Dva tabora. Ko so pred dolgimi desetletji vodili Srbijo dvorjani, oficirji iri pa politiki, ki niso imeli prav nobenega stika z narodom, se je korupcija in zloraba oblasti tako strafaovito razpasla, da je moral reoi eden od ljudskih voditeljev, da v Srbiji ne bo prej reda in poštenja, dokLer vsaj enega ministra ne oderejo in njegove kože ne obesijo na skupščinsko steno. Tedaj se je proti vladi, ki je ljudstvo samo izrabljala ter zasmehovala vse njegove upravičene zahteve, dvignila radikalna stranka in njeni ustanovitelji so spravili na zborovanje v Banjici stotisoč srbskih seljakov. Zahtevala se je sprememba ustave in vlada se je morala tej zahtevi tudi udati. Radikalna stranka je bila tedaj ljudska stranka, vodila je pravo ljudsko politiko in zalo je tudi toliko dosegla. S časom in celo prav hitro je pa začelo kopneti pošienje in umevanje ijudskih zahtev na vodilnih mestih, stranka je prejemala i-ste korupcijoniste, proti katerim se je poprej borila in danes je ta stranka tako daleč, da je za njeno politiko glavno vprašanje, kako bi se dalo rešiti Pašiča, njegovega sina Radeta, bivše minisire Lazico jMarkoviča, Velizarja Jankoviča in vse druge, ki so si na škodo naroda nagrabili v politiki velikansko premoženje ter so vedno bujše izrabljali oblast. Omadeževani prvaki radikalne stranke se danes posvetujejo, kako bi z najetimi in podkupljenimi pristaši povzrc>čili nerede ter se zopet prerili do oblasti. Radikalna siranika se je pod Pašičevim vodstvam odrekla pravi in pošteni Ijudski politiki in ljudstvo nastopa proti njej. V zadnjeril desetletju nekdanje Srbije je ljudstvo v politiki vedno manj odločevalo in šeie po več letih skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev je prava ljudska politika zavzela veliki razmah in sioer v pravem pomenu besede pri Slovencih in Hrvatih. Zadnje državnozborske volitve se labko imenujejo pravo narodno glasovanje. Po duhu in želji Ijudske politike so dobili Slovenci, kakor tudi Hrvati enotno politično zastopstvo. Od srbskih volilcev je sicer Pašič s svojo radikalno stranko odnesel večino, a ta večina mu ni bila poverjena za vedno in prostovoljno, ampak s svojimi agitatorji si jo je izsml in prigoljufal. Slovensko in hrvatsko ljudstvo je že večkrat sijajno dokazalo, da je zavedno, prostovoljno ter zauptjivo poverilo svoje vodstvo in svojo politiko stranki, ki je pri volitvah dobila do malega vse mandate, v Srbiji pa Pašič že dolgo časa vedno manj doseže s svojimi pozivi na ljudstvo. Ko je bil še na vladi in je od kralja zahteval, da se mu poveri razpis volitev, je na shodu v Bjelini v Bosni me3to pričakovanih stotisoč, spravil skupaj le pičlo število poslušalcev in še ti so bili po večini podkupljeni in s silo prignani na shod. Tedaj je Pašič grozil s krvjo in ko je na shodii v Beogradu to še v izdatnejši meri ponovil, je bil obisk shoda še slabejši in naravnost neznaten za tako veliko mesto. Pašič—Pribičevičevi pozivi pri ljudstvu zato nimajo odziva, ker odklanjata ta dva politika sporazum, ki je od Srbov vedno bolj zaželjen, ko se tako pogosto in tako veličastno izraža in priporoča od strani Slovencev in Hrvatov. Od nastopa sedanje vlade pa do zadnjega velikanskega zborovanja Radičeve stranke v Zagrebu so vpili Pašič—Pribičevičevi pristaši, da je vlada odvisna od Radičeve milosti, ko je pa na zagrebškem zborovanju Radič naznanil vstop hrvaških poslancev v vlado, se je pa to vpitje in laganje v toliko spremenilo, da čitamo sedaj po Pašičevih in Pribičevičevih listih, kako bo Radič druge člane vlade samo izrabil ter državo spravil v največjo nevarnost. Tako in podobno vpitje je od prvega početka najostudnejši izrodek pokvarjenih in brezvestnih politikov in ljudskih sleparjev. Prejšnja Pašič—Pribičevičeva vlada se je držala samo vsled tega | na površju, ker so bili Radičevi poslanci doma meneč, da v Beogradu nimajo delati s kom sporazuma. Ko je pa Hrvatska republikanska seljaška stranka začela posnemati našo Slovensko ljudsko stranko, ki že od nekdaj zasleduje z vso odločnostjo pot sporazuma, je bilo pa Pašič—Pribičevičevega vladanja konec. Prej od Pašič— ; Pribičevičeve strani nihče ni dejal, da živi vlada od •: Radičeve milosti, ko je pa sedanja vlada prvič stala ; pred vsemi poslanci beograjskega parlamenta in je dobila doslei največjo število glasov, se je pa naenkrat začelo lagati to, kar bi se dalo reči z vso upravičenostjo ' glede prejšnje vlade. ; »Državna politika« Pašiča in Pribičeviča je botela, da postanejo Slovenci in Hrvati »manjši od makovega zrna«. Tej politiki se je od prvega početka najodločnej- \ še upiralo slovensko in hrvatsko ljudstvo in končno so začeli tudi uvidevati, da države ne tvori in ne vzdržuje sila, ampak sporazum in da sta Pašič in Pribičevič protiljndska politika najslabše in najnevarnejše \rste. Srbski kmetje niso pozabili, kako se je tudi v Srbiji nekdaj vodila prava in. poštena ljudska politika in danes imamo že dva ostro ločena tabora v Jugoslaviji: Pašič—Pribičevičeva politika na temelju nasilja in prava Ijudska politika Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju sporazuma. :