Politični ogfled. Avstrijske dežele. D u n a j. Njegovo Veličanstvo svetli cesar so vsprejeli ogersko in avstrijsko delegacijo ter na ogovor rekli, da so razmere z vnanjimi državami ostale prijateljske. Za to bo vlada tudi zanaprej skrbela. Potrebe za vojaštvo sicer rastejo, vendar se vojaška uprava ozira na gmotne razmere prebivalcev. Bosna in Hercegovina lepo napredujeta. — Kristjani se za bodoče občinske volitve prav pridno pripravljajo. — Zadnjo nedeljo je 50tisoč delavcev v Pratru razgrajalo za občno volilno pravico. Geško. Kaloliška stranka se je začela organizovati. Imela je že prvi zaupni shod in osnovala finančni, šolski in socijalni odsek. — L. 1898. bodo češki Nemci napravili gospodarsko razstavo v Pragi, Gebi pa enako istega leta v Brnu. Štajarsko. Cesarski namestnik, baron Kiibeck, je bil 10. t. m. pri svetlem cesarju; dne 11. pa so mu k petindvajsetletnici namestnikovanja častitali razni okrajni načelniki in mesta. — Poljski državni poslanci so dne 9. t. m. sklenili, da bodo skupno glasovali za celjsko slovensko-nemško gimnazijo. Koroško. Dne 23. maja so imeli koroški čebelarji shod v Trgu. — Prometno vodstvo državnih železnic ostane bojda le s tem pogojem v Beljaku, da mesto skrbi za primerna stanovanja za uradnike in za realko. — Dne 20. t. m. bodo nemške posojilnice ustanovile zvezo. K temu tudi slovenske posojilnice vabijo; ali te jim ne gredo na limanice. Kranjsko. Na mnogih krajih je napravila škodo toča in povodenj. — Dne 1. ali 2. julija se snide deželni zbor. — V Ljubljani po potresu ustanovljeno stavbinsko društvo vrlo napreduje. V kratkem bode imelo 200tisoč gld. zagotovljenih. — V Izlakih so ustanovili kmetijsko podružnico. Primorsko. Na goriškem Krasu so dozdaj nasadili nad 22 milijonov drevesc, ki so se večinoma dobro prijela. — Ministerstvo sili na ustanovitev slovenske šole v Gorici, ali šolska oblast se brani; zato bode o tem razsodilo upravno sodišee dne 26. t. m. — Isterski deželni zbor se skliče meseca avgusta na daljše zascdanje. Dalmatinsko. Letos bodo imeli volitve v deželni zbor. Borile se bodo tri stranke in sicer hrvaška zmerna in stranka prava ter srbska stranka. Zaradi tega }e bil dne 9. t. m. v Spljetu volilni shod, ki sta ga sklicala zmerna dr. Klaič in dr. Bulat. — Lesinski škof Carev je v posebni okrožnici mlajšim duhovnikom prepovedal preveliko mešanje v politiko. Zato ga sedaj hvalijo Lahoni. Hrvaško. Stranka prava je v Zagrebu imela zaupni shod. Nastal je razkol, in sta odstopila od predsedništva baron Rukavina in dr. Frank. — V Zagrebu se ustanovi rešilna družba. — V Reki hoče madjarska vlada vpeljati civilne matične knjige. Vnanje države. Rim. Sv. oče so vsprejeli avstrijskega poslanika pri Vatikanu, grofa Revertero, ki gre na odpust za nekaj tednov. Ob tej priliki je predstavil papežu poslaniškega tajnika, grofa Kozjobrodskega, ki ga bo med tem nadomestoval. Italijansko. Pred tednom so odkrili Italijani spomenik irancoskemu maršalu Mac Mahonu na bojišču pri Magenti. Vojni minister je naglašal, da Italijani nikdar ne pozabijo, da so Francozi mnogo pripomogli k osvobojenju Italije. Francosko. Pri Nimsu se je oni dan v rudokopu razpočil kotel in je ubil 6 delavcev, 3 pa ranil. — Mednarodni rudokopni shod }e sklenil dne 6. t. m., da se mora zahtevali postavno osemurno delo za vse rudo- in premogokope. Nemško. Dasi je državni zbor zavrgel prcdlogo proti prekucuhom, vendar ga vlada ne bode razpuslila. Ž njim si upa vlada mnogo slvarij uspeSno dovršiti. Tako bode rešil sedanji državni zbor še borzno preosnovo, obrtno preosnovo, postavo proti sleparski konkurenci itd. Rusko. Vlada je dovolila odboru dobrovoljske niornarice 3,750.000 rubljev za zgradbo treh novih parobrodov v Grnem morju. — Dne 9. t. m. je car zaukazal, da se stalno ustanovi služba poslanika pri sv. stolici v Rimu in v ta namen določil 15tisoč zlatih rubljev na leto. Turško. V Džedi pri Meki so roparji ustrelili angleškega podkonzula. — Turki le dni mnogo vojakov spravljajo na bolgarsko mejo. Od Adrijanopelja do Srbije je 7 batalijonov pehote, ki strogo pazijo na vse, kar se godi ob meji. Špansko. Stotnik Clavijo je hotel umoriti generala Primo Rivero. Zato so takoj na smrt obsodili Clavija, in dne 5. t. m. je bil ustreljen. Skesano se je pripravil na smrt in prejel sv. zakramente. A z i j a. Otok Formoza se ni hotel udati novim gospodom, Japoncem, ter se je proglasil za ljudovlado ali republiko. Pa ko Japonci na Formozo pridejo, so se izredni kitajski vojaki začeli puntati in ropati. Predsednik republike je ubežal, in puntarji so vladno poslopje zažgali. S tem je konec te republike.