GLASILO KOLEKTIVA PODJETJA „ GRADIS11
Leto L Štev. 1	Ljubljana, aprila 1958
IZ VSEBINE: UREDNIŠKA BESEDA / OB VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV — OPRAVILI SMO VELIKO DELO / AVTO CESTA — NAŠA PRVA NALOGA / DECENTRALIZIRANA CELOTA, KI NAJ JO Š'E TESNEJE POVEZUJE LIST KOLEKTIVA / INVENTURA, STROJI, STANOVANJA / KRATKE VESTI S' VII. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA / OB IZIDU / KOMUNA - PODJETJE / LETOS 5,5 MILIJARDE — RAZGOVOR Z DIREKTORJEM INŽ. H. KER-ŽANOM / KAPACITETE IZKORIŠČENE — Z NAŠEGA GRADBIŠČA V KOPRU
Uredniška beseda
Delavsko upravljanje je eno izmed naših največjih pridobitev. Neprestano se razvija in poglablja. To je razumljivo, delavci namreč čedalje bolj obvladajo najbolj zamotane probleme gospodarstva. V gospodarjenju se vse bolj uveljavljajo in vse manj je tistih podjetij, kjer lahko administracija nekontrolirano počenja, kar hoče.
Seveda, če hočejo člani delavskih svetov podjetje dobro upravljati, morajo biti seznanjeni z vsem poslovanjem. Poznati morajo organizacijo podjetja, vedeti, kakšne so njihove sedanje naloge in razmišljati, kako se bo podjetje razvijalo naprej, kakšne bodo njihove bodoče naloge. Seveda bi bilo premalo, če bi za to vedeli samo člani delavskih svetov. Delavci, ki so izvolili svoje organe upravljanja, morajo prav tako poznati naloge podjetja, kajti drugače ne morejo spremljati dela organov upravljanja, da urede to ali ono stvar tako, kot je prav. Le tedaj, če vedo za vse to, lahko ocenjujejo delo organov upravljanja in vplivajo na njih odločitve. Se nekaj, če delavci ne poznajo problematike svojega podjetja tako, kot bi morali, potem ne morejo vsega presojati z vidika celotnega podjetja in vse skupnosti in dogodi se lahko, da razpravljajo o stvareh s stališča trenutnih koristi svoje enote in svoje stroke.
Iz teh nekaj besed lahko torej razberemo, kako pomembno je, da je v upravljanje podjetja vključen čimširši krog ljudi. Če o stvareh odloča in razpravlja čimveč ljudi, potem ne bomo srečavali v raznih organizacijah in organih vedno ene in iste osebe in potem se ne more dogoditi, da bi postal posameznikom, položaj v organih upravljanja poklic.
Naloge organov upravljanja postajajo vse večje. Odbornik novinec čestokrat ne more slediti razpravi, če ni že poprej, ko še ni bil izvoljen v organe upravljanja, poznal problematike podjetja. To velja še posebej za člane delavskih svetov v tistih podjetjih, ki imajo več obratov in gradbišč, ki so zelo razsežna. No, pa si poglejmo, kako je pri nas?
Naše podjetje z več kot 4000 delavci ima številna gradbišča, razne obrate in druge enote v vsej naši republiki in tudi izven njenih meja. Priznajmo, le malo je Gradisovcev, ki bi poznali podjetje kot celoto do vseh njegovih potankosti. Naša osnovna dejavnost je gradbeništvo, vendar delujejo v okviru našega podjetja tudi strojni in lesni obrat in še drugi. Vsi ti obrati bi bili lahko precej močna podjetja, če bi bili samostojni.
Podjetje upravlja osrednji delavski svet s svojim upravnim odborom. Seveda so pri nas še obratni delavski sveti — delavski sveti posameznih organizacijskih edinic. Težavna in odgovorna je naloga upravljati tako podjetje. Ta naloga terja od vsakega člana delavskega sveta, da prav dobro ve, kaj se v podjetju dogaja, kakšne so njegove naloge. Zasedanja delavskih svetov so precej redka. Razumljivo, člani so raztreseni po vseh gradbiščih. Sestanejo se takrat, ko morajo razpravljati o važnih stvareh. Razumljivo je, da so razprave živahne predvsem tedaj, kadar delavski svet razpravlja o plačah, terenskih dodatkih, premijah itd.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Prav tisti dan v začetku marca je močno snežilo, ko sem se z avtobusom peljal iz Ljubljane v Maribor na pomenek s predsednikom centralnega delavskega sveta tovarišem Martinom Zajškom. Dogovorjena sva bila za šesto uro popoldne. Avtobus pa je kot zanalašč zanašalo po spolzki in ledeni cesti z desne na levo, po »pasje« je dejal hudomušni sopotnik, da je zamuda rasla od minute do minute. Namesto ob petih smo jo prima-hali v Maribor vsi premraženi
/-J
'■ ril /-»

No, pa me je le dočakal, čeprav je bil že skoraj trdno prepričan, da sem ga pustil na cedilu. Končno sva v moderni zgradbi Gradisa na Gosposvetski cesti le našla sobo z dvema stoloma, kjer sva se lahko mirno pomenkovala. Po pravici povem, da me je lepota stavbe malce presenetila, ker sem — ne bi mogel povedati zakaj — pričakoval vse kaj drugega. Res je bila že tema, vendar stavba tudi v mraku veličastno deluje, zlasti če pomisliš, da so si jo mariborski delavci pritrgali pravzaprav od ust, saj so se odrekli dobičku zato, da so jo postavili.
Volitve delavskih svetov so pred vrata in za prvo številko časopisa je bilo treba seveda članek. Kaj je sedanji delavski svet storil in kaj čaka novega, to je bilo vprašanje, okoli katerega se je sukal najin razgovor.
Tovariš Martin se je takoj v začetku opravičil, da sem mu postavil tako obširno in pravzaprav težko vprašanje, na katerega ni bil pripravljen. Zato so tudi številke le take, kakršne drži naš predsednik
VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV
PREDSEDNIK CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA MARTIN ZAJŠEK GOVORI O DELU DOSEDANJIH IN O NALOGAH BODOČIH ORGANOV DELAVSKEGA UPRAVLJANJA GRADISA
delavskega sveta vedno v glavi.
Hm, je dejal in se presedel na stolu: podjetje smo prevzeli s trinajstimi milijoni zgube. Naša'prva stvar je bila kajpak, da se te zgube čimpreje znebimo. Stvari smo se resno lotili, izvedli vrsto tudi ostrih ukrepov, pri čemer ne mislim
samo na aeiavsia svet, marveč tudi upravni odbor, kakor tudi vse delavske organe upravljanja edinic, da ne omenim posebej uprave podjetja.
Ena izmed prvih stvari, ki smo se je lotili, je bila racionalna uporaba mehanizacije. V skladiščih je bilo 8 do 9 žerjavov, ki smo jih dvignili, čeprav so računi slabo kazali. Za manjše objekte se namreč ne splačajo, saj stane postavitev tega žerjava skoraj toliko kot plačni sklad. In vendar smo ugriznili v to jabolko, saj je bila gradnja hitrejša in delavci so se manj trudili. Konec koncev pa je bilo treba amortizacijo itak nlačati. Letos je obrestna mera na osnovna sredstva znižana od 6 na 2 odstotka in je uporaba žerjavov že sama po sebi rentabilna. Ta obrestna mera je torej taka, da spodbuja vsa gradbena podjetja k uporabi mehanizacije, medtem ko je bila delovna sila prejšnje čase sila poceni.
Naslednja stvar je bil boj za boljšo organizacijo dela, za prevzemanje tipiziranih del in vzpodbudnejši način nagrajevanja, kar vse je vplivalo na gmotni položaj podjetja. Na avtocesti na primer smo delo organizirali po tekočem traku, maksimalno izkoriščali mehanizacijo in smo z dve tretjini manj delovne sile napravili isto. Z zamenjavo lesenih stojk
NOVE DELAVSKE SVETE BOMO VOLILI 24. APRILA. — POSNETEK S VII. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA.
z železnimi smo prihranili ogromno denarja, razen tega pa smo začeli uporabljati opazne plošče, s čimer je spet nastal velik prihranek pri lesu.
Dejal sem že, da smo se usmerili na prevzemanje tipiziranih del. Tako smo prevzeli gradnjo tipiziranih sušilnic za nmeij v Savinjski dolini in prevzemali med seboj slične objekte na enem področju (n. pr. stanovanjski bloki v Velenju). Naj med drugim omenim še to, da smo prevzeli proizvodnjo gradbenih betonskih pragov za Jugoslovanske železnice, ki jih v Ljubljani serijsko izdelujemo.
Glede nagrajevanja pa naj omenim, da je spadalo naše podjetje tako kot ostala gradbena podjetja med »dohodkar-je«, s čimer so imeli delavski organi upravljanja dosti svobodnejše roke pri določanju tarifne politike. Pri nas smo dosledno uveljavili sistem točkovanja, ki je najprimernejši za določanje tarifnih postavk. Vse to se je poznalo na delovni storilnosti, ki je lani porastla. Medtem ko je prišlo predlanskim na enega zaposlenega okrog 965.000 dinarjev brutto dohodka, je prišlo lani že 1,200 tisoč dinarjev. Vse to je vplivalo, da smo se znebili zgube in bomo lansko leto zaključili bržkone visoko aktivni.
Kakšne pa so po Vašem mnenju naj večje izkušnje iz dela delavskih organov upravljanja, sem bil radoveden.
Ni dolgo premišljeval. Mislim, je dejal, da so delavskemu svetu zelo veliko koristile njegove komisije. Med njimi sta bili najdelavnejši tarifna komisija in komisija za organizacijo podjetja. Le-ta je pripravila predlog za temeljito reorganizacijo podjetja. Sestavila je poslovne pravilnike, ki jih doslei naše podjetje še ni imelo, pri čemer je pritegnila tudi ljudi z gradbišč, ki so lahko veliko koristili s svojimi izkušnjami. Nekatere druge komisije sicer še niso zaživele, saj delujejo le kratek čas. Mislim pa, da bi moral bodoči delavski svet tak način dela še bolj razvijati.
Če govorim o delavskih svetih edinic, moram reči, da niti v centralnem, niti v teh delavskih svetih niso prišle do izraza kakšne močne lokalistične težnje. Člani delavskih svetov in upravnih odborov se zavedajo, da je naše podjetje celota in da je treba delovati v korist celote.
Naši uspehi pa bi bili lahko večji in ceno bi lahko znižali za kakih 5 %, če bi bili naši začetni skladi obratnih sred-(Nadaljevanje na 2. strani)
Z ZASEDANJA OSREDNJEGA DELAVSKEGA SVETA
inuGiim stroji,
STflROUnflJR
ki naj jo še tesneje povezuje list kolektiva
Tovariša Rudija Ganzitija, predsednika sindikata gradbenih delavcev Slovenije, sem poprosil za razgovor. Glejte, tole sem ga povprašal:
Tovariš Rudi, sindikalne organizacije Gradisa so dale pobudo za izdajanje Gradisovega vestnika. Kaj meniš Ti o vlogi listov kolektivov?
»Ne morem si predstavljati — je dejal — uspešnega upravljanja podjetja, zlasti velikega podjetja, ki je široko razpredeno, če ni nečesa, kar bi ta kolektiv tesno povezovalo. Vidiš, in Gradis je takšno veliko podjetje, ki potrebuje razen sedanjih vezi še neko vez. To je, da tako rečem, decentralizirana celota, veliko podjetje s številnimi gradbišči in takšen kolektiv je prav, da povezuje njihovo lastno glasilo.«
In kakšna naj bi bila naloga tega glasila?
»Prva naloga glasila, se mi zdi, je v tem, da vnaprej pripravlja člane delavskih svetov in vse člane kolektivov spodaj in zgoraj, da tako rečem, za bodoče razprave na zasedanju organov upravljanja. Če bodo v glasilu objavljene stvari, o katerih bo delavski svet razpravljal na enem izmed zasedanj, potem bo o tej stvari razpravljal ves kolektiv, o tem bodo razpravljali delavski sveti posameznih enot in osrednji delavski svet bo imel pred seboj vrsto mnenj. Člani osrednjega delavskega sveta bodo imeli tako pred seboj različna mnenja članov kolektiva in upoštevali bodo tista, ki bodo najbolj koristila kolektivu kot celoti.
Brez informacij o upravljanju, o nalogah in uspehih, brez razprav o tem, kar je treba storiti, si pravzaprav ne moremo obetati večje aktivnosti. Smisel upravljanja namreč ni samo v
delitvi sredstev, temveč predvsem v dobrem gospodarjenju, v ustvarjanju dobrin. Šele tedaj, ko nekaj imaš, lahko tudi del tega razdeliš.
Obveščanje o nalogah podjetja je torej pomembna naloga glasila, predvsem še glasila tako velikega kolektiva s tako specifičnimi nalogami in problemi. Glasilo mora torej ustvariti javno mnenje, in sicer javno mnenje o ciljih in nalogah, ki jih ima podjetje kot celota pred seboj.
List seveda ne bo žel tistih uspehov, kot bi jih moral, če bo
Zasedanja delavskih svetov v začetku leta so izredno važna. Takrat namreč delavski sveti pregledajo poslovanje v minulem letu in sklepajo o važnih stvareh, ki jih bodo uresničili v tekočem letu. Tudi šesto redno zasedanje osrednjega delavskega sveta, ki je bilo 5. februarja v Ljubljani, je sklepalo o važnih stvareh. Poglejte, dnevni red je bil tale:
1.	Obravnavanje in potrditev inventure podjetja za leto 1957;
2.	obravnavanje in potrditev predloga investicij podjetja;
3.	imenovanje komisij po predpisih Zakona o delovnih razmerjih.
Dokaj dolg sestavek bi nastal, če bi podrobno opisovali vse to, kar so govorili in na kar so opozarjali posamezni člani delavskega sveta. Zato tokrat le o najvažnejših stvareh.
Delavski svet je potrdil predlog inventure, ki mu ga je predložil v potrditev upravni odbor podjetja. Pri potrjevanju predloga inventure pa je delavski svet naročil cen-
Plan investicij pa je takle: Za stanovanja, to je za samski blok v Mariboru, za 32-stano-vanjski blok v Mariboru, samski dom na Jesenicah in za naselje v Ljubljani naj bi porabili 137,000.000 dinarjev. 2e odobrene investicije za stanovanja, to je za samski dom II., dva 12-stanovanjska bloka in dva 32-stanovanjska bloka pa znašajo 190,900.000 dinarjev.
Investicije novih obratov naj bi znašale 35,200.000 dinarjev in investicije za HTZ 14 milijonov 826.000 dinarjev.
Delavski svet je razen drugega sklenil na tem zasedanju tudi, naj vse edinice znova proučijo vprašanje delitve dohodka po členu 41 tarifnega pravilnika. Delavski svet je namreč ugotovil, da sedanji način ni zadovoljiv in je večina članov predlagala, naj bi se v bodoče delila sredstva linearno med vse edinice podjetja.
Kratke vesti s VII. zasedanja delavskega sveta podjetja
Delavski svet je 18. marca sprejel in potrdil poročilo UO o zaključnem računu za poslovno leto 1957 in odobril zneske za sklad osnovnih sredstev, za sklad obratnih sredstev in za sklad skupne uporabe.
Od zneska, razporejenega na osebne dohodke, pa so bili določeni zneski za redne premije in za nagrade.
Za plače nad plačami po tarifnem pravilniku se bo uporabil ključ na osnovi člena 41 tar. pravilnika s tem, da bi se izločila načrtna izguba in kal-kulativni dobiček. Štirim edi-nicam, ki iz objektivnih razlogov niso dosegle povprečja, so bili odobreni potrebni zneski, da bodo pri delitvi dobička v povprečju. Glede na odobrene zneske lahko pričakujemo, da bomo delili za 1. 1957 še približno polovico mesečne plače po tarifni postavki.
Na osnovi odloka IS LRS o določitvi roka za razpis rednih volitev delavskih svetov so razpisane volitve v delavski svet podjetja in delavske svete edinic za dne 24. aprila t. 1. Pripravimo se, da bomo izbrali najboljše kandidate!
Na predlog UO podjetja je bila odobrena subvencija sindikalnim podružnicam podjetja iz sklada skupne uporabe podjetja. Subvencija bo znašala 800 din bruto na člana sindikalne podružnice po stanju z dne 1. januarja t. 1.
Za potrebe sej UO in DS ter konferenc je bila odobrena nabava magnetofona.
Komisija za izboljšanje organizacije podjetja je podala poročilo, ki je bilo v načelu sprejeto; o definitivni organizacijski obliki pa bo sklepal delavski svet podjetja na prihodnjem zasedanju 10. aprila t. 1. Na osnovi tega poročila bodo takoj formirana gradbena vodstva s svojim finančnim knjigovodstvom na velikih gradbiščih in to v Celju. Mariboru in Ljubljani, nabavna služba na bo decentralizirana s tem, da se centralno nabavljajo masovni materiali fcement, opeka, železo, razstrelivo).
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik ing. Branko Pirih. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Izhaja mesečno.
Uredniška beseda
(Nadaljevanje s 1. strani)
Upravljanje v našem podjetju torej ne sloni samo na nekaj ljudeh, temveč je vanj vključenih veliko članov delavskih svetov. Pri nas je, kot veste, osnovan še sindikalni odbor podjetja in imamo tudi aktiv sekretarjev partijskih organizacij. Predsedniki sindikalnih organizacij in sekretarji osnovnih organizacij ZK se ob času sestajajo, se pomenkujejo o stvareh, ki terjajo temeljito razpravo in predlagajo delavskemu svetu, kako in kaj naj bi ukrenili. Sindikalni odborniki seveda seznanjajo članstvo z delom delavskega sveta in tudi člani delavskih svetov razlagajo volivcem, o čem so sklepali. Toda zdi se nam, da je vez med organi upravljanja in kolektivom, vez med vsem članstvom kolektiva le še nekoliko prerahla. Zato je delavski svet na pobudo sindikalnih organov določil potrebna sredstva za izdajanje našega lastnega glasila. Na predlog sindikalne organizacije je bil sestavljen uredniški odbor in glejte — prva številka Gradisovega vestnika je pred vami.
Glavna naloga tega našega glasila je prav v tem, da odpira vsemu članstvu čimširši vpogled v gospodarjenje, da obvešča člane kolektiva o nalogah podjetja, o delu delavskega sveta in obratnih delavskih svetov ter o njihovih sklepih.
Druga važna naloga Gradisovega vestnika je seznanjati kolektiv z raznimi podatki na primer statističnimi, z bilančnimi rezultati itd. Ti podatki so nujno potrebni vsakomur, ki hoče sodelovati pri upravljanju podjetja in ocenjevati delo organov upravljanja.
Tretja naloga našega glasila je, obveščati kolektiv o nalogah in delu posameznih organizacijskih enot gradbišč, obratov, oddelkov centrale ter njenih referatov. V tem našem glasilu bomo kdaj pa kdaj spregovorili o življenju delavskih naselij, počitniških domovih, pomenili se bomo o delu naših organizacij, mladinskih kolektivov, kulturno-prosvetnih skupin, športnih društev itd. — Gradisov vestnik je bil osnovan na pobudo sindikata in prav je, da mu bodo prav vsi člani sindikata dajali svoj ton, da bodo v njem sodelovali.
~Del svojega prostora pa bo moral naš mesečnik posvetiti tudi čisto tehničnim vprašanjem. Na ooljuden način mislimo opisovati nove delovne postopke, nove materiale in konstrukcije, delo z novimi stroji, se pomeniti o uspehih novatorjev in racionalizatorjev. Tehniki in inženirji bodo seveda prispevali svoje sestavke o strokovnem delu, kajti mi smo kot veliko podjetje dolžni skrbeti za pospeševanje modernih metod dela.
Gradisov vestnik misli končno objavljati razne vesti in novice iz najrazličnejših področij našega dela. V njem ie mesto za pohvale zaslužnih in v njem bo tudi mesto za kritiko, ustvarjalno seveda, kadar bo to potrebno.
Naše glasilo bo res naše glasilo, če bo v njem sodelovalo čimveč članov kolektiva. Svojo nalogo bo lahko glasilo izpolnilo le tedaj, če bo krog dopisnikov čimveč ji. Predvsem sindikalne organizacije, sindikalni odborniki naj skrbe za sodelovanje v njem, kajti le, če bo vestnik prinašal vesti iz vsega podjetja, ga bodo tudi vsi v podjetju rade volje pregledali.	Ing. Jože Uršič
vanj pisal samo poklicni novinar. Drugače povedano, v listu bodo morali sodelovati vsi odgovorni ljudje z vseh sektorjev dela. Obenem pa mora postati list javna tribuna, kjer bo vsak delavec in uslužbenec, vsak član organov upravljanja, sindikalni odbornik, voditelj na katerem koli delovnem mestu izrazil svoje mnenje o določenih stvareh. Če bo vsakdo povedal to, kar ga teži, predlagal to, kar misli, potem bo list izpolnjeval svojo nalogo, tako ekonomsko kot politično. Pri nas in v našem času je potrebna demokratičnost v razpravljanju, kajti brez demokracije si ne moremo obetati napredka. Seveda, tedaj pa, ko je o neki stvari nekaj sklenjeno, smo dolžni sklepe vsi uresničevati, ne glede na to, ali smo se prej s predlogom strinjali ali ne.
P. D.
OPRAVILI SMO VELIKO DELO
(Nadaljevanje s 1. strani) štev tolikšni, kolikor jih potrebujemo. Danes znesejo okrog 378 milijonov, prav toliko še posebni kredit, kar pa je še vse premalo. Dostikrat se primeri, da ne moremo plačati dobaviteljev, kar nas je zlasti prizadelo pri opeki in cementu. To je eno izmed glavnih vprašanj, ki se jih bo moral lotiti novi delavski svet.
Pravočasna dobava materiala je še vedno dokaj šibka točka v našem poslovanju. Ne bi bilo napak, če bi to vprašanje posebej proučili. Seveda pa je še vrsto stvari, ki čakajo novi delavski svet, od skrbi za strokovno izobrazbo do smotrne delitve skladov, ki bodo prenešeni v letošnje po-
tralni inventurni komisiji, naj znova pregleda inventurni popis v lesnih obratih v Škofji Loki in celotno inventuro vskladi z uradnimi predpisi oziroma navodili. O višini odpisov, popravkov vrednosti dvomljivih in spornih terjatev ter neizterljivih in zastarelih terjatvah bo delavski svet razpravljal, čim bo določena komisija sporočila delavskemu svetu svoje predloge.
Delavski svet je na tem zasedanju potrdil tudi plan za nakup strojne opreme in plan investicij. Naše podjetje bo letos kupilo raznih transportnih sredstev za 70,100.000 dinarjev. Raznih gradbenih strojev bo kupilo za 114,375.000 dinarjev. Varianlni plan nabav strojne opreme pravi, da bi kupili raznih strojev in priprav za 46 milijonov 450.810 dinarjev.
slovno leto. Posebej pa kaže omeniti, da bo treba v bodoče še dosti bolj skrbeti za stanovanja delavcev. Barake so že preživele svojo dobo in bo treba misliti na gradnjo tako samskih domov kot družinskih stanovanj. Vsi namreč prav dobro vemo, da ima tudi gradbeni delavec pravico do življc-nia in ni nikjer zapisano, da mora vse življenje prebiti v barakah...
Zmignil je z rameni, češ, kaj naj ti še povem, saj če se hočeva, se lahko pogovarjava še celo noč. Glavno sem ti povedal. Upam, da bo prva številka Gradisovega vestnika le kmalu zagledala beli dan, je še dejal, ko sva si podala roko.	J. V.
. . G R A D I S O V, V. E S T N I K
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM INŽ. HUGOM KERŽANOM
LOTOS 5,5 miLIJORDO
Ob izidu
Misel, da bi kolektiv našega podjetja imel svoje glasilo, je izšla iz vrst sindikalnih aktivistov. List, v katerem bodo sodelovali delavci in uslužbenci z vseh naših gradbišč, bo ustvaril med njimi močne vezi, poglobil bo zavest o monolitnosti in enotnosti podjetja, povečal razumevanje enih za potrebe drugih, vse to pa zato, ker bodo razprave o aktualnih vprašaniih, članki o tehničnih zanimivostih in novostih, dnevne vesti, reportaže o življenju, delu in uspehih kolektivov na gradbiščih, objavljanje važnejših problemov ali predlogov, prikazovanje perspektive podjetja in edinic, široka izmenjava izkušenj in druga poročila preko lastnega lista zbližala med seboj kolektive naših gradbišč, ki se nahajajo širom po Sloveniji od italijanske meje blizu Kopra pa do avstrijske meje blizu Maribora in celo v Črni gori — v Titogradu.
Na seji sindikalnega odbora ' podjetja v Krškem 27. julija lanskega leta je bil imenovan pripravljalni odbor, ki je dobil nalogo, da organizira dopisništvo in pripravi material za prvo številko Vestnika. Odbor je takoj začel z delom, toda pojavile so se težave. Nekatere sindikalne podružnice niso mogle takoj, drugim pa še do danes ni uspelo sestaviti dopisniških komisij, katerih naloga je pošiljati uredniškemu odboru novice, fotografije, informacije, zapisnike važnejših sestankov, material z zasedanj delavskih svetov edinic, in sicer to v obliki izvlečkov, sklepov ali razgovorov, dalje članke in opise o delu kolektiva in o zaslužnih delavcih, organizaciji dela, normah in kvaliteti dela, o političnih vprašanjih, delu sindikalnih podružnic, športnem udejstvovanju, izletih itd. Čeprav se je o teh nalogah kakor tudi o važnosti glasila kolektiva mnogo govorilo na raznih sestankih in konferencah, zlasti še na sejah sindikalnega odbora podjetja, je prihajal material za prvo številko Vestnika zelo počasi. Izhod iz te zagate bi bil, da bi za pisanje reportaž z gradbišč in intervjujev angažirali novinarje, k čemur je pripravljalni odbor tudi pristopil in januarja letos pritegnil k sodelovanju novinarja Vlada Jarca in Petra Dornika.
S tem, da je končno zbral gradivo za prvo številko in uredil druga tehnična vprašanja, med temi tudi dogovor s tiskarno Slovenskega poročevalca, da bo naš list tiskala, je pripravljalni odbor izvršil svojo nalogo. Zato je bil na VII. zasedanju delavskega sveta 18. marca imenovan uredniški odbor, za katerega je dal predlog sindikalni odbor podjetja. Člani uredniškega odbora so: tov. Rakef Franc, Raič Dragan, ing. Uršič Jože, Železen Zoltan, Čepuš Lojze, Pižent Martin in urednik ing. Pirih Branko. Uredniški odbor čaka sedaj težka naloga, ker hočemo, da bi vsak mesec redno izšla nova številka lista. To pa bo mogoče doseči le z organiziranim delom, če bodo z razumevanjem in vnemo sodelovale vse sindikalne podružnice.
Ker je cilj uredniškega odbora, da bi v krog sodelavcev lista pritegnil čimvečje število naših uslužbencev in delavcev, je jasno, da bo uspeh odvisen predvsem od članov naših kolektivov po gradbiščih, če se bodo prizadevno odzvali temu pozivu. Dopisnikarji naj bi pisali predvsem to, kar jih zanima, kako delovni kolektivi živijo in kaj delajo, o vprašanjih, ki so važna za njihovo gradbišče in takšen članek
bo potem zanimiv tudi za kolektive na drugih gradbiščih. Vsak delavec lahko postane dopisnik lista. Ce bo članek preveč okorno napisan, ga bo že uredniški odbor stilistično toliko popravil, da bo primeren za tisk. Da pa bi dal dopisništvu še večjo spodbudo, je uredniški odbor določil, da bodo članki primemo honorirani, tako kakor je vpeljano tudi pri drugih listih.
Program lista je z navedenimi smernicami precej določno začrtan, vendar pa bo listu dajala ton predvsem široka mreža dopisnikov. Želeno je, da bi se poleg razprav gospodarskega, političnega in strokovnega značaja v listu zrcalilo življenje naših delovnih ljudi po gradbiščih, svoje mesto pa bodo našle tudi humoristične zgodbice, anekdote in slično. V uredniškem odboru želimo, da bi čitatelji sodelovali z nami ter z raznimi predlogi in pripombami svetovali, kakšen naj bo list.
Prva številka »Gradisovega vestnika«, ki je pred nami, ni samo uspeh dosedanjih naporov, temveč je za celoten kolektiv tudi zadolžitev, da ta list razvijamo naprej, da bo redno izhajal in da bo vsebinsko zanimiv, tako, da ga bodo v naših kolektivih vedno z veseljem čitali. Ce bo list seznanjal čitatelje s pomembnimi dogodki, utrjeval vezi med našimi kolektivi in prikazoval stanje v podjetju ter delavce in uslužbence pritegoval k aktivnemu sodelovanju v delavskem upravljanju, bo veliko koristil tako podjetju, kakor tudi vsakemu članu naših kolektivov in skupnosti.
UREDNIK
Na predvolilnih zborovanjih smo ugotavljali, da je precej ljudi, ki se vozijo na delo iz drugih občin in jih je zato težko zainteresirati za delo občine. To je seveda razumljivo, saj odloča o njegovem neposrednem življenjskem standardu občina, v kateri živi; z delom sredstev, ki jih ustvarja v podjetju, razpolaga pa občina, v kateri je podjetje.
To vprašanje se v Gradisu
kaže še v posebni luči. Svoje edinice imamo ne le v Sloveniji, marveč tudi v drugih republikah, sedež podjetja je pa v ljubljanski občini Center. Ta občina odobrava zaključni račun za celotno podjetje, ona potrjuje tarifni in premijski pravilnik, ona dobiva proračunski prispevek, čeprav je v tej občini sila malo članov kolektiva našega podjetja.
Tako torej v tej občini odločajo o tarifni politiki za vse naše podjetje, druge občine, kjer tudi žive naši delovni ko-
Verjemite ali ne, direktor ne bi bil rad. Vsaj direktor tako velikega podjetja ne, kot je »Gradis«. Pred dnevi sem že povprašal v podjetju, kje bi dobil ing. Keržana. Povedali so mi, da je sedaj na tej, sedaj na drugi konferenci. Neko jutro pa sem le uspel. Pravzaprav ne. Ing. Keržan je bil v pisarni, vendar me je nekdo prehitel. In še nekaj, ko sva se začela pomenkovati, je vsake toliko časa zazvonil telefon in prekinil najin razgovor. Oh, o čem vse se je moral tisto jutro direktor pomenkovati. O gradnji kokošje farme v Zalogu, pa o avtocesti, o neki ambulanti, podpisovati je moral razna poročila, skratka dela je imel polne roke.
»Čeprav Vas motim, bi vendarle želel, da poveste bralcem prve številke Gradisovega
lektivi, pa ostanejo zaradi tega ob strani, ne zanimajo se za naše delovne kolektive, saj nimajo od tega kakšnih gmotnih koristi. Tako so naši kolektivi pravzaprav precej od-
maknjeni od občinske politike, saj ni materialne osnove za koristnejše in tesnejše sodelovanje.
Popolnoma razumljivo je, da mora biti v našem podjetju enotna tarifna politika in ne bi si mogel zamisliti, da bi bili naši delavci v neki občini bolje plačani kot v drugi. Pri nas dostikrat nanese, da moramo premestiti delavce na druga gradbišča in na druga delovna mesta, kjer pa ne smejo dobiti drugačne plače. Zato se tega ne da ne vem kako decentralizirati.
vestnika nekaj o najvažnejših nalogah Vašega podjetja,« tako sem načel pomenek.
»Naloga našega podjetja je s čim manj ljudi narediti čim več. Drugače povedano, dvigniti proizvodnjo posameznika in podjetje mehanizirati, tako da bodo delavci upravljali stroje. V dobi krize pred dvema letoma smo nekaj mehanizacije odprodali, sedaj pa jo zopet dokupujemo. Leta 1956 je znašala vrednost naših stro-1,370 milj. din, sedaj pa se je vrednost strojev zopet povzpela na 1,500 milj. din.«
»In kakšen bo predvidoma letošnji bruto produkt podjetja?«
»Predvidevamo, da bo letošnji bruto produkt pet in pol milijarde dinarjev ali da bo posamezen član kolektiva ustvaril povprečno 1,200.000
Na drugi strani pa tudi občine nimajo pravega zanimanja za naše kolektive in njihove potrebe. Ljubljansko občino Center smo pred nedavnim prosili, naj nam odobri kredit iz stanovanjskega sklada. Niso ga odobrili, marveč so nas napotih na republiški stanovanjski sklad, češ, saj ničesar ne prispevate v naš stanovanjski sklad. Treba pa je naglasiti, da je ljubljanski okrajni ljudski odbor pokazal veliko razumevanje za naše delovne kolektive in je na enem izmed zadnjih zasedanj priporočil ljubljanskim mestnim občinam, naj podpro gradbene delavce v njihovih prizadevanjih, da si postavijo stanovanja, predvsem samske domove.
V občinskih zborih proizvajalcev so tudi člani naših delovnih kolektivov. Ti pa so, kako bi dejal, ljudski odborniki nasploh, ne pa toliko predstavniki kolektiva, katerega člani so, saj občina nima praktične možnosti, da bi vplivala na gospodarjenje in na politiko v katerem izmed naših kolektivov. Ljubljanska občina Center pa tudi ne ve, kaj se dogaja na primer v Celju, Mariboru, Šoštanju, Titogradu itd., da bi mogla kaj vplivati na gospodarjenje nri nas. To bo še posebno pomembno s posebnimi pooblastili, ki so jih dobili občinski ljudski odbori z uredbo o delitvi dohodka gospodarskih organizacij, po kateri morajo občine vsake tri mesece pregledati poslovanje podjetja itd.
To so vprašanja, ki nas Gra-disovce posebej zanimajo in ki so še odprta: kako namreč zbuditi zanimanje naših kolektivov za delo občine — in obratno — zanimanje občine za delovne kolektive naših edinic.	V. J.
bruto produkta. Ce bomo delo dovolj mehanizirali, če bomo smotrno izkoriščali stroje, bomo ustvarili več. Vrednost strojne ure je večja kot vrednost ročnega dela, čeprav tudi tega ne gre podcenjevati. In če ustvarimo z manj ljudmi večji dohodek, potem je tudi tarifno politiko mogoče drugače urejati.«
»Kot ste dejali, so Vaša stalna gradbišča, da tako rečem, v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Jesenicah, Zalogu in na Ravnah poleg avtoceste letos. Kakšna pa je perspektiva posameznih obratov podjetja, mislim lesnega obrata v Škofji Loki, Obrata gradbenih polizdelkov itd.?« »Perspektiva teh naših obratov je vse boljša. S hitrejšo gradnjo stanovanj bodo imeli ti obrati polno dela. Že sedaj predstavlja njihov prispevek v bruto produktu dokaj šen del. Obrati ustvarjajo 20% bruto produkta. Doslej smo v obratih delali tudi usluge za druga podjetja, sedaj pa jih bomo polneje zaposlili s svojim delom, z delom za naša lastna gradbišča. To je seveda mogoče, če imamo pred seboj določen perspektivni načrt.«
»Mislite mogoče perspektivni načrt gradnje stanovanj?«
»Da. Prav imate. Lani je graditev stanovanj - predstavljala že 47,5% vseh gradbenih del. Leta 1954 so znašala gradbena dela pri stanovanjskih gradnjah 29%. Isto leto so znašala gradbena dela za industrijo 55,5%, lani le še 37%. Zato ker je graditev stanovanj tako pomembna postavka v naši dejavnosti, je potrebno, da se za to delo čimbolj specializiramo, da gradimo hitro in poceni. Na sedežu podjetja smo že sestavili skupino strokovnjakov, ki proučujejo sodoben način gradnje stanovanj. In če imamo pred seboj tudi razvoj podjetja v tej smeri, potem lahko načrtneje usmerimo delo v naših obratih, lahko v njih izdelujemo proizvode, ki so že tako rekoč standardni. V mizarski delavnici lahko n. pr. delo čisto drugače organiziramo, če vemo, da bomo v letu ali dveh. izdelali nekaj sto enakih oken ali vrat.«
»Ker se že pomenkujemo o gradnji stanovanj, kako je z gradnjo stanovanj za Vaše člane kolektiva?«
»Računamo, da bomo zgradili v Ljubljani in Mariboru okoli 120 stanovanj. Zgraditi mislimo še 2 samska bloka za 320 ljudi in zidano naselje za delavce, ki so preko leta zaposleni pri nas. To je načrt za graditev stanovanj za letošnje in prihodnje leto. Za graditev stanovanj bomo porabili del lastnih sredstev in najeli kredit iz republiškega sklada za gradnjo stanovanj in občinskega sklada za gradnjo stanovanj v Ljubljani.«
»Kaj menite Vi kot direktor podjetja o vlogi Vašega glasila?«
»Pomen glasila je velik. Močno bo lahko povezoval vse člane našega kolektiva, da bodo vedeli kaj vse se v našem podjetju dogaja, kaj delamo, koliko nas je. Člani »Gradisa« bodo preko glasila lahko dobili predstavo, kako veliko je naše podjetje in kako pomembne so naloge, ki jih opravljamo. Iz njega bodo lahko razbrali o nalogah, o problemih, s katerimi se mora spoprijemati delavski svet podjetja ali delavski sveti edinic in vsakdo bo laže razsodil, zakaj organi upravljanja uveljavljajo takšno ali drugačno politiko.
Glasilo pa bo imelo tudi velik vzgojni pomen. Ljudje, ki ga bodo prebirali, se bodo spoznavali z nalogami podjetja in tako rastli v nove upravljavce. To pomeni, da bo moral list posvečati tudi tej stvari potrebno pozornost.« P. D.
Kaminu - pcdleife
Tone Martinšek je kandidiral za poslanca republiškega zbora proizvajalcev v 38. volilni enoti v Spodnji Šiški v Ljubljani. Dne 25. marca je bil s 7525 glasovi tudi izvoljen. Kot člana našega kolektiva — on je namreč upravnik Centralnih obratov — smo ga zaprosili, da nam pove nekaj misli o odnosih med podjetji in komuno.
Z NAŠEGA GRADBIŠČA V KOPRU
IZKORIŠČENE KAPACITETE
Zaposlenih je 305 delavcev in uslužbencev. — Hrana v menzi stane 182 dinarjev na dan, stanovanje v baraki pa 300 dinarjev mesečno. — Imajo lepo opremljeno sindikalno sobo, sindikat pa namerava prirediti več izletov.
Naše gradbišče v Kopru je eno izmed naj večjih gradbišč v tem kraju. Doslej smo gradili v glavnem tovarno motornih koles »Tomos«, ki je znana po vsej državi. Graditi smo jo začeli pred štirimi leti in bo sredi leta končana. Poleg tovarne je zgrajena tudi moderno opremljena ambulanta, stoji pa že tudi upravno poslopje.
Mimo tega gradimo še stanovanjski blok v središču mesta, predvidena pa je še gradnja večje stolpnice, tako da je kapaciteta našega gradbišča letos povsem zasedena.
Kolektiv šteje vsega 305 ljudi, od katerih jih desetina ni sindikalno organizirana. Živimo in gospodarimo po svojih najboljših močeh. V menzi gradbišča se hrani okrog 180 ljudi, poleg domačih tudi precej drugih, ki opravljajo razna obrtniška dela pri gradnji tovarne »Tomos«. Hrana s kruhom stane 182 dinarjev na dan (zajtrk 15, kosiio 90, večerja 50 in pol kilograma kruha 27 dinar j ev).
Za delavce so bile postavljene barake. V njih so postelje, omara in posteljnina. Mesečna stanarina stane 300 dinarjev. Sindikalna podružnica je posebej uredila društveno sobo, ki jo pozimi kurijo. V njej je radio, naročili pa so tudi dnevno časopisje. V naselju je tudi več umivalnic, pralnica in kopalnica.
Sindikalna podružnica predvideva, da bo letos priredila več izletov v razne kraje naše domovine. Ustanoviti namerava tudi odbojkarski in nogometni klub.
Lani z gradbišča nismo odpuščali delavcev razen nekaj nediscipliniranih. Dogovorili smo se, da bomo delali le po osem ur na dan, dela pa so oddana v akord, s čimer skušamo doseči, da bo delavec v osmih urah akordnega dela zaslužil več, kot če bi bil plačan od ure. Menimo, da se da to z dobro organizacijo dela tudi doseči.
Prav v boju za višjo storilnost si družbene organizacije
in organi delavskega upravljanja posebno prizadevajo, saj je od tega odvisna naša splošna življenjska raven.
JOŽE CANADI predsednik
sindikalne podružnice
Kooperacija v stanovanjski gradnji
Člani delavskega sveta so na šestem rednem zasedanju razpravljali tudi o pospešeni stanovanjski graditvi. Na predlog Zavoda za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani so sprejeli sistem kooperacije z zavodom. Zavod bo oddajal našemu podjetju dela kompleksno, tako da bo podjetje prevzelo za izgradnjo večjo skupino objektov in bo lahko te gradnje obravnavalo kot velike z večletnim potekom. Ta način dela bo tudi omogočal standardno izdelovanje nekaterih elementov in še smotrnejše delo v naših obratih.
Samski dom smo kupili
Delavski svet je na šestem rednem zasedanju odobril kupoprodajno pogodbo za nakup samskega doma na Jesenicah. Dom bo stal 11 milijonov dinarjev. Delavski svet je kupoprodajno pogodbo odobril s tem, da se v pogodbi določijo primerni plačilni pogoji.
Gradnja stolpnic se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja, od gradbenega podjetja pa zahteva veliko organizacijsko sposobnost. Stolpnica v Mariboru — delo naših rok.
ŠPORTne
nouice
Sezona prvenstvenih tekmovanj v kegljaškem športu je v polnem teku. Moške in ženske ekipe, kakor tudi posamezniki in posameznice tekmujejo v okrajnem in republiškem prvenstvu. Zaključeno je že prvenstvo ženskih ekip, medtem ko ostala tekmovanja še tečejo.
Kegljačice našega športnega društva so ponovno dosegle velik uspeh in osvojile letošnje republiško prvenstvo. V treh nastopih 6 x 100 lučajev mešano so podrle skupno 6626 kegljev in osvojile prvo mesto. Prihodnji mesec se bodo udeležile državnega prvenstva, ki bo v Beogradu.
Republiško prvenstvo moških ekip še ni končano. Odigrani so bili trije nastopi — 6 x 200 lučajev mešano in so člani naše ekipe odigrali tri tekme v Mariboru, Kranju in Jesenicah. Zadnji nastop imajo v nedeljo 16. marca v Ljubljani. Pred tem nastopom zasedajo četrto mesto med 15 ekipami. Če bodo v zadnjem nastopu uspešno tekmovali in dosegli rezultat blizu 5000 podrtih kegljev, imajo možnost zasesti drugo mesto. Državno prvenstvo bo v Zagrebu.
Zenske so v tekmovanju posameznic zaključile okrajno prvenstvo. Prvakinja je naša članica Erjavec Francka, ki je v dveh nastonih podrla 830 kegljev. Med prvimi desetimi mesti so zasedle naše tekmovalke sedem mest. Republiško prvenstvo bo v Celju, državno pa v Beogradu.
Tekmovanje posameznikov med moškimi poteka trenutno v okrajnem merilu. Ker še ni zaključeno, uspehi še niso ugotovljeni. Verjetno pa se bo v finalno tekmovanje plasiralo kakih 9 naših tekmovalcev, med 40 finalisti. Republiško prvenstvo bo v Kranju, državno pa v Zagrebu.
V mesecu juniju bo na štiri-steznem kegljišču ŠD »Gradis« Ljubljana odigrana meddržavna tekma moških in ženskih ekip med reprezentancama Jugoslavije in Madžarske.
Moška in ženska ekipa kegljaške sekcije ŠD »Gradis« — Ljubljana oo v mesecu marcu odigrala mednarodno tekmo s klubom »Einheit« Dresden — Vzhodna Nemčija. Prva tekma bo predvidoma 23. marca v Dresdenu, povratna pa 26. aprila v Ljubljani.
Iz tega kratkega poročila je videti, da kegljači in kegljačice našega športnega društva »Gradis« Ljubljana dostojno zastopajo svoje društvo na prvenstvenih tekmovanjih in da se tradicionalni uspehi nadaljujejo.	Raič Dragan
/wvvwwwwwwv w vwvww wwv wwwvw wwvwvvs
Avto cesta - naša prva naloga
ros
)sak član Gradisa je sigurno že poučen o letošnji veliki delovni nalogi, ki čaka gradbeno operativo v zvezi z mladinsko akcijo za dogotovitev avtoceste Ljubljana— Zagreb. Časopisi že dalj časa izčrpno obravnavajo priprave za to veliko delo, zato bi se ne spuščal v obravnavo problema kot takega. Vsakomur, ki zasleduje poročila o številu mladine, ki se pripravlja na to delo, o obsegu del in kratkem roku, ki je odmerjen za tako ogromno delo, je jasno, da bo poleg velikega napora, ki ga bo v to delo vložila mladina cele države, velik del bremena ležal tudi na ramenih gradbene operative, ki bo morala prevzeti tehnično operativno vodstvo del, s svojimi strokovnjaki delo organizirati, pravilno pripraviti, skrbeti za opremo s potrebnimi stroji gradbene mehanizacije in kvalificiranimi delavci ter za časa gradnje paziti na strokovno pravilno in kvalitetno izvedbo. Jasno je, da tej veliki nalogi ni bila kos gradbena operativa Slovenije sama, saj je poleg avtoceste že prevzela druge velike zadolžitve, ki so že skoro v celoti zaposlile razpoložljive kapacitete, tehnična sredstva podjetij, kvalificirani kader in gradbeno mehanizacijo. Zato je bila nujno potrebna pomoč specializiranih podjetij iz ostalih republik, da s svojo mehanizacijo in strokovnimi kadri izpopolnijo manjkajoče kapacitete. Poleg te tehnično nujne pomoči pa je tako sodelovanje s podjetji iz drugi bratskih republik tudi politično važen moment, saj bomo tako ne le združili na tem delu mladino iz vseh republik, ki bo imela možnost seznanjati se med seboj, spoznavati šege in navade ostalih bratskih republik, temveč bo to veliko delo nudilo tudi gradbeni operativi Slovenije, da se pobliže seznani z opremo, delovnimi postopki in strokovnimi kadri drugih podjetij gradbene stroke iz vse države. Na tem delu se bodo srečala podjetja iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in drugod, ki bodo, pomešana med naša podjetja, zasedla vsaka svoj odsek na avtocesti. Od domačih podjetij bodo poleg našega podjetja sodelovali še »Slovenija ceste«, Primorje, Tehnika, Beton-Celje in vrsta ostalih podjetij, ki bodo gradila objekte, nadvoze in podvoze vzdolž avtoceste.
Čisto na kratko bi dal sedaj članom našega kolektiva nekaj splošnih podatkov o celotnem delu, iz katerih bi bila razvidna obsežnost postavljene naloge.
Dolžina ceste, ki jo bo potrebno letos zgraditi, znaša 76 km od tega 61 km v LRS. Na odseku ceste do meje naše republike, torej do Bregane, bo treba izvršiti še ca 1,000.000 m3 zemeljskih del, in zgotoviti 61 km spodnjega in zgornjega ustroja in 52 objektov. Od gornjega ustroja bo ca 20 km betonskega vozišča, ostali del pa izveden v asfaltu.
Od te naloge je naše podjetje prevzelo znatni del in to:
Odsek Medvedjek—Pluska, dolg 6,3 km, izdelava spodnjega ustroja, tampona in sloja drobljenca. Odsek ima dva večja koncentrirana useka po 34.000 m3 in 39.000 m3. V celoti predvideva projekt 125.000 m3 zemeljskih del, od tega
20.000	m3 izkopa v humusu, 63.000 m3 v 111. kategoriji in
42.000	m3 v skali. Glavno naselje in baza za ta odsek bosta blizu Velike Loke v vasi Korenitka. Zemeljska dela morajo biti gotova od 1. aprila do 1. avgusta 1958. Tampon, ki ga je potrebno navoziti iz gramoznice v Naklem, v celoti 18.000 m3 mora biti ugrajen do 31. avgusta 1958 in plast iz drobljenca kot podloga za asfalt 7000 m3 mora biti uvaljana do 31. avgusta 1958. Roki so torej zelo kratki in zahteva to delo poleg 250 delavcev podjetja še 1600 mladincev. Ker bodo mladinske brigade delale v dveh izmenah po 6 ur, bo morala ostala delovna sila delati po 12 ur dnevno. Znatna je potreba po gradbenih strojih, ki jo bo treba kriti deloma iz lastnih sredstev, delno iz opreme investitorja ali drugih podjetij. Problem za sebe bo voda. Dočim bo za industrijsko vodo treba zgraditi vodovod dolžine 2200 m, bo treba vso pitno vodo voziti z avtocisternami. Od kvalificirane delovne sile bo predvsem potreba po minerjih, strojnikih, deloma tesarjih
in zidarjih. Vsi železniški prevozi so vezani na 2500 m od naselja oddaljeno Veliko Loko.
Kritično bo na tem odseku poleg pravočasne dogotovitve obeh glavnih usekov (znatna mehanizacija z buldozeri in bagri) še pravočasna dobava in ugraditev tampona in drobljenca.
Drugi odsek, ki ga je prevzelo naše podjetje, je odsek Čatež—Prilipe. Ta odsek je dolg 3,6 km in ima poleg
29.000	m3 izkopa še 60.000 m3 stranskega odvzema. Baza za ta odsek in naselje bo v že obstoječem naselju Drnovo pri Krškem. Tampona bo tu potrebnega 9000 m3, drobljenca le malo. Glavna težina naloge bo v pravilni organizaciji stranskega odvzema materiala za 1300 m dolgi nasip in ugraditev tega. Predvideni material za stranski odvzem iz Čateškega hriba je precej težak, ker je pomešan z ilovico, rahlo skalo in samicami. V ostalem je skalnatega izkopa le malo.
Poleg omenjenega spodnjega ustroja pa je na tem odseku treba izvršiti še betonsko vozišče od Čateža do Bregane, torej 9100 m. Rok za spodnji ustroj je 30. junij, za beton 30. oktober. Predvidevamo preureditev v Drnovem na prosto-zračne deponije in tehtanje materiala z dozatorji, slično kot na gradbišču avtoceste v Grosupljem. Drug problem pri betoniranju je znatna razdalja prevoza betona na 16 km. V zvezi s tem bo treba delati s cementom, ki veže šele po 2 in pol urah.
Ta odsek bo torej težišče problematike reševal pri pravočasni dogotovitvi nasipa in stranskega odvzema ter kvaliteti in smotrni organizaciji betoniranja vozišča, za katero je na razpolago zelo kratka doba. Na tem odseku bo treba zaposliti ca 120 delavcev podjetja in 1100 mladincev.
Se na kratko nekaj o našem delu z mladinsko delovno silo. Kot že omenjeno, bo letos delala po 6 ur dnevno v dveh izmenah. Nastanjena bo v ločenih naseljih in nimamo z ureditvijo njihovih naselij in oskrbo zanje nikakega posla. Delali bodo po normi in bodo obračunani po učinku. Na večini delovnih mest bo njihovo delo kombinirano z delovno silo podjetij in stroji in je zato že izdelan potreben osnutek načina deljenega obračunavanja in ugotovitve posameznih storilnosti.
Veliko število strojev bo seveda zahtevalo dobro opremljene in ekspeditivne baze za popravilo in vzdrževanje. Baza na Korenitki bo direktno organizirana in vodena od CO Ljubljana, baza v Krškem, ki že obstoji, pa bo obratovala v okviru gradbišča Krško. Veliko skrb povzroča pravočasna oskrba velikega števila strojnikov in šoferjev, ki jih primanjkuje.
Če se ozremo malo po številkah, ki jih kaže finančna stran od nas prevzete naloge, predstavlja vrednost del za oba odseka (cenjeno ker še ni projektov in proračunov) ca 660 milijonov dinarjev. Na prvi pogled ta številka razočara. Če pa pomislimo, da gre tu predvsem za zemeljska dela (malo materiala) in dejansko rok 8 mesecev v Krškem oziroma 5 mesecev v Veliki Loki, potem vidimo, da je številka vseeno velika in bo treba krepko zagrabiti za pravočasno dogotovitev predvidenih del.
S tem svojim kratkim orisom sem imel namen podati grobo okvirno sliko o naši letošnji nalogi na avtocesti. Ker je in bo zanimanje ne samo našega podjetja ali gradbene operative, temveč vseh Slovencev pa tudi drugih bratskih narodov stalno spremljalo priprave in potek te tako važne gradnje, sem smatral, da mora vsak član našega kolektiva vsaj malo poznati nalogo in obseg dela, ki smo ga prevzeli na avtocesti. Saj bodo uspehi naših kolektivov na obeh odsekih ceste istočasno tudi uspeh vsega podjetja in skrbi ali težave bodo našle odmev tudi po ostalih edinicah. Prav tako pa bo delovna zmaga, v katero ne dvomimo, ne samo stvar izključno direktnih graditeljev, ampak podjetja kot celote, saj bo le celotno podjetje kos prevzetim nalogam.
Ing. Peteln Alfred