ALUMINIJ Časopis družbe Talum d. d. Kidričevo AVGUST 2018 8 »Otrokom pravim, naj gredo na letališča in si poslikajo letala, da bodo nekoč vedeli, kako so bila ta videti v dvajsetih letih 21. stoletja.« Ivo Boscarol, osrednji gost Talumovega dneva inovativnosti 7. Dan inovativnosti v Talumu leteti Naslovnica: Grafika kreativne delavnice za mlade ob 7. Dnevu inovativnosti v Talumu, Aleksandra Jelušič. Časopis družbe Talum. Naslov uredništva: Talum, d. d. Kidričevo, Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo, telefon: 02 79 95 108, telefaks: 02 79 95 103, e-pošta: aleksandra.jelusic@talum.si. Izhaja mesečno v nakladi 2300 izvodov. Uredniški odbor: Aleksandra Jelušič, glavna urednica, Danica Hrnčič, Lilijana Ditrih in Mateja Hergula, članice, ter Gregor Jurko, član. Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Prelom, priprava za tisk in tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o. Iz vsebine 4 6 7 8 11 13 15 16 18 20 24 27 28 30 31 32 33 34 35 Kako smo poslovali v prvem polletju Presek poslovanja in promocija podjetja AKCIJA UPAM SI! 2018 Podjetništvo se začne s pogumom Distributer električne energije in zemeljskega plina Prenova procesov Poskrbi za svojo varnost Projekt MARTIN Proces meritev Delaj to, v kar verjameš, in verjemi v to, kar počneš »Spomin na rdečo katrco« Izkušenj si ne pridobiš kar od danes na jutri Letovanje otrok v Pacugu Naredimo to za svoje zdravje Zdrav krvodajalec, zdrava in kakovostna kri Priskočili na pomoč Prava mera resnosti in pozitivna energija Sedi, pet, odlično Križanka 8 11 13 15 20 24 27 27 28 30 32 33 ALUMINIJ številka 8, stran 3 Včasih je treba svoje mišljenje preprosto obrniti na glavo in pogledati na vsakdanje stvari iz nove perspektive. V vsakdanjem življenju si postavljamo vsakdanja kon- vencionalna vprašanja, ki dajejo vsakdanje, povprečne in konvencionalne odgovore. Sodobnost, ki jo narekuje nagel tehnološki razvoj, pa bo od nas zahtevala drugačne načine razmišljanja, saj bodo postajali takšni tudi izzivi, ki bodo postavljeni pred nas. Za začetek pomaga že to, da občasno razmišljamo o nevsakdanjih stvareh in si skupaj zastavljamo nevsakdanja vprašanja. Edward de Bono je v enem izmed svojih intervjujev zapisal, da svojih metod razmišljanja človeštvo ni nadgradilo že najmanj 2400 let. Način razmišljanja so razvili trije Grki, Sokrat, Platon in Aristotel, in ta način razmišljanja uporabljamo še danes. Žal pa so – kot poudarja de Bono – tradicionalne metode mišljenja koristne pri ukvarjanju z relativno stabilnim sve- tom, v katerem ideje in koncepti težijo k temu, da živijo dlje kot ljudje, niso pa več primerne kot pripomoček v hitro spreminjajočem se svetu. V sodobnosti torej nujno potrebujemo nove in sveže koncepte razmišljanja. Človeške možgane si lahko predstavljamo kot divji planet, na katerega raziskovalcem do danes še ni uspelo stopiti, da bi ga lahko pobliže raziskali. Prav zaradi tega je računalnik, ki ga nosimo v naših lastnih glavah, nam samim največja uganka in neznanka – kar je smešno. Zagotovo vam je pod roke že prišel sestavek, v katerem so bile črke premešane. Sprva ste menili, da ga ne boste mogli prebrati, čez čas pa ste ugotovili, da ga lahko preberete brez težav. No, pa preverimo: »Iz šutdije ki jo je nraedil nkei porfesor iz Cambirdgea, izahja, da slpoh ni vžano, v kaškenm vsrtnem rdeu so čkre v nkei bsedi, vžano je smao, da sta pvra in zdanja čkra na praevm msetu. Na pvri pgoled igzleda zleo knofuzno, vdnear je mžono kjlub tmeu barti. Rzalog je v tem, da mžogani ne brejejo vaske čkre psoebej, apmak bsedo kot cleoto.« Naši možgani skrivajo še veliko presenečenj in potencialov. Ves zahodni svet je posvojil klasično grško razmišljanje, ki temelji na nenehnem presojanju, ocenjevanju, analiziranju, kritiziranju in argumentiranju, k temu pa je pozabil dodati konstruktivno in kreativno raz- mišljanje, pri katerem bi iskali drugačne zorne kote, z namenom, doseči dodano vrednost. Kreativni namreč nismo zaradi kreativnosti, temveč zaradi koristi, ki nam ga takšno razmi- šljanje prinaša. Kreativni ljudje v svojem vsakdanjiku razvijejo ogromno idej. Nekatere so uspešne, druge pa spet ne – predvsem zaradi slednjih lahko imajo težave. A težave so pravzaprav izzivi, ki jih je treba preseči, saj se s tem osvobajamo spon rutine in konvencionalnosti. p UVODNIK ALEKSANDRA JELUŠIČ GLAVNA UREDNICA rutino na glavo Obrni Ko se nam zazdi, da nimamo ideje, je lahko dovolj le to, da obrnemo svoj vsakdanjik na glavo. No, ali pa časopis.« » BODI DRUGAČEN ALUMINIJ številka 8, stran 4 UPRAVA Kako smo poslovali v prvem polletju DANIEL LAČEN FOTO: ARHIV TALUMA Na podlagi Poročila o poslovanju za obdobje od januarja do junija 2018 za skupino Talum lahko povzamemo, da smo v prvem poletju leta 2018 zadane cilje v večji meri izpolnili. Pregled ključnih področij poslovanja • V obdobju od januarja do junija 2018 je skupina Talum ustvarila več kot 172 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, kar je za 3 odstotke več od planiranega za to obdobje. Glavni razlog za preseganje načrtovanih postavk je v 5 odstotkov večjem fizičnem obsegu prodaje proizvodov iz aluminija. Nadpovprečno rast fizičnega obsega smo dosegli pri proizvodih z višjo dodano vrednostjo (še posebej rondelice in ulitki). • Oskrba s surovinami in materiali je v tem obdobju potekala skladno s planirano oskrbo in potrebami proizvodnje. • Na dan 30. junija 2018 je bilo v skupini Talum zaposlenih 1.475 delavcev. • V navedenem obdobju smo investirali več kot 10 milijonov evrov. Glavnino finančnih vložkov predstavljajo razvojne investicije na področju razvoja in proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo (ulitki, rondelice, livarna) ter obnova obstoječe proizvodne in energetske infrastrukture. • Iz podatkov v skupinskem izkazu poslovnega izida za obdobje od januarja do junija 2018 ugotavljamo, da je skupina Talum ustvarila pozitiven izid v absolutni vrednosti 1,5 milijona evrov, kar je na isti ravni kot v primerljivem obdobju leta 2017 in manj od načrtovanega. Nedoseganje planiranega poslovnega izida je predvsem posledica izjemnega naraščanja cene glinice (indeks API), naraščajočih cen vhodnih surovin petrolkoksa in katranske smo- le ter višjih stroškov dela od planiranih za to obdobje. • Poleg finančnih ciljev smo si za leto 2018 in za naslednje srednjeročno obdobje zastavili tudi cilje, ki so zapisani v Trajnostni strategiji, ter sprejeli ukrepe za nadgradnjo okolju pri- jazne proizvodnje ter varnega in zdravega delovnega okolja. Sprejeti ukrepi se nanašajo na: – zmanjšanje porabe energentov na enoto proizvodnje, – zmanjševanje količin odpadkov in vključevanje odpadkov v snovne tokove, – logistiko z manjšim vplivom na okolje, – aktivnosti za doseganje zdravega in varnega delovnega okolja ter – integracijo novih zaposlenih v sistem vrednot in delovanja. Talum bo še naprej zagotavljal takšna delovna mesta, na katerih so zaposleni zaščiteni pred zdravstvenim tveganjem, poklicnimi boleznimi in psihosocialnimi obremenitvami ter nesre- čami pri delu. Dobri delovni pogoji so osnova za zdravje, zdravje pa je osnova za dobro ALUMINIJ številka 8, stran 5 opravljeno delo ter večjo kakovost življenja, zato mora biti to še najprej naše ključno vodilo, po katerem delujemo. Le tako lahko ustvarimo pogoje za našo nadaljnjo ekonomsko rast in razvoj. Talumovcem, ki so že del delovnih kolektivov, ter mladim – na- šim bodočim potencialnim sodelavcem – moramo ponuditi pri- jetno, varno, zdravo, ustrezno nagrajeno ter visoko tehnološko delovno okolje. Vsega tega pa ne bomo mogli doseči brez vla- ganj v razvoj in zgoraj omenjena področja. V poslovne procese pa lahko vlagamo le takrat, kadar ustvarjamo dobre poslovne rezultate, ki izpolnjujejo pričakovanja tako lastnikov kot sode- lavcev. Prepričani smo, da nam bo z zastavljeno strategijo, cilji, vrednotami ter našimi zavzetimi sodelavci zastavljeno uspelo doseči. p • več kot 172 milijonov evrov prihodkov • 1.475 sodelavcev • pozitiven izid v absolutni vrednosti 1,5 milijona evrov CERTIFIKATI OHSAS 18001:2007 Prilagamo tudi še veljavni certifikat za varnost in zdravje pri delu OHSAS 18001:2007, ker je bila 21. in 22. junija izvedena presoja BVC tudi za to področje, prav tako brez ugotovljenih neskladnosti. p SIST ISO 14001:2015 Certifikat za sistem vodenja za ravnanje z okoljem SIST ISO 14001:2015 je bil izdan 23. julija 2018, po zunanji presoji Bureau Ve- ritas Certification (BVC) 21. in 22. junija. Novi certifikat smo prejeli, ker je bil ob presoji izveden prehod na novo verzijo standarda iz leta 2015 brez ugotovljenih neskladnosti. ALUMINIJ številka 8, stran 6 Odlično marketinško orodje Zavedati se moramo, da je letno poročilo tudi odlično marketinško orodje, s pomočjo kate- rega lahko predstavimo svoje dosežke, poslan- stvo, konkurenčne prednosti, vizijo in načrte za prihodnost. V skladu s tem gledanjem so se v zadnjih desetletjih računovodskim izkazom – ki ostajajo srce letnega poročila – pridružili razširjeni opisi, ki olajšajo branje številk in po- jasnjujejo delovanje podjetja, ter bogato gra- fično oblikovanje. Bogato grafično oblikovanje Pri tem je poudarek na kakovostnih fotogra- fijah, ki prikazujejo »življenje« podjetja ali nje- gove vrednote, zadnja leta pa tudi na infogra- fikah in ilustracijah, ki vizualizirajo finančne kazalnike na všečen in lahko razumljiv način, da jih je mogoče laže ohraniti v spominu. Še novejši trend so verzije letnih poročil za sple- tno objavo, v katerih najdemo interaktivna ka- zala in povezave do dodatnih gradiv, promo- cijskih materialov in videoposnetkov. Uskladitev s širšo marketinško strategijo podjetja Zaradi sporočilnosti letnega poročila je pripra- vo vsebin zanj smiselno uskladiti s širšo mar- ketinško strategijo podjetja. Na splošno velja, da je dobro letno poročilo jasno in razumljivo predstavljeno ter izžareva način razmišljanja in delovanja, ki dela neko podjetje edinstveno. Sporočanje mora biti vseskozi konsistentno – cilji v pismu predsednika uprave morajo deni- mo biti skladni s cilji, predstavljenimi drugje v poročilu. Pri pripravi dodatnih oziroma raz- širjenih vsebin moramo paziti, da poročila ne »oblagamo« z nekoristnimi, praznimi ali pre- večkrat ponavljajočimi se informacijami. Talumovo letno poročilo sloni na skrbno pripravljenem računovodskem poročilu. O trudu sodelavcev iz računovodstva govori dejstvo, da se je letno poročilo za leto 2016 na izboru za najboljše letno poročilo Poslovne akademije Finance uvrstilo na drugo mesto v kategoriji računovodskega poročila. Vedno več pa delamo tudi na drugih vse- binah, kot je denimo trajnostni razvoj, in na vizualni podobi poročila. Poročilo za leto 2017 je tako tretje, ki je tudi grafično oblikovano. Za oblikovanje je poskrbel dolgoletni Talumov sodelavec Darko Ferlinc. p Letno poročilo Presek poslovanja in promocija podjetja Letno poročilo je v prvi vrsti izraz odgo- vornosti podjetja, da svoje delovanje, zla- sti njegove finančne vidike, transparentno predstavi različnim deležnikom, na primer lastnikom in poslovnim partnerjem, pa tudi javnosti. TOMAŽ KVAS SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI letno poročilo skupine talum za leto 2107 ALUMINIJ številka 8, stran 7 INOVATIVNOST AKCIJA UPAM SI! 2018 Na letošnjem natečaju Upam si! s temo o nadgradnji procesov ste zaposleni podali kar 71 zanimivih idej. Glede na to, da obstaja nešteto definicij in obrazložitev tega, kaj digita- lizacija pomeni, in da si jo ljudje razlagamo na različne načine, je bilo is- kanje ideje kar zahtevna naloga. Nekateri ste razmišljali o robotiki, drugi o avtomatizaciji proizvodnje, a digitalizacija v praksi zajema poslovne procese v celoti – od sprejemanja naročila preko nabave materiala in izdelave izdelka do dostave tega izdelka kupcu. Digitalizacija s pomočjo sodobne programske opreme omogoča, da po- nudbo dnevno ustvarjamo in prilagajamo zahtevam trga. Zato smo v času akcije poskušali z raznimi aktivnostmi sodelavcem pomagati in jih spodbuditi, da razmislijo o tem, kako naprave in stroje v procesih s po- močjo sodobne tehnologije povezati z ljudmi, da bomo še učinkovitejši in produktivnejši. S primeri dobre prakse smo vam pokazali, kaj smo na tem področju že naredili. Veseli smo velikega števila predlogov, ki potrjujejo, da so naši zaposleni kos še tako zahtevnim izzivom, da razmišljajo o možnostih za izboljša- ve, da med seboj sodelujejo in so podjetni, predlagajo tehnološke inova- cije, nadgrajujejo sisteme … To je dokaz, da nismo zaspali na lovorikah, temveč aktivno iščemo možnosti za našo rast in razvoj. Komisija natečaja Upam si! Odbor za inovativno dejavnost je na seji dne 20. februarja 2018 izbral člane komisije za obravnavo predlogov v okviru akcije Upam si! 2018. Komisijo sestavljajo sodelavci: • Natalija Vindiš, predsednica komisije, • dr. Marko Homšak, • Miran Jeza, • Daniel Vrbnjak, • Franc Karo, • Marko Čulibrk, • Boris Šegula, • Vanja Tubin in • Vesna Košir. Komisija bo ocenjevala predloge glede na: • opis ideje, • izvirnost, • koristnost, • pomen za družbo in • možnost realizacije. Naloga komisije je pregledati in obravnavati prispele predloge ter izbrati najboljše ideje. Predstavljene in nagrajene bodo na 7. Dnevu inovativ- nosti, ki bo 20. septembra 2018. p VESNA KOŠIR Dogodki 7. Dneva inovativnosti Četrtek, 20. september 2018 9.30–11.30 Ustvarjalna delavnica za osnovnošolce (v šotoru pred jedilnico) 14.30 7. Dan inovativnosti (stara hala B) Spremenjena lokacija prireditve Letos smo spremenili lokacijo osrednje prireditve, saj bo ta potekala v stari hali B. O podrobnostih vas bomo obvestili prek intraneta. Inovativna malica Ideji našega dneva inovativnosti bo sledila tudi malica. Kaj bo ta dan na krožniku, pa naj za zdaj ostane še skrivnost. Upam si leteti! Delavnica za mlade 2018 Tako kot vsako leto bomo tudi letos na Talumov dan inovati- vnosti medse povabili učence devetih razredov osnovnih šol Kidričevo in Cirkovce. Letošnji osrednji gost dogodka je Ivo Boscarol, ki je povezan z letali, zato bodo tudi mladi v okviru ustvarjalne delavnice postavljeni pred izziv, povezan z letenjem. Izdelovali bodo namreč papirnata letala in se v nadaljevanju pomerili v tek- movanju z njimi. Zmagovalno letalo bo tisto, ki bo zmoglo najdaljši polet. Ob tej priložnosti bodo mlade obiskali župan občine Kidriče- vo ter ravnateljici obeh šol. Papirnata letala bomo razstavili v hali, v kateri bo potekala osrednja prireditev. ALEKSANDRA JELUŠIČ ALUMINIJ številka 8, stran 8 Podjetništvo se začne s pogumom Ivo Boscarol, osrednji gost Talumovega dneva inovativnosti ALUMINIJ številka 8, stran 9 V septembrski številki časopisa Aluminij bomo z Ivom B oscar olom, ustano vit eljem in dir ekt orjem družbe Pipistrel, pripravili intervju, v živo pa mu boste lahko pri- sluhnili v četrtek, 20. septembra 2018, ko bo gost Talumo- vega dneva inovativnosti. Odprtost, nadarjenost, vztrajnost in trma Ivo Boscarol je markantna osebnost, ki že več desetletij uspe- šno vodi družbo Pipistrel, svetovno znanega proizvajalca letal. Svojo poslovno pot je gradil postopoma, pri tem pa so mu pomagale prirojena odprtost, nadarjenost, vztrajnost in trma. Dobra in sinhrona ekipa sodelavcev Zase pravi, da je šel pri svojih projektih večkrat z »glavo skozi zid«, da je lahko dosegel vse, kar si je zastavil, kajti njegove ideje so večkrat naletele na posmeh, neodobravanje in banalne biro- kratske ovire. Tako je pač z idejami, če so vizionarske in pre- segajo čas, v katerem človek živi. Njegove trme pa ne smemo enačiti z zaletavostjo, saj se je Ivo Boscarol svojih projektov lo- teval preudarno in premišljeno. Navsezadnje v tej zgodbi nikoli ni bil sam, temveč – kot poudarja – je za uspeh vedno zaslužna dobra in sinhrona ekipa sodelavcev, ki delijo navdušenje nad idejami in so jih pripravljeni tudi realizirati. Vrnil štipendijo in šel po svoje Ivo Boscarol je diplomiral iz ekonomije in po koncu šolanja delodajalcu vrnil štipendijo, saj se je odločil pot nadaljevati sam in realizirati svoje ideje. V tistem času se je profesionalno ukvarjal s fotografijo, bil je glasbeni menedžer, tiskal je pla- kate … Kot otrok se je bal letal, a mu strah ni preprečil, da ne bi v nadaljevanju realiziral svoje drzne ideje in v Slovenijo pripeljal alternativnega letala. Od fotografa do letalskega mogotca Njegova zgodba o uspehu se je začela v majhni garaži, v kateri je začel sestavljati zmaje, prepoznavne pod imenom Pipistrel. Podjetje je z leti preraslo v enega največjih in najuspešnejših proizvajalcev letal na svetu. Na tekmovanju European Business Award je bilo med 15.000 podjetji izbrano za najbolj inovativ- no podjetje v Evropi, trikrat pa je tudi zmagalo na tekmovanju ameriške vesoljske agencije Nasa za najboljše oziroma najbolj varčno letalo. Uspeh pove veliko, ne pove pa vsega o človeku, ki ga je do- segel. Poleg zagnanosti so namreč pomembne tudi oseb- nostne karakteristike in način, kako se človek, ko doseže uspeh, dotika okolja in ljudi okoli sebe. V tem pogledu je Ivo Boscarol izjemna osebnost, v kar vas bodo prepričali njegovi citati, ki smo jih nanizali v nadaljevanju. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ARHIV IVA BOSCAROLA ALUMINIJ številka 8, stran 10 • Otrokom pravim, naj gredo na letališča in si poslikajo letala, da bodo nekoč vedeli, kako so bila ta videti v dvajsetih letih 21. stoletja. • Letala prihodnosti ne bodo več potrebovala letališč, ker bodo vzletala in pristajala navpično in ker bo »letališče prišlo k tebi na dom«. • Letalska krila bodo izginila, vzgon bo omogočila površina trupa, letala bodo imela več propelerjev in bodo nasploh videti precej drugače. • Tretja dimenzija omogoča desetkrat več plovil na istem tlorisu kot dve dimenziji, zato se bo promet zredčil. • Prevoznih sredstev ne bomo več kupovali, bomo pa jih upravljali, saj nam bodo na voljo kot storitev. • Kar je bilo še včeraj znanstvena fantastika, je zdaj resničnost. • Zato pa pravim, da sem zadnja leta najbolj žalosten človek na tem svetu, ker so mi ukradli Jamesa Bonda. Včasih sem namreč sanjal o tem, kaj vse me čaka v prihodnosti, ker sem šel gledat Bonda, ki je že imel mobilni telefon. Danes pa je vse res. Danes ni več pravljic. Ni več znanstvene fantastike. Danes zelo težko sanjam o čemer koli, kar ni že narejeno. Meni so ukradli sanje. • Industrijska revolucija 4.0 je danes že preteklost. Zdaj se moramo osredotočiti na industrijsko revolucijo pet in šest, ampak če ne bo petka za- snovana tako, da bo vrnila človeštvu vrednote in obvarovala Naravo, šestke kot človeštvo sploh ne bomo dočakali. • Človek brez narave ne more preživeti, in če bo šlo tako naprej, bo narava reševala samo sebe. • Ker bodo letala brezpilotna, bo naš največji izziv internetna varnost (cyber security). Pomislite, da je nad Londonom v zraku pet tisoč plovil in da nekdo vdre v sistem. Vseh pet tisoč jih lahko vrže dol. • V svetu, polnem stresnih služb, ki ne zagotavljajo motivacije in ne razvijajo občutka pripadnosti, je lepo imeti možnost zaposlenim omogočati, da živijo svoje sanje in normalno funkcionirajo. • Ni prav veliko ljudi, ki lahko rečejo, da jim je služba hobi in hobi služba. • Z zadovoljstvom zaposlenih rasteta tudi kakovost in inovativnost izdelkov. • Vrednote v našem podjetju niso tiste klasične podjetniške. Dobiček ni pomemben, norma ni pomembna; pomembno je, da je tisto, kar naredi- mo, varno, najboljše, da smo lahko ponosni na to. Da gradimo svojo zgodbo. • Če pozabite, kdo je zaslužen za vaš uspeh – in to je vedno kolektiv, potem se lahko zelo hitro znajdete na drugi strani tanke črte med uspehom in pohlepom. • Če delavec ni vrednota, je zgodbe o uspešnosti hitro konec! • Cilje si je treba postaviti previsoko. Le tako se lahko uspe v pogojih globalne konkurence. • Podjetništvo se začne s pogumom. • Kamena doba se ni končala zato, ker bi zmanjkalo kamenja. • Treba je imeti lastno znanje in razvoj. Nihče ti ne bo prodal najnovejših dognanj. • Motiviran kolektiv – ljudi nikoli ne ponižaj na nivo materiala. Mi vzgajamo ljudi 2–3 leta, potem jim 200-odstotno zaupamo. • Na fakultetah ne ustvarjamo voditeljev, pač pa ekonomiste. • Fakulteta mora dati tudi znanje, kako uporabiti znanje. • V našem podjetju nimamo snažilk in vsakdo skrbi za urejenost svojega delovnega mesta. p Skupina Pipistrel Slovenija Slovenija Slovenija Italija Od leta Od leta Od leta Od leta Planirano v letu V izgradnji Indija Kitajska ALUMINIJ številka 8, stran 11 Vsi smo porabniki energentov Vsak končni odjemalec električne energije, zemeljskega plina, daljinske toplotne energije ali pitne vode je s svojim objektom, pa naj bo indu- strijski, poslovni ali gospodinjski, priključen na omrežje, po katerem se pretaka neki energent, ki ga uporablja. Primarna in sekundarna omrežja V energetski panogi poznamo dve vrsti primarnih omrežij energentov, prenosno in distribucijsko omrežje. S sekundarnimi omrežji pojmujemo omrežja znotraj posameznih objektov končnih odjemalcev. Prenosno omrežje Prenosno omrežje je namenjeno prenašanju energenta po glavnih transportnih poteh države, podobno kot avtocestni križ »prenaša« ce- stna vozila (sliki 1 in 2). Za prenosno omrežje skrbi sistemski operater prenosnega omrežja – za električno energijo ELES, d. o. o., za plinsko omrežje pa Plinovodi, d. o. o. Distribucijsko omrežje Distribucijsko omrežje je na eni strani priključeno na prenosno omrežje, kjer se napaja z energentom, na drugi strani pa ta energent oddaja oziro- ma distribuira končnim odjemalcem. Pet javnih distribucijskih podjetij Za prenos električne energije je v Sloveniji pet javnih distribucijskih podjetij, in sicer Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, ki jih koordinira operater distribucijskega omrežja SODO, d. o. o. Dodatno imamo v Sloveniji še štiri zaprte distribucijske sisteme (ZDS), ki opravljajo funkcije di- stribucije električne energije na zaokroženih gospodarskih območjih: ZDS Talum, SIJ Acroni, Petrol Energetika Ravne in ZDS Jesenice. Plinsko omrežje Za plinsko omrežje je v Sloveniji zadolženih 13 distribucijskih podjetij; nam najbližje je Adriaplin na Ptuju. Na zaokroženih gospodarskih ob- Distributer električne energije in zemeljskega plina Danes si ne predstavljamo življenja in dela brez energentov, ki nam jih dobavljajo različni distributerji in dobavitelji. Ker so energenti v domeni »človekovih pravic« oziroma »splošno dostopnih dobrin«, je to področje zakonodajno regulirano, s čimer so zagotovljene enake pravice vsem uporabnikom. Zakonodaja pa distributerjem in dobaviteljem poleg odgovornosti nalaga tudi določene pristojnosti, še po- sebej v primerih nediscipline odjemalcev. MAG. BOŠTJAN KOROŠEC FOTO: PIXABAY UPRAVLJANJE Z ENERGIJO ALUMINIJ številka 8, stran 12 močjih imamo še tri distributerje: ZDS Talum, Goodyear Dunlop Sava Tires in Enos Jesenice. Zaprti distribucijski sistem (ZDS) Energetski zakon, ki je temeljni zakonodajni okvir energetskih dejav- nosti v Sloveniji in temelji na evropskih uredbah in direktivah, je že pred leti definiral posebna zaokrožena gospodarska območja (gre za in- dustrijske cone), ki so po pravilu priključena neposredno na prenosno omrežje električne energije oziroma zemeljskega plina ter ne oskrbujejo gospodinjskih odjemalcev, temveč le industrijske in poslovne odjemalce. Skrbnik te zakonodaje je Agencija za energijo iz Maribora, ki je bila skla- dno z določili zakonodaje ustanovljena kot regulator slovenskega ener- getskega trga in je tako odgovorna za pripravo in skladnost teh pravil. Naloga regulatorja je vzpostavljanje razmer za razvoj konkurenčnosti in zagotavljanje njenega delovanja, ob upoštevanju zahtev za trajno, zane- sljivo in kakovostno oskrbo končnih odjemalcev z energenti. Agencija deluje v interesu vseh udeležencev na trgu. Nosilci ali lastniki industrij- skih con, ki izpolnjujejo določene pogoje, so lahko na Agencijo za ener- gijo naslovili vlogo za pridobitev statusa distributerja električne energije oziroma zemeljskega plina ter na ta način dosegli, da so še naprej upra- vljavci teh omrežij. V nasprotnem primeru bi jih po energetskem za- konu morali predati v upravljanje lokalno najbližjemu distribucijskemu operaterju. Talum si zaradi narave svojih tehnoloških procesov ne more privoščiti izpada dobav energentov. Prav zaradi tega je zanj energetska infrastruktura strateškega pomena. Odločitev glede statusa ZDS je bila zaradi zgoraj navedenega za nas edina sprejemljiva. Talum kot distributer Družba Talum je decembra 2014 pridobila status zaprtega distribucij- skega sistema za električno energijo, januarja 2016 pa še status zaprtega distribucijskega sistema za zemeljski plin. S tem je družba obdržala vse upravljavske funkcije obeh omrežij – te zajemajo predvsem razvoj, vzdr- ževanje in upravljanje celotnega omrežja. Družba se je s pridobitvijo statusa ZDS zavezala tudi k spremljanju in izpolnjevanju vseh zahtev zakonodaje, ki velja za javne distributerje. Naj izpostavimo le nekaj vsebin, ki izvirajo iz zakonskih zahtev in se jih moramo držati: • priključevanje in sklepanje pogodb o uporabi omrežja s končnimi odjemalci, • dobava električne energije in zemeljskega plina hčerinskim in tujim podjetjem v naši industrijski coni, • zaračunavanje omrežnine, prispevkov, dajatev in davkov, • zagotavljanje zahtevane tehnične in komercialne kakovosti dobavlje- nih energentov, • izdelava sistemskih obratovalnih navodil, razvojnih načrtov, progra- mov vzdrževanja, • poročanje državnim institucijam, kot so Agencija za energijo, Borzen, Ekosklad, Eles, Ministrstvo za infrastrukturo, Finančni urad RS itd., o stanju omrežij. Navedene aktivnosti so takšne, kot jih izvajajo tudi javna distribucijska omrežja in nekateri dobavitelji energije. Tako kot so omenjeni akterji dolžni skrbeti za dobavo energije gospodinjstvom ter enotno fakturi- ranje za porabljene energente, omrežnino, prispevke in dajatve, je tudi Talum dolžan dobavljati energijo in izstavljati fakture končnim odjemal- cem v industrijski coni. p Slika 1: Prenosno omrežje električne energije v Sloveniji. Vir: ELES, d.o.o. Slika 2: Prenosno omrežje zemeljskega plina v Sloveniji. Vir: Plinovodi, d.o.o. ALUMINIJ številka 8, stran 13 Je vaše oblačilo OVO že opremljeno z identifikacijsko značko? Zakaj tehnologija RFID*? Pri razdeljevanju in pranju delovnih oblačil bomo za identifikacijo obla- čil po novem uporabili tehnologijo RFID. Za novo tehnologijo smo se odločili, ker želimo vzpostaviti boljšo organiziranost in sledljivost obla- čil OVO ter sodelavcem poenostaviti postopek oddajanja teh oblačil v pranje in prevzem svežih. Dobra organizacija in sledljivost prinašata tudi stroškovno učinkovitost, to pa je cilj vseh nas. Kaj je bilo treba storiti pred uvedbo novega sistema? • Določiti vrsto in količino oblačil OVO po posameznih delovnih me- stih, • v vsako oblačilo OVO všiti identifikacijsko značko RFID, • značko povezati s sodelavcem, ki je zadolžen za oblačilo OVO, in s tem doseči personalizacijo oblačil, • podatek o pripadajočem oblačilu OVO sodelavca vnesti v informa- cijski sistem Lynx. Sodelavci, ki sodelujejo v proizvodnih procesih, imajo v povpre- čju od 32 do 45 oblačil OVO. Vseh oblačil OVO v skupini Talum je 46 tisoč. V sistem je trenutno vnesenih 39 tisoč oblačil OVO, kar pomeni, da proces dodeljevanja identifikacijske značke RFID oblačilom in povezava značke v informacijski sistem Lynx še nista končana. Garderobe v hali B Za sodelavce smo uredili garderobe v hali B. Namestili smo tudi oddajne sete za oddajanje oblačil v pranje in prevzem svežih oziroma opranih oblačil. Prvi teden v septembru boste sodelavci lahko svoja oblačila OVO v pranje oddali na nov način. To boste storili na terminalu, kjer stoji od- dajni set (glej sliko 1). Sodelavca, ki bo oblačilo OVO oddal v pranje, bo oprani komplet oblačil čakal v tretji garderobni omarici v garderobi v hali B. Garderoba v Sanitarni V Sanitarni boste zaposleni sprva oddajali oblačila OVO v pranje tako, kot ste to počeli že do zdaj – oblačilo boste odnesli v skladišče obla- čil OVO (1. nadstropje). Evidentiranje pranja, šivanja in odpisa oblačil OVO pa bo že potekalo na novi način – preko sistema RFID. Leta 2019 bo tudi v garderobi v Sanitarni začelo delovati zadostno število oddajnih setov, kamor boste oddali oblačila OVO v pranje (glej sliko 2), za vsake- ga zaposlenega pa bo nameščena tudi tretja omarica, v kateri boste lahko dvignili oprana oblačila. p Slovarček: OVO – osebna varovalna oprema RFID – radiofrekvenčna identifikacija DIGITALIZACIJA Prenova procesov MIRKO VESELIČ Foto: ARHIV TALUMA POMEMBNO OBVESTILO! Najpozneje do 28. avgusta je treba vsa vaša oblačila OVO* označiti z identifikacijsko značko in jo povezati z informacijskim sis- temom Lynx. Vse sodelavce, ki na svojih oblačilih še nimate všite značke, prosimo, da oblačila oddate v pranje, saj bomo značko na ta način avtomatsko všili in jo povezali s sistemom Lynx. Če smo identifikacijsko značko v vaše oblačilo všili že pred nekaj meseci, to oblačilo najverjetneje še ni povezano v sistem Lynx. Prosimo vas, da to preverite na terminalu, lahko pa tudi takšno oblačilo enostavno oddate v pranje in bomo uredili vse potrebno. Če tega ne boste storili v dogovorjenem roku, ne boste mogli uporabljati nove storitve. Od oddaje oblačila OVO v pranje do prevzema opranega oblačila ALUMINIJ številka 8, stran 14 Slika 1: Oddajni set v garderobi hale B Slika 2: Oddajni set v garderobi v Sanitarni POMEMBNO! Urnik oddaje oblačil v pranje Urnik oddaje oblačil v pranje v obeh garderobah bo usklajen z vašimi direktorji in vodji. Postopek oddaje oblačil v pranje in šivanje bo enostaven. Preprosto boste sledili napotkom na terminalu, ki vas bodo usmerjali pri oddaji oblačila v pranje in šivanje (sodelavec bo na terminalu sam označil ikono oblačila OVO, ki ga bo treba zašiti). Sledljivost Zaposleni na oddajnem setu v vsakem trenutku lahko preverijo svoje lastništvo oblačil OVO in njihov status (so v pranju, šivanju, oprano, konfekcionirano, odpisano). NAPOVEDNIK DOGODKOV IN OBISKOV Ne zamudite September 2018 1. 9. 20. Talumov dan za zdravje: Zdravo Talum 12.–14. 9. Livarsko posvetovanje Portorož 2018 z livarsko razstavo 20. 9. 7. Dan inovativnosti v Talumu 22.–23. 9. Jesenski sindikalni izlet 29. 9. Ribiško tekmovanje Skei Oddajna mesta Naziv postaje Lokacija postaje Podpora procesu MERKUR in VENERA (LynxWS1, LynxWS2) Sanitarna (1. nadstropje) Incialna označitev oblačil, dodelitev oblačil zaposlenemu, identifikacija perila, vpogled v lastništvo, vračilo oblačila, odpis oblačila. ZEMLJA in JUPITER (LynxWS3, LynxWS5) Prostor pri Praliku Incialna označitev oblačil, dodelitev oblačila zaposlenemu, identifikacija perila, vpogled v lastništvo, konfekcioniranje oblačil. MARS (LynxWS4) Pralik Števec cikla pranja in šivanja za obračun, identifikacija perila. SATURN (LynxWS6) Sanitarna, pritličje Oddaja v pranje/šivanje, identifikacija perila, vpogled v lastništvo in statusi oblačila. URAN in NEPTUN (LynxWS7, LynxWS8) Garderoba HB, (1. nadstropje) »oddajni set« Oddaja v pranje/šivanje, identifikacija perila, vpogled v lastništvo in statusi oblačila. ALUMINIJ številka 8, stran 15 Vrste varovalnih oblačil • Varovalna oblačila za delo s stroji se uporabljajo pri delih, pri kate- rih je nevarnost gibljivih in vrtečih se delov stroja, ki lahko zagrabijo dele telesa. • Varovalna oblačila za delo s kemikalijami varujejo delavca pred učinki tekočih, trdnih in plinastih kemikalij. Velikokrat se uporabljajo v kombinaciji z dihalnim aparatom. • Varovalna oblačila proti ognju, vročini, pljuskom staljene kovi- ne so večinoma izdelana iz bombažnih in volnenih tkanin in zavira- jo širjenje ognja. Dodana imajo tudi razna vlakna, na primer kevlar. Vpliv toplotnega sevanja se velikokrat zmanjša tudi z odbojno zgor- njo plastjo iz aluminija. Delavci, ki delajo na vročini oziroma so do- datno izpostavljeni pljuskom staljene kovine, morajo nositi spodnja oblačila iz bombaža, še bolje pa iz volne ali posebnih vlaken. S tem se poveča varovalni učinek in izboljša udobnost nošenja. • Varovalna oblačila za varilce dodatno ščitijo ogrožene dele telesa, na primer prsi, trebuh, stegna in golenski del, ki jih zavarujemo s predpasniki, rokavniki in gamašami. Pomembno je, da vroči delci ne prodrejo skozi oblačilo in se na njem ne kopičijo. • Varovalna oblačila ob slabem vremenu ščitijo pred slabimi vre- menskimi vplivi. Velikokrat se uporabljajo oblačila, prepustna na zrak. Delavci, predvsem gradbeniki, jih oblečejo preko drugih oblačil. • Varovalna oblačila proti mrazu varujejo pred izjemnim mrazom, predvsem pri delu v hladilnicah in pri zelo nizkih temperaturah. • Opozorilna oblačila so namenjena opozarjanju oziroma dobri vi- dnosti osebe, predvsem v temi in ob slabši vidljivosti. Predpisana sta dva barvna odtenka, fluorescentno rumena in fluorescentno oran- žna. Velikokrat so osnovna oblačila dodatno označena samo z od- sevnimi trakovi. • Varovalna oblačila za enkratno uporabo so namenjena delu z ne- varnimi snovmi. Ko delo opravimo, oblačilo enostavno odvržemo. • Specialna oblačila se uporabljajo za strogo namenska dela, kot so gozdarska opravila, delo gasilcev … K tem oblačilom sodijo elektro- izolacijska oblačila, protistatična oblačila itd. Kakovost oblačil in zahtevani standardi Vsa oblačila so izdelana in preizkušena v skladu z zahtevami standardov, od katerih je za Talum najpomembnejši standard SIST EN 11612. Ta standard določa minimalne zahteve za oblačila, ki ščitijo pred vročino in/ali ognjem ter brizgi tekočega aluminija. Oblačilo se lahko uporablja za zaščito na različnih področjih, tudi za izpostavljenost konvektivni, kontaktni in sevalni toploti, ter za zaščito pred brizgom staljene kovine. Oznaka AF opredeljuje raven učinkovitosti zaščite, ki jo nudi zaščitna obleka glede na zgoraj navedene nevarnosti: • A – indeks omejene širitve plamena, • B1 do B5 – zaščita pred preneseno toploto, • C1 do C4 – zaščita pred žarečo toploto, • D1 do D3 – zaščita pred staljenim aluminijem. Odgovornost za uporabo delovnih oblačil Vsak zaposleni je osebno odgovoren za uporabo zaščitnih delovnih oblačil na predpisanih delovnih mestih oziroma kjer navodila za delo to zahtevajo. Nadzor nad uporabo osebne varovalne opreme opravlja neposredno nadrejeni delavec – odgovorni vodja del. Odgovorni vodja del je tisti, ki organizira, vodi in nadzira delo skupine delavcev ter je tudi odgovoren za dosledno uporabo druge osebne varovalne opreme pri delavcih. Odgovorni vodja del mora ves čas nadzorovati delavce med delovnim procesom, ali ti dosledno in namensko pri delu uporabljajo osebno va- rovalno opremo in ali se ravnajo po predpisanih varnostnih ukrepih. Vsak posameznik nosi veliko odgovornost, da poskrbi za varno delo in zdravje pri delu in se zaščiti pred vplivi delovnega okolja oziroma delov- nega mesta z dosledno uporabo predpisane osebne varovalne opreme, kamor spadajo tudi delovna zaščitna oblačila. Ko pride do poškodbe, je žal prepozno, zato »Poskrbi za svojo varnost in uporabljaj osebno varovalno opremo.« p Poskrbi za svojo varnost – uporabljaj opremo za varovanje telesa Telo je med delovnim procesom izpostavljeno različnim vplivom. Zaradi tega je treba izbrati ustrezna oblačila, da se izognemo poškod- bam, bolniškim izostankom, motnjam v procesu in na koncu tudi dodatnim stroškom. Varovalna oblačila tako varujejo delavca in tudi izdelek pred škodljivimi vplivi, predvsem pa je pomembno, da je funkcionalnost oblačila pomembnejša od videza. Obleke lahko varujejo celo telo ali del telesa, varovalni učinek je odvisen predvsem od lastnosti uporabljenih tkanin in materialov ter od izdelave. IZTOK TRAFELA FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ SISTEMI UPRAVLJANJA ALUMINIJ številka 8, stran 16 PODATKI O PROJEKTU Naziv projekta: MARTIN Vrednost projekta: 2 mio evrov Talumov delež v projektu: 588.000 evrov Trajanje projekta: 2 leti Začetek projekta: 1. 1. 2019 PROJEKT MARTIN NAMEN CILJI NALOGE VLOGA Projekt MARTIN MARTIN – Modeliranje termomehAnskega pRocesiranja aluminijevih zliTIn za vrhuNske izdelke DR. STANISLAV KORES FOTO: PIXABAY STRATEŠKI RAZVOJ Kaj je projekt MARTIN Projekt MARTIN je plod Slovenske strategije pametne specializacije (SPS) in Strateškega razvojnega in inovacijskega partnerstva MATeri- ali kot končni PROdukti (SRIP MATPRO). SPS celovito naslavlja širši nabor razvojnih politik, povezanih z inovativnostjo. K temu projekt pri- speva ključne elemente za doseganje ciljev S4 na prednostnem podro- čju »Razvoj materialov kot končnih izdelkov«, ki je eno pomembnejših področij za Slovenijo, kar jasno kažejo analize, predstavljene v Strategiji razvoja metalurgije v Sloveniji 2015–2025. Namen projekta Gre za aktivnosti, povezane z recikliranjem in uporabo odpadnih su- rovin (materialov), zmanjševanjem porabe surovin zaradi zmanjševanja mase in uporabo novih tehnologij izdelave in predelave materialov. Vse to ima pozitivne učinke na podjetja na teh področjih in posledično tudi zmanjšuje obremenitve okolja. S tem projekt prispeva, da se Sloveni- ja umešča med zelene, aktivne, zdrave in digitalne regije z vrhunskimi razmerami za ustvarjanje in inoviranje, usmerjene v razvoj srednje- in visokotehnoloških rešitev na nišnih področjih. Cilji projekta Ključni cilj SRIP MATPRO je vzpostavitev verig vrednosti s poudar- kom na proizvodnji materialov, namenjenih proizvodnji kompleksnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in velikim potencialom za umesti- tev v globalne vrednostne verige. Glavni cilj SRIP MATPRO je okre- pitev sodelovanja proizvajalcev končnih materialov, ki dosegajo visoko dodano vrednost in nastopajo v mednarodnih verigah vrednosti med seboj ter z inštitucijami znanja. Osredotočen na materiale in njihovo proizvodnjo SRIP MATPRO je osredotočen na materiale ter prednostno na pro- izvodnjo materialov. V okviru akcijskega načrta SRIP MATPRO so bila definirana področja skupnega razvoja na področju aluminija, na katerem je Slovenija izkazala potencial in kritično maso. Projekt je v skladu s fokusnim področjem akcijskega načrta SRIP MATPRO, področje aluminija pa je prav tako eno izmed pomembnih fokusnih področij SRIP MATPRO. Podpodročja Znotraj področja aluminija so podpodročja: • nove visokotrdnostne in ultračiste aluminijske zlitine, • alternativni postopki izdelave in maksimalna reciklaža aluminija ter • tlačno litje aluminijskih zlitin. Predlagani projekt bo raziskave in razvoj naslavljal na vsa tri podpo- dročja. Razvoj celovitega simulacijskega sistema Projekt MARTIN temelji na razvoju celovitega simulacijskega sistema procesne poti aluminijastih polizdelkov. Ob raziskavah novih, izboljša- nih aluminijevih zlitin moramo slediti tudi razvoju novih izdelovalnih ALUMINIJ številka 8, stran 17 Shema 1: Celovit potek izdelave aluminijevih zlitin/proizvodov tehnologij, od priprave vhodnega materiala (primarni in sekundarni), taljenja, legiranja in odstajanja, čiščenja in obdelave taline, strjevanja in homogenizacije, do preoblikovanja, toplotne in termomehanske obde- lave ter površinskih obdelav. Modeliranje termomehanskega procesiranja Cilj projekta je modeliranje termomehanskega procesiranja aluminijevih zlitin za vrhunske izdelke. Pri tem bomo razvili nove mikrostrukturne modele, jih povezali v simulacijski sistem, eksperimentalno laboratorij- sko potrdili in vgradili ter validirali v proizvodnji polizdelkov. Na osnovi izdelanega modela bodo industrijski partnerji natančneje in bolj ciljno vodili celoten proces izdelave aluminijevih zlitin od procesa strjevanja in homogenizacije do preoblikovanja in drugih procesnih ko- rakov (glej shemo). Projektne naloge S povečanjem stopnje sodelovanja in interdisciplinarnosti med podje- tji in raziskovalnima organizacijama smo si v projektu zadali naslednje specifične naloge: • izdelava izbranih gnetnih in livnih aluminijevih zlitin, • kvalitativna in kvantitativna opredelitev mikrostrukturnih sestavin na mikro- in nanoravni, • termodinamska in termična obravnava faznih ravnotežij, • razvoj mikrostrukturnih sestavin po posameznih izdelovalnih teh- nologijah, • razvoj celovitega simulacijskega sistema procesne poti aluminijastih polizdelkov, • testiranje preoblikovalnosti ter z njo povezanih termomehanskih pa- rametrov, rekristalizacije in deformacijskega utrjevanja s poudarkom na stopnji homogenizacijskega žarjenja. Povezovalna vloga projekta Projekt MARTIN združuje in povezuje slovensko industrijo aluminija in vodilni inštitut na področju kovinskih materialov in tehnologij ter vodilno izobraževalno inštitucijo na področju kovinskih materialov in aluminijevih zlitin. V projektu sodelujejo podjetje Talum, d. d., Impol, d. o. o., Lajovic Tuba, d. o. o., C3M, d. o. o., Univerza v Ljubljani, Na- rovoslovnotehniška fakulteta, ter Inštitut za kovinske materiale in teh- nologije. Tako oblikovan konzorcij ima vse kompetence in znanja za dosego sku- pnih ciljev ter pomeni nadaljevanje in izkoriščanje povezav in kompe- tenc, ki so nastale v okviru programa MARTIN iz prejšnjega javnega razpisa »Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov (TRL 3-6)« v letu 2016. p ALUMINIJ številka 8, stran 18 OPIS PROCESOV Proces meritev Talum Servis in inženiring MILAN HORVAT Kaj je meritev? Meritev je skupek opravil za določanje velikosti kakšne značilnosti telesa. V našem primeru so te lastnosti dolžina, volumen in podobno. Za meritev se uporabljajo merila, ki morajo biti periodično kalibrirana. Ko meritev izvedemo, jo je treba primerjati z znano mero. Pri primerjavi meritev je treba upoštevati odstopanje, ki ga predpiše projektant izdelka (podano mora biti tolerančno območje ali standard). Ustreznost izdelkov Največkrat nas zanima, ali mere izdelka (dolžinske, pozicijske) ustrezajo zahtevam. Drugi segment je volumetrična kontrola izdelka. Gre za primer- javo meritev (sken ali tipalo) z znanim modelom. ALUMINIJ številka 8, stran 19 Vrste meril Za merjenje uporabljamo naslednja merila: • tračni meter, • pomična merila, • zunanje mikrometre, • tritočkovne notranje mikrometre, • merilne ure, • merilno roko Romer. Kalibracija sredstev za merjenje V Talumu imamo službo, ki skrbi za kalibracijo sredstev za merjenje. Ko merilo nabavimo, ga služba vnese v sistem. Vsakemu merilu se pri vnosu v sistem določi periodika ponovne kalibracije. Glede na naravo dela je ta periodika največkrat na eno leto. Poročilo o meritvi Za vsako meritev se izdela poročilo o meritvi. Pri merjenju z merilno roko Romer podatke zajemamo s programskim paketom PolyWorks, s katerim tudi izdelamo poročilo, pri drugih meritvah pa podatke vpisuje- mo ročno. Podatke o projektih je treba po nekaterih standardih hraniti najmanj 10 let. Pogoji za uspešno izvedbo meritve Za uspešno izvedbo meritve so potrebni usposobljeni sodelavci, kon- stantna temperatura prostora (20 °C), ustrezna vlažnost, umerjena ozi- roma kalibrirana merila in njihov pravi izbor. Odstopanja od predpisanih mer Če pri meritvi izdelka ugotovimo, da izdelek odstopa od predpisanih mer: • izdelamo poročilo, iz katerega so razvidni rezultati meritev; • sistemsko prijavimo težavo in jo dodelimo vodji projekta, projektan- tu in izdelovalcu kosa; • odgovorni za raziskavo težave proučijo odstopanja in v sistemu po- dajo odločitev (vsi vpleteni so obveščeni po elektronski pošti); • v praksi so tri možnosti: – kos je pogojno sprejemljiv, – kos je treba popraviti, – izdela se novi kos; • dokler ni odločeno, kako bo težava odpravljena, izdelek zadržujemo na ločeni lokaciji v merilnici; če gre kos v popravilo, naknadno izve- demo še kontrolno meritev. V družbi Talum Servis in inženiring se z meritvami ukvarjava dva delav- ca, za kakovostne izdelke pa smo seveda odgovorni vsi zaposleni. Slovarček strokovnih izrazov • Natančnost: ujemanje serije ponovitev merilnih rezultatov s pov- prečno vrednostjo merjene veličine. • Sistematični pogrešek: srednja vrednost, ki bi jo dobili iz neskonč- nega števila meritev iste merjene veličine, pod pogoji ponovljivosti, minus prava vrednost merjene veličine. • Naključni pogrešek: merilni rezultat minus srednja vrednost, ki bi jo dobili iz neskončnega števila meritev iste merjene veličine pod pogoji ponovljivosti. • Merilni instrument: naprava, katere namen je, da se sama ali skupaj z dodatnimi napravami uporablja za merjenje. • Razdelek: del skale med poljubnima zaporednima oznakama skale. • Etalon: opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da služi kot referenca. • Mednarodni etalon: etalon, ki je z mednarodnim dogovorom pri- znan, da se uporablja kot mednarodna podlaga za ugotavljanje vre- dnosti drugih etalonov zadevne veličine. • Nacionalni etalon: etalon, ki je z državnim odlokom priznan kot podlaga za ugotavljanje vrednosti drugih etalonov zadevne veličine v državi. • Kalibracija, umerjanje: umerjanje ali kalibracija je niz operacij za ugo- tavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilni instrument ali merilni sistem, oziroma vrednostmi, ki jih predstavlja opredmetena mera ali referenčni material, in pripadajočimi vrednostmi, realizirani- mi z etaloni, pod določenimi pogoji (po standardu SIST EN ISO/ IEC 17025). Rezultat umerjanja omogoča bodisi pripis vrednosti merjenih veličin kazanja merilnega instrumenta bodisi določanje ko- rekcij glede na kazanje. Z umerjanjem je mogoče ugotoviti tudi druge meroslovne lastnosti, na primer učinek vplivnih veličin. Rezultat kali- bracije se zapiše v listini, imenovani Certifikat o kalibraciji. • Merilna metoda: logično zaporedje generično opisanih operacij, ki se uporabljajo pri merjenju. • Merilna negotovost: parameter, ki je povezan z merilnim rezultatom in označuje raztros vrednosti, ki jih je mogoče upravičeno pripisati merjeni veličini. • Merilna točnost: ujemanje merilnega rezultata s pravo vrednostjo merjene veličine. • Meritev, merjenje: niz operacij, da se ugotovi vrednost veličine. • Največji dopustni pogreški (merilnega instrumenta) – NDP: skrajne vrednosti pogreška, ki jih za dani merilni instrument dopuščajo spe- cifikacije, predpisi ipd. • Pogrešek merilnega instrumenta: kazanje merilnega instrumenta mi- nus prava vrednost ustrezne vhodne veličine. • Ponovljivost (merilnih rezultatov): ujemanje rezultatov zaporednih meritev iste merjene veličine, opravljenih pod enakimi pogoji mer- jenja. • Razred točnosti: razred merilnih instrumentov, ki izpolnjujejo dolo- čene meroslovne zadeve, katerih namen je, da ostanejo pogreški v določenih mejah. • Referenčni etalon: etalon, na splošno največje meroslovne kakovosti, ki je na voljo na danem kraju ali v dani organizaciji in je osnova za merjenje na tem mestu. p ALUMINIJ številka 8, stran 20 Delaj to, v kar verjameš, in verjemi v to, kar počneš Od Braneta Kožuha smo se sodelavci poslovili julija in mu ob upokojitvi zaželeli, da ostane zdrav in da mu uspe uresničiti tiste želje, ki so bile v času službovanja zanj nedosegljive. Brane še ne ve natančno, s čim se bo v novem življenjskem obdo- bju ukvarjal, vsekakor pa ne bo sedel križem rok, saj je po naravi človek, ki se mora ves čas s čim ukvarjati. Prav zaradi tega je bilo področje razvoja služba, ki mu je bila pisana na kožo. V prihodno- sti si želi čim več potovati, kar je na neki način tudi po- vezano z raziskovanjem – v tem primeru raziskovanjem novih dežel, kultur in navad. Njegova poslovna pot je bila zelo razgibana, saj se je predenj ves čas službovanja postavljalo veliko poslovnih izzivov, ki jih je Brane Kožuh uspešno reševal. Več o pro- jektih, ki se jih je loteval, in o službenih izzivih pa sva z Branetom povzela v inter- vjuju. Pogovor s pravkar upokojenim sodelavcem Branetom Kožuhom ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ INTERVJU ALUMINIJ številka 8, stran 21 Zaupajte nam spomine na svoje otroštvo. Rodil sem se v Slovenj Gradcu. Moje otroštvo je minilo brez posebnosti. Z družino smo živeli skromno in mirno v eni izmed hiš sredi mesta. V njej in v bližnjih hišah je živelo kar nekaj mojih vrstnikov, tako da se je vedno kaj dogajalo. Imel sem tudi tri leta starejšega brata. V osnovno šolo sem rad hodil in z učenjem nisem imel težav. Vsak otrok sanjari o poklicu, ki ga bo nekoč opravljal. O čem ste sanjali vi? V osnovni šoli sem sanjaril, da bom postal zdravnik. Katero srednjo šolo ste obiskovali in za katera področja ste bili nadarjeni? Obiskoval sem gimnazijo. V tistem času so me pritegnili vsi šolski predmeti, zato je bila odločitev o nadaljnjem študiju zame še toliko težja. Še vedno sem razmišljal o vpisu na medicino, po drugi strani pa me je pritegnilo tudi področje strojništva in astronomije. Tehtal sem med medicino in strojništvom. Ko sem prišel iz Ljubljane in mami povedal, da sem se odločil za študij strojništva, je bila zelo razočarana, saj je pričakovala, da se bom odločil za študij medicine in postal zdravnik. Kaj pa šport? V času srednje šole sem se s športom aktivno ukvarjal. Vključil sem se v Koroški atletski klub in treniral tek na kratke proge. Velika zavzetost in kakovostni treningi so pomagali, da sem na repu- bliškem srednješolskem prvenstvu v Celju osvojil srebrno kolajno. Tudi po vpisu na fakulteto sem se prvo leto še ukvarjal z atletiko, nato pa sem aktivni šport opustil. Treninge je bilo namreč težko uskladiti s študijskimi obveznostmi. Kako je potekal študij? S študijem na fakulteti za strojništvo nisem imel težav. Iz semestra v semester sem bil bolj prepri- čan, da sem se o področju študija odločil pravilno. Kje ste se zaposlili po študiju? Zaposlil sem se v Železarni Ravne, saj sem bil njihov štipendist. Po opravljenem pripravništvu sem odšel k vojakom, po vrnitvi pa sem se preselil na Ptuj in se zaposlil v podjetju Olga Meglič, ki ga danes ni več. Zaposlen sem bil v obratu v Dolanah, kjer smo izdelovali hidravlično dvigalno opremo. Delo v tovarni je bilo zanimivo. Kdaj ste se prvič srečali s Talumom in kaj vam je ostalo v spominu na to obdobje? V podjetju Olga Meglič sem delal dobrih pet let, nato pa me je sosed navdušil nad Talumom. Prija- vil sem se na razpis in bil sprejet. Delati sem začel v elektrolizi, na oddelku za tehnološke priprave. Ste že kdaj prej slišali za tovarno? Za tovarno sem slišal že na fakulteti, saj je aluminij poleg jekla eden najpomembnejših materialov, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Po prihodu na Ptuj sem sicer razmišljal o zaposlitvi v Talumu, vendar sem se naposled odločil za podjetje Olga Meglič. Službeno ste delovali na različnih področjih, iz tega pa so izhajale različne odgovornosti. Kako je potekala vaša poslovna pot? Po začetnem delu v elektrolizi, na področju tehnološke priprave, sem bil kmalu prerazporejen v projektno skupino, ki se je ukvarjala s prvo fazo projekta MPPAl (modernizacija proizvodnje primarnega aluminija). Po koncu projekta sem delal v Razvoju, nato pa sem čez nekaj let prevzel vodenje službe. Po več kot 20 letih sem sprejel nov izziv, saj sem postal direktor družbe Talum Izparilniki. Svojo poslovno pot sem končal kot svetovalec direktorja. Vmes sem bil vzporedno še direktor družbe Plinsko-parna elektrarna, d. o. o., in direktor razvojnega centra RC SIMIT, d. o. o. Na katerem od naštetih področjih ste se najbolj našli? Na vseh področjih sem se dobro znašel, vodenje Razvoja pa je bilo področje, na katerem sem se najbolj našel. Delež roll-bonda v hladilnih napravah se ves čas znižuje in je danes samo še okoli 7-odstoten. Stvari se bodo verjetno spremenile, če se bodo zakonsko spremenile zahteve po zmanjšanju porabe energije in količine hladilniških plinov v hladilnih aparatih. Takrat se bodo roll-bond izparilniki spet lahko več uporabljali. ALUMINIJ številka 8, stran 22 Sodelovali ste pri veliko projektih. Kateri izmed njih je bil za vas največji izziv? Glede na to, da sem veliko let delal v Razvoju in ga tudi vodil, sem so- deloval v mnogih projektih. Ti so bili po večini investicijski, nekaj pa je bilo tudi razvojnih. Naj naštejem vsaj najpomembnejše: prva in druga faza projekta MPPAl, razvoj izdelave enostranskih izparilnikov, uved- ba proizvodnje homogeniziranih drogov, uvedba proizvodnje platišč, uvedba proizvodnje ulitkov, obnova upravne stavbe Taluma in servi- snega objekta, v katerem so danes družba Vargas-Al, zdravstveni dom in gasilci, Plinsko-parna elektrarna, razvojni center RC SIMIT … Naj- obsežnejši projekt je bil zagotovo MPPAl, zato je bil zame tudi največji izziv. Pomenil je celovito posodobitev vseh proizvodnih enot v smislu povečanja proizvodnje, modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, znižanja škodljivih vplivov na okolje in izboljšanja delovnih razmer. Kateri so bili glavni objekti v okviru tega projekta? Sodobna elektroliza C, tovarna anod in livarna livarskih zlitin. Projekt MPPAl je bil prelomnica v razvoju Taluma, saj bi bil brez njegove izved- be ogrožen obstoj tovarne. S kakšnimi izzivi se je vaša ekipa srečevala na razvojnem področju? Pri svojem delu smo se srečevali z različnimi izzivi. Ti so bili največkrat povezani z ljudmi, ki smo jih imenovali v projektne skupine. V Razvoju smo se ukvarjali tako z investicijskimi kot razvojnimi projekti in vsaka vrsta projekta ima svoje značilnosti. Kakšne so bistvene razlike med njima? Bistvena razlika med njima je, da so pri investicijskih projektih cilji bolj jasno določeni, zaradi tega pa so vse naloge, namenjene za dosego ci- lja, bolj jasno definirane. Razvojni projekti so zahtevnejši, ker cilji niso vedno jasno določeni in tudi poti do ciljev velikokrat niso znane ali jih je več. Kako pa je to povezano z izbiro sodelavcev? Vsaka vrsta projekta zahteva drugačen tip človeka. Investicijski projekti so primernejši za sodelavce, ki so pri svojem delu natančni in dosledni, ki znajo dobro komunicirati z različnimi strankami in pri svojih stali- ščih niso popustljivi. Razvojni projekti pa so primerni za sodelavce, ki so inovativni, ki želijo ustvariti nekaj novega in boljšega in so predani svojemu delu. Razvojniki tudi ne smejo biti preveč obremenjeni z ope- rativnimi nalogami, saj jih te odvračajo od razvojnih nalog. Posledice so nekakovostno delo in zamude. Če projektne skupine niso oblikova- ne dovolj premišljeno, v smislu, da so prevelike, da sodelavci niso kos nalogam, da se med njimi pojavljajo konflikti in so preobremenjeni z drugimi nalogami, tudi projekt ne more biti uspešen. Kakšne nove izkušnje ste pridobili v tem času, ko ste bili direktor družbe Talum Izparilniki? Vodenje družbe Talum Izparilniki sem prevzel v času, ko je proizvo- dnja potekala le v eni sami izmeni in še ta ni bila polno izkoriščena. Pred gospodarsko krizo je obrat deloval v treh izmenah. V letih 2007 in 2008 se je prodaja drastično zmanjšala, saj so se na trgu pojavili novi, cenejši proizvodi, ki so začeli nadomeščati sicer zelo kakovostne, vendar cenovno dražje roll bond izparilnike, ki smo jih izdelovali v družbi. Na splošno se roll bond izparilniki najbolj množično uporabljajo v industri- ji hladilnih aparatov za uparjalnike in v zelo omejenih količinah za druge namene. Žal je družba v času mojega prihoda svoje izdelke prodajala le proizvajalcem hladilnih naprav. Čakal nas je torej velik izziv. Kako ste reševali nastalo situacijo? V času mojega prihoda v družbo smo se s sodelavci spoprijeli z dvema velikima izzivoma. Prvi izziv je bil, kako povečati prodajo izparilnikov za industrijo hladilnih aparatov. To je bilo težko, saj smo vse velike odje- malce že oskrbovali z našimi izdelki. Čeprav smo pridobili nekaj novih, manjših kupcev, se prodajne količine niso bistveno povečale. Drugi izziv je bil neprimerno zahtevnejši. Če smo želeli povečati prodajo, smo se morali spoprijeti z razvojem izdelkov za druge namene uporabe. Svoje priložnosti smo našli na področju sončnih kolektorjev, fotovoltaičnih hibridnih panelov, kondenzatorjev za toplotne črpalke in hladilnikov za baterije električnih avtomobilov. Pri razvoju izdelkov, ki imajo namen nadomestiti že uveljavljene izdelke na trgu, sta dva pogoja za uspeh: izdelek mora biti vsaj enakovreden ali boljši od obstoječega in biti mora cenejši. Pri razvoju smo se pri slehernem izdelku srečali z drugačnimi tehničnimi zahtevami in mnogimi tehnološkimi omejitvami. Do moje- ga odhoda iz obrata smo od vseh naštetih izdelkov kondenzatorje za toplotne črpalke spravili do serijske proizvodnje za enega kupca, drugi izdelki pa so bili v fazi izdelave prototipov in njihovega preizkušanja. Vesel sem, ko vidim, da sodelavci, ki so prišli v družbo Talum Izparilniki za mano, nadaljujejo delo v isti smeri. Sodelavci so vas opisali kot zelo dobrega vodjo. Kaj po vašem mne- nju naredi dobrega vodjo in katere lastnosti mora imeti? Za vodenje ljudi si mora vodja najprej pridobiti njihovo zaupanje, saj ALUMINIJ številka 8, stran 23 mu bodo le tako sledili. Zelo pomembno je imeti jasno določene cilje, s katerimi morajo biti ljudje seznanjeni. Pomembno je pravilno delegirati naloge, in če se le da, naj se naloge rešujejo timsko. Pri tem mora vodja prevzeti vlogo motivatorja na način, da se vsak član skupine poistoveti z določeno nalogo. To je samo nekaj karakteristik, ki jih mora imeti dober vodja, jih je pa še bistveno več. Na vsak način je dobro vodenje ljudi zelo zahtevna veščina. Nekje sem prebral rek Nelsona Mandele. Rekel je, da je dober vodja tisti, ki vodi ljudi tako, da niti ne opazijo, da so vodeni. Katera poslovna zgodba oziroma anekdota se vam je najbolj vti- snila v spomin? Anekdota je iz časa, ko sem bil vodja Razvoja in sem od nekega vodje projekta zahteval delno poročilo o stanju na projektu. Njegov odziv je bil elektronsko sporočilo z enim samim kratkim stavkom: Projekt se izvaja po planu. Nad njegovim odgovorom sem bil presenečen in ogor- čen, saj so bila pravila o izdelavi poročil jasno določena. Vsako poročilo mora vsebovati najmanj opis opravljenih aktivnosti, skladnost izvajanja aktivnosti s terminskim planom, porabo denarja, ali so porabljena sred- stva v okviru planiranih, ali so se zgodile kakšne spremembe, ki so na projektih pogoste, in kako so se rešile. Suhoparen odgovor vodje se mi je zgodil kljub temu, da sem se ves čas dela pri projektih zavzemal za nji- hovo dosledno izvajanje, nadziranje in seveda tudi ustrezno poročanje. V letu 2011 si je Talum zapisal vrednote, po katerih živimo in dela- mo. Katera izmed teh vrednot v vašem zasebnem življenju najvišje kotira? V mojem zasebnem življenju najvišje kotirata spoštovanje in zaupanje. Upokojitev je za človeka kar velika prelomnica. Nekateri to situacijo sprejemajo bolje, drugi slabše. Kako je z vami? Sem med tistimi, ki to situacijo bolje sprejemajo. Kaj vam pomeni beseda pripadnost? Pripadnost je vsekakor zelo pozitivna lastnost. Zaposleni, ki čutijo pri- padnost svojemu podjetju, so zagotovo boljši delavci kot tisti, ki je ne čutijo. Vendar pripadnost ne pride sama od sebe, treba jo je privzgojiti in negovati. In nenazadnje, pripadni zaposleni morajo v zameno za svo- jo pripadnost od podjetja tudi nekaj dobiti. V zadnjih letih ste svoja znanja in izkušnje nesebično prenašali na mlajše sodelavce. Kako gledate na mlajše generacije sodelavcev? Prav veliko poglobljenih stikov z mladimi sodelavci nisem imel, zato bi težko na splošno analiziral razlike med našo in mlajšo generacijo. Sem pa imel v zadnjih letih priložnost sodelovati z nekaj mladimi sodelavci in moram reči, da je bilo naše sodelovanje izredno dobro. Tu in tam so bile med nami razlike v kakšnih pogledih ali načinu dela, vendar prav velikih razlik nisem opazil. Zaradi tega mi je bilo delati z njimi v veliko veselje in zadovoljstvo. Veliko potujete. Zakaj sploh potovati in kaj vam potovanja dajejo? Res je, da rad potujem in vem, da potujem premalo. V času zaposlitve je bil odmerjeni dopust vedno prekratek za vse moje želje. Zato si želim, da bi lahko vse neizpolnjene želje izpolnil zdaj, ko bom imel več časa. Želim si, da mi bi zdravje to dopuščalo. Kako si predstavljate svoj idealni dan v pokoju? Na to vprašanje ta trenutek še ne znam odgovoriti, saj še ne vem, kako si bom razporedil čas v pokoju. S tem se sploh ne obremenjujem, ker vem, da ne znam biti brez dela, in tudi vem, da mi bo za vse, kar bom hotel početi, vedno primanjkovalo časa. Vsak ima svoje skrite strasti, hobije, nekaj, kar bi rad uresničil. Kaj imate vi? Nimam nekih posebnih hobijev. Rad bi bil samo zdrav, da bi lahko sple- zal na kak hrib ali kam odpotoval, prebral kakšno dobro knjigo in da bi čas, ki ga še imam pred seboj, čim bolj koristno in kvalitetno preživel. Kako gledate na Talum in njegovo prihodnost? Vsakršno napovedovanje prihodnosti je zelo nehvaležno. Najbrž ni človeka, ki bi znal povedati, kakšen bo Talum na primer čez deset let. Zavedati se moramo, da na trgu obstanejo samo tista podjetja, ki nepre- stano vlagajo v razvoj novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov. Če bo Talumu to uspevalo, se mu ni treba bati za prihodnost. Še stavek kot popotnica talumovcu. Kaj v življenju šteje? Delaj to, v kar verjameš, in verjemi v to, kar počneš. Vse drugo je trate- nje energije in časa. p ALUMINIJ številka 8, stran 24 »Spomin na rdečo katrco« Pogovor s Srečkom Mlakarjem, PE Livarna Srečko Mlakar se je prijazno odzval vabilu na pogovor, saj se je od leta 1976, odkar je zaposlen v tovarni, v njegovem spominu nabralo kar veliko zgodb, ki bi jih pred odhodom v pokoj rad delil s talumovci. Sprva je imel malo treme, a že po nekaj minutah sva se sproščeno pogovarjala o njegovem življenju in delu. ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ TALUMOVE ZGODBE ALUMINIJ številka 8, stran 25 Odlično obvlada nemški jezik Najprej sva se pogovorila o njegovem otroštvu, ki ga je Srečko Mlakar preživljal v vasi Hajdina. Na čas svojega odraščanja ima lepe spomine in tudi v šolo je rad hodil. Pred- vsem je hvaležen učiteljici, ki je pripomogla k temu, da danes odlično obvlada nemški jezik, kar mu pri delu zelo koristi. Elektrikar ali gozdarski tehnik »Kot otrok sem sanjaril o tem, da se bom, ko odrastem, ukvarjal s poklicem, ki bo pove- zan z elektriko, ali pa bom gozdarski tehnik. Zelo rad sem imel naravo in ta me pritegne še danes,« pojasni Srečko. Navsezadnje je tudi elektrika nekaj, kar pride iz narave, zato se je njegova otroška želja v popolnosti uresničila. Boljše ocene, višja štipendija Po končani osnovni šoli se je vpisal na elektrotehniško šolo v Mariboru, v poletnih me- secih pa je kot Talumov štipendist opravljal prakso v tovarni in si s tem pridobil veliko praktičnega znanja. V času šolanja je za mladega človeka spodbuda, če ima nekaj svojega denarja, s katerim lahko razpolaga. Srečko je od tovarne dobival štipendijo. »Sistem določanja višine štipendije je bil že takrat urejen tako, da boljše ko so bile ocene, višja je bila štipendija. Ker sem imel prav dober uspeh, sem se lahko pohvalil z višjo štipendijo, kot so jo imeli drugi. To je bila zame odlična motivacija.« Delo v telefonski centrali V času prakse je delal na različnih področjih, kot so vzdrževanje avtomatskih naprav, vzdrževanje kotlarne in vzdrževanje telefonske centrale. »Najzanimivejše je bilo zame v tistem času delo pri vzdrževanju telefonske centrale, saj sem na ta način spoznal celotno fabriko in vse oddelke.« V tovarno s konjsko vprego Srečko je »fabriko« že pred opravljanjem prakse dobro poznal, saj sta v njej delala oče in dedek, pa tudi drugi sorodniki. Dedek je delal v mizarski delavnici, oče na področju glinice. »Natančno se spominjam svojega prvega srečanja s fabriko. Sosed je s konji v tovarno peljal lesene šibe, iz katerih so izdelovali metle. Vzel me je s seboj in tako sem si lahko tovarno ogledal na lastne oči. Spomnim se, da me je pogled nanjo zelo prevzel, saj je bila ogromna. Takrat si niti pomisliti nisem dovolil, da bom nekoč v tej tovarni zaposlen tudi sam.« Zagovor pripravništva Srečko Mlakar je v tovarni kot pripravnik začel delati leta 1977. Leta 1978 je delo za kratek čas prekinil, saj ga je čakalo služenje vojaškega roka. Z delom je nadaljeval avgusta 1979, ko je končal pripravništvo in se v tovarni tudi redno zaposlil. Pripravništvo je opravljal na področju vzdrževa- nja avtomatskih naprav. Njegove delovne naloge so zajemale tudi vzdrževanje regulacijske tehnike v kotlarni. »Spomnim se, da sem na zagovoru pripravništva znal odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, pri zadnjem pa sprva nisem vedel, kaj odgovoriti. Zadnje vprašanje mi je postavil direktor vzdrže- vanja, ki je bil v komisiji. Vprašal me je, kateri elektro element odreagira, če je pritisk v kotlu previsok. Naposled sem se spomnil odgovora, ki je pravzaprav zelo preprost. Odreagira namreč mehanski filter ventila, ki iz kotla spusti paro.« Po opravljenem pripravništvu je Srečko začel redno delati na področju vzdrževanja kotlarne, kjer je ostal dve leti, nato pa so ga premestili na področje avtomatske telefonske centrale. »Obvod« na peči »V tem času je v kotlarni prihajalo do zastojev pri doziranju premoga. Vzdrževalci smo se do- mislili nekakšnega »obvoda«. Pri človeku kirur- gi z obvodom (bypass) naredijo obvod mimo obolele arterije, pri peči pa smo naredili obvod pri doziranju premoga. Če je glavna dozirna pot odpovedala, je delovala pomožna in zastojev ni bilo. Teh izboljšav je bilo še veliko.« ALUMINIJ številka 8, stran 26 Posodobitev telefonske centrale V tem času so v tovarni posodabljali telefonsko centralo in sodeloval je pri njeni montaži in vzpostavitvi. »Delo, ki sem ga opravljal, mi je bilo zelo všeč. Delovanje centrale sem poznal do potankosti, saj sem od samega začetka sodeloval pri monta- ži.« Smrt tovariša Tita Tudi na to obdobje bodo Srečka spominjale zanimive zgodbe, ki so s svojimi izzivi popestrile njegov vsakdanjik. »Ko smo spomladi hiteli z zagonom nove telefonske centrale, smo na- leteli na oviro. 4. maja 1980 je umrl tovariš Tito in zagon smo morali prestaviti za teden dni, saj je njegova smrt veljala za izredne razmere.« Nekateri so slabo sprejemali novitete Pred nedavnim smo se v Talumu lotili prenove telefonije. Obstoječo telefonijo smo nadomestili z digitalno, v prihodnosti pa nas čaka še veliko digitalnih izzivov. Nekateri ljudje novitete hitro sprejmejo, drugi počasneje, in tudi v času, ko je Srečko Mlakar s svojo ekipo postavil in vzdrževal telefonsko centralo, ni bilo nič drugače. »Ja, nekateri so zelo težko sprejemali novitete. Dogajalo se je tudi, da je kdo telefon razbil ali pa se na klice ni hotel odzvati. Tega je bilo s časom vedno manj, dokler sodelavci v telefonih niso prepoznali prednosti in so se nanje navadili. Pri telefoniji je bil tudi velik tehnološki preskok, saj smo sprva za telefonsko centralo potrebovali dve sobi, kasneje pa je zadostovala ena sama manjša omarica. Če pogledamo, kam nas je tehno- loški razvoj pripeljal, potem se danes skoraj ne da več delati primerjave.« Vodja skupine za elektrovzdrževanje Sledilo je obdobje aktivnih investicij, kamor je kot prva spadala tudi izgradnja livarne 2. Nameščene so bile sodobne regulacijske naprave na pečeh in kontinuirane linije za litje širokega in ozkega traku ter žice. Leta 1989 se je Srečko kot vzdrževalec prezaposlil v livarno. Sprva je v livarni delal le polovico svojega delovnega časa, kasneje je bil zaposlen za polni delovni čas. Prevzel je vodenje skupine za elektrovzdrževanje vseh naprav v livarni, rondelicah in izparilnikih. »Novi procesi in naprave so bili zame vedno izziv. V ekipi smo bili štirje sodelavci, dva inženirja pa sta nam nudila dodatno strokovno pomoč. Manj prijetne pri tem delu so bile intervencije, kar je pomenilo, da si moral biti v vsakem delu dneva na razpolago pri odpravljanju nastalih problemov in zastojev. A človek se tega navadi, saj to sodi v okvir tvojih delovnih zadolžitev.« Ni iskal izgovorov Njegovi sodelavci znajo povedati, da Srečko nikoli ni iskal izgovorov, ko se je bilo treba odzvati na intervencijo. Tudi pregled evidence števila intervencij iz leta 2002 dokazuje, da se je v letih od 1989 do 2001 Srečko na intervencije odzval najpogosteje. Legendarna rdeča katrca »To obdobje je nedvomno zaznamovala rdeča katrca. To je bil namreč avtomobil, s katerim so se k tebi domov pripeljali v primeru intervenci- je. V tistem času v vsaki hiši še ni bilo telefona, le redki so si ga lahko pri- voščili. Če je prišlo do problema, okvare ali zastoja, so morali priti pote in te odpeljati v tovarno, da si odpravil napako ali okvaro. Od tovarne sem oddaljen le 3 kilometre, zato se je rdeča katrca pogosto pripeljala pred mojo hišo. Ura pri tem ni bila ovira – lahko je bilo tudi ob dveh ali treh zjutraj. Naposled so hišo že tako dobro poznali, da so vedeli, za katerim oknom je spalnica, in so mi kar potrkali na okno.« Novoletni ognjemet Srečko je v vseh teh letih, ko je sodeloval pri intervencijah, doživel mar- sikaj. Na staro leto so tako sodelavci v rondelicah namesto ognjemeta v zrak poslali peč. Šalo na stran, saj se je dogodek v resnici zgodil in takrat ni bil smešen. »Zunaj je bil sneg in na snegu so bili odloženi kosi aluminija. Sodelavec je moral v peč naložiti enega izmed njih in se je odpravil ponj. Opazil je, da je kos delno prekrit s snegom, a je domneval, da se ne bo v celoti potopil v talino in tako ne bo težav. Kos je položil v peč in zaprl vrata. Potem pa se je zgodilo, da se je kos potopil v talino in prišlo je do tako močne eksplozije, da je del peči odneslo skozi strop hale. Na srečo niko- gar ni bilo v bližini peči in tako ni bilo poškodovanih. Materialna škoda je bila ogromna, saj smo morali peč na novo sanirati.« Okvara na izpustni loputi Drugi pripetljaj se je zgodil na peči, ki jo rondeličarji uporabljajo za žar- jenje rondelic. »Rondelice so bile mastne od izsekovanja. Maščoba se z njih navadno odstrani oziroma odgori, preden se peč zapre. Tudi v tem primeru je prišlo do velike eksplozije, ki je poškodovala še del livarne. Inšpektorji so po eksploziji ugotovili, da je prišlo do okvare na izpustni loputi in ta se je predčasno zaprla. Ker olje ni moglo izhlapeti, je v peči prišlo do močne eksplozije.« Vzdrževanje livarn Leta 2009 je vzdrževanje vseh treh področij postalo za ekipo preobse- žno, zato je nastalo več ekip, ki so se ukvarjale vsaka s svojim področjem vzdrževanja. Srečko se je tako s svojo ekipo osredotočil na vzdrževanje livarn in na tem področju dela še danes. 40 let in en dan Leta 2019 bo minilo 30 let, odkar je Srečko zaposlen na področju vzdr- ževanja livarn, skupaj bo 1. decembra 2018 dopolnil 40 let in en dan delovne dobe. Ob skorajšnji upokojitvi ga prevevajo mešani občutki. Po svoje se upokojitve veseli, zaveda pa se tudi, da bo pogrešal delovni ritem in sodelavce. Srečko se bo po upokojitvi še naprej ukvarjal z organizacijo raz- stav malih živali, na katerih tudi sam razstavlja kunce, in z obde- lovanjem manjšega vinograda. p ALUMINIJ številka 8, stran 27 MOJ DELOVNI DAN Izkušenj si ne pridobiš kar od danes na jutri Obiskoval sem tehniško gimnazijo v Mariboru in se po koncu srednje šole vpisal na Fakulteto za strojništvo ter zaključil tudi podiplomski študij. Pred šestimi leti so v PE Ulitki potrebovali študenta, ki bi dobro obvladal ra- čunalniški programski paket Catia. Poslal sem prošnjo in omogočili so mi praktično delo. Tako sem tri leta – med študijem in poletnimi počitnicami – delal v PE Ulitki. V zadnjem letniku fakultete sem pridobil tudi Talumovo kadrovsko štipendijo. V tem času so me premestili v družbo Talum Servis in inženiring, kjer sem sprva delal v hidravlični delavnici, nato v mehanični delavnici in naposled še v konstrukciji; tam sem ostal eno leto. Nazadnje sem bil premeščen v orodjarno, kjer sem trenutno tudi zaposlen. Zame je bila velika prednost, da sem delal v različnih delovnih okoljih, saj sem se lahko seznanil z raznolikimi procesi in si pridobil res veliko novih znanj in izkušenj, ki jih v orodjarni s pridom uporabljam. Zavedam se, da še zdaleč v celoti ne obvladam svojega področja, saj so za to potrebne večletne izku- šnje – tega znanja si preprosto ni mogoče pridobiti kar čez noč. Delo mi ravno zaradi tega predstavlja velik izziv in ga rad opravljam. Najbolj sem zadovoljen takrat, kadar s sodelavci odlično realiziramo zastavljeno nalogo in vidim, da na primer orodje, ki smo ga naredili, tudi v praksi brezhibno deluje. To je najboljši del moje službe. Delo, ki ga opravljam, od mene zahteva iznajdljivost, samoiniciativnost, kreativnost, voljo in veliko trme ter vztrajnosti. Moj delovni dan je zelo raznolik, a ga bom kljub temu poskušal opisati. Vstajam ob 5.30 zjutraj, na delovnem mestu pa sem med 6.30 in 6.45. Sledi preoblačenje v delovna oblačila in prva jutranja kava, ki si jo privoščim kar pri računalniku v pisarni. Vmes namreč pregledujem elektronsko pošto, saj je prav od te odvisna organizacija mojega dela. Na pošto odgovorim nava- dno do 8. ure zjutraj, nato pa se lotim drugih dnevnih zadolžitev. Kadar imajo v Ulitkih težave z nizkotlačnimi ali gravitacijskimi orodji in jedrovniki, ki so v proizvodnji in od katerih je odvisen nemoten potek pro- izvodnje, se je treba posvetiti tem težavam, jih analizirati in čim prej odpra- viti. Moje delo ni samo pisarniško, saj sem vsaj del dneva v pogonu – naj- dete me v merilnici, v razvoju, proizvodnji … Naloge so odvisne od tega, kje se pojavijo težave oziroma kje je treba narediti izboljšave, na orodju ali na ulitku oziroma jedru. Zelo pomembno je, da so vsa operativna dela, ki jih moramo izvesti, v orodjarni dobro organizirana, kajti le tako zmoremo realizirati vse, kar smo si zastavili – imamo namreč ogromno dela in postaviti je treba prioritete. Sam skrbim predvsem za konstrukcijo gravitacijskih in nizkotlačnih orodij ter jedrovnikov, usklajevanje s kupci oziroma naročniki, dodelavo serijskih orodij, popravilo orodij in koordinacijo dela. Moj delovni dan se redko konča ob 15. uri. Navadno se delo zavleče, saj ga je treba končati. p ALEKSANDRA JELUŠIČ FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ Kristjan Duh, Talum Servis in inženiring ALUMINIJ številka 8, stran 28 Letovanje otrok v Pacugu Prva skupina otrok (24.–31. 7. 2018) Prispeli smo v Pacug ... Podjetju Talum smo z morja poslali razglednico. Obiskala sta nas prva moža Taluma in Boxmarka. Bilo je veliko športnih aktivnosti ... ... in tudi družabnih. Osvežujoč skok v morje ... Letovanje za otroke naših zaposlenih skupaj z občino Kidričevo in podjetjem Boxmark organizriramo že od leta 2015. SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI FOTO: NATAŠA VODUŠEK FRAS, ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VIČ - RUDNIK ALUMINIJ številka 8, stran 29 ALUMINIJ številka 8, stran 30 ALUMINIJ {tevilka 2, stran 24 ZDRAVO TALUM Kako se znebiti nadle`nega ka{lja Nad ka{elj z doma~imi zdravili V teh hladnih dneh marsikoga napade silovit ka{elj. Ta je lahko suh ali produktiven, kar pomeni, da izka{ljujemo tudi sluz. ^e ka{ljanje ne spremlja kak{ne res- nej{e bolezni, si lahko poskusimo s kak{nim doma pripravljenim naravnim zdravilom pomagati kar sami. »^e ka{elj traja od dva do osem tednov, govorimo o akutnem ka{lju. Kadar pa traja ve~ kot osem tednov, gre za kroni~ni ka{elj,« pojasni dru`inska zdrav- nica Lili Lo~ni{kar, dr. med. Pri kroni~nem ka{lju je treba ~im prej obiskati zdravnika. S pregledom pa ni dobro odla{ati tudi v nasled- njih primerih: – ~e ka{elj po kak{nem tednu dni ni ni~ bla`ji ali ~e se celo stop- njuje; – ~e je ka{elj tako mo~an, da pono~i ne moremo spati; – ~e poleg tega, da ka{ljamo, tudi te`ko dihamo in smo brez sape; – ~e opazimo, da je frekvenca dihanja pove~ana (za primerja- vo: obi~ajna frekvenca dihanja pri odraslem je od 12 do 16 vdi- hov na minuto); – ~e ima ka{elj podoben zvok, kot je laje` psa (v tem primeru gre namre~ lahko za tako imenova- ni oslovski ka{elj); – ~e ka{elj spremlja povi{ana tele- sna temperatura, kajti v tem pri- meru je velika verjetnost, da je ka{elj spremljajo~i znak kak - {ne ga virusnega obolenja; – ~e bi bil vzrok ka{ljanja lahko tujek v dihalnih poteh; – ~e v izka{ljani sluzi opazimo tudi kri, kajti to je lahko znak plju~nice, bronhitisa, plju~nega edema, celo plju~nega raka; – ~e opazimo, da so roke, obraz, jezik rahlo pomodreli. ^e ka{elj ni nevaren in ne zahteva posebnega zdravljenja, bo zdrav- nik verjetno naro~il, da je treba piti zadosti toplih napitkov in po~ivati. Ka{elj lahko povzro~i virus ali bakterija Ka{elj najpogosteje spremlja viru- sna in bakterijska obolenja (pred- vsem dihal). Obi~ajno se pri virus- nih oku`bah dihal pojavi suh ka{elj, pri katerem ne izka{ljuje- mo nikakr{ne sluzi, obi~ajno pa je zelo dra`e~ in naporen. Ker se bolnik zelo napreza, ga pogosto bolijo trebu{ne mi{ice in mi{ice prsnega ko{a. Pri bakterijskih oku`bah je ka{elj obi~ajno pro- duktiven, kar pomeni, da bolnik izka{ljuje sluz. Od tega, kaj povzro~a ka{elj, je odvisno tudi zdravljenje. ^e je ka{elj povezan z bakterijsko oku`bo, zdravnik predpi{e anti- biotike, ~e pa gre za virus in ~e seveda ka{elj ni nevaren, je treba po~ivati, piti zadosti toplih napit - kov in telesu zagotoviti tudi dovolj vitamina C. Morda bo zdravnik predpisal zdravila, ki ka{elj zavirajo ali ki ga spodbujajo in s tem tudi laj{ajo izlo~anje sluzi iz dihalnih poti. V lekarni lahko povpra{amo tudi po pastilah ozi- roma sirupih za bla`enje ka{lja oziroma za izka{ljevanje. »Lahko poskusimo z br{ljanovimi pri- pravki, lizanjem islandskega li{aja, pitjem prsnega ~aja trikrat dnevno, smrekovimi vr{i~ki,« sve- tuje dr. Lo~ni{kar. »Ob izka{ljeva- nju pazimo na pove~an vnos toplih teko~in, lahko si pomaga- mo s sirupi za izka{ljevanje.« Nad ka{elj z doma~imi zdravili ^e ka{elj ne zahteva obiska zdrav- nika in zdravljenja z zdravili, ki jih zdravnik predpi{e, ga lahko posku{amo pozdraviti sami. Raz - dra`ena dihala pomiri `ajbljevo mleko. Priprava tega doma ~e ga zdravila za laj{anje ka{lja je povsem preprosta: sladkor kara- meliziramo, zalijemo z mlekom in dodamo `ajbelj. Potem to me{ani- co na majhnem ognju segrevamo pribli`no pet do deset minut. Tak{no karamelizirano mleko z `ajbljem pijemo ve~krat na dan. Lahko pa ~rno redkev prere`emo na pol in lijakasto izdolbemo, potem pa vanjo zlijemo med. »Izdolbeno redkev z medom po - tem postavite nad kozarec ali posodo in pustite stati prek no~i, JO@ICA JUNGER POVZETO PO: HTTP://VIZITA.SI/CLA- NEK/BOLEZNI/NASVETI-ZA-ZDRAVLJE- NJE-NADLEZNEGA-KASLJA.HTML HTTP://MOJALETA.SI/CLANEK/S-TEM- SUPER-RECEPTOM-BOSTE-ZARES- ODPRAVILI-KASELJ-IN-ZDRAVILI-BOLE- ZNI-DIHAL FOTO: SPLET V preteklosti so si ljudje ob raznih boleznih pomagali z rastlinami in doma~imi zdravili, ki so si jih sami pripravili. Nekaj ~asa so bila doma~a zdravila skoraj v pozabi, zdaj pa se veliko ljudi spet odlo~a za naravne na~ine zdravljenja. V okviru skrbi za zdravje smo se odlo~ili, da bomo v Aluminiju objavljali ~lanke, kako si lahko doma pripravimo rastline in si simptome bolezni laj{amo z zeli{~i z doma~ega vrta ali z rastlinami, ki jih lahko sami naberemo na travniku. Recept: Trdovraten ka{elj je v~asih zelo nadle`en, ne pomagajo niti zdravila. Zato preizkusite ta u~inkoviti recept. To zdravilo pozdravi ka{elj in tudi druge plju~ne bolezni. Zlato naravno zdravilo so uporabljali `e na{i predniki. Potrebujemo le zelje in med! List surovega zelja za nekaj minut potopimo v vrelo vodo, da postane topel in mehak. Nato ga damo na papirnato brisa~ko in ga po eni strani nama`emo z medom. Stran z medom si polo`imo na gole prsi, nato pa se pokrijemo s toplo brisa~o in {e z odejo. Najbolje je, da tak obkladek naredimo zve~er, saj ga lahko imamo celo no~. Zjutraj oblogo odstranimo in se umijemo s toplo vodo. Dobro se obri{emo in toplo oble~emo. Postopek ponavljamo vsak ve~er, dokler ni bolje. Pri bronhitisu traja zdravljenje teden dni, pri drugih boleznih dihal pa zdrav - ljenje izvajamo, dokler je treba. ZDRAVO TALUM Zakaj je rekreacija pomembna? Gibanje je poleg spanja največji naravni spodbujevalec rastnega hormo- na, ki je ključnega pomena za počasnejše staranje. Koliko časa naj posvetim rekreaciji? Svetovna zdravstvena organizacija zdravim odraslim, ki želijo ohraniti svoje zdravje, v splošnem priporoča najmanj 30 minut zmerno intenziv- ne telesne dejavnosti na dan, otrokom pa najmanj eno uro zmerne do intenzivne telesne dejavnosti. Za doseganje dodatnih in boljših učinkov na zdravje in obvladovanje dejavnikov tveganja (čezmerna telesna masa, visok krvni tlak, povišana raven maščob v krvi ipd.) je priporočljivo čas telesne dejavnosti podvojiti. Kakšne so koristi gibanja za zdravje? Telesna dejavnost pripomore k ustrezni telesni masi in boljši telesni pri- pravljenosti. Izboljša ravnovesje krvnega sladkorja in krvnih maščob, uravnava trebušno debelost in krvni tlak ter preprečuje nastanek pre- snovnega sindroma (pri posamezniku se pojavlja več znakov, kot so po- višana vrednost lipidov v krvi, povišana vrednost krvnega sladkorja na tešče ter trebušna debelost), zavira razvoj osteoporoze (zmanjševanje kostne gostote in večanje krhkost kosti) in preprečuje izgubo mišične mase. p Naredimo to za svoje zdravje Prvo soboto v septembru bo potekal že 20. Talumov dan za zdrav- je, na katerem bomo talumovci z različnimi športnimi aktivnostmi poskrbeli za svoje telo in tudi za duha, saj nas čaka nekaj ur spro- ščenega druženja s sodelavci. NATAŠA VODUŠEK FRAS POVZETO PO NACIONALNEM PROGRAMU O PREHRANI IN TELESNI DEJAVNOSTI ZA ZDRAVJE 2015–2025 DOBER TEK SLOVENIJA. FOTO: PIXABAY ALUMINIJ številka 8, stran 31 Strpnost in spoštovanje Strpnost in medsebojno spoštovanje sta temeljni vrednoti krvodajalstva in osnova za negovanje solidar- nosti med ljudmi. V sodobnosti, ko vrednote izginjajo, je še toliko bolj pomembno, da se teh vrednot zavedamo in jih negujemo, saj se lahko tudi sami znajdemo v situaciji, ko bomo potrebovali sočloveka in njegovo pomoč. Obolenja in poškodbe Hiter in površen način življenja pušča na človeku sledove, ki se kažejo z različnimi težkimi obolenji in po- škodbami, teh pa tudi visoko razvita medicina ne more vedno uspešno pozdraviti. Bolan ali poškodovan človek pogosto potrebuje zdravo in kakovostno kri. Koliko krvi je potrebne pri posameznih operacijah Ste se kdaj vprašali, koliko krvi potrebujejo v bolnici pri eni sami operaciji srca? Statistični podatki na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino razkrivajo, da za takšno operacijo po- trebujejo šest enot krvi, kar količinsko ustreza darovanju krvi šestih krvodajalcev. Porod, pri katerem pride do zapletov, zahteva pet enot krvi, pri operaciji rakastih novotvorb pa sta potrebni še kakšni dve enoti več. Presaditev jeter zahteva tudi do 20 enot krvi. Za ponesrečenca v prometni nesreči – teh je bilo v zadnjih tednih na naših cestah precej – potrebujejo tudi do 30 enot krvi, kar seveda pomeni 30 krvodajalcev. V času dopustovanja se zaloge krvi zmanjšujejo, krvodajalcev, ki bi darovali kri, pa je manj, saj so na dopustu. Pomankanje krvi lahko ogrozi sočlovekovo življenje, zato vas še enkrat pozivam oziroma prosim, da darujete kri. Predvsem apeliram na mlajše sodelavce, ki ste zdravi in se do- bro počutite, da se udeležite krvodajalske akcije, še preden greste na dopustovanje. Nesreča in bolezen namreč ne poznata dopusta in vsak se lahko še prehitro znajde v vlogi, ko bo za svoje preživetje potreboval kri. p Zdrav krvodajalec, zdrava in kakovostna kri MARJETKA LEDINEK FOTO: ALEKSANDRA JELUŠIČ AKTIV KRVODAJALCEV TALUM Obvestilo sodelavkam in sodelavcem, zaposlenim v družbah skupine Talum, v Silkemu in Praliku Krvodajalska akcija v avgustu bo v torek, 28., in četrtek, 30. avgusta 2018, med 7. in 11. uro na trans- fuzijskem oddelku ptujske bolnišnice oziroma vsak torek in četrtek v mesecu. Darovalci v juliju (številka v okle- paju pove, kolikokrat je posame- znik doslej že daroval kri) ANTON ZAJKO 98 MIRKO TIKVIČ 80 MATEVŽ MOHORKO 77 MIRAN RITONJA 72 JOŽEF LONČARIČ 52 ANTON ZELENIK 52 DUŠAN FRIDL 50 ROBERT MERLAK 50 MILORAD LAZIČ 45 ZDRAVKO SOK 44 ROBERT BEZJAK 43 MATEJ MUNDA 43 MAJDA TURK 39 ALEKSANDER KRAJNC 37 FRANC TRAFELA 36 FRANC SLUGA 35 ROBERT GAJSER 35 IVAN BABŠEK 34 IVAN EMERŠIČ 32 JOŽEF KRAJNC 25 JOŽICA JUNGER 24 DAMIR SAJIČ 24 MARKO VEK 21 SLAVKO KRAJNC 21 SREČKO KOROŠAK 18 MIHAEL KIRBIŠ 16 DANIEL LAČEN 13 ROK ZAKELŠEK 13 ANDREJ SVENŠEK 13 UROŠ PERNAT 10 LEON TROFENIK 9 KRISTJAN GAJŠEK 7 JANEZ ZDAVC 7 Novinci na krvodajalski akciji (do 5 odvzemov) DAVID ČUČEK 5 SAŠO HERGULA 5 JOŽE PEC 5 ALEKSANDER FLAJS 5 BRANKO PLAVEC 2 Sporočilo za vse tiste, ki ste daro- vali kri: »Moje življenje teče dalje – vaše darilo me je rešilo! Hvala.« SilvO VintAr MirAn LOzAr JOže KOrez FrAnc ČAgrAn ALUMINIJ številka 8, stran 32 Sestavljanje ekipe Po pozivu poveljnika gasilcev podravske regije Dušana Vižintina se je naše društvo nemudoma odzvalo in začelo sestavljati ekipo, ki se je na- slednje jutro podala proti Črnomlju. S sestavljanjem ekipe ni bilo težav, prosta mesta so bila takoj in brez odlašanja zasedena. Gasilski konvoj 12. junija 2018 ob 5. uri zjutraj se je sedem naših gasilcev, pripravljenih na delo in nudenje pomoči, sestalo v prostorih PGD Talum. Z vozilom Mercedez Atego GVSV so odšli na zbirno mesto v Slovenski Bistrici, tam pa skupaj s člani PGD Slovenska Bistrica, PGD Medvedce, PGD Podvince in PGD Žamenci sestavili konvoj ter se odpravili proti Črno- mlju. Konvoj gasilcev iz podravske regije je sestavljalo 21 gasilcev s 5 vozili. Katastrofalne posledice neurja Ko smo prispeli v občino Črnomelj, je bilo že ob poti videti katastro- falne posledice neurja. Ob pogledu na uničene strehe, objekte, podrta drevesa in pridelek so nam dodatno motivacijo za nesebično pomoč dali krajani, ki so nas sprejeli z navdušenjem, veseli naše pomoči. Tovarna Livar V zbirnem centru v Črnomlju so nam dodelili lokacijo za nudenje po- moči. Naš objekt je bila tovarna Livar. Tam smo ves dan s folijo pokri- vali uničeno strešno kritino. Pokrili smo okrog 2000 m 2 strehe. Intervencija velike razsežnosti Vsekakor gre pohvala Gasilski zve- zi Črnomelj, ki je zelo dobro or- ganizirala intervencijo tako velike razsežnosti. Gasilci smo imeli ves čas na razpolago hrano in hladno vodo, prav tako smo imeli takojšen dostop do vsega materiala in drugih stvari, ki smo jih potrebovali za po- krivanje objektov. Čut za sočloveka in pripadnost Po napornem dnevu smo se brez poškodb, a utrujeni in hkrati polni osebnega zadovoljstva v prostore PGD Talum vrnili okoli 22. ure. S tem projektom smo ponovno do- kazali, da gasilca ne naredi bleščeča uniforma, temveč čut do človeka ter pripadnost narodu in domovini. Na pomoč! p Priskočili na pomoč Neurje, ki se je v razbesnelo v vzhodnem delu države, je z močnim dežjem, vetrom in ogromno točo povzročilo precej težav in veliko ško- de. Veter je podiral drevesa, odkrival strehe, meteorna voda je zalivala objekte, velika toča pa je najbolj prizadela Črnomelj. Močno neurje s točo je občino Črnomelj prizadelo tako zelo, da posledic niso mogli odpraviti sami. TINA GORINŠEK FOTO: JURE PŠAJD PGD TALUM Člani društva, ki so se udeležili dobrodelne akcije. Prekrivata streho s polivinilasto ponjavo (Jure Pšajd in Dejan Šibila). ALUMINIJ številka 8, stran 33 Spoznavanje in druženje sodelavcev iz različnih podjetij V ligi sodelujejo predstavniki podjetij iz štajerske regije, ki v rekreativni kategoriji tekmujejo na dokaj visoki ravni. O tem priča povprečno števi- lo podrtih kegljev na met v primerjavi s povprečjem drugih lig v Slove- niji. Poleg samega športa je glavni namen lige medsebojno spoznavanje in druženje zaposlenih iz različnih podjetij ter spodbujanje ekipnega duha v skupini sodelavcev. Spomladanski in jesenski tekmovalni del Sezona podjetniške bovling lige se deli na spomladanski in jesenski tek- movalni del, tekme pa potekajo enkrat tedensko. V letošnjem spomla- danskem delu je poleg Talumove ekipe sodelovalo še trinajst drugih mo- štev, kar je pomenilo trinajst tekmovalnih dni. Na tekmovalni dan mora ekipa šteti vsaj štiri člane. »Pred leti smo imeli težave, ker nas je bilo premalo. Zdaj nas je šest, kar je ravno prav. Kot zadnji se nam je pridru- žil sodelavec Sašo Vidovič, ki je z dobro igro 'zbudil' in spodbudil tudi preostale,« pravi Robert Merlak, ki je del Talumove ekipe že od začetka. Tekmovanje, ki v enem dnevu odloči o zmagovalcu Po koncu lige je še tekmovanje posameznikov, ki v enem dnevu odloči o zmagovalcu. Talumovcem je tudi v tem delu uspelo osvojiti stopnič- ke. Na najvišjo je stopil sodelavec Zvonko Čerček: »Potrudil sem se po najboljših močeh in dosegel dober rezultat. Glejte, v nečem moraš uživati. Eni kolesarijo, drugi tečejo, mi pa se ukvarjamo z bovlingom.« Sodelavec Franc Fišer je dodal: »S tem si zapolnimo čas tudi v zimskem obdobju, ko katera od drugih aktivnosti odpade. Poleg športa je to tudi druženje, in čeprav med seboj tekmujemo, smo dobri kolegi.« Povzpeli so se na tretje mesto Talumova ekipa je v zadnjih letih zasedala sredino lestvice, letos pa se je povzpela na tretje mesto. Kot pravijo, je bilo odločilno zadnje kolo. »V zadnjem kolu se je odločalo o tem, katera izmed vodilnih treh ekip bo zmagovalna,« pravi Robert Merlak. »Cilji za jesenski del so višji. Seveda, vedno starejši in vedno boljši!« Ženska ekipa Ob tej priložnosti so k zastopanju »Talumovih barv« povabili tudi sode- lavke. Pravijo, da naj bi nekoč že poskušali ustanoviti Talumovo žensko ekipo, a da je prinesla predvsem nekaj kilogramov več zaradi vseh speče- nih kolačev. Tokrat bi si bolj kot kolače želeli novo članico ali člana, ki je pripravljena ali pripravljen v ekipni cilj vložiti trud, pravo mero resnosti ter pozitivno in spodbujevalno energijo – pomemben del recepta za dosego katerega koli skupnega uspeha. Čestitke za doseženi uspeh! p Priskočili na pomoč Prava mera resnosti in pozitivna energija Če bi razstavili vse pokale, ki smo jih talumovci zbrali na različnih športnih tekmovanjih, bi potrebovali ogromno vitrino. K tej zbirki športnih priznanj že več kot deset let prispeva tudi Talumova bovling ekipa. V letošnji sezoni šteje šest članov, ki so zaposleni v različnih delovnih okoljih. Ekipa sodelavcev se udeležuje različnih tekmovanj, med drugim Podjetniške bowling lige Ptuj, v kateri so letos dosegli lep uspeh – tretje mesto. MARJETKA OREL FOTO: ČRTOMIR GOZNIK, MARJETKA OREL DOSEŽKI ZAPOSLENIH Z leve proti desni Sašo Vidovič, Zvonko Čerček, Robert Merlak, Brane Kožuh, Franc Fišer V Talumovi bovling ekipi sodelujejo: Robert Merlak, Zvonko Čer- ček in Franc Fišer iz družbe Talum Servis in inženiring, Sašo Vi- dovič iz PE Rondelice, Franjo Skuber iz družbe Talum Izparilniki in zdaj že upokojeni svetovalec predsednika uprave Brane Kožuh. ALUMINIJ številka 8, stran 34 KOLUMNA Skorajšnji dogodek Zdravo Talum je odlična prilo- žnost, da se sprehodite, prekolesarite ali prejahate Dravsko polje in Haloze po dolgem in počez. Ko boste tako daleč, bodite pozorni tudi na to, koliko energije vlagajo ljudje v urejanje okolice. Lepo zlo- žena drva in pristrižene ciprese, pobarvani in urejeni nadstreški, cvetoče vrtnice in pelargonije, spolirani avtomobili, prirezana trava, pisane fasade, skalni vrto- vi, še fižol raste, kot bi bil posajen z zidarsko vrvico. Da, tukaj živijo urejeni ljudje s čistimi čevlji. Kako pa je v podjetjih? Je urejena zelenica znak, da je zadaj odlično podjetje? Verjetno je eden od znakov urejenega podjetja tudi urejena okolica, ni pa to edi- ni znak. Eden od znakov so tudi certifikati in mi jih imamo kar nekaj – vse ISO, IATF, pa akreditacijo za laboratorij, pa okoljevarstveno dovoljenje, pa certifi- kat »learning brand«, da ne omenjamo še občinskih in državnih odlikovanj ter priznanj gospodarske zbor- nice, kupcev, dobaviteljev, ker nam bo za naštevanje zmanjkalo prostora. Vse papirje imamo, da lahko tr- dimo: odlični smo! Malo skromnosti na tem mestu seveda ne bo škodilo, največji prostor na svetu je prostor za izboljšave, vse- ga tega pa ne bi bilo brez ljudi, približno 1500 duš, ki vsak dan pokažejo skoraj vse, kar znajo. Lepo je, da se jim enkrat letno zahvalimo na skupnem srečanju vseh zaposlenih, tiste, ki so najbolj izstopali, pa nagradimo z zlatimi metulji. Razmišljajmo naprej: če bi vsem zaposlenim razdelili zlate metulje ob koncu leta, bi nagrado gotovo raz- vrednotili in bi tile metulji ostajali v škatlah. Kot tale časopis. Bilo bi podobno kot povsod, kjer delijo zlate medalje za vse udeležence kolesarskega maratona ali za vse udeležence specialne olimpijade. Saj je lepo, da kaj dobiš, samo to ni to. Obenem je težava, da je teh pet metuljev premalo, da bi odmevno nagradili vse dosežke. Število nagrad na- mreč predstavlja samo 3 promile zaposlenih, za vseh preostalih 99,997 odstotka ljudi pa bo nujno treba vpeljati nekaj novih kategorij nagrad. Podajamo nekaj predlogov: • Metalurg meseca. Glede na to, da živimo od kilo- grama aluminija, je precej pomembno, da je tale kilogram lepo »speglan«, brez vključkov, nečistoč, da je zrnatost prava, ko zagrizeš vanj, da je lepe svetle barve, da se lepo topi, lepo teče, lepo kuje, stiska in iztiska. Tisti, ki to najbolje zna, bi si zaslu- žil, da se cel mesec smeje z lepo uokvirjene slike pri vratarju. • Nagrada »out of the box« za tiste, ki znajo razmi- šljati izven okvirov. Vemo, da imamo nagrade za inovativnost, vemo pa tudi, da je posel, v katerem smo, precej turbulenten, da se zaradi globalnih razmer ne splača vedno, ne glede na to, da damo vse od sebe. Tukaj so dobrodošli vsi predlogi, ki obračajo na glavo našo osnovno dejavnost. Res je, da znamo najbolje z aluminijem, morda pa bi nam šlo tudi z lepljenim lesom, betonom, turizmom ali z odpadki od solarnih elektrarn. Če so Korejci naredili take lepe rakete, ni vrag, da jih ne bi znali sestaviti tudi mi. Če se narod ustavlja v Idriji za žlikrofe, na Bledu zaradi kremšnit in na Trojanah zaradi krofov, ni vrag, da ne bi poskusili še zname- nite kidričevske miške iz pivskega testa. Poglejte samo, koliko turistov gre lačnih mimo nas vsako poletno soboto. • Prodajnik meseca. Ni ravno poceni to, kar izde- lamo. Odličnost stane. Nagrado torej tistemu, ki bo znal prodati naše surovine, naše ležalnike, naše storitve varovanja, našega brancina na žaru, naše nogometaše, našo dvorano, naše tehnične rešitve, naše toplotne izmenjevalnike, naše čiščenje, našo žlindro in našo analitiko. Naj informatik, naj vrtnar, naj natakarica … Teh ka- tegorij bi lahko našteli še precej, ampak kot okoljsko odgovorno podjetje varčujemo s črnilom, papirjem in čudnimi idejami. Pojdite zdaj nazaj v vodo, k otro- kom. Avgust je. Nagrada za očeta meseca, babico me- seca, kuharico tedna, gril mojstra meseca še ni bila podeljena. Morda jo dobite prav vi. p Sedi, pet, odlično GREGOR JURKO FOTO: MARJETKA OREL Pokali sodelavcev Talumove bovling ekipe ALUMINIJ številka 8, stran 35 KRIŽANKA 20. TALUMOV DAN ZA ZDRAVJE • pohod • kolesarjenje (krajša in daljša trasa) • plavanje (animacije in odbojka na mivki) • tenis • spoznavanje in jahanje konj • pustolovsko plezanje* V soboto, 1. septembra 2018, se ob 8. uri dobimo pred restavracijo Pan. *Predprijave za pustolovsko plezanje do zapolnitve mest prek intraneta do 29. 8. 2018. Aktivnosti za zdravje Naredimo to za svoje zdravje: