dar rtniške m ar / ^> Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr » pol leta 1 gld. 80 kr i četrt leta 90 kr » pol leta 2 gld. 20 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den y Ljubljani v sredo 23. novembra 1870. Gospodarske stvari. Kako sadna drevesa obvarovati zajčjega zoba. Priporočajo se razni pripomočki, ki bi varovali mlađa drevesca glodanja zajcev ajda in jari ječmen, ktera se o začetku rožnika vkup sejete je še najboljša. Ajda je bila le prašna nekaj vredna, strnišnica pa malo; meseca avgusta je vedno deževalo (pa ne navadno, ampak bile so le škodljive plohe in nalivi) y September pa je bil mrzel in vedna burja; mraza ali slane vendar do 12. oktobra ni bilo. Pravijo eni, dobro zagraditi drevesa, in zajec ne Korenstva (ali robi ne po tukajšnji navadi) je malo in bode přišel do njih; to je res, pa ni lahko v sedanjih časih les za ograjo kupovati, ker je zeló drag. Priporočajo zopet drugi živo mejo zasaditi tako gosto, da ne bo mogla nobena žival skozi v vrt ali v slabo je Repe bo le tišti kaj imel, kteri jo je zgodaj sejal; strnišnica ni debelejša, ko orehi. Klobáse bodo toraj puste kmalu zrele y zavolj pomanjkanja masti tudi ... » «« w puoic. Krompir bi bil skoraj še najlepši, da bi tako drevesnico. Gotovo je to dobro in priporočevanja vredno; silno ne gnjil. Do avgusta je bil lep in zdrav; ai po to delo gre le počasi naprej , kajti med tem časom vednem deževanji gnjije veliko bolj, ko pretekla leta, lahko zajec že vsa drevesa oškrba, predno se tako za- da ga marsikteri že zdaj za seme nimajo. Sadja je bilo gosti Kaj smešno je drug pripovedoval, naj bi zajcem tù razun sliv še precej veliko, tako da smo si večidel zobé poruvali ali jih pa celó potrebili to je vstřelili y to se pa ne vstreza taistim, ki imajo lov v najemu, kajti veliko je ljudi, ki se radi z lovom kratkočasijo. se kaj jabelčnika in hruškovica napravili. Za sadjerejo so se pa več stotin sadnih tudi nekteri zdramili ; tako smo letos spomlád Bolj pripravno bi znalo biti za tište, ki ne špogajo drevesec nasadili. - za poskušnjo tudi murbovih Ce bodo drevesca dobro rastla. jib kupiti lesa za ograjo in ne zasaditi žive meje, da okoli bodo ne mara ljudjé rajši tudi zanaprej si požlahnjenib čevljev visoko koš spletó. iz drevesnic preskrbeli, kakor slabe divjake napačno drevesca in okoli kola Mazanje sadnega drevja z raznimi mazili, v kterih je kaj m a ; ti, ni priporočevati ; kajti sadno drevje zarad čepili. Letos smo prav lepa drevesca od znanega sad- tega ^h'odo trpi. jerejca gosp. L. Pintar-ja dobili. Cebelice uboge apnom pobeliti drevesca se tudi priporoča y se še ilovice in vsemrajene krvi primešalo, ktera ko se čebelice — so nam pa skoraj vse pomrle. Ne bil bi lani mislil, da se bo tje v en dan izrečena prislovica: veliko rojičev, veliko mrličev", tako naglo do črke yy lahko pri mesarju dobi, bode tudi žival nepoškodovano spolnila. Že lanska zima jih je bila mnogo ugonobila. pustila drevje. Bral sem še en pripomoček, če pomaga, je prav, skusil ga še nisem. Drevesni koli naj se z lesičjo mastjo namažejo, po vrtu, vsaj pri straneh, kodar žival dohaja v vrte, ker ta mast zajcem celó smrdi in strah Po 10 do 20 panjev jih je enemu gospodarju pomrlo (se ve če jih je toliko imel), marsikterim pa kar vsi. gospodarjem nekaj vo, vo Jixi jo «vimv liuv naši fari jih je le kakim ostalo, ktere so pa ali letos še slabše, kakor lani, da bodo delà pred lesičjimi zobmi, in jih tako odganja in plaši tako mrle od ta mast, čeravno dežuje ali sneži, ali bodi si vreme Poskušajmo, da resnično zavolj lakote mogle pomreti. Zakaj so pa lani > skoraj ne vem; pri meni saj vem, da niti drevesnic, ter jih ne oškrba? Obdrží neki svoj duh zavolj lakote niti zavolj mraza. Druzega nisem mogei kakoršno koli, ne škoduje zarad duha. zapaziti, kakor to 9 da so si svoje stanovanje silno ne- ne navadno ponesnažile (kar pa zabraniti nisem mogei) ali v tej zadevi nepovabljeni gosti sadnim drevesom ker jim sneg ni izleta pustil, ali ker zavolj slabega vre- tolike škode včinili. Janez Sajè y učitelj. Letina in nekaj skušenj. mena niso medů zalotale in se jim je znabiti skisal, da je tako kaka kužna griža jih umorila, Bog zna! jv UMU» J " ---- Opomniti je letos še posebno, da je žival pri nas silno Spod Kuma. Dbe. huda in požrešna. Polhi so sadju nenavadno veliko škodovali; leverice marsikomu vse orehe odnesle, tako Navadno na jesen „Novicam" dohajajo sporočila o s praznimi lupinami nastlanega še nisem kmalu videi, se tedaj tudi spod Kuma kakor letos. Ravno tako so miši z žitom grozno ude- lovale; po kromperjevišču je bilo z drobnimi ostanki letini od vseh strani UU VOĆU OVlMUt^ naj OO k^UOj tuui OJJUU JU oglasimo in dodamo še nekaj skušenj za nameček. Letina*) je pri nas prav prav srednja tako da kakor z žaganjem posuto; tudi niso nobenemudrugemu "vuijufli j jo fii uao j/iav |ji ot v oicuuja, tetivo, vicu J ^ 5 —------j----- se drži tistega konca, kjer se slaba začenja. Od ozimine sadu prizanesle. Zemlja je tako prevotljena, da se gre nam je le redka pšenica ostala, vse drugo je sneg vzel; dočemu člověku stopinje vsaki trenutek kar globoko če ne bi bili več jarine, kakor ie sicer že navada • 1» 1 •__1*1 «. i w. .. r» • . . jali se- udirajo. Ali je še kje tako y ali samo pri nas? Tudi ne bilo ljudem živeti. Zmes — tukajšnja, to je škodljive ptice so bile ravno tako požrešne Zdaj še nekaj skušinj. deželi taka Po sporo Čilih, od drugih krajev sprejetih, je blizo po vsej Vred Po navodu „Novic" smo že nekaj let poskušali z eine sadike saditi, da se namreč napravijo na zei- niku jpred jamice, se s sekretovno napolnijo, ter za- sujejo in potem blizo sadike sadijo. P lep ga ni treba ne okopavati, ne osipati ; kedar kaka zel zřaste. popleve se » se res sadike ponašajo in glave velike ko merniki naredij Al dko se mora saditi in pa krepk sa- dike; iz premladih, slabotnih sadik nam ni nikoli lep Sklenivši še opomním, da tisti Amerikán, ki je učil s krompirjem vred tudi grahovko in grah pridelo- je menda blagovolil se z nami malo ponorôevati. vati zrastlo. Al kdo bo to našim gospodinjam dopo- Verjeli mu sicer nismo veliko več, kakor nič pa ven- veďal? Vedno imajo deset izgovorov, kako kmalu ga dar smo vtakniii v kakih 20 krompirjevih zrn raznega bodo izredile itd. in vse dopovedovanje je zastonj. Pri graha in zrastlo — kaj je? Krompirjevka po navadi, meni se Pri bilo neko leto přiměřilo, da nam je mramor grahovka po navadi polovico sadik pokončal, in jaz. Res je bilo tisto leto ta je več dopovedal, ko redko, ali kad je bila in šibka je bila kakor je krompirjevke, le bolj tanka sadi Ko navadno, kedar se grah sam Amerikanec to čital, bi se težko če ne )»«• «^O J dJ. --, ------- J ~-----iiv -r» v« V.VV.1, , OV ^Utt" ^v/ JJ« bolj polna, ko drugo leto. Takrat nas je sicer učil naši lahkovernosti muzal! Sadili smo to mešanico res redko saditi, al sicer nam ta mrčes že nekaj let dokaj pozno — sredi julija — pa ker je krompir še lep zra- škode delà; ni le nobenega pomočka zoper njega? Lo- stel, bila bi gotovo krompirjeva grahovka še vili smo ga sicer v lonce ? lože steljnom, da nismo nič j eli Naj godilo se nam je ko apo- pristavim še, da tako pozno sajeni krompir (sadili smo polno Še moram opomniti, da letos bilo pri nas vse ga več ko omenjenih 20 nam do zdaj ni gnjil in sicer dolgo časa tistih znanih b e 1 ih metuljev, gosenic pa vendar ni bilo. Zakaj no pije imamo, zelniku, ali kedar so gosenice drugod Politične stvari. odkar so bile nasvetovane f žrle vselej v y tudi pri nas. Zakaj? bne konoplj Poznate kaj biti? Moraj znabiti za to kake 80 sa Adresna debata v deželnem zboru kranjskem gleš k y likans k po? glische Riesenfutterrtibe). Naznanjal jo je letos neki Prus in potem še nekdo drugi na Dunaj 30. avgusta 1870. leta. Dr. Z arnibov govor dalje. Da imarjo tabori gotovo važnost, kaže to da so po 77 schen Landwirth pri kupovanji semena je treba u^tti -l/m ^uiu v yj va/iuuot y aa^u j vích ou Prakti- protivniki skušali tabor napraviti proti zedinjenju Slo- vencev v Celji y a kakor so videli, da bode mnogo slo- malo paziti, ker prodajalci so „omnis generis mušico- venskega naroda tje prihromelo glasovat za „Slovenijo tt Mene je bii Prus že dobro z miljo namazal, da rum . me še obrii ni, mi je Prusu lista z denarji nisem nahme" pa Prusija Avstriji ne zaupa. Tirjal pa zdelo se jim je čisto soparno in vmaknili so se v klo-to pomagalo, da brez semena šterski vrt. (Veselost.) Tamkaj so res protivniki zoper pal y y snaga za pa za funt semena gold mit Postnach- zedinjeno Slovenijo glasovali ali brez nazočega slovenskega naroda. (Dežman: sej so bili Slovenci tam!) Pa ka- ne iz Beča sem ga dobil košni!! Ako bi le nekteri tabori zoper zedinjeno Slo- gold. 20 kr. Kmalu bi bil rekel: 300 medve- venijo glasovali, polagala Jbi se na to strašna važnost. dov y pa nič kleti!) Naj povem tedaj, kar od te repe vem. jrouuue JO puuuiguvaic } cilj mpiu , v íaíiuu m jc iuuj guvuui v „ x ai/ui vy iuuci , tva&ui voi ijuucjù- globoko puhlico; v 14 tednih dozori in tehtá po 10, njivi naši protivniki. Gosp. Lenček je imel od svojih Podobe je podolgovate tirj topi tem en sam prigodek. Štajerski zbor v svoji večini vlažno in je tudi govoril o „Taborschwindel", kakor vsi ljubez- 12, celó tudi 15 funtov. Pri nas je bila letos pač lepa, volilcev naročeno 7 y pa tako debela vendar ne teže smo jo pripravili. Toda tudi pregosta je bila, ker tirj do polo naj se poteza za to, da se bode most naznanjene čez Savo napravil. Al kakor hitro je deželni odbor iz- ejali smo jo prepozno, vedel, da se je na Sevniškem taboru zavrgla dotična za evelj prostora in resolucija, izrekoma, da ni treba mosta delati čez Savo, letos sicer ni bila pri nas letina za repo. Gotovo je pa brž je na kratko odgovorili Sevniški tabor je sklenil tudi, da raste bolj počasno, kakor navadna. Perje da ni treba tega mosta, in proti volji naroda se vendar je podobno perju podzemeljskih kolerab (koravd bi ne more most delati! (Veliki smeh.) Da se je bila ta- rekli pri nas). Za kuho je prav mehka in veliko bolj krat ta resolucija sklenila, vzrok je ta, ker je ljudstvo sladka, kakor naša tudi brez vseh tistih nitek in štren, mislilo, da bode moralo vse doneske dati. Tu se je kakor jih ima navadna, bela koleraba. Hvalijo jo po- taborski sklep uvaževal; kedar pa kaj pride na korist sebno, da do spomladi puhla ne rata in da je za rejo našega naroda, takrat je pa vse samo „Taborschwindel!" in molžo boljša kakor naša domaća Ce je to res, je vredna, da se seje, Če tudi tako debela ne raste Da (Veliki smeh.) Da tabori „k^u »uuuti , *vaz,ojv u«m vse v pravem pomenu svobodné ustavne države, posebno niso ..Schwindel" kažejo nam bi se pa le sčasoma ne gla y pr. res od začetka velikanski koren, ki je pa še malo dalji, sicer pa čisto navaden postal kakor se je pri nas na pa Angleška. Vsako važno, v bitstveno življenje na- daj roda segajoče pitanje, predno se v parlamentu konečno se poprej po celi Britaniji na ogromnih resi, obravnuje Poslednjič še nekaj od kro m pirja. Sadili smo taborih; in še le ko se je javno mnenje za to ali ono « .. ^ •! t • • y • > V * * j I i . i . • w ga kakih osem raznih sort po Gulich-ovem navodu namreč na prostor 3 čevlj y godnjega in poznega nekoliko bolj resitev izjavilo, začenjajo se potem debate o dotičnem gosto y vprašanji v parlamentu. Spominjam le na velikánské namiču na ptuotur o uovijgv širokosti in 12 čevljev „reform-meetinge" pred popravljenjem volilnega reda in dolgosti smo vsadili 6 krompirjev, namesti 4. Raste! je na „meetinge" zastran odprave državne cerbve na Ir- res lepo košato iz Krompirja je bilo jesen pod slamo kakih • cuuj uj'uioiiM wguviuo, truiiua ungui-a, íaviia 10 kakih 9—11 srednjih, drugi drobnejši; vsega vkup od izklj učivo iz tega, da je prvi taborski govornik ve-25 do 35 krompirjev in še tudi več. Tehtal je iz 6 like Britanije. Mi Slovenci smo se zastran svojega naj sakega semena je bil cel grm. skem. Vsemu svetu je znano, da vsa slava in vse imé debelih, sedanjega ministra trgovine, Johna Bright-a izvira grobo 18 funtov tedaj bi bil pridelek celega orala važnejšega vprašanja na tanko angleškega usus-a dr- znašal 280 do 300 centov, namesti 100 do 120 centov navadnega sajenja. Kopati ga je posebno prijetno — če • i 1 i * v • • . • • V • 1 žali, da smo namreč „zedinjeno Slovenijo" temeljito na taborih razpravljali in javno mnenje celega naroda za ga je gledati še poskusal - uiutcga lil ticua , uaaui ammo uu^miu j/vovniuu - íkcviouí via» (grobi so zeló krtovim gričkom podobni) in ves krom- njenje Slovenije" tako treba druzeg pnjetnisi, ne vem > ker nisem obojega to idejo pridobili, potem jo pa še le v zboru na dnevni ni treba kakor krtine odgrniti red postavili. Rečem dalje, da je Avstriji y da yy zedi- y ako bi ne bilo že pir leži v okrožji kakor na krožniku. Delà je, kedar tacega javnega mnenja pri nas za to, morala bi nalašč se sadi 7 pač vec; s tem je pa tudi doděláno 7 ker Avstrija emiserje pošiljati, da bi naš narod za zedinjeno « Slovenijo izbudili, kajti Avstrij daj migljati (Dobro !) f) salus publ moralo pred očmi neizmemo dober kup je dandanes po konkordatu suprema lex esto!" mahati; da bi se pa liberalni princip sk Že v tej zbornici se je čul » deutsch bis zur pri v zi 9 Adria" nemška parola to je glavni klic cele nasprotne stranke d deutsch von der Kônig s zur Adria!" Isto tako je v G pred nekimi leti posla nec Rismondo govoril in nam Slovencem pretil z ze- dinj Italij do julskih pl sama „ odtrgana biti, morala zedinjeno Slovenijo" ustvariti, ki bi bilajačj Ako Avstrija neče od morja _ _ j • :___ci____ prenaredbah izpeljal, to je drugo vprašanje Ravno pri volilnem redu se je skazalo, kteri so liberalci in kteri ne. Da se mora volilni red za veliko posestvo predrugačiti, to so Korošci že zdavnej spoznali, in po vseh časnikih se je o tem mnogo pisalo, le pri nas na Kranjskem se še to ne prizna za liberalno. Pri naših protivnikih je le to liberalno, kar nam škodo delà trdnj (Veselost.) Taisto se je videlo pri nasi postavi zarad volitve na padnem Jugu Avstriji, nego bivši štiro- predsednika deželnega zbora, ktero sklepanje je pro tivna stranka s tem preprečala, da je zbornico zapu Narod slovenski bi bil gelnik v Lombardo-Veneciji potem zadovoljen in vedel bi, da mu je le z Avstrij stila Taka postava je korolar vsega liberalizma srečno živeti, toraj bi bil tudi pripravljen za-njo se žr- ni ravno reakcija na krmilu vlade Pri y tovati in umreti iva pohvala.) nas se je pa Zlasti smešno pa bi bilo, da bi se mi Kranj računalo na to, da ako se predsednik po vladi iz pro upirali zedinjeni Sloveniji, kranjske dežele koristi celi mlj ; posebno pa ljub tivne stranke imenuje, mogoče je le vendar, narodno v manjino spra ker vemo, da vsak naraščaj zborovo večino v deželnem o d b viti Kaj ne, to je tudi liberalno To ljanskemu mestu. Matematično gotovo je, da bi bila (Gromoviti smeh in pohvala — deželni glava liberalizem ! Dež- zvoni Ljublj kot gl mesto poldrugega milijona sloven- man skega naroda bolj imenitna, veča in drugač bolj cve- treba teča, kakor zdaj kot glavno mesto 485.000 prebivalcev Potrditev volitev je tudi bila liberalna!) Tudi ako je Nadaljevaje analizo adrese izjavljam, da smo se Blagostanje bi rastlo, ker bi bil tù centrum vsega na- odločili poslance poslati v državni zbor „ad hoc" rodnega življenja in domačih oblasti. Na Kranjskem Lani sem bil jaz zoper vsako pošiljanje v državni zbor govoriti 9 da bi nam bila 99 dinj Slovenija" škod 9 ni politično, nego čisto abotno, brez vsega narodu in deželi kakor je bil lanskega leta sestavljen. Ali, da koristimo lji va y Ui 4V/ uu^v/uiiuuv I iiv^v viwi/v V^V ; smisla, je popolnoma brezumje! (Pohvala.) Ako se to na Koroškem ali Stajarskem dogaja, ima stvar morebiti Nagibi gremo letos „ad hoc". 9 da pošljemo „ad hoc' „«v. , se sredočijo v na ka tu pri nas ni za tako nasprotovanj kar enega razloga. Nadalje se zahteva v naši adresi, da moramo že so zdaj najbolj važne, to je ta „ad hoc". šem patriotizmu, kteri izvira iz naše Ijubezni do slovenskega naroda in do Avstrije. Naši poslanci grejo na Dunaj svoje mnenje povedat o vnanjih zadevah, ktere To vendar enkrat dobiti popol ., —------— .»«.«v, ,,«v* uuu . *v je po- pravnost v ura- trebno, ker znajo okolnosti nastati, da bo treba tudi dih, v šolah ploh v vsem domačem življenji To Ulil y Y ouiaii y OJJiUU v f Ovlxi uuuiuuuuj uitijvujaf x je že tolikrát zahtevalo in to je tudi prvo, „conditio qua non" vseh zahtevanj, ako hočemo, da narod živi se Avstriji intervenirati, in ako do tega pride, vse sile na- qua non" vseh zahtevanj Vlada je tudi res že cirkulare dajala in še peti Treba je, da je Avstrija zdaj neizmerno pažljiva pred da ne dopušča, da bi njena soseda, odebelila, kajti pri ogromnem odebeljenji utegnilâ 9 Prusija, se preveč v ¥ J * « V w** M J ~ «WJ Vâ J^A 1 Vgl VUiUVUI VUUi/VlJ VUJA U vvguiic« KJ A V kratkim je svojim uradnikom odpoalala take cirkulare, nekoliko letih tudi Avstrija se v pruski mašči vtopiti. namreč na davkarije in jim celó oštro zažugala uww14vv «« «« , .J V j— ---- ~ -----9 uw «W.V..UV 1. » uoijv j/iůj/iou1, 1/1 cu«, bodo zanaprej slovenščino tudi tako z nogami gazili, da naši poslanci z drugimi federalisti vred energično kakor je bilo to dozdaj na dnevnem redu. Al to žu- delavnost še o pravém času v „reichsratu" in v dele ako In da se tako nevarno naraščanje Prusije preprečí, treba ganje se mi tako smešno zdi, kakor da bi se šolnik, gacijah razvijó. Ako bi mi v seďanjih tako važnih časih ko v šolo pride, zmirom otrokom šepetalcem s tem ne poslali poslancev na Dunaj pretil, da, če ne bodo tihi, jih bode vse od kraj kar 9 samo naši Nemci iz Stajarske in Avstrije itd. tjè šli in bi rekli: Vaše Veli čez okno ven pometal; ko pa otroci čez dalje časa na čanstvo! mi edini smo pravi patrioti! Glejte na une adnj vidij 9 da to ni res, da še ni nobeden skoz 9 okno letel, nič več se ne plašijo tega žuganja se učitelju kar v lice smejajo. (Veselost.) Taka je tudi ' " ' vsak uradnik, kteri noče oni nič ne marajo več za Avstrijo, nič jim ni na nje- (Dal. prih.) temveč nem obstanku več ležeče! z vladinim žuganjem, da bode slovenski uradovati, discipl kaznovan kar se še dozdaj nikdar dogodilo ni! Temveč imajo tišti urad niki iai, kl slovensčino zasmehujejo, v b»vj*u arauuan- owuijo j uguoiu v auoaiu ^icuicu tu »aojcrn- jjah dobre note, tišti pa, ki so narodni in te ukaze nost delovanja na duševnem polji in v političnem miš- v Trojedina kraljevina. Vsled najnovejših dogodkov na svetu se je sopet ojih kvalifika- živo zbudilo sočutje jugoslovanskih plemen in vzajem- izvršujejo rdečo piko To se pravi prazno 9 lmaJ slamo mlatiti, in naš deželni zbor bi moral mnogo ka linov med seboj imeti, da bi se na take priproste lima nice vsedal. (Dobro ! veselost.) Le edino po poti p o s t a v < je mogoče, da se v tem enkrat do dobrega red na pravi Izpovem tù, da sem bil pri posvetovanj nase ljenji. Ne samo slovenski časniki, temuč tudi v Sisku izhajajoči „Zatočnik" in v Zadru na Dalmatinskem iz-hajajoči „Narodni list" prinašajo obširniše članke o skupnih zadevah, ker so rodoljubi jugoslovanski prepričani, da le složno delovanje more pospešiti narodni razvitek in narod učvrstiti v očigled nevarne m postave zastran vpeljanja slovenskega jezika v uradnije negotove příhodnosti, ktera čaka našo ubogo Avstrijo. zoper ta načrt postave, ker je premalo zahtevala s to Ako v našem starodavnom cesarstvu stojijo vsi Slovani dopustljivostjo, da notranji uradni jezik povsod še za obstanek Avstrije in vsak za vse in vsi za vsakega, nemški ostane. Načrt naše postavo ne zahteva še po- je pruski cesarizem ne bode mogel okleniti sè svojimi vendar še železnimi rokami, ktere svobodi ne bodo sledů prepustile na pol stoletja. Že za naprej pa protestujemo zoper lovice ne tega, kar bi nam po pravu šio, m to se nam ni potrdilo ? Gospôda moja! sklenili smo tudi nov volilni vsako početje, nas zopet spraviti pod prusko-nemško d, kteri bi na demokratični rcu, ui ua ucuiuAiauvm, pravi liberalni podlogi zvezo, ktere smo se srečno «»»«»j«, « Brez zamere! saj smo po „Tagblattovem" ževanji utegne postati dobra moč dramatičnemu dru- umljenji. natolcevanji prisiljeni bili pozvoniti tudi na drug zvoná. plat štvu. Po gosp. Aleševcu poslovenjena burka yy ívo- Dravlje 18. nov. mrtva zakonska" izbudila je toliko smeha^po izvrstnem Blagovolite drage „Novice" predstavljanji gospé Odi-jeve in gosp. Šušteršiča y povedati svojim bralcem gospodarjem, kako koristna je da bode ta burka gotovo še večkrat se radostno spre za našo deželo živinozdravniška in kovaška šola v Ljub- jela na gledališkem odru. — Muzika operete „Skrivnost Jez sem imel 4 leta starega konj kteri na vseh štirih nogah strelneg m ja, ntui je luuci 1JUUCZU1" 111 I it V UU Ul'lglLiaiUa , A VCllU«*!' piCUCJ UOOrO vrh tega se je na sestavljena; odlikovala sta se v njej posebno gospoda imel raka J^ "" t>---"i.""--* x^.v.. A v> . V u » Ijubezni" ni ravno originalna , a vendar precej dobro y eno sprednjih nog celó do kosti zbodel, »oaB jo uj.oui, iucuen iu v »ieut» pu peiji iu igr»uji^ mm guspo da tega konja nobeden ne bode več ozdravil. Al hvala dičina Neugebauerjeva je kot pevkinja jako do vsak mislil Meden in Valenta po petji in igranji; tudi gospo Bogú moj konjiček mi resen > v živinozd padla; želeli JeJ več živahnosti. Omeniti pa še nici ga je gosp. P. Skalè v dveh mesecih do dobrega moramo našo izvrstno igralkinjo gospodičino Brusova ozdravěl, ker mu je bilo treba na podplatih vso střelo ki je v vseh treh igrah izvršila razne naloge jako dobro, izrezati. Dolžnost me veže, da vsakteremu gospodarju in pa vojaško^godbo, ki je pri produkciji po svojem priporočam r > ako ima bolno živino , naj se \J VC4 JJLi y Ci IV KJ lUiM WVAUV/ ▼ *UU y J učenih mož v živinozdravnišnici ljubljanski brne do kapelniku g. Šantel-nu iz narodnih pesem sestavljenib Iz Ljubljane. Danes je občni zbor družbe „Domačink", kakor tudi pri spremljevanji muzičnega delà pri opereti se posebno odlikovala. — Kakor sli-šimo, bode prihodnja gledališka predstava dramatičnega ki kmetijske. Vreme je tako neugodno, da že več let društva na čast Preširnovem godu 1. decembra tacega neprenehanega đeževja novembra meseca ne pom-nijo, bode menda tudi ovira obilemu shodu družbenikov je dan občnega zbora „Slovenske matice". y iz dežele. — Tudi sejm, ki se je pričel v pondeljek i« «cfloic. — OWJU*, »i oc jo * pvuucijciv, drugo „oeseuo** pu iem-ie prograi je vsled slabega vremena bil slab in kupčije bilo je vinski", moški zbor zložil Vogel. ivoaauoa« cimalo. Goveje živine bilo je malo na sejmu, še manj pa karola", samospev za sopran zložil Kamilo Mašek. (Čitalnica) napravi prihodnjo nedeljo (27. nov.) besedo" po tem-le programu: 1. „Glasi domo- Toskanska bar- konj. Cena govedom se je nekoliko znižala tuj ega n ker Peterospev za sopran opere „Cosi fan tutte" od Mozarta. kupca razen enega Hrvata ni bilo nobenega tudi domači mesarji niso segali po njej, se je živina síovjí; berilo, sestavil dr. R. Razlag. večidel domů gnala. Več kupca je bilo za konje, ki hîh" XxrotaMňwv snnran. alt. tenor tenor, bariton in bas iz krasn o- yy so se dobro prodali. Žita ni bilo nič. Najbolji čveterospev za sopran, dr. G. Ipavec. 6. „Kovaška" tenor in bas Na hri- zložil y moški zbor s čvetero sejm je imela na sejmišču loterija tište ženske Eme spevom, zložil Vogel. y ktera za 20 krajc. kaže „kunstkabinet", Willardt-ove za kterega pa se nobeden ne briga, ampak le za to, da jeten" večer; lepe "pesmi, vesela komedijca, m pa , gledališčina šaloigra v enem djanji. — Ves program obeta jako pri 7. „Gradiček" pod- bi vlovil kako srečko. Ker veči del dobitkov je tak, učno, posebno našim gospem in gospodičinam namenjeno da niso soldov vredni v»w xxxay vj «viwv, y vivuum, je ta „»uuoittamucv ic OJ/O" DerilO gOSp. Or. Xi a Z 1 a g a i vse ie BU puruik, ua kulacija na žep take množice ljudi, ki so na duhu in bode resnica, kar je v prvi besedi obečala „čitalnica premoženji revni. Na semajin dan so se nam pritožili kunstkabinet" špe- berilo gosp. dr. Raz lag a: vse te točke so porok da kramarji, da vse je vrelo le na limanice gori omenjene da se ondi ruta, kos platna ali kaj ta- ženske mislé svojim' zvečer. utile dulci. Začetek „besedi" Je ob ----—, —----, — " ""j čega vjame za 20 krajc. Zato vprašamo gospode mest- nega magistrata : ali vedó da „kunstkabinet" uih6io»ioi«. »u^cuv, ua^ttuuoiBiiuiuci je ix3 prci- pri Kteri ooae poa voasivom g. aui. r ursicrj» uess veza za loterijo, in koliko od loterije, po kteri 50 pevcev pelo: mašo od staroslavnega L. Hasle r a (Cerkveno petje.) Prvo adventno nedeljo 27. dne m. bode v stolni cerkvi ob 10. uri velika péta maša, pret- pri kteri bode pod vodstvom Ant. F o r s t e r j a čez yy kunstkabinetlerca" odnesla gotovo več kot 1000 bode gold, dobička, pride ubožni blagajnici na dobro? jih opomnimo, da ljudjé zeló mrmrajo. Poslanci naši pridejo, razen gosp. Svetca Mi Vl 1612), U.UU«, Mua. ----- Ant. Forstera. — Prijatelje veličastnega petja spomi- Graduale od Jos. Forstera in Offertorij od ki njamo na to cerkveno slovesnost. (Odgovor gospodu Dežmanu na njegovo odprto - J/1IUVJ«, ^MJ. gvoj/. ^ v ci^rtj IV1 - \ywyOVOr yuspowtl JSV&rnuitu, ivu, /yvyuuu jjVUsJJ gré v Pešt v delegacijo, v četrtek ali v petek nazaj v pismo" na-me adresirano v 246i listu „Tagblattovem (( Ljubljano. Dobro došli! Gosp. dr. Costa je unidan fra častiti bralci „Novic" izvedó, kaj je gosp deputacijo Notranjcev spremil JV j^w. «j/.vtui* cesarju. LIJ i* LI i* LčiIVU ZtUOJ Uč* AUUJtb puoaunu , u.e* Uii J^ , annvi (Zeleznica IjuUjansko-trliska) se še ni odprla, malo popred njegov tovarš Keesbacher po „Tagblattu" mana tako zeló na konja posadilo da mi je, Dež-kakor kakor se je za gotovo napovedalo. Nenavadno deževje je sèm ter tjè pokvarilo železnico. Tako poslal yy odprto pismo", o kterem bom tukaj spregovoril se deljo na Suhi blizo Loke velika škoda zgodila je v ne- par besedic, moram jim pred vsem da povedati to, da v po- voda ' .-----««vr , Uih je sieuujeiu liatu , ki se sicer od več krajev izteka v Zabnico, „Slov. Nar." v y slednjem listu „Novic" v „pobirkih" iz obširnega članka y kako je gosp ta pa navadno v zemljo pogubi, stopila čez polje in ceste, lesen most vzela in kmetu hišo podrla. Domači ljudje so inženirje svarili, da ne bo prav tako, je razsrdila tako ali vrsticah povzeta zammiva no-Dežman skušal T. Schrey-a na kakor so ondi železnico delali, pa jih niso ubogali, zdaj pa železnica trpi škodo in jo bo morebiti še večkrat. HHflfll^lHHHHlH yy0 vica, stolu ravnateljstva realkinega v Ljubljani obdržati, da je celo stran „Tagblattu" y Gosp Lehman ^vať* p*» j-ivuinou, c. k. državni pravdnik sKem, oagovornega proKiamirai, zaiu mi p« tuu* pie»v in gosp. Hein ri cher, c. kr. deželne sodnije sveto- očetovske nauke dajal in sicer še veliko druzih otrobov ga na- , „Novicam" srce in ledice preiskaval, mene za vse „hudobije", ki se nemškutarjem godijo po Slovenskem , odgovornega proklamiral, zato mi pa pisal tudi prav válec, sta imenovana za svetovalca c. kr. deželne više zvezal, vendar pa'oneea „auod erat demonstrandum", sodnije v Gradcu. - - ' - — ^ ' ,v Radostni slišimo, da v občni zbor Matičin pride ni demonstriral. „Ali ste pač — tako piše gosp. Dež- zdravega uma bili ta čas, gospod doktor! man tudi mnogo odličnih gospodov iz Hrvaškega in Dal- ko ste ono laž iz gnojnice „Slov. Nar." v svoj list " , # pobrali?" — Na to vprašanje, v kterem gosp. Dežman (Dramatičnega društva) nedeljska predstava v zopet dokumentira nobléso svoje koterije in svojega macij e deželnem gledališču zadovolila je mnogobrojno zbrano lista y najpred jez, gosp. Dežman! vprašam Vas: kako 4LŮ V da stopite Vi s tem vprašanjem do mene? ker si ven- preočitno pokazali, da so toliko za vlado kakor zajeo dar niste upali obširne povesti, ki jo je „Slov. Narod" za boben. Povejmo zdaj malo bolj na drobno, kaj se je pre- )) a ne iz kloake" menda iz prav bistrega studenca svetu že pred 14 dnevi razglasil, vsaj za laž pro- tekle dni godilo v „reichsrathu". Zbornica gospôskâ je klamirati, ako že v velikodušnosti Svoji ali po pogo- sprejela, kar jej je načrtal „veliki liberalec" grof Ant voru z f> ekscelenco" v ponosni zavesti Svoji ) češ ) da Auersperg, ki se je spet po svoji navadi iz Sloven- capít muscas", niste hoteli tožiti „lažnika". Tudi cev norčeval. Glasovalo je le 10 gospodov proti adresi odprtem pismu" do mene, A Svojem — - ---» ' —— ------ —j„ * v, A \j guo^uuuv piuti auicoj, v kterem, kajti mnogo druzih ne hodi v zbor, ker vidijo, da ta kakor nekdaj vitez Don Quixote po veternicah, mahate pot ne peije Avstrije do sreče. Da kolovodji zbornice Vi po nebistvenih pritiklinah, nihče ne najde , da bi gospôske sami med svojimi nimajo preveč zaupanja, vidělo '■■'I je po „Slov. Nar." se je pri volitvah v delegacijo, v ktero ni nobeden iz- bili odločno rekli, da to kar prof. Perger, iz Dunaja přišedši, v Ljubljani pripo- med njih izvoljen. — Poglavitne točke adrese vedoval, bila bi laž. Ker dopisnik „Narodov" pravi, da prof. ki jo Perger je to „dogodbico vsacemupripovedoval v gosp pro- poduk in kratek čas", tedaj odkritosrčni fesor te historijce tudi Vam ne bo skrival. — Da ste (se ve da ta je prva skrb nemškim centralistom) mene počastili s Svojim „omikanim" pismom, me prav cemberska ustava je nedotek lj iva podlaga državi je kaka zbornica poslancev osnovala kot odgovor Njega Veličanstvu, so te-le: Avstriji je na očitno korist. da odkritosrčno-prijateljsko zvezo goji z Nemčijo de- srčno veseli, morebiti Vam zdaj jez s tem v to poma- nasi gam 7 da bote izvedeli „lažnike", ako nočete, da pšica, 7 češki deželni zbor se s tem, da ni volil po- slancev v državni zbor na druge spuščena, se ne vrne v Vas 7 ni pregrešil zoper spošto- nazaj Vam jez odgovarjal vsem nekdanjem najinem na zmes „Tagblattovo" prijateljstvu, ko Al da bi vanje, ki gre temeljnim postávám, in zoper domoljubje, , tega pri na ktero ga je vlada tolikokrat in tako prizanesljivo ste mi drage opominjala, on je marveč teden za tednom čedalje več volje včasih pomagali „Novice" vredovati in mi za mo- zahteval ter kot samostojni za3top poleg državnega jega Koledarčka" pisali „proklete grablje" itd. vendar zbora obravnaval celó državne stvari vlada naj od mene nikakor pričakovati ali zahtevati ne morete, in skrbi za dotične predloge, da se povsod vpeljejo ne-sicerzatone, ker mi ne dopušča čast moja, da bi se boril posrednje volitve v državni zbor, ki bodi neod- ^ A « « % * • fe Ěř' W V A « . . * ^ — w zoper napade v takem časniku 7 kteri 7 kakor 77 Tag- visen od deželnih zborov; državno zedinjenje sosednjih blatt", je zaničevan od vsega slovenskega naroda, in je nemških okrajin tudi Avstriji (!!) nalaga dolžnost •«mli^m n a g|ave< i /] no a r*»n i n a k r»i f a oni nia ir a rrlo t?a o irukafi r* o 1r»«nr\lr/\ dma/] «x ai w ^ — ^ »i^__«.u ' ^ vrhunec svoje « «..«j««^ ««^^v* « Tega tedaj od mene ne zahtevajte, sicer pa bodite stev in dežel; — s pravo zadovoljnostjo državni zbor vverjeni, da se še zmiraj radosten spominjani onega pozdravlja odpravo konkordata ter pričakuje pred- slovenskega Dežmana, ki je v prejšnjih letih tako na- loge potrebnih, dotičnih postav, osnovanih v duhu te- nl/tn/vu mai ulnnínn arvkií í n aaalratvtii ! arrníť tvinlînî u /)t>wnmníu nnnin n • » .. - j « x » o «.v » j " ««tu«».« J vvAv** ^.JL v oti 1J * v* v uaioga uyiùuuotj dosegel z obrito svinjsko glavo, skrbeti za krepko središčino zastopništvo vseh kralje- vdušeno slavo VUU6CUU jjOlttVU pel ,,kjioi*j»ju.vuli au jjwoauuuu, ivtm, , «jlxc1juau uiflavmu puoiitv , — uraVI VSUCU UlYiUVIlC^tf» in da Vas, gosp. Dežman! v tem spominu še tudi dan- zbora je le pričakovati, ako se tudi vlada po svoji Slavjanom in „ćeskemu ievu", meljnih državnih postav ; pravi vspeh državnega danes pri naših ljudéh zagovarjam, kedar tožijo zoper dolžnosti in stanovitno drži ne le oblike, ampak tudi Vas žim 7 7 da ste tako togo tni in s tra s tni, ter jih tola- duhá ustave; — že sestava sedanjega ministerstva naj Vam tega ne zamerijo, kajti v zbirki živinski ni zaupanja dajala ustavoljubnim državljanom; to zau- muzeuma ste dan na dan med volkovi, medvedi hijenami in drugo ; risi i zvenno 7 zato se člověka v vednem pogledu takošne druščine lahko prime togota in divja natura, vsaj se Vi sami za-me bojite, schulratha" lahko prime „Landesschulrath" jepa tudi da se „Landes-nekoiiko „Landesthierarzta". vendar tega še prav vesel, da je panje je pa ono popolnoma podrlo s svojimi nesrečnimi poskušnjami, ki so veliki pregreški zoper duhá ustave. ■■To je jedro glasovite adrese zbornice poslancev. Ko je 19. t. m. prišla ta osnova v obravnavo zbor-se oglasi poslanec Groholski in v imenu vseh mci 7 Poljakov izrekuje, da ta adresa Je taka, da se nobeden „Landesthierarzt", vsaj Vam je iz parlamentarnega izmed njih z nobeno besedo ne bode udeležil razprav življenja znano, da so včasih ljudje ravno o šolskih in da^vsi bodo lena posled glasovali proti tej adresi, zadevah naše dežele tako neumni kakor živina, in v tacih okoliščinah je treba 7 da 7> Landesschulrath" 7 ker Za njim se oglasi poslanec tirolski baron Giova- nelli in govori tako-le: „Gospod prvosednik ! Vsi je po naključbi tudi „Landesthierarzt", more ceniti nji- zastopniki Dalmatinski, Kranjski, Tirolski ) hovo besedovanje. Isterski, Predarelski in Tržaški u^o^uu v ctjllj jlo tgi oai^ jl i ^uai uioai iu x i a a o a i ^ pOtôQl 6ûâ " Sprejmite gospod Dežman! konečno drage volje komisleči njihovi tovarši iz Bukovine, Gorice in zagotovilo, da odkritosrčnost prav rad vsaki pot povrača Stajarskega dali so z odkritosrčnostjo Dr. Janez Bleiweis. mi naročilo, Vam, gospod prvo- sednik izročiti naslednje razjasnilo: Mi se sklepamo z razjasnilom, ktero so oddali častiti gospodje poslanci iz Galicije, in se nočemo udeieževati obravnav o Novičar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. Državni zbor je za zdaj pri kraji: one stranke, ki je izdelala adresin načrt adresinem náčrtu. Kajti mi zametujemo strogo stališče mi se zava obé zbornici, gosposka in poslaniška, una z večo, ta s rujemo proti duhu, ki dije iz njega in kteri je zoper prav majhino večino glasov ste sprejeli adresi, ki ste vsako porazumljenje. Mi marveč v imenu dežel si kakor krajcar krajcarju podobni: polni pogubnoga ktere zastopamo, čutimo dolžnost, očitno in slovesno centralizma in togote do sedanjega ministerstva; —tudi izgovoriti, da hočemo porazumljenje med vsemi volitve v delegacijo so gotove, in pobiranje dav- narodi in da to porazumljenje spoznamo za prvo in kov za dva meseca po dosedanji meri je dovoljeno. tem so spolnili naši (kranjski) poslanci nalogo ~--wj/viuaij. ^ttiwujgaiy iidivgu ^ kl Jlh y «uliv o jl c% v vj y xv.jl uqiquvy í uwiwmj* au vai vj/a je^ vsled adrese deželnega zbora peljala na Dunaj. Mi- proti vnanjim, ktera vsa različna plemena in narode nisterstvopanekipovsehnapadih, ki jih je avstrijske zedini pri vzajemni udeležbi javnega življenja doživelo od kakor popred najvažnejšo nalogo vlade Njega Veličanstva, da zahtevamo spravo, ki ustanovi notranji mir in okrepi moč ustavovercev", zdaj še trdnejše stoji in delovanja, kakor tudi z vzajemno zvezo enake lju- ne zato, da večina narodov ne zahte- bezni in udanosti in zvestobe do najvišega prestola vala odločno federalističnega, ampak zato, ker večina oklene vse dežele in narode avstrijske. Onemu sploš- sedanjega „reichsratha" nikakor ne zastopa večine na- nemu vtisku, ki ga budi adresin načrt, nasproti sta- rodov avstrijskih in ker kolovodji njeni so že dvakrat vimo to opravičeno in glasno izrečeno željo in zahtevo - 382 jako velike većine avstrijskih narodov. Vsled tega raz- saj njegovi interesi niso interesi avstrijski. In ktera íasnila nam ni pripuščeno , kakor si bodi vdeleževati vlada, ki človečansko misli, more Turčijo v svojem res se niti splošne niti posebne obravnave o adresi, kakor „turškem gospodarstvu" podpirati? Vzlasti avstrijski se mil spiuouc liltl pwciuuuv/ M * U£* V C \J auti/»., -- ,7----— -— O" i---; — ~ w ' ~ * * Uick&ïi OT.0VX. tudi ni z besedo odgovarjati napadom, ki se morda Slovani morali bi svoj glas povzdigniti zoper to, da storé na nas, ali krivemu sumičenju. Udeležimo se pak bi se^Avstrija za „ divjega" Turka spuščala v pogubni Auvouiu ouLuitçuj u. uucicAiLuv wv "»««'j» Jo * w*»» o^uouata v j/u^wwui glasovanja". — To je pravo! Ta protest in protest Po- boj. Beustovi časniki so nedavno pridigovali, da Av- Ijakov zastopa 9 desetink narodov avstrijskih proti eni strija je preslaba, da bi zoper italijansko vlado mogla sami desetinki narodov, ktero zastopa v državnem boj začeti zavoljo ropa papeževih dežel; zdaj pa gledé na rusko odpoved parižke pogodbe magjarski časniki zboru ona stranka, ki je naredila in odobrila to adreso. 9 proti 1 to daje tehtnost temu, kar omenjena pro- razsajajo kakor da bi Avstrija imela cei milijon vojakov testa slovesno izrekujeta; nobenih druzih besed ni bilo več treba. Da so tako pravo zadeli, pričalo je tudi to, to vjema? Se vé da je pri teh časnikih brž ogenj v da so „ustavoverci" vsi poparjeni na nogah in na milijone denarja v blagajnici! Kako se bili, ko so izvedeli, strehi, če Tur čij i kdo žal besedo reče ali se pa da jim opozicija še besede ne privošči. To kar je v judom kje kaka krivica naključi, al če se glavarju kr-adresi, so tudi trdili v seji govorniki za adreso. Mo- ščanstva roparsko vzame njegova lastnina, takrat pa Moravski Nemec Fux, kteri je tako govoril ali prav za nihče ne mazinca ne vzdigne! Vendar radostni tudi to konstatujemo, da je mnogo glasov v nemških časnikih kričal, kakor se govori v krčmi za mizo, Din s ti ) Herbst niso nič povedali, kar bi ne bili že ki svetujejo Avstriji, naj se ne vtikuje v tuje zadeve prav Knol, _ „ ...... stokrát brali v „Pressah" et comp. Dobro jim je od- in naj pusti Rusijo pri miru, ki se hoče otresti sramotne govoril baron Kotz iz ustavoverne stranke; to jih je sužnosti, ktero jej je naložila parižka pogodba od leta 1856., ktera je bila že s tem razrušena, ko ste se Mol- temveč razkaćilo, ker niso pričakovali, da bo stari go- spod baron imel toliko poguma. Tudi Potocki je svoje dava in Vlahija združili v eno celoto i____« «i • i • «i • TT 1 11 i •• • ko stališče možato bránil in nazadnje prosil — - — «vu , wiv, v^uiv, — ivu se je Karol vsedel na prestol Rumunije in so se druge vojne knez nai se mu pusti čas in dá zaupanje. Pri glasovanji je bila vozile po Bosporu. Rusija tedaj ne ruši prva parižke adresa z revno večino sprejeta; glasovalo je za njo pogodbe in v svoji okrožnici do zveznih vlad odločno 89 poslancev nemcev, vseh druzih 63 proti njej; po- zagotavlja, da Turčijo pusta pri miru. — Naj konečno slanci ministri niso glasovali. onim bralcem „Novic", kterim izvir parižke pogodbe deputacijo, ktera začne svoje razprave 24. ni več v spominu, povemo še to, da leta 1855. je bil dne t. m. v Peštu, je od Dalmatincev izvoljen Voj- strašni krimski boj. Francoska, angležka, italijanska novic, od Kranjcev L. Svetec (za namestnika grof in avstrijska vlada so pomagale Turčiji z vso silo proti 9 ______" JCa t ^ m m, * «tfl tt W—W fl ft • ^ ^ 1 ft â fl m Barbo), od Goričanov Crne, od Istrijanov Colom- Rusiji. tem dolgotrajnem boji so omenjene zavezne bani, od Tržačanov Oeltz, Korošci imajo Rit ter ja, armade (toda brez avstrijske) pokoncale veči del Se-Štajarci pa Rechbauerja in Carneri-a itd. vastopoljja, ruske trdnjave poleg črnega morja in Ker proračun državni za leto 1871. ne more prisilile so Rusijo na mir, v kterem se je med drugim letos več v obravnavo priti, je vlada želela, naj si jej zavezala, da ne bode na črnem morji imela vojnih dovoli davke za prve kvatre pobirati po lanskipostavi, ladij. Tej pogodbi miru, za ktero je bilo v Parizu al zmagonosna većina je sklenila, da ne za 3 mesece, 1856. leta pismo narejeno, odpovedala se je ruska vlada meseca. kajti to bi bila zaupnica vladi, ampak le za Turčiji in to odpoved, ktera zdaj zraven francosko odpovědi ruski-pariski pogodbi) pripovedujejo nemškega boja veliki zvonec nosi po svetu, naznanila ) da na prvi glas, ko se je izvedelo, da je ruska angleški, avstrijski, francoski, pruski in italijanski vladi > časniki vlada otresla se jarma parižke pogodbe od 1856. leta ktere so kakor varuhinje Turčije podpisale to pogodbo. Iz francosko-pruskega bojisca nicnamo danes nič poročati. Nemška armada tako tiči v blatu, da si še na črnem morji, je Andrassy, predsednik ogerskega ministerstva, kar na vratna nos hotel, da naj avstrijska vlada stopi z angležko v zvezo, da zažugate ni upala napasti Pariza. — Thiers in vojskovodja vojsko ruski vladi, ako ne prekliče okrožnice iz Gar- francoski Trohu sta papežů obljubila po končani voj- skojega Sela od 19/3l. oktobra, s kterim se ruši pariška pogodba od leta 1856. Be ust, ki ni tak zaletel kakor Andrassy, pa ni odobril takega neprevdarjenega po-stopanja, in ski ga s orožjem franeoske armade zopet posaditi na prestol rimski. brž so spet magjarski časniki zagnali hrup da Beust gre v London za poročnika, Andrassy pa pride na njegovo mesto za državnega kancelarja. To pač vsak otrók vé, da bi Magjari radi Avstrijo Listnica vredništva. Gosp. J. L. v G: Iz poslanih pesmic se razvidi, đa niste brez poetičnoga daru ; al za javnost se niso godne. V gnali v boj zoper Rusijo, ktero oni temveč pisano gledajo, ker se bojé njenega vpliva na Slovane trans-lajtanske, kterim magjarske „dobrote" že odnekadaj Žitna cena v Ljubljani 19. novembra 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl presedajo. Ali so Magjari res tako kratkovidni politiki da mislijo, da vojska zoper Ruse je že tudi z m aga nad njimi? in da Avstrija ima toliko denarja, da se more v vojne stroške spuščati, od kterih bi oni 30, mi pa spet 70 odstotkov plačevali? Ali Magjari ne vedó banaške 6 fl. 20. turšice 3 fl. 88. s or šice 4 fl. ovsa 2 fl. ječmena 2 fl. prosa 2 fl. 90. 4 fl. 20. ajde 2 fl. 80. rži Krompir 1 fl. 80. plamen, ki 9 bi, ker da se z vojsko zoper Rusijo vname je močna ruska vlada gotovo s porazumljenjem pruske vlade odbacnila oni glasoviti dodatek parižke pogodbe, 2 fl. 50. in ker v takem boji Žitna cena v Kranji 21. novembra 1870. 10. Vagán pšenice 5 fl. rži 4 fl. 50. ovsa 1 fl. 80. soršice 4 fl. 40. ajde 3 fl. 30. ječmena 2 fl tudi Slovani in Grki v Turčiji krompirja 1 fl. 60. fižola 3 fl. 84. prosa se vzdignili zoper Turka in bi pomagali Rusiji pokončati Turčijo utegnil -------— j - m Avstrijo, in to tem več, ker se sliši, da tudi amerikanska vlada podpira Rusijo? Ce Anglež hoče boj imeti z Rusijo, naj ga začne sam, Loterijne srećke v Gradcu na Dnnaji 19 nov. 1870 38 81 65. 80. 36 66. 16. 37 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 3. decembra. Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.