Grozdje in sadje na trgu. Sloveaski viao- in aadjerejci bodo morali za uspešao prodajo grozdja ia sadja bolje skrbeti, kajti marsikateri v aeugodnih kupeijakih. okoliščiaah grozdje, viao, sadje ali tolkljo težko prodaja. Slovenci sosebao za grozdao kupcijo ae tuorejo kaj izboraega na daB spraviti. Ako grerao čez trge z braajarijo Baših poglavitaih ali večih pokrajiaskih mest, prepričamo se lehko, da, akoravBO je vinoreja zelo razširjeaa, še je veadar premalo Bamizaega ali za zobaaje pripravnega gro-zdja, toraj še slabo grozdje prodavajo ia aajde še kupca. Za pomaoženje takega grozdja bi morali skrbeti, katero bi bilo po okusu iaozemcev ia trošilcev, akušaja aas uči, da le veliko grozdje z debelimi, trdomeaaimi jagodami, Baj je belo ali modro, priljubuje za zobaaje. Za zobanje more biti grozdje Ijubko, prijetno, aamo za aa mizo čudovredai), poaebfle velikosti, podobe, barve, to je: za gledaaje. Da je za zobaaje še bolj izvratno, aaj bo grozdje rano, teakomešičeao, a trdim ia krlikim mesom. Takega lehko prodavamo ia je tudi dobro za vino. Hočem Eekatera izvrstaa plemeaa grozdja, katero je za zobaaje ia za kupčijo prve vrate, našteti ia za pomaoženje ia za aovi aasad priporočiti. Žlahaiaa ali plemeaika je zaaao žlahao pleme, aicer pa ima v vaakem kraju druga imeaa ali v ajeaem rodu je mnogo sort za zobaaje ia za vsako rabo popolnoma pripravnega grozdja, rano zori, je trpeŽBo, aromatiškega, fiaega okuaa, lepo v podobi ia barvi, kaj priliČBo za brajde. Krhka žlabnina ae odlikuje po finem okusu s trdim mesom, jagode ao debele ia imajo prav dozorele žolto rjavo-lisasto barvo, da je zbira oko poželjivo ; za izvažaajeje tudi kaj pripravao, ker zarad trdih jagod in rablega grozdja se prvo lebko nabaše in potem dolgo pot brez kvara pretrpi. Našo pazljivost tudi zaaluži rdeča, bela in muškataa, kraljevaka, krhka parižka žlahniaa. IzvratBO mizBO grozdje dajo tudi: ailvaaec, rani in modri oportec, raai ia rdeči valteliflec, damaščenec, želodfliaa ia kozji zia, tirolšak modri, modra voloviBa ali juBČno oko, sledfljo poaebao kupci na Ruako ali Nemško aajraji pošiljajo. Jedno malozaaao domače namizno pleme je žolta avguštaaa, katera da prav raao ia odviše cenjeno grozdje za zobaaje. Naša naloga ia akrb bi morala biti, veliko več žlabaega grozdja na prodajo apraviti, da bi drugo alabeje spodriaili. Po viaogradih. bi mi našli veliko zbirko zobačaega grozdja, katero je več ali menj pozBaao, ali to je za nas zaaimljivo. da tudi po alovenakib goricah aa izvratao grozdje Baletimo, post. diako, Bialvazijo, beli medeaec, vrbaajšak, kraljevec. pohapšoviBo, burguadec raai, pozai, velikaa beli, izabelo itd. Od leta do leta se več grozdja izvaža ia tudi na Baših trgih svežega prodaja. toraj bi aaj vsaki mali poaestaik na brajdab pri svojih bramih ia pri gospodarskem poalopju, kder še je povsod prostora, trte sadil, ia maogo dohodkov bi ai pripravil; tudi velikemu posestaiku bi se izplačalo, da ae širuo a tem bavi. Poglavitna skrb je pri reji zobavaega grozdja na tem, da si dobra plemeaa izberemo iB da je trg z r_ lim in pozaim grozdjem oakrbljeB: tudi da je dolgo trpežao, pripravno za dolgo pot ia zimsko ohraajeaje. Pri grozdBem zdraviljeBJu Baj bo še više aromatiškega, aladkega: prijetnega okusa ia teakega mešičja. Za trg velikih mest se gleda na lepo razvito grozdje z debelimi ličaimi jagodami, da se lebko na mizo v hišab iB goativnicab razpostavi. Raaa plemena so sledeee priporočljive: rani maliflgre, jakobovec, rani modri burguadec, modri oportec, raai Biuškat ad aeaumura, ograki margit, (jagode, ko pri kozjem zizu, koraelkirscbe), raaa žlahaiaa, bela cesarska žlabaiBa, laška rudeča malvazija, halapaki muškat, itd. Izvaaredao debele jagode imajo aekatere aagležke plemeaa, kakor: Black Haaiburg, Black Swet Water uad Muakat Hamburg, potem Frankenthaler, volovsko oko, želodovec, damaščea itd. Samo za gledaBje na mizi ia za aadae ločaike, cajae, košeke je grozdje z debelimi jagodami, k.jer pozao zori in nima poaebnega okusa, tako je modri, beli, rudeči kozji zis zarad posebBe podobe jagod in dolge trpežaoati poiakaa ia prav zrel tudi prijetnega okusa. Ako ae ua rejo aamizaega grozdja mali ali veliki posestaik privadi, ae bo ajemu aamo trud obilo poplačaa, ampak tudi BJegov hram, hiša, dvor bo olepšaB, — koristao se s prijetmm druži. D. Č.