ravnateljstva izvršiti svojo volilno dolžnost za nemškutarje. Tako je 14. septemb. t. 1. že ob 7. uri zjutraj prikorakala iz Štor pod poveljstvom raznih agitatorjev cela kompanija 91 mož štorovskih volilcev skupno na volišče in oddala svo- niti eden madež. Toda nasprotniki mi očitajo nekaj druzega. Vi ste poznali mojega brata, ki je imel še pred kratkim hišo in trgovino poleg moje hiše in trgovine. Dolgo let sva živela v miru in ni padla med nama ostra beseda, podpiral sem ga in mu pomagal, kjer sem mu mogel. »Samemu sebi v škodo«, ga je prekinila županja. »Ne, ljuba žena«, je odvrnil govornik sladko, »človekoljubnost je zahtevala to. Ali glejte, mesto da bi mi bila on in žena njegova hvaležna in spoštovala mene in mojo rodovino, pomislite, razžalila je njegova žena mojo ljubo ženo.« Županja je udarila v jok in si tiščala robec pred oči, župnik se je sklonil sočutno k nji in ji šepetal tolažilne besede na uho. Župan pa je nadaljeval: »Ne jaz, ampak moja žena ni mogla tega preboleti. In ko sem videl, kako jo to peče, kako vidno hira za to žalitvijo, sem se moral odločiti, kaznovati brata in rodovino njegovo. Toda tudi v tem sem pokazal svoje človekoljubno srce, škodoval sem bratu, obenem koristil vaščanom. Jel sem namreč prodajati pod ceno, vaščani so kar drli k meni. Njegova prodajalna je bila prazna dan za dnevom in to ga je pripravilo na boben. In kakor ste slišali, si je končal prevčerajšnjim življenje.« »Ker je bil brezbožnik«, je zagrmel župnik. — »Samo brezverec si konča življenje, ki je vendar v božjih rokah.« »Prav pravite, gospod župnik. In sedaj trdijo nasprotniki, da sem jaz kriv njegove smrti.« »To je podlo obrekovanje, saj mu niste dali revolverja v roke«, je zaklical glavar ogorčeno in ogorčeno so pogledali odborniki in sorodniki. Tudi učitelj je prenehal jesti in se zgrozil nad toliko hudobijo. Mati županja pa je plakala na glas in je dejala: je glasove, ki so bili merodajni za izid volitev tretjega razreda v celoti za nemškutarsko štorovsko stranko. Od štorov, tovarne in tamošnjega premogovnika ter tudi od samotne tovarne (nekoč last grofa Montecucolija, danes nekega dunajskega Žida!) pa so odvisni še drugi volilci po vaseh Lipa, Pečovje, Kresnike Vrhe, Slance, Bukovžlak, kateri so morali, da ne zgubijo prislužkov pri tovarni, miloščin, daril, nerabnega v premogovniku pokvarjenega lesa za kurjavo, premoga, penzij itd., oddati svoje glasove za nemškutarsko štorovsko stranko in to volilci vseh treh razredov, kateri se živijo od voženj, ki jih jim dajejo omenjena podjetja. Glavni vzrok pa, posebno pri volilcih drugega razreda, ki je bil doslej naš, v katerem je pa tokrat od 65 volilcev glasovalo za Slovence 22, za nemškutarje 33 volilcev, je to, da so skoro vsi posestniki volilci drugega razreda zadolženi pri celjski mestni šparkasi in vsled tega prisiljeni pri raznih volitvah potegniti na nemškutarsko štorovsko sti'an ter zatajiti svojo narodnost. V tem oziru so jasen pa žalosten dokaz vsakemu človeku pristopne javne zemljiške knjige kat. občine Teharje, Kresnike in Bukovžlak, ki tvorijo politično občino Teharje. Številke v teh knjigah govore gotovo resnico, ker so uradne in javne. Dotični lastniki zemljišč, obremenjenih pri nemški celjski šparkasi, so vsled slabih obresti za delj časa na dolgu, in se vsled tega niso upali voliti po svojem prepričanju, ampak so volili nemškutarske kandidate, ker so se sicer bali tožbe s strani nemške celjske šparkase. (Zato so bile posamezne glasovnice tajno šifrirane??) Hic Rhodus, hic salta, slovenski politiki in slovenski denarni zavodi v Celju. S prevzetjem zgoraj navedenih hipotek, ki so pri ogromni večini varne, potom odstopnih pisem pridobite, slovenski denarni zavodi, vsaj tiste dolžnike, ki niso nemškutarji in zmaga pri prihodnjih občinskih volitvah bo v drugem razredu, kakor do letos vedno, zopet zasigurana. Upajmo, da ta nasvet ne bo brezuspešen, kakor takrat, ko je ob priliki nekih občinskih volitev dala neka volilka drugega razreda volilno pooblastilo v tiadi slovenski stranki, da bo dobila potom cesije na svoje posestvo od Južno-štajerske hranilnice posojilo, katero si je najela poprej pri celjski nemškutarski šparkasi; njena nada se ji ni izpolnila, dasi je hipoteka popolnoma varna; volilka je bila vsled tega od celjskih nemških agitatorjev prisiljena, izdati novo poblastilo pred volilno okmisijo na dan volitve osebno preklicati. Res pa je na drugi strani, da je imela nemškutarska štorovska stranka od Südmarke nad 1000 K na razpolago za pijačo na raznih shodih, dočim se je s slovenske strani še za agitacijo le malenkostno žrtvovalo. To je le nekaj izmed mnogih, deloma tudi že v vašem cenjenem časopisu omenjenih razlogov za slovenski poraz na Teharjih. Naj ne bo končno prikrito, da se je mnogo slovenskih ljudi odtegnilo vsakemu delu za volitve, ker je bila slovenska kandidatna lista skrajno nesrečno sestavljena. Več volilcev. Jz političnega stota. Štajerski deželni zbor. Za delazmožnost štajerskega deželnega zbora se vrše še vedno pogajanja. Naše stališče smo pojasnili v nedeljo na shodih. Čitajte tozadevna poročila! Češki deželni zbor bo vsled sprave med Čehi in Nemci začel po dveh letih zopet redno delovati. B«i«K«. „Slovenskim fantom pri odhodu k vojakom". Tajčlanek vrlega mladinskega organizatorja g. Oseta je na vseh straneh vzbudil zanimanje in pohvalo. Zaato ga priporočamo fantom v resen pomislek in v posnemo tam izrečenih naukov. Danes le še pripomnim, da se ima na drugi strani v 5. vrsti od zgoraj glasiti: „za katero si ne morete dobiti tam zadoščenja itd." in ne : ne smete. G. Andrej Oset nas je tudi naprosil, naj objavimo, da se lahko fantje — vojaki s svojimi upravičenimi pritožbami glede vojaškega stanu obračajo — pa vedno z resničnimi podatki —na njega na naslov: Andrej Oset, oskrbnik, Tolsti vrh p. Guštanj — Koroško. Dva sadna sejma r Gradcu se vršita to jesen in sicer za zgodnje sadje 6., 7. in 8. oktobra, zia ozimno sadje 3., 4. in 5. novembra t. 1. Oba bota v tržni dvorani v Keplerjevi ulici v Gradcu. Na občnem zboru Zadružne Zveze v Celju dne 22. sept. je bil izvoljen g. dr. Anton Božič za predsednika Zveze. Namesto iz načelstva izsto-pivših gg. dr. Georga, Goričana in dr. Vrečka so izvoljeni gg. Smertnik, Levak in Ulčakar. Ostali so dozdajni. Zadružna Zveza bo delala vestno in vstrajno na izpopolnitvi zadružništva. Kolera. V naših avstrijskih kronovinah se izven Dunaja še ni pokazala kolera. Pač pa se jako širi na Ogrskem, in tudi na Hrvaškem se je pokazalo par slučajev. Vendar upajo, da se bo s strogimi odredbami kmalu udušila. Hudo še vedno divja kolera po Italiji in Rusiji ter Turčiji. Premeščen je na lastno prošnjo profesor dr. Dolar iz celjske slovenske gimnazije v Maribor, na njegovo mesto pride profesor Beranič iz Maribora. Kie ie pri ljubljanskem »Slovencu« slovenska meja? »Slovenec» je priobčil pred nekaj dnevi sledečo novico: »Prememba posesti ob slovenski meji. Od gospoda Ivana Kranjca v Št. Ilju pri Velenju je kupil gospod Ogrin veleposestvo vredno 80 tisoč kron in tako preprečil, da posest ni prišla v nemške roke. Gospod Ogrin, rojen Vrhničan, se je povrnil iz Brazilije, kjer si je pridobil precejšnje premoženje in ima zdaj tvornico za izdelovanje kož.« Čudno zares ,kake pojme imajo pri »najbolj« informiranem slovenskem dnevniku o »slovenskih mejah« na Štajerskem! Zadnjič so prestavili našo lepo Vuzenico V »tujino«, sedaj so pa napravili že pri Št. Ilju blizu Velenja, torej v trdo slovenskem kraju, našo narodno mejo! Ali morda zato, da bi opravičili klerikalnega bogataša Kranjca, če bi svoje posestvo po vzgledu nekega tamošnjega duhovnika prodal Nemcem? To poročilo res ne dela časti »Slovencu« ni ne g. Kranjcu. Iz deželnega šolskega sveta. Nadučitelju Francu Megliču na Vranskem se o priliki njegovega umirov-ljenja izreče za njegovo dolgoletno zvesto službovanje priznanje. Za nadučitelje so imenovani: šolski vodja na Plešivcu Henrik Bregant za Kebelj; učitelj pri Sv. Križu nad Mariborom Janez Robnik k Sv. Jurju na Pesnici; k Sv. Duhu v Halozah pride za nadučitelja F. Kožuh, učitelj na okoliški šoli v Konjicah. Za definitivnega učitelja, oziroma šolskega voditelja je imenovan na ljudski šoli pri Sv. Roku ob Sotli Josip Cenčič, učitelj pri Sv. Barbari v Halozah. Kot definitivne učiteljice so imenovane: na ljudski šoli v Zgornji Polskavi Marija Šveigler od Sv. Barbare pri Vurbergu, Marija Klančnik v Braslov-čah in Ana Suhač na Polzeli. V stalni pokoj stopijo na lastno prošnjo: Martin Breznik, nadučitelj v Ja-renini, učitelj Feliks Mahor in Jakob Gorjup, učitelj v Celju. Statistika notarjev in notarskih kandidatov v področju višjega deželnega sodišča v Gradcu kaže sledeče število notarjev: notarska zbornica v Gradcu 51 notarjev, od kterih jih je 8 v Gradcu, notarska zbornica v Celju 23 notarjev (v Celju 2), notarska zbornica v Celovcu 30 notarjev (3 v mestu Celovcu), notarska zbornica v Ljubljani 34 notarjev (4 v mestu Ljubljani). Notarskih kandidatov je v teh notarskih zbornicah: v Gradcu 26 (v mestu 12), v Celju 18 (v mestu 4), v Celovcu 7 (v mestu 2), v Ljubljani 17 (v mestu 8). Zadruga Rinka se bode tudi morala enkrat zdramiti k živahnemu delovanju. Z zgradbo ceste v Logarsko dolino stopi v ospredje nujnost hotela v Logarski dolini, kjer je za to že kupljeno posestvo. Zadruga Rinka naj širi navdušenje za zgradbo prepo-trebnega hotela, naj zbira deleže in si pripravi vse potrebne načrte, da se lahko začne pravočasno z z zgradbo. Naprodaj je v manjšem mestu na Spod. Štajerskem posestvo s hišo pod jako ugodnimi pogoji; hiša je sposobna za trgovino; išče se za to mesto spretnega trgovca, izhajal bo dobro. Natančnejše informacije daje g. I. Prekoršek, potov, učitelj v Celju. Obroki za vplačilo neposrednih davkov v IV. četrtletju 1910. Tekom IV. četrtletja 1910 do-tečejo neposredni davki na Štajerskem v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišnonajem-ninskega davka: 10. mesečni obrok dne 31. okt. 1910, 11. mesečni obrok dne 30. novembra 1910, 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1910. — II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1910. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke in sicer 2. poluletni obrok dne 1. decembra 1910. Planinska sezona je večinoma minula vsled skrajno slabega vremena. Dne 21. t. m. je zapadel debel sneg po vseh vrhih Savinjskih Alp precej nizko v dolino. Kljubu slabemu vremenu in mnogim veselicam v poletju, je bil obisk planin še precej po-voljen, čeprav je nekoliko zaostal za lanskim letom. Števila obiskovalcev v posameznih planinskih kočah še niso znana. WjsHi «Utaj. Teharje. Odzdaj naprej bo prinašal „Narodni List" večkrat dopise iz teharske občine, katero sedaj v zimskem času često obiskujejo naši so-trudniki kot najemniki lova v teharski in sosednih občinah in si naj že zaraditega naročujejo vsaj za zimski čas teharski Slovenci ta list, ki stane za celega pol leta, od Sv. Mihela pa do Velike Noči, s poštnino vred samo 2 kroni. Zima je dolga, nedelj in praznikov veliko, in vsak si rad prežene dolgčas z branjem časopisov, da izve vsaj nekaj novosti. Teharje. Kakor strela iz jasnega neba je treščila v četrtek dne 22. t. m. vest orekurzu proti ne-postavnim in neveljavnim občinskim volitvam — v občinsko hišo na Teharjih. S tresočo roko je pisal tajnik potrdilo o sprejetju 13 strani dolgega rekurza, med tem, ko je blagajnik ves preplašen zmetal knjige v železno blagajno nazaj. Zdaj pa hajd na vse štiri strane in le vkup — le vkup, uboga gmajna! Gori — gori!! Kje? V občinski pisarni na Teharjih! Kaj? Jezus in Marija — gori, rekurz »bindišarjev« proti občinskim volitvam! Od vseh strani priletijo občinski razsvetljenci seveda tudi Muktar paša — agitatorji Jurek, Pegenau, Tlaker, Izek, na zadnje prisopiha še bivši župan in ves vspehan Štorovski Peer t. dr. Eden pismoukov (zavoljo drugih neveščih, večinoma analfabetov),začne čitati strašni rekurz. Da ste bili tam: miš bi bili slišali! Ko se branje neha, vpraša eden: ali je pa rekurz tudi pravočasno vložen, drugi: ali to ni hud poper, tretji: joj meni kaj bo pa zdaj? itd. Kar križema začnejo povpraševati, kdo je neki vse te resnične tajnosti njih stranke »Slovencem« (nič več bindišerjem!) razkril in izdal. Vendar ne naši agitatorji sami? Pričeti se mora preiskava, in če bo kdo vprašan, vse tajiti, dasiravno so agitatorji uganjali zares sleparije. Prepadlih lic bledih obrazov so zapustili drug za drugim povešenih glav občinsko pisarno ter premišljevali, kaj se bo neki zgodilo, če slovenska stranka zve tudi še za druge volilne sleparije in če se seveda preiskava na ukaz c. kr. državnega pravdništva. Vest o rekurzu razširia se je kakor po telefonu po celi občini. Popoldne se je pa pričel pravi pravcati »dirindaj«. Vse je hitelo na pozorišče, radovedno poizvedeti razloge rekurza. Govorilo se je o različnih goljufijah in najbolj je zanimala trditev, da je mladi »Pavher« volil namesto še živega očeta tudi za svojo mater, katera kot oženjena nelccena žena sme izvrševati volilno pravico le po svojem zakonskem možu ne pa po sinu. Da je to vedel predsednik komisije bivši župan Gorišek, da pa ta ni pustil »Meniha« voliti za svojo ženo in da se vršijo že preiskave proti nekaterim agitatorjem — Jureku, Pavherju in drugim žalostna pa resnična dógodba iz znamenja zadnjega časa. Šmarje pri Jelšah. Tukaj bodo dne 12. okt. občinske volitve (za trg). Klerikalci bodo baje skusili »naskočiti« tretji razred. Upamo, da bodo Šmarčani, ki so itak že dozdaj vedno volili trezne može obeh strank v občinski odbor, pokazali, da kak kaplan Sinko njim ne bo gospodaril. Zborovanje Ciril-Metodove podružnice v Št. Pavlu. Ob veliki udeležbi domačinov, zlasti vrlih narodnih fantov se je vršil 25. tm. popoldne II. občni zbor Ciril-Metodove podružnice za Št. Pavel in okolico. Po kratkem nagovoru in pozdravu g. nadučitelja J. Vidica, kot načelnika je v daljšem govoru temeljito in poljudno razpravljal g. pot. učit. CMD Ivan Prekoršek o vzrokih narodnostnih bojev, o potrebi narodnoobrambnega dela ter ome-njaval velik napredek, ki se opaža v organizaciji slovenske šolske družbe. Z velikim zanimanjem so sledili navzoči izvajanjem g. I. Prekorška in glasno pritrjevali njegovim besedam. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal g. nadučitelj Fischer, posnemamo, da je ta mlada podružnica štela čez 60 članov, med njimi 5 ustanovnikov ter imela 453 K dohodkov. Pristopila je zopet cela vrsta novih članic in članov, in pri volitvah se je izvolil stari odbor z g. Vidicem na čelu, pritegnilo pa se je še nekaj novih, mladih močij v odbor podružnice. Ob najlepšem soglasju se je torej končalo to naše podružnično zborovanje, kljub temu, da so nekateri obetali zgago. Boljše in lepše je tako, nam je do dela v podružnici št. pavelski, ki ima tako hvaležno polje. Omeniti nam je še velikodušen dar št. pavelskega »Sokola« naši podružnici, izročil je med obč. zborom g. Puncer 50 K gdč. blagajničarki, za kar gre »Sokolu« vsa čast. Želimo le, da bi naša delavna podružnica šla vedno tako čilo naprej do novih uspehov! Kolesarska dirka. Društvo »Slovenskih kolesarji v Celju« je priredilo 25. tm. ob 3. uri pop. pri jako lepem vremenu tekmovalno dirko v Sv-Peter v Sav. dol. Proga je bila na drž. cesti od Krušičeve gostilne na Lavi do Cenkla in sicer v dolžini 22 km. Prvi zmagovalec g. Horvatič Vladimir je prevozil progo v 49'5." Drugi je bil g. Dergas Ivan in tretje darilo si je prisvojil gosp. Ljudevit Selišek. Darila so se zmagovalcem razdelila po kratkem nagovoru predsednika kolesarskega društva g. Kranjca ob priliki ustanovitve Ciril-Metodove podružnice pri Radeju na Bregu. Vsem, ki so pripomogli k povoljnemu uspehu, kolesarski »Zdravo«! Odbor. Iz Polzele. — (Nemška šola v — hlevu.) Naš nemškutarski oštarijaš Jelen pri kolodvoru je sila praktičen možakar. Zna si pomagati iz zagate. Naši Nemci so mu prinesli s svojo nepotrebno idejo o nemški šoli lepo v mlin. Šulverajn ima denar, prostor se težko dobi, hajdi, prodajmo jim kako bajto. In prodal jim je hlev in to so popravili in prezidali; sedaj pa naj služi ta nekdanji hlev za šolo. Delo je skoraj že končano in s 1. oktobrom bi se imel početi pouk zgolj v nemščini, brez koje baje človek ne pride v nebesa. S prva jim je še dokaj dobro kazalo. Preslepili so več kmetov in tako naračunali okrog 70 otrok. A pridna protiagitacija in pravilna razlaga njih namenov je kmetom odprla oči, da so ostali zvesti svoji dobri slovenski petrazredni šoli. Spoznali so, da se deca v narodni šoli, na podlagi mater-nega jezika res lahko kaj nauči, medtem ko bi v po-nemčevalnici še to pozabila, kar je že znala ter izstopila iz nje in šla v življenje bolj nevedna kot je vstopila. In res, danes vemo, da je 99% staršev pa- metnih in treznih, le nekaj je še nerazsodnih in za pametno misel doslej še nedostopnih, da so se pustili pregovoriti. Potemtakem bodo imeli le okrog 20 otrok, če ne bodo Braslovčani in drugi sosedi tako nespametni, da bi polnili hlev s svojo nadepoino mladežjo. Upamo, da se to ne zgodi ter svarimo v zadnjem času vsakogar, domačina kot soseda, naj tega ne stori, naj svojega najdražjega zaklada ne meče v blato, naj ne pusti, da se lasten otrok po-tujči, naj ne pusti, da bi privandrani Prusi cepili dovzetni deci srd in zaničevanje v mlada srca do vsega, kar je slovensko in slovansko. Ponos, narodna za vest, slovensko — pošteni značaj naj se vzbudi v slehernem, in vsakdo naj tem Prymovim priganja-čem brez izjeme pokaže duri. — Proč z vsem tem tujim, držimo svoje lastno, ki je pristno naše in bodimo veseli, da imamo svojo nepopačeno slovensko šolo, v kateri se lahko na podlagi maternega jezika nauči tudi nemščine! Ne spletajmo si biča za se, ne dajajmo tujcu orožja v roke, ki bo prejkoslej padlo na nas. Branimo in čuvajmo zvesto to kar imamo in ne nakladajmo si novih, popolnoma nepotrebnih bre men. Šulverajn ni tako neumen, da bi vedno sam vzdrževal šolo, naložil jo bo občini na ramena, a ko bo slonela, ne bo se je več dalo odpraviti! Pazite Polzelani! Ce jim dece ne daste, lahko stavijo šole za osličke, ki bodo stale prazne in ne bo se vam treba bati, da pridejo na občinske stroške. Proč od njih, ne dajte jim otrok, to je edino sredstvo, s katerim se zada smrtni udarec nemški šoli na Polzeli! Po zor torej!! Iz Polzele. Prusaki v Prymovi tovarni z generalom Fojgtom na čelu groze škofijskemu ordinarijatu, da izstopijo iz katoliške cerkve, če bodo duhovniki ijudstvu branili pošiljati otroke v nemško šolo, ker zahteva (?) baje »katoliško kmetsko ljudstvo« nemško šolo. O bedaki, kako ste vendar neumni! Kaj mi slite, da ne vemo, kdo ste in kaj ste ter kdo zahteva nemško šolo! Vi ste: 1. vsi protestanti, kar vas je Prusakov in srboritih Nemcev s Prymom vred, to rej ne more nikdo izstopiti iz kat. cerkve, ker še notri nikoli ni bil;2. pa ne zahteva »katoliško ljudstvo« šole, pač pa izhaja ta nepridiprav — misel iz vašega kroga, ki ni katol. in ni ljudski, pač pa pro testantovsko tuji - vsenemški! Katoliško ljudstvo se je na protestnem shodu izreklo proti vaši nakani, torej je laž, kar ste pisali na ordinarijat, katerega tem potom opozarjamo na to, da vi niste katoličani in da ljudstvo šole noče. Z lažmi hočete denuncirati na višjih mestih, a zmotili ste se. Ne bo držalo! Ljudstvo, ti pa vedi, s kakimi sredstvi delajo fabriški raj-hovci. Niti terorizem nad delavstvom, niti denunci-jacije nas od vas neodvisnih navzgor vam ne bodo pomagale do šole, ker vam tisto »katoliško ljudstvo« ki po vaših mislih nemško šolo zahteva — otrok v vaše kremplje ne da! V Braslovčah priredi v nedeljo 2. oktobra požarna bramba ob 3. uri popoldne pri Plaskanu ljudsko veselico. Cisti dobiček še porabi za nakup društvene zastave. Vabijo se na veselico tudi okoliška bratska društva. Lov občine Luče v Zgor. Sav. dol. se bode oddal potom javne dražbe dne 30. decembra 1910 ob 9. uri dopoldne v občinski pisarni na Ljubnem. Izklicna cena je 100 kron. Nadalnja pojasnila se dobe pri politični ekspozituri v Mozirju. Bočna pri Gornjemgradu. Morda vam moja okorna pisava, gospod urednik, ne bode povsem ugajala, vendar si ne morem kaj, da vam ne bi poročal o našem slavju. Pravim o našem, ker smo se tudi mi vsi radovali tega veselega dogodka. Poročati vam tedaj hočem, kako znamo spoštovati svoje učitelje Bočani. Radi smo imeli ranjkega, dobrega gospoda Dediča, a da nič manj ne ljubimo in cenimo sedanjega g. nadučitelja J. Bizjaka, naj vam dokažejo naslednje vrstice. V sredo zvečer, t. j. na predvečer poroke g. nadučitelja Jos. Bizjaka z gospodično učiteljico Fino Kodermanovo so zažigali možje topiče na griču, da je mogočno odmevalo od gora, vmes pa so visoko v zrak švigale rakete, katere je za to slavje izdelal domači kovač. Medtem pa so prelepo zapeli naši pevci moški zbor »Eno devo le bom ljubil« in mešani zbor »Ne zveni mi«, katere je vodil s pretno roko g. učitelj B. Zemljič. Ko pa se je presenečeni, srečni par pokazal med pevci in mu je g. B. Zemljič v tem smislu častital, je iz grl mnogo-brojnih navzočih vaščanov, zbranih pred šolo, za-donel krepki »Živela« in »Živijo«. Kakor ta večer, so tudi drugi dan v času poroke krepko odmevali poki topičev po dolini. — Naj tedaj te besede zadostujejo kot dokaz, kako znamo Bočani ceniti svoje učitelje, katere marsikje drugod v svojo in narodno škodo preganjajo. Bočan. Cesta iz Solčave v Logarsko dolino je baje že osigurana in tudi nadaljna zveza na Koroško. Z zgradbo te prepotrebne ceste se bode promet tujcev v Savinjskih Alpah izdatno pospešil. Še večjega pomena bode cesta iz gospodarskega stališča doma-činov.Ze zdaj gonijo živino, vole in ovce, po ozkih stezah in slabih kolovozih iz gornjegrajskega okraja na svetovno znane sejme v Železno Kaplo in Veli-kovec na Koroškem. Želeti je le, da naši poslanci v ta namen izposlujejo državno podporo, kajti okrajni zastop gornjegrajski je preveč zadolžen vsled zgradbe in vzdrževanja mnogih cest (skupaj nad 75 km), da bi še zamogel kaj prispevati. Celje. Tukajšnja socijalno - demokratična organizacija sklicuje za 2. oktober ob 2. uri popoldne shod, na katerem se bo govorilo o naraščajoči draginji. Strašna ženska. V Trbovljah je polila 68 letnega Andreja Obreza njegova 631etna žena s petrolejem in potem zažgala. Obreza je dobil strašne opekline; prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Njegova žena je izvršila zločin iz ljubosumnosti. Kegljanje na dobitke v »Skalni kleti«, katero so priredile celjske podružnice CMD, se vrši le še dober teden dni in se zaključi v nedeljo, 9. oktobra z malo domačo veselico. Opozarjamo na to kegljavce in kegljavke in primomnimo, da so dobitki prav lepi. Zato se naj vsakdo potrudi v korist CMD še parkrat v Skalno klet! Glas iz občinstva. Mestni ozir. okoliški občini sigurno ni znano, da je most, ki vodi čez Voglajno proti staremu gradu, že tako slab, da je človek, ki gre čez istega, v smrtni nevarnosti. Dosedaj sicer še ni bilo povodnji, a kljub temu manjka že nekaj mesecev del mostu na mestni strani. Morda se čaka, da bodo še stopnjice, ki so izvanredno trdne(!), odpadle? Skrajnji čas bi bil, da se ta malomarnost odpravi ter gleda na to, da bode vsaj ena svetilka (saj več jih na celi poti itak ni) pri mostu včasih gorela! Več prizadetih davkoplačevalcev. Iz Gaberja pri Celju. Prijatelj, le glej, da ne pozabiš, kar si mi obljubil, namreč, da pojdeva v nedeljo, dne 2. vinotoka na veliko vinsko trgatev CM podružnice za Gaberje, katera se vrši v Sokolskem domu. Ker bode na tej veselici res neprisiljena domača zabava, glej. da ne bodeš zadržan in agitiraj pridno za obisk! Petrovške in žalske napredne fante na vse načine obrekuje zadnja »Straža«, oziroma znani bojeviti kaplan. Odgovor bo že še prišel, za danes pravimo samo: kar ima kdo v srcu, to nosi tudi na jeziku. Navaden lump je vsak, ki piše in razširja take laži — o lastnih rojakih. Ali mislijo gg. duhovniki, da si bodo s tako umazanimi sredstvi pridobili kaj več prištašev? Drobne novice iz Hrastnika in Trbovelj. Ponesrečil se je v hrastniškem rudniku redar Jurij Pene. Dobil je težko rano na trebuhu in so ga morali spraviti v bolnišnico. — Rudar Švan si je dal v Trbovljah izplačati predujem in je potem z denarjem izginil. — 191etni rudar Obreza je z nožen zbodel minulo soboto rudarja Kovača tako, da je umrl. — Veteransko društvo v Trbovljah dobi v kratkem svoje strelišče. — Materijalni oskrbnik Fr. Lapornik gre po 40 letnem službovanju v pokoj. Na njegovo mesto pride neki Killian s Polzele — znan nemškutarski agitator. Iz Gornjegagrada. V nedeljo, 18. t. m. je imela tukajšnja ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda svoj drugi redni občni zbor pri za naše razmere povoljni udeležbi. Podružnica ima 46 članic navzlic temu, da se je iz njenega delokroga izločila Bočna, kjer si v kratkem ustanovijo lastno podružnico. Iz blagajničarkinega poročila posnemamo, da je podružnica poslala glavni družbi letos že nad 300 kron, ter da bo v tem letu še odposlala najmanj 100 kron, kar kaže, da je podružnica v marljivih rokah. G. cand. ing. Franc Fischer je z lepimi besedami vzpodbujal naše narodno ženstvo k vztrajnemu delu za prekoristno družbo ter slikal nevarnosti, ki pretijo naši deci v narodno ogroženih krajih. Zel je za svoja izvajanja obilo priznanja. Vrlim in pridnim članicam naše podružnice pa kličemo: le tako naprej! Iz Noveštifte pri Gornjemgradu. Odkar nas osrečuje župnik Ferme, kar mrgoli neumnih dopisov iz naše občine v »Slov. Gosp«. Mož je »velik na duhu«, politika mu je dušna hrana, in v vsako stvar hoče svoj mos vtakniti. Poglejmo si njegovo preteklost, potem bo, mislim, vsak pritrdil, da je on za politika vstvarjen. Ko je bil v Gornjemgradu za kaplana, je pri takratnih deželnozborskih volitvah ostal v volilni sobi, ko je oddal svoj glas. To pa ne vem, ali iz nevednosti ali hudobije. Neki uradnik vpraša g. komisarja, kaj da g. kaplan v volilni sobi dela. Nato mu reče g. komisar, naj se odstrani. Šel je s potrtim srcem in dolgim nosom. Tudi pri Novištifti se je za časa predzadnjih deželnozborskih volitev lepo obnašal. Ker ni bil volilec in je prišel in hotel iti v volilno sobo, ga je takratni volilni komisar g. nadučitelj Kelc poučil, da je nevolilcem vstop prepovedan. To ve vsaki hlapec. Kakor se iz tega vidi, je mož precej vsiljiv. Ali pa je tako neveden? Ali pa oboje? Na svojo čast pa tudi ne drži dosti. Letošnjo spomlad ga je nekdo v »Narodnem Listu« imenoval laži njivca tako dolgo, da prekliče neko obrekovanje. — Do danes še ni prelkical, torej je lažnjivca v žep vtaknil. Mora imeti pač debelo kožo. Pa si menda nista s kaplanom Berkom v sorodu?? G. župnik, pa nič naj ne zamerijo, in dobri si bodimo, ker imamo silno strah pred vami. Iz Celja se nam poroča: Sprejmite, gospod urednik, četudi malo pozno, pričujoče vrstice. 18. septembra sem šel s svojo družino na sprehod proti Teharjem, ta lepi kraj, okužen od odpadništva. V, Štoreh se je vršila ta dan proslava odpadnikov in zaničevalcev materinega jezika. Da je slavnost bolj uspela, je celo cesto od Celja do Štor okupiral celjski trgovec Zangger s svojim avtomobilom. Že pred-poldnem je začel sprehodnike po cesti nadlegovati in je nadaljeval to do večera. Seveda, predno je celjske »nemške« dame zvozil v Štore, je precej dolgo trajalo. Pa da bi vsak hudir že dandanes imel pravico celo ob nedeljah pasantom ogreniti sprehod po cestah — pa res ne vem, če je prav! Učiteljsko društvo za celjski okraj. Oni tovari-ši(ce), ki še niso prispevali za obrambni kamen C. in M. družbe, se vljudno prosijo, da blagovolijo svoj prispevek čimpreje vposlati podpisanemu. Ob enem se lahko vpošlje udnina za tekoče leto. Prihodnje zborovanje bo, kakor je bilo določeno, dne 6. nov. t. I. Podavanja, društvene zadeve, vprašanja, sploh vse, kar kdo želi glede dnevnega reda, naj se blagovoli prijaviti podpisanemu do 22. oktobra t. 1. Franc Brinar, t. č. predsednik. Iz Polzele. V 37. številki »Narodnega Lista« smo poročali o fantovskem pretepu v Braslovčah. oziroma v braslovšik fari, v katerem je Franc Kolenc, p. d. Šantel iz Polzele nevarno ranil nekega fanta s tem da mu je prerezal trebuh. Ker smo v tistem dopisu javili, da sedi Kolenc že v zaporu, danes na njegovo željo pojasnimo, da še ne sedi v zaporu, če pa bo, tega pa ne vemo, ker še ni bilo sodnijske obravnave. Radi pretepa samega bo pa sodnijska obravnava že dognala, kako je bilo, ker upamo, da bo o stvari razpravljalo sodišče. Tam se bo potem izkazalo, je li Kolenc storil to v silobranu, ali kako drugače. Ker pa nočemo delati nikomur krivice, popravljamo danes poročilo v št. 37. »N. L.«, da je Franc Kolenc še prost in ne sedi v zaporu. Šmihel nad Mozirjem šteje jedva 500 duš, a te so tako krepke in čile. da slave letos trije pari zlato poroko. Ti so: Jože in Lucija Vavher (55 let poroč.), Gašpar in Liza Gregore (54 let) in Blaž in Marija Le-skovšek (52 let). Castitamo! Ponesrečen orožniški stražmo/ster. V Trbovljah nastavljeni orožniški stražmojster A. Hojs je šel 24. t. m. v svojo novo postajo Jurklošter, kamor so ga prestavili. Da bi lažje prišel na železniško postajo v Trbovljah, se je peljal s »huntom«, katerega mu je dala trboveljska premogokopna družba na razpolaganje. V tem vozičku se je sam vozil. Ko je prevozil bKoro polovico svojega pota, je pridrvel za njim drug voziček, napolnjen s peskom, ter zadel s tako silo v voziček, v katerem se je vozil Hojs, da ga je prevrnil. Hojs je padel pod vozičke, ki so ga nekaj metrov s seboj vlekli. Polomil si je rebra ter se tudi na glavi poškodoval. Ondotni zdravnik ga je za silo obvezal, na kar so ga prepeljali v celjsko orožniško bolnišnico. Prost. gas. društvo v Trbovljah priredi v nedeljo ob 4. uri pop. veliko vinsko trgatev s plesom pri Forteju na Vodah. Iz Štor. (Nemškutarski pretepači.) V nedeljo so odpeljali orožniki tri nadepolne nemškutarske mladeniče štorovske, med njimi sina nemškutarskega volilca prvega razreda Bretschka iz Štor. Peljali so jih vklenjene po cesti v Celje v hišo, kjer kuhajo ri-čet. Ta z verigami zvezana družba je morala iz Štor skozi plemenito Teharje ravno ob 11. uri dopoldne, pa ne samo zaradi tega, ker je na nek čuden način hajlala, se »veselila« izida volitev na Teharjih, se navžila »frajpira« in »svežih« klobasic čez mero, ampak tudi za to, ker je ravno tisto noč napadla na Opoki pred Zamudetovo hišo in kovačnico mirnega slovenskega fanta, ki je prišel ravnokar od vojakov domov ter ga tako premikastila, da se o njegovem okrevanju dvomi. Ranjenca, ki je morda že mrtev, so morali prepeljati v bolnišnico, njegove napadalce pa v jetnišnico. Dolgoprstni natakarji. Zaprli so natakarskega pomočnika Ludvika Vuserja iz Ponkve, ker se ga sumi, da je pri Rebeušeku v Celju, kjer je bil v službi, vlomil s pomočjo sekire v kredenčno omaro v gostilni in ukradel plačilnemu natakarju Kaču drobiža za 110 kron. — Zaprli so nadalje bivšega natakarja v Narodnem domu Petroviča, ker se ga sumi, da je našel ali vzel nekemu gospodu denarnico s 340 kronami. Petrovič je izstopil iz službe v Nar. domu 13. t. m. Posojilnica in hranilnica v Grižah (r. z. z n. z.) si je izvolila na občnem zboru v nedeljo dne 25. t. m. sledeče načelstvo: načelnik g. Mihael Pospeh, pod-načelnik g. Valentin Zgank, člani gg.: Štefan Guzej, Jurij Gorišek, Martin Kuder, Pankrac Dolinar, Franc Zupane. V nadzorstvo so izvoljeni gg.: Ludovik Čer-nej, Rudolf Wudler in Jurij Piki. Občni zbor je pokazal, da se zavod krasno razvija in nam jamčijo imena članov načelstva, da bode tudi v bodoče tako. Zadružno zvezo sta zastopala na občnem zboru gg. Kunej in dr. Kalan. Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi v nedeljo dne 2. oktobra popoldne ob 3. uri čebelarsko predavanje pri g. Antonu Debeljaku, čebelarju v Arjivasi pri Petrovčah. — Odbor. Poročil se je dne 28. t. m. v Mozirju g. Luka Terče, posestnik pri Belih vodah, z gospode. Franjo Kvedrovo iz Gaberja pri Celju. Bilo srečno. c Iz Št. Jurja ob j. žel. smo v zadnjem hipu dobiti poročilo o odhodnici fantov novincev in o občnem zbora čebelarske podružnice. Oboje priobčimo, ker danes ni več mogoče, v prihodnji številki. c Kmetijsko bralno društvo na Ložnici pri Žalcu vabi na vinsko.trgatev, ki se vrši v nedeljo, dne 2. vinotoka 1910 v gostilniških prostorih g. Fran Jošta na Ložnici. Zajedno se poslovimo od fantov, ki odhajajo k vojakom. — Vstopnina za osebo 30 vin. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Svira godba na lok. — Prihi ite vsi prijatelji sladkega grozdja, saj se Vam bo nudilo dovolj zabave. BHŽišHi oHfaj. 1 Kapele. Celo leto nas je obiskovalo vremensko zlo, nazadnje pa nam pošlje še naš žnpnik svoje nosače. Letina skrajno si&ba — in od tega naj še damo proč ter si odtrgamo od ust za župnika bogatina. In ko bi se ti farovški berači še tako nesramno ne obnašali nasproti ljudstvu! G. žnpnik, ki imate vsega dovolj, ali se vam ne usmilimo ubogi reveži, kmetje-trpini? Ali tako izkazujete vašo ljubezen nasproti nam? Toliko ste m nda že nabrali, da böte pokrili stroške politične agitacije? Kali? Trdovraten samomorilec. 561etni posestnik Fr. Kolar v brežiški okolici je predal letošnjo spomlad svoje posestvo hčeri Antoniji. Pozneje ga je pa zgri-valo in od tistega časa so imeli v hiši vedno kreg in prepir. Predzad. nedeljo je izročil Kolar dve hranil-nični knjižici za 8.600 K svojemu stričniku županu Kolarju in je izjavil pri tem, da se bode ustrelil. Peljal se je v Ljubljano in si je res kupil revolver. Ko se je pa vrnil domu. da bi se ustrelil, ga je njegova žena pri tem zadržala. Drugi dan zjutraj pa si je Kolar prerezal z britvijo vrat. Odpeljali so ga bolnišnico — a bode težko ozdravel. Iz Dobove. Čebelarji, pozor! Paša je deloma že minula, a kar je še je, je prav skromna. Spočetka je sicer kazalo, da bo jeseni polno medu, a varalo nas je, čemur pa nismo niti mi, še manj pa čebele krive. Skoro bi se reklo, da je oni trdosrčnež, ki hoče čebelam odvzeti kaj medu. Poleg nestalnega vremena so bile tudi roparice in v notranjosti panjev črvi na delu. Na roparice se je premalo pazilo, črvi pa so z ozirom na nerodnost domačih panjev neovirano glodali. Tem neprilikam naj bo enkrat konec. Kdor hoče biti čebelar še nadalje, naj se pobriga za umet-nejše čebelarjenje. Temu bi skušala ravnokar potrjena čebelarska podružnica za brežiški okraj s sedežem v Dobovi v polni meri ugoditi. Kakor rečeno, so pravila že potrjena, in bomo samo še naprosili čebelarskega učitelja, da nam pride pojasnit in pokazat, kako se čebelari na umeten način. Vsak naj bo pripravljen, da stavi na gospoda strokovnjaka vprašanja o kaki stvari, ki mu še ni dovolj jasna. Ker je podružnica ustanovljena za cel okraj, potrudijo naj se do nas na dan predavanja tudi kapelski, bizelj-ski in drugi vneti čebelarji. Dan predavanja bo pravočasno objavljen. Iz Kozjega. Klerikalni fantje pač ne znajo zaključiti nobene slavnosti, nobene dobre volje ob kozarcih vina kakor s tem, da napravijo »enega mrzlega«. Kjer se bliskajo noži, kjer padajo po hrbtih planke — tam imajo zraven čisto gotovo svoje kremplje »katoliško« vzgojeni fantje. Še ni dolgo, kar se je poročalo o klerikalnem poboju v črnem brlogu, v Koprivnici. In ni še se popolnoma pesušila prelita kri v Koprivnici — že se nam poroča o drugem pretepu v kozjanski fari, pri katerem so enega do smrti pretepli. Natančneje poročilo nam je obljubljeno. Res, klerikalec, nož in kol — to drži vkup in tega ni nikakor mogoče razdružiti. Pfuj, Teufel! Iz Podsrede. Vinske gorice letos obetajo slabo trgatev. In tudi drugi poljski pridelki niso letos najbolj ugodni. Kie naj si vzame ubogi kmet denar za davke in druge potrebe? Kake olajšave ali podpore nam ni pričakovati — ker imamo za poslanca dr. Jankoviča in dr. Korošca! Iz Dobove. Na našem postajališču službuje zelo priljubljeni g. Jelnikar. Usoda pa je hotela, da se je zameril žel. inženirju, ki je povzročil njegovo pre-meščenje. G. Jelnikar se ne zaveda nikake krivde in je dosedaj odmerjeno mu službo točno izrševal. — Sicer se je pritožil na višje mesto, pa kakor se zdi, zastonj, ker vrana vrani ne izkljuje nikdar oči. Morebiti je dobil inženir majhen nosek, a bo ostalo radi autoritete vse pri starem. Jelnikar si ie ravno vse uredil in ima še na njivah razne pridelke, ko trešči v to urejeno gospodarstvo in življenje glas o pre-stavljenju. Če se bo prestavljenje res izvršilo, bomo dolžni južni železnici mnogo zahvale in se je bomo pogostokrat spominjali v časopisju. Za danes beležimo samo to krivico, drugič pa hočemo govoriti jasneje. Pišece. (Kaplanu Božičku v slovo.) Par mesecev še in minilo bi bilo dve leti, kar je prišel g. kaplan Božiček k nam. V tem času je storil precej, kar mora vsak priznati, ali to delovanje ni bilo odkrito, ampak zahrbtno in to lastnost smo takoj spoznali. Ustanovil je res »Izobraževalno društvo«, mlade-niško in dekliško zvezo, ali zakai? Samo, da bi nasprotoval tukajšnjemu bralnemu društvu. Na drugi strani pa ga moramo opravičiti, kajti on je bil stroj, čegar ročaj so sukali drugi slavni pišečki magnatje, ala Srabočan, Goreč etc. in ti gospodje niso vedeli, da s tem vodijo kaplana v pogubo. Hodil je torej kakor prej, ne zmene se za kako nevarnost, za nje v žerjavico po kostanj. Ali se še spominjate vaših pridig? Menda ni bila ena, v kateri tie bi bila politika glavni predmet; to pa je tudi škodovalo ljudem in iz ust mnogih smo slišali, da ne bodo šli k vaši maši. Hvala bogu, ne bo treba več!! Celo vaše delovanje tukaj pri nas označim lahko z dvema besedama: »Politična hujskarija«. Tudi takrat, ko se je odpovedala prejšnjemu organistu služba, ste imeli vi in vaša zvesta prijateljica važno besedo. Vzeli ste mu kruh, pahnili ste ga na cesto z nepreskrbljenimi o-troki in ženo. Zapustiti je moral grudo rodne zemlje ter oditi za kruhom v drugi kraj med tuje ljudi. Reklrste celo, da če ne bo šel on, greste vi; sedaj sta pa oba šla. Kako se pa vam sedaj zdi, ko vi odhajate? Ali je prijetno pustiti ljudi in iti k tujim? Vidite, Bog vse kaznuje. Le jočite se, prej so se jokale sirote, ali vi niste imeli z njimi usmiljenja. Ali vas nič vest ne peče ob slovesu iz kraja, kjer ste zasejali toliko sovraštva in nemira? Če ste pa to delali na katoliški podlagi, potem je vaša vest mirna. Pa naj bo, bilo je in naj bo tudi pozabljeno. Želimo vam drugje obilo sreče in zadovoljnosti, kazite se ljudem vljudnega in prijaznejšega nego ste bili pri nas. Srečen pot! Št. Janž na Vinski gori. V št. 38. »Slovenskega Gospodarja« neki dopisun laže, da bi bil župan An- i ton Vodušek dal lov pod roko v najem. To je grda j laž. Lov je oddal celi odbor v najem in sicer za 200 K j na leto ter za uboge še povrh 120 kron. Potem piše, j da dobavljamo »Štajerca« in se klanjat hodimo v Celje. To je zopet laž; samo klerikalec se more tako zlagati. Vodušek in tajnik sta naročena na »Narodni List«. Da bi se kdo v Celje klanjat hodil, še v misli nima nihče. Prejšnji župan Marko Kroflič je dal za 80 K Auerju lov pod roko. Ker je občina s tem veliko izgubila, bil je za 23 K od deželnega odbora kaznovan. Pa še veliko črnega spi, kar pride v kratkem vse na beli dan. Dobe tek g. župnik, ki ste se začeli z njimi bratiti in v politiko se mešati. Zangerjevo vino pri Zagerju je boljše, kakor v spovednici sedeti. Lepše je na Verstovškovem shodu. Tlak še n; trden za vas. Za zdaj basta! Prihodnjič več! Uradne ure pri sodniji v Šoštanju se bodo vršile od 1. oktobra do konca aprila 1. 1911. popoldne že od 1. do 5. ure. Vložišče bo odprto od 8. do 11. ure in od 1. do 4. ure popoldan. Deželnega poslanca dr. Verstovška zasleduje okrajno sodišče v Šoštanju tudi še zaradi drugega prestopka zoper varnost časti. On je namreč vložil na orožniško postajo v Šoštanju ovadbo, v kateri je trdil, da je g. dr. Pirnat v Št. Ilju ob letošnjih državnozborskih dopolnilnih volitvah z denarjem podkupil riva volilca, da bi volila gosp. Kaca. Koncem ovadbe je dr. Verstovšek grozeče pristavil, da se bode o izidu kazenske preiskave že pravočasno informiral pri drž. pravdništvu. Poizvedbe so seveda dognale, da je stvar popolnoma izmišljena. Sedaj toži g dr. Pirnat posi. Verstov-šeka. Temu imuniteta ne bode nič pomagala, ker državni zbor še ni sklican, deželni zbor bode pa imel dosti prilike, ga izročiti. Mežnur in kuharica. Posestnik Fr. Kotnik v Sjelah pri Slovenjgradcu je kot načelnik tamkajšnjega cerkvenega konkur. odbora napravil na mežnarjevo naznanilo ovadbo, da je ukradel nekdo iz cerkvene pušice 18—20 kron denarja; tudi župniku je zmanjkalo več p®sode in živeža. Okrajna sodnija v Slovenjgradcu je na to začela preiskavo in skazalo se je, da je vse te tatvine izvršil mež-nar sam. Imel je ljubavno razmerje s kuharico, katera mu je pri tatvini pomagala Čeden parček so zaprli. Prideta pred okrožno sodnijo v Celju. Mariborski oHraj. Slovensko gledališče v Mariboru otvori letošnjo igralno sezono 2. oktobra t. 1. z burko šti-ridejanko „Rezervistova svatba'1. Slovenci, podpirajte z obilim obiskom ta, za nas Slovence tako pomembni zavod! Podpirajte ga, zakaj slovensko gledališče v Maribora mora prospevati in procvi-tati! Začetek predstave je točno ob pol 8. zvečer. Maribor. „Rezervistova svatba", ta burka v štirih dejanjih, ki se uprizori v mariborskem gledališču dne 2. oktobra t. 1., je tako šaljiva, da mora zadovoljiti občinstvo. Naj zategadelj nikdo ne zamudi te predstave in naj pride vsak 2. okt. k letošuji prvi slovenski predstavi. Naj se dvoran i, posvečena Taliji, napolni do zadnjega kotička. Začetek predstave je točno ob pol 8 zvečer. Iz Maribora. Družba sv. Cirila in Metoda vzdržuje v Mariboru 4 slovenske razrede v samostanu šolskih sester, otroški vrtec in še za učiteljišče prispeva 2000 K na leto. Koliko hvaležnost izkazujejo šolske sestre napram Slovencem za to, da jim polnimo blagajne za lastno šolo, kaže dejstvo. Šolske potrebščine in sploh vse so nakupovale pri samih nemških trgovcih ne glede na to, ali so ti »liberalnega« mišljenja ali celo naklonjeni protestantizmu. S tena so pokazale odločno, da so one najprej Nemke, potem še le katoliške nune — šolske sestre. Ne samo to, da niso kupile ničesar pri naših slovenskih trgovcih, one so se celo ognile tiskarne sv. Cirila v Ma-bioru in šle k Platzerju. Kdo je Platzer, to mi mariborski Slovenci vemo prav dobro in upamo, da je slovenski javnosti dobro poznan kot vsenemški na-cijonalec. Katol. šolske sestre so se izognile katoliške tiskarne za to, ker je slovenska in šle k Platzerju, človeku, kateri je odpustil svojega pomočnika samo za to, ker je zahajal v Narodni dom in kot dile-tant nastopal na gledališkem odru. To je dejstvo, ki pač jasno dovolj osvetljuje nemško kliko pri nas in težavno stališče Slovencev. Nam ne gre za to, da bi delali reklamo za Cirilovo tiskarno, a gre se nam za to, da šolske sestre, katere sprejemajo tisočake slovenskega denarja, ne samo od naše šolske družbe, ampak tudi od posameznikov, da iste podpirajo slovenske ljudi, da gredo vsaj v Cirilovo tiskarno. Slovenski denar naj ostane med Slovenci! (K tej notici pa primonimo, da se tudi Cirilova tiskarna ne ozira mnogo na Slovence; kajti kako bi drugače dajala kruha Brožetom in drugim Nemcem? Op. ured.) Izlet v Podovo. Ob najlepšem vremenu se je vršil v nedeljo, dne 25. sept. izlet mariborskih Slovencev v Podovo. Udeležilo se ga je lepo število gospodov in dam. Najbolj pa nas je veselilo, da se je zbralo v Podovi toliko domačinov, mož, fantov in deklet, ki so se nam pridružili in pripomogli, da smo se vsi skupaj prav po domače zabavali. Gostilna gospe Sparovčeve je bila natlačena do zadnjega kotička. Dasiravno je bil zlet popolnoma nepolitičen, vzbudil je vendar kar na mah veliko narodno navdušenje. Marsikdo je čutil potrebo, da da duška svojemu notranjemu čutu: nastopali so govorniki po vrsti. Posebno g. dr. Pivko si je razumel pridobiti srca domačinov, katerim je s prepričevalnimi bese- dami dal marsikateri lepi nauk o šolski družbi, o narodnih in gospodarskih zadevah. G. V. Weixl se je dotikal v daljšem govoru trgovskih in obrtniških razmer. Kratko, v Podovi smo se imeli izvrstno, kar ostane v dragem spominu nam, pa gotovo tudi Po-dovčanom. —gl— Iz Maribora. (Nemške gostilne in Slovenci.) — Preteklega tedna sedi večja kmetska družba v tukajšnji gostilni »Stadt Wien«. Govorili so slovenski. Ko so se začeli malo živahneje pogovarjati, namigne gostilničarka natakarici, in na mah stoji le-ta pri naših gostih in jih opozori, da naj govorijo bolj tiho. Samo ob sebi se razume, da so kmetje takoj plačali in odšli v gostilno gospe Medenove »pri pošti«, kjer so bili spodobno sprejeti, in se nihče ni spodtikal nad slovensko govorico. Plačali so s tisočakom, kar je spravilo gospo imenovanega hotela in natakarico v veliko zadrego in ste prosili, da so se kmetje po-služili potem manjšega denarja. Kakor nam dopisnik poroča, ni bila to nikakor družba kakih kričačev, temveč uglednih in premožnih kmetov iz Slov. gor., ki imajo primeroma več olike in izobrazbe, kakor marsikateri nemški obiskovalec hotela Stadt Wien. Dotičniki so bili v hotelu celo osebno znani in imeli tam shranjene vozove. Pregrešili so se edino le s tem. ker so govorili slovenski. V Mariboru, kjer se sedaj slovenski živelj tako ugodno razvija občutimo tembolj potrebo, da bi se pridobila kaka slovenska gostilna, kjer bi lahko shranjevali kmetje iz okolice svoje vozove. Škoda, da se ni vztrajnejše mislilo na to že takrat, ko se je stavil Narodni dom. —gl— Hočke novice. V Bohovi je umrl 71 letni posestnik Stermšek. — Pri razvanjskem križu je padel hlapec Götzovega pivovarja tako nesrečno pod kolesa, da so mu zdrobila prsi. Nesrečnež je takoj umrl. — V nedeljo zvečer je povozil tržaški poštni vlak na hočkem kolodvoru 281etnega železniškega čuvaja Antona Straška. V svoji zamišljenosti je čuvaj ravno pred vlakom stopil*Yia tir. Stroj ga je takoj zgrabil in popolnoma zdrobil. Mlada Straškova žena jc možu pravkar prinesla večerjo in videla ta strašni prizor. Malo je manjkalo, da ni zblaznela. Iz Maribora. (Odprto pismo ravnateljstvu Južne železnice.) Nečuveno in surovo obnašanje gotovih uradnikov Južne železnice napram slovenskim pa-sažirjem je toliko, da nam da resno misliti, ali se nahajamo v enakopravni Avstriji ali kje v Turčiji. Dan na dan se slišijo pritožbe o surovosti nemških uradnikov. ki postopajo z nami Slovenci, kakor bi mi ne imeli prav nobenih pravic, kakor bi mi ne plačevali nobenih davkov. — En tak slučaj se je dogodil zopet 18. t. m. v Vuzenici. Nek gospod je zahteval v svojem maternem jeziku (in to menda vendar sme, saj mora plačati, kaj?) dva vozna listka do Maribora. Asistent se opraviči, da ne zna slovenski in pokliče drugega uslužbenega uradnika. Ni dovolj, da dotični neodrešenec ni hotel dati voznega listka, ampak se je še obnašal skrajno surovo in žaljivo. Na zahtevo, da mu da pritožno knjigo» je pač razumel, kaj hoče potnik, in se je jezno obregnil, da pritožne knjige nima in da se ne bo za 14 dni učil »windisch«. Nato ga je prijel za ramo in ga kratkomalo vrgel iz pisarne in zaloputnil vrata. Dotični gospod torej ni dobil voznega listka in je moral plačati kazen. — Tako se ravna na slovenski zemlji s slovenskimi potniki. In kaj pravi nato ravnateljstvo Južne železnice!?! Ali bo konečno ugodilo slovenskim zahtevam in odstranilo te škandale? Ali še bo dalje tiralo slovenske uradnike v prognanstvo v nemške kraje in nam vsiljevalo nemške nestrpneže in suroveže, nam. kateri moramo plačevati istatako davke, kakor vsak avstrijski državljan? Mi zahtevamo, da se enkrat slišijo naše zahteve, in zahtevamo, da se jim tudi ugodi. Samo plačevati smo se že naveličali, in to naj vzame ravnateljstvo Južne železnice resno na znanje. Umri je v Mariboru ravnatelj dež. preskuševal-niee Edmund Schmid. Bil je jeden izmed najstarejših mariborskih nacijonalcev in zagrizen naš narodni nasprotnik. Na Te/,ni pod Mariborom je bila, kakor se nam poroča, dne 17. sept. otvorjena nova nemška ljudska šola. Dijaška kuhinja v MaHhoru. Občni zbor dijaške kuhinje v Mariboru je bil 19. septembra. Društvo je dobilo v preteklem poslovnem letu 4492, izdalo pa 4557 K 8i v. Za ta denar so dobili ubogi dijaki 16002 obeda, to je povprečno 63 obedov na dan. Novi odborniki so: predsednik dr. J. Mlakar, podpredsednik dr. Fr. Rosina, tajnik dr. A. Medved, blagajnik Iv. Ev. Kociper, odborniki H. Schreiner, dr. R. Pipuš in Iv. Vreže. Letos je posebno mnogo revnih dijakov, saj sta v prvem razredu gimnazije kar dva slovenska odelka. Prijatelji učeče se mladine naj zato podpirajo društvo z denarnimi prispevki, dobro došli p.a so tudi kmetski pr delki Hudo je gledati naše malčke, kako jim glad gleda iz lic in iz oči. Kako naj se uči uspešno tak deček, ako dobivajo možgani in rastoče truplo premalo hrane. Mladini na pomoč? Ruška koča se za to leto zatvori v nedeljo, 2. oktobra. Isti dan se priredi v slovo tudi majhna planinska veselica. Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. se nam piše sledeče: Poslanec g. Roškar že sanja o konkordatni šoli. Sedaj že rad govori svojim poslušalcem o tem, da pride v kratkem času šola zopet v neomejeno oblast klerikom in da se že bliža pogin napredni slovenski stranki. On že vidi starega, izključenega, osi- velega šolmaštra, ko se vklanja farovški kuharici, ko je zavit v dolg, od fajmoštra zavržen in njemu podarjen plašč, ko dregeče od mraza, korakajoč po zimi zjutraj ob rani uri proti cerkvi, da tamkaj potegne zvon ter zazvoni k jutranji molitvi, potem pa se poda v zakristijo, kjer opravi vse potrebno za cerkvena opravila. Ta poslanec pravi tudi, da baje slovenski klerikalni poslanci ne prenehajo preje ob-struirati, dokler se ji sedanja šola ne izroči v njihove roke. Dež. šolski svet za Sp. Štajer imajo že sestavljen. Predsedoval mu bode gosp. dr. Verstovšek, namestoval ga bode g. dr. Benkovič, cerkev bode zastopal dr. Korošec, slov. šole bode "zastopal orjak Roškar (!), nemške pa Pišek, ker imata oba tako vročo krv in močno žilave roke, da bosta mahoma potlačila in zmečkala napredne slovenske in liberalne nemške učitelje. Za druge potrebne ude pa še imajo slov. klerikalni poslanci itak dovolj mate-rijala v svoji sredini. No, dež. šolski svet je torej že konštituiran, vsi bodo po svoji zmožnosti na svojem mestu. Slava jim! Samo nekaj se sliši, da zasleduje neka c. kr. sodnija g. dr. Verstovška, no, to pa nič ne de, za potrebni čas pa ga lahko nadomestuje kak kaplan politik; pri tej izberi pa ne pridejo v nobeno zadrego, glede sposobnosti so si vsi precej enaki. Res lepo pravico dobi poslanec v obliki imunitete, pa samo nekateri ne razumejo njenega visokega pomena. N. pr. g. Roškar, kakor slišimo, deli po krčmah zaušnice, za katere ponuja 10 K tistemu, ki se predrzne oporekati njegovemu krščanskemu (!!) prepričanju. Pa četudi on poravna ta postavni prestopek z denarjem, vendar čin ne dela časti tako »krščanskemu možu«. Res, za zlo se mora vzeti slepemu slov. ljudstvu, da se da na tak način terorizirati od svojega poslanca, kajti hlapec ostane hlapec, četudi nosi poslaniško suknjo. Takšnji slučaji naj bi se naznanili sodniji, ona ga mora poklicati na odgovor. Mi smo pač tega mnenja, da se bržčas inteligentni poslanci sramujejo takšnih kolegov, pa za slovenskega klerikalnega poslanca je vsakdo sposoben, če le obljubi pokorščino klerikalnim gospodom. Železniška nezgoda na Pragerskem. V nedeljo zvečer se je zapeljal rezervni stroj v nek tovorni vlak. Štirje vozovi so pri tem skočili s tira ir» se deloma poškodovali. Ranjen ni bil nikdo. Nezgoda se je zgodila najbrže vsled napačno premaknjenih tračnic. Ftujjifl oliraj. Iz Ormoža. Posestnik Franc Marin je tako pretepel svojo ženo, da je vsled hudih notranjih poškodb umrla v ormoški bolnišnici. Nečloveškega moža so zaprli. Vzrok: alkohol. Šolsko vodstvo pr} Svetinjah izreka c. kr. poštarju, trgovcu in veleposestniku Lovru Petovarju v Ivanjkovcih najiskrenejšo zahvalo za to, da je šoli za vse leto podaril potrebno črnilo. L. Šijanec, nadučitelj. Iz Št. Janža na Dravskem polju nam pišejo: Mešetar Jakob Dobnik v Zlatoličju je kupil na Hrvaškem nekega vola, katerega pa ni mogel prodati na sejmu v Ptuju. Gnal ga je domu, kjer je vol zbolel. Zaklali so ga in ker Dobnik ni mogel ali ni hotel prodati mesa v Ptuju, ga je razprodal doma. Zbolelo pa je vsled zavživanja tega mesa 5 oseb, od katerih je že ena umrla. Izkazalo se je namreč, da je imel vol vranični prisad; bolezni seveda domači o-gledovalec mesa ni mogel spoznati. Ko je vsled ovadbe došel v Zlatoličje uradni živinozdravnik, da bi meso ogledal in eventuelno odstranil, se je izkazalo, da so prebivalci že celega vola snedli. Iz Št. Vida pod Ptujem. (Po občinskih volitvah.) Dne 19. septembra je napadel zvečer Schoschtari-tschev sin Avgust narodnega trgovca Tombaha pri Sv. Vidu in ga težko poškodoval. Tako delajo rene-gatje politiko! Stuhecevi pristaši. »Sloga poroča, da je poslal znani kaplan Štuhec od Sv. Miklavža na shodu pri Veliki Nedelji tako »učene« ljudi \ boj, ki niso niti vedeli, kaj je obstrukcija, in strukcija in konstrukcija. Govorili so za njega in »narodno < kmečko zvezo tudi ljudje, ki pošiljajo otroke v onnoško šulferanj- 5>ko rfTii dfc «TN Jthi Urik ^Bb mm* niìi'i «tfli ufo '~*S i '. 'i H 1 IH S ®~ -o J» -u o s — 'S ® " * "iS M 3S IM ^J "Š S J5 «S T3 cc Xi > 03 ce > ® - ° « a 13 0 > «S >o N S1 S ■rt CO N >2 Rafael Salmič tpgcvina z urami in zlatnino v „Narodnem domu' u Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in tiamskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna =11= Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. lfinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi prf Celju : prevzame vsakovrstna : stavbena zlasti tesarska dela. «1 50-35