85. številka. V Trstu, v sredo 22. oktobra 1890. Tečaj XV. ^ - ,.E D I N O S T" i7h»|ft dvakrat n« reden. *n*kn »rado in »obotc oh 1. uri popoludne „Edinost" «tan« : ^ t» vse leto ffl. 6. — ; i**«m Aw4.S,— ari. ta polu leta , 3.—; „ • +.30 . «a četrt leta „ 1.50; „ hV - i!;> „ Posamične Ate»ilk« «« dobirajo v r>ro-dajalnicah tobaka t Tr«tts p" •» nov.. t Gorici in r Ajdovičlni po no*. Na narečja brez priložene naročnine te upravniatvo ne ozira. EDINOST OflMi in oznanila hh rakune po H no?. u Trtica v petim ; m uaalove z debelimi -J*^: \ črkami plačuje pront proste poAt.nine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. i V »diT.lt ]• m l 7: Narodna psihopatija. Sedanji nas vek nazivljajo navadno —■ in po pravici — vek narodne ideje. Burno 48. leta vzbudilo je do tedaj dremajoče narodnosti. Ljudstva so jela zavo-dati se svoje cene in svoje vrednosti; jela so spoznavati nama sebe. Posledica temu probujenju je povsem naravna: vzbudil se je tudi pri malobrojnih narodih — tu v manjšej, tam zopet v večjej mori — nepremagljivi in neuduiljivi čut narodne zavednosti. Po nekod je razvoj tega čuta že dospel do svojega vrhunca. Pri nas Slovencih sicer se nesmo tako daleč ; razne okoljščine, ki so vsem jasne in ki leže na dlani, zabranjuje jo, da se ne moremo razvijati tako hitro, kakor drugi. Hoja nam ni še trdna, opotekamo se še; znak te naše ovirajoče nas nesigurnosti v politiskem boji je prilično veliko število naših ne-značajnežev, ki nam porajajo narodnih odpadnikov. Ali gibljemo se tudi mi ; tudi mi napredujemo, čeprav polagoma. Tudi v nas se je vzbudil oni mogočni čut — tudi mi amo začeli sami sebe ljubiti in spoštovati. Ta čut sili nas, da ljubosumno branimo vse one znake, ki sestavljajo narodnost. Znaki ti so : šege, navade, običaji, jezik itd. Prebujenje slovanskih narodov je pa skrajno neprijetno iznenadilo drugorodne naše nasprotnike, kajti menili so, da nam je že usojena narodna smrt ; prepričani so bili, da jo že izkopan grob, v katerega bode leči narodnej našej individualnosti; nadejali so se, da ho bliža čas, ko jim pademo kot zdrel sad v širno naročje. Lahko je tedaj umuti njihovo jezo in njih srd in ne smemo jim toliko zameriti, ako se nam protivi jo. Povsem naravno je, da je prebujajoča št! narodna zavest prouzročila narodne boje. Vse narodnosti so nerv^zno-vzhičene, yka], vodja Nemcev, je pa že popred predlagal, da se morajo obravnavanja o deželnem kulturnem svetu dovršiti v osmih dneh, potem pa takoj zaprioeti z razgovori o kurijah. Rihard grof Clam Martinic pro-tivil se je predlogu Nemcev, ker — tako je rekel — to pač čudno osvetljuje sprav-Ijivost Nemcev, ako zahtevajo, da se najtežji del sprave najprvo dožene in da hočejo deželnemu zboru staviti obroke za reševanje važnih teh predlog. Jako pomenljive besede izjavil je dr. Rieger rekoč, da se je pač obvezal glasovati za spravo, n e pa, da on dožene spravo. Dr. Trojan pravi, da Nemci ne zahtevajo jednakosti, ampak supremacijo. Dr. Vaša t y opomnil je dr. Plenerja na njega (Plenerja) izrek o Škorpijonih; narod češki pa se tudi g. Plenerja ne boji. Drugi dan, 18. t. m. bila jo zopet seja, pri katerej so po dolgej debati odklonili Schmeykalov predlog, kakor tudi predlog grofa Clam-Martinica, da bi se po dovršenoj obravnavi o deželnem kulturnem svetu obravnavalo o premeuibi volilnega reda v alodijalnem veleposestvu, Stvar je bila po odklonjenju teh dveh predlogov piko zamotana.V tej zmešnjavi stavil je dr. Mattiiš posredovalni predlog, da komisija izreče svojo namero, kolikor moči pospeševati posvetovanju o deželnem kulturnem svetu, Predlogu temu se neso protivili Nemci, pač pa Mladočehi. Predlog Slattu-šhv je vsprojet. — Istega dne bila so posvetovanju pri namestniku grofu T h u n u. Ob tej priliki so Nemci predlagali, da He razstava odloži na prihodnje leto, čemur so se pa Cehi odločno uprli. Vidi se, da hočejo nemška gospoda na pobožni sklepi so tužno vmaknejo v kot do prihodnjega tedna — samo skrb, ta neutrudljiva nagajivka, me tu in tam še dregne.* Končal je Vinorad svoje modrovanje, končal je Pijerad svoje nabijanje s prsti po lesenej mizi, a zadnji še pristavi: „Taka je skoro tudi z menoj. Jaz sem ae celo prepričan, da Tržaški Slovenec nema božjega daru — varčnosti. Morda nas hoče vse revne v nebesa, Baj sam pravi: „Blagor ubogim, oni bodo nebeško kraljestvo posedli. Pa še nekaj, skrbni moj Vinorad: tudi jaz sem enkrat vse svoje moći napel, varčnost povabil na pomoč in res prihranil bil sem že par tolarjev. Skrij zaklad, si mislim, in potisnem ga v razpoko v samotni zid, in da bi pred časom ne mogel do njega — ker vem, da se me kaj rad Bkufinjavec loti — polomil sem lojtro. posnemajo onega poveljnika, ki jo vso la-dijo sežgal, da bi vojakom pogubil up vrnitve. In res prešel je teden, prešla sta dva in vesel sem bil skritega zaklada. Ali veruj mi, nesreča nikdar ne spi. Srečal sem tebe, nearečonosni Vinorad; ko so moje oči tvoj modri nos zagledale, unole so se in od onega trenotka pričelo me je silno v grlu sušiti. Kaj se ne spominjaš ono sredo po svečnici — bilo je popoludne. Hvalil si rumenega Vipavca. Nategni tvoja ušesa in čuj, kaj se je takrat z menoj godilo ; to ti nesem še razodel. Omenjenega popoludne sem bil žejen, kakor ti, in pa ko bi videl skušnjavca, kako je vedno klepetal v meni: Kaj pa bo, pojdi, pojdi, na Višavi je novo vino. Le tu in tam sem čul resni „nikar": Pijerad— danes ne, le danes še no! A kaj je pomagal božji glas; spustil sem se kot besen v tek, nze| sosedovo lojtro in splezal po mošnjico-Kaj se jo oni večer godilo, to dobro veš." „O dobro, pila in pela sva do jutra," zasmeje se Vinorad. „Iz tega lehko spre-vidiš, da okoličan nema daru varčnosti. Kaj hočeva še enega, sušo čutim v grlu" omeni Vinorad. „Pa dajva gu!" — Mej tem natopi vaški učitelj, sede k drugej mizi ter pokliče četrt črnega. Pijerad vstane, vzdigne majoliko, bistro pogleda tovariša ter pravi: „Čuješ Vinorad, stuvi mi uganjko; ako jo pogodim, plačal bodeš sam ta liter, drugače pa jaz*. vse moi-oče načine nrifi*kati na Čehe. In taka sprava, dognana potem pritisku, naj bi imela na j man jo moralno vrednost?! Goto vo je n< ma. Morda se vladi posreči priniliti dra. Riegra in njega tovariše, d:« glasujejo z« to najčudnejšo vseh npr«?, ali narod češki je ne bode — in to je glavni moment v vsem tem kritičnem položaju — nikdar pripoznal. Postopanje Nemcev ni za resnično spravo, ampnk le za f o r m a 1 n o , to jo, da deželni zbor vaprejme spravne predloge, obečajoče Nemcem tolike prednosti. Toliko je gotovo, da „sprava" t«, ako postane zakon, nikakor ne bode dosegla pravega namena vsake resnične sprave — miru mej obema narodoma, —■ ampak da bode potem boj še silovitejši. Znani dopisnik Tržaški Praške „Politike" se je zopet oglasil. Mož so zopet poteza za projekt, za katerega se pač nikdo ne ogreva, nego on sam. V tem našem prepričanju nas niti to ne moti, da se mož sklicuje na klasično pričo — Poreško „Istrio". „ I lirski deželni zbor" je po njega menenju jedino zdravilo za vse naše bolečine. Mi pa moramo vpras.iti tega čudaka: Čemu bogate ljudstvo z raznovrstnimi projekti ? Nemamo-li svoj projekt, kojemu je navdušenjem pritrjeval narod naš po rožnih taborili?! Značilno za tega moža je, da širi krive nauke., češ : čemu bi se brigalijza 21. stoletje ? brigojmo se rajši za sedanje! A tako, tuko ? Kaj pa 20. stoletje ? Meni-li ta modrijan da hode v celem 20. s t o-letju ves svet lopo dremal P Se-li nič ne boji, da bi v teku 20. stoletja lehko nastopili dogodki, ki bi nas kar pogoltnili, ako uesmo narodno dobro organizovani ? Veseli ga, da se na Ljubljanskem shodu neso dotaknili ideje združenja Slovencev v jeduo administrativno-politično celoto, ker ideja ta je njemu „zukunftsmusika-lische Phantasterei". Da smo samo lokalni patnjoti, zapeli bi pač hozana temu dopisniku — mož zahteva namreč, da je Trst sedež „ilirskemu dežel-nemu zboru" — a!i nas nikakor ne luoti lokalni patri-jotizem : nam je naša narodna skupnost pred očmi. Ako bi se kedaj vres-ničila ideja tega dopisnika, prišli bi z ozi rom na celokupne interese naroda našega z dežja pod kap. Že sedaj jadikujemo radi naše razkosanosti, potem pa bi ločili Primorske Slovane s pravim kitaj .kim zidom od druzega slovenstva. Vitanje države. Nek sotrudnik lista »Kolnische Zei-tung" govoril je z nekim odličnim diplomatom. V pogovoru s tem diplomatom se je cesar Franc Jožef izjavil, da vse kar je doživel v Sileziji (pri velikih nemških vajah), je napravilo nanj najbolji utis. Nemški cesar Viljem je prepričan o „Velja, plačal bodem vse, u ko razvozlaš : Čemu se človek neki opi je P To mi zadostno odgovćri in stava je tvoja." Na to modri Pijerad s prstom kazaje v V.norodovo čelo pravi : „V tvojih in m"jih možganih stoji okrogla miza; okolo te mize spi dvanajst mož. Janez prinese prvi liter — vsi še trdno spe ; ti pokličeš druzega — možje se prebude; ko pa pokličeš tretjega, počno ti možje vstajati; pri četrtem litru pa okoli mize tekati — hitreje iti hitreje — dokler so ne utrudijo. Ko so se utrudili, žele zasesti vsak svoj stol. Ali to pa ne gre, ker so vsi zmedeni: prvi se vsede na stol druzega, drugi na stol tretjega itd. Pri tej zmešnjavi zaganjajo se eden v druzega, kakor jelke, kadar jih burja maja. Slednjič poprimejo stole : in udri — bij — lop po ruzgrefih glavah, in rebrih — kamor pade — dokler ne padejo vsi spehani pod mizo: midva pa leživa, ne da bi vedela kedaj ali kako, pred pragom ali kje pod zidom." „Vrlo-dobro, zaslužil ai ga! He! Jane/. napolni do žeblja," kriči Vinorad bližajočemu se krčmarja. (Daljo prih.) miroljubnosti cara. Cesar Franc Jo/.ef je tudi posebno pohvalil bistroumnost nemškega kancplarja Caprivija S kratka: Avstrijski cesar goji najboljšo nade za evropski mir. Sveti Oče izdal je encikliko do italijanskih škofov, v katerej obsoja prostozidar a t v o, kateremu služi kot orožje — italijanska vlada. Enciklika pravi: Nravnostni propad kak« dežele je prednik popolnemu propadu. Kjer ne vspeva družinsko življenje, kjer krščanska ljubezen ne oplođuje del človeštva, tam cvete duh razpora, zavisti, srda, tam odreveni najboljša moč, družba se razkroji v sebičneže, kateri mislijo le na svojo korist. Kar-koli je storilo Italijo slavno, močno in veliko, prišlo je od verskega čutstva, ki je podpiral nje republike, nauduševal nje učenjake do motrenja božjih resnic." Le pov ratek k cerkvi in sprava z očetom vsega krščanstva mogla bi podeliti dušni mir vsem Italijanom". Nadalje pravi enciklika, da verski čut je najbolja obramba proti rovanju socijalisti?. Kral j N i ž j e ž e m s k i je hudo bolan. Od 26. septembra sem ne more več opravljati svojih vladarskih dolžnosti. Trebalo bode torej postaviti regentstvo. DOPISI. Iz spodnje okolice, 14. oktobra 1890. (Izv. dop.) Glavna atvar, katera je sedaj na dnevnem redu med okoličnnskim ljudstvom, je že toliko časa trajajoča suša; najbolj občutljivo je zadela seveda uboge perice, katere si morajo neprenehoma — po dnevi in po noči — vodo donašati iz zelo oddaljenih vodnjakov, pri katerih ima še „gospa suša" nekoliko milosti ! (Dopis nam je bil poslan pred zadnjem dežjjm. Op. vredn.) Dolenjej okolici ne preti še tako hudo; a v zgornjej okolici je stvar to skoraj neiztrpna. Ljudstvo seveda misli, da jim magistrat preskrbi potrebne vode v „pol-nej meri", a vara ne zelo : dasi vode rfrs no primanjkuje magistratu, ko je treba škropiti sprehajališča, da si sprehajajoča gospoda „čevljev ne opraši !" Kaj je magistratu za ubogo ščave P Kaj njemu mari. Če se prav narodni oko-ličanski poslanci za vodo potegujejo P „Ščavi" z njih poslanci vred obračajo, on (magistrat) pa obrne ! Pravite nam „ščavi" (sužnji) in skoro da imate prav. Ako neste še nikoli kake stvari pogodili, ste jo uprav tu — s tem „nam pristojnim imenom !4 Pristojno ime „ščavi" pravim, kajri ščavi so 1« dobri, ko je troba davke — krvave davke — plačevati, sicer pa je njih glus — glas upijočega v puščavi, ako prosijo za kake potrebščino — narodne šole, cerkve itd. Pač šole, te že dobimo; še usiljujejo jih nam. Ali kake šole so to!! V tem obziru bode pisec teh vrst v kratkem obširneje in podrobneje poročal, Vsled svojega, rekel bi skoraj, silovitega delovanja proti našemu življu misli si magistralna gospoda, vsnj v duhu, že celo okolico „italijansko". Vsled tega jih zelo peče vsako naše najmanjše narodno znamenje, osobito v spodnjej okolici. Pisec reh vrstic jo že omenjal v „Edinosti", kaj si uteg.ie pridobiti oni, kateri bi so pre-drznil razobesiti narodno našo trobojnico, brez da bi postavil zraven nje našo avstrijsko zastavo. Žandarji so mu koj za petami; v malo dneh dobi poziv — seveda od magistiata — in temu sledi globa! — Žandarjcv glavna naloga je drugod loviti in prego-njati hudodelce in nevarne postopače. Pri nas pa, ker spadajo v področje magistrata, jim jo glavna naloga preganjati—slovenske narodne trobojnice. Tudi o tej stvari bodem v kratkem obširneje poročal. V onih krajih okolice, kjer ni župne cerkve, propada najbolj narod naš, in to v moralnem in v narodnem obziru. Mene-nje o tem nas ne vara, ako pogledamo n. pr. le Kad in, Rocol; in sploh druge oddelke predmestij, spadajoče pod mestno župne cerkve. To naše menenje potrjuje tudi Greta, katera spHda sicer deloma pod Rojansko, deloma [tod Bar-kovljansko župno cerkev, ali prebivalci so od cerkve preoddaljeni, da ne morejo ob vsakej priliki tam se udeleževati Božjih služeb, kjer ima jezik naš še trda tla. In komu ni znano, daje cerkev še oni jedini kraj, kjer se vzbuja ljubezen in spoštovanje do lastnega jezika. Le tu vrše se sveti obredi v domačem slovenskem jeziku. — Rojanski stari ši so zelo zadovoljni z vspehom svojih otročićev, obiskujočih tamošnji otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda. Vsled tega je vseobča želja, da bi se napravil še drugi otroški vrt, ali našlo druge večje prostore, kjer bi podučcvala še jedna vrtnarica. Načelništvo podružnice na Greti bi seveda rado in drago volje vstreglo trj želji domačega ljudstva, žalibog, da se ni moglo dosedaj najti primernih prostorov. „X". Domače vesti. Imenovanja, Predsedništvo ees, kr. finančnega ravnateljstva je imenovalo računskega podčastnika Fr. Struckeljna in carinske praktikante: gg. Jak. Cociancig-a. L. Korschrier-ja, Josip Čem e-ta, H. Zuricha, A. Costreta, Just Piščanca in Eligij Cavagna, carinskim asistentom. Osobna vest. č. g. Don Andrej P a h o r, dež. poslanec za V. okoličanski okraj in mestni svetovalec, premeščen je iz Trebič za kaplana k sv. Antonu no vemu, — Za podružnico sv. Cirila in Metoda v Trstu nabrali so v Sežani „zaostali ptiči" v veselej družbi dne 19. oktobra 6 gld. 53# kr. Odbor Tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda imel je sejo, v katerej so se odbornice dogovorile glede nabiranju darov za B o ž i č n i c o. Odbor je sklenil, da začno v to svrho takoj delovati, da pripravi otrokom, kakor vedno, srčno veselje, narodu pa neizbrisljiv praznik. Dal Bog, da bi ne našle pri svojem tožavnem nabiranji nikjer zaprtih vrat in da bi vsi uuieli plemeniti namen, v kateri delujejo 1 Zopet komedija — vlsterskem dež. zboru namreč. Ko je bila na dnevnem redu verifikacija volitev poslancev Mandiča, Jenka in Marinonija — z b e-ž a 1 a je v e č i n a iz d e ž. zbora. To je pa že unicum v parlamentarnem življenju, da veČina pobere kopita! O komedijaši, komedijaši ! iz deželnega zbora isterskega. V JI. seji izustil je poslanec V o I a r i č naslednji govor: Iz ravnokar prečitanega zapisnika posneti je, da so po govoru predsednikovem zastopniki Njeg. Veličanstvu vskliknili „Evvjva", a o našem „živio" ni niti govora. Ze v lanjskem letu prosil je spoštovani moj drug, gosp. dr. Laginja. predsednika, da se v zapisniku zabeleži, v kojem jeziku so pozdravili zbor predsednik, podpredsednik in vladni poverjenik, in v prvej točki je zahteval, da ae izrecno označi besedo „živio", knjo je vskliknila manjšina Nj. Veličanstvu. Četudi je gosp. predsednik obljubil, da hoće ustreči opra-vičenej in jednostavnej tej zahtevi, se vender ni oziral na prvo zahtevanje, ker v stenografiškem poročilu o lanjskem zborovanju čita se samo, da so se zastopniki odzvali z „Evviva", (?:>čim o našem „živio" ni duha ni sluha. Gospoda! to za nas ni malenkost. Mi zahtevamo popolno ravno-pravnoat narodnosti naše in našega jezika in hočemo, da smo svoji v svojoj hiši. To je že zadosti, ako vidimo da g. predsednik ne pozna našega jezika iu da otvarja in vodi v zboru samo v italijanskem jo ziku, ne brigajoč se za našega podpredsednika, kateri mu je pridodan v pomoč za slučaj, ako se kdo poslužuje našega jezika. Kdor zgublja svoj jezik, veli PIu-tarh, ta zgublja svnjn svobodo, a »ni ne- čtiino biti sužnji n* svojej zemlji. Na jednej strani se nam pra\ i : Svobodno v.iiiijft, posluževati se pri razpravah svojega je/.ika, na drugej strani pa ne stavljaju v poročilo, kar mi govorimo, iu delajo se nam ovire, samo da bi povsem potisnili jezik naš iz te dvorane. Dogaja se nam, kar se je dogodilo Ciceronu: ko so ^a odgnali v pregnanstvo, zapleni mu K'odij njega hišo, a v prosmeh postavi v njo kip nesramne boginjo, posvetivši jo „Libertuti". Na podlagi tega, kar sem rekel, zahtevamo torej da se v zapisniku zadnje seje zabilježi, da je predsednik zbor pozdravil samo v italijanskem jeziku in da je koncem njegovega govora večina Njegovemu Veličanstvu zaklicala „Evviva", mi pa „živio". Ob tej priliki moram tudi v tvojem in svojih aodrugov imenu izreči nezadovoljstvu, da se je gosp. vladni poverjenik — samo, da ne bi moral na milost iu nemilost izreči par besedi tudi v našem jeziku — rajši odrekel vsakemu pozdravu se svoji strani povodom otvorenja deželnega zbora. To njegu postopanje smatramo mi kot napoved vojske narodnosti naše j in našemu jeziku, kajti pri katerej-koli razpiavi vstal bode ter govoril izključno italijanski. Ko so naši kraji došli pod avstrijsko državo, vedelo se je, da smo tudi mi v tej pokrajini in je „Franoisko Pervi" se svojim poveljem z dne 23, julija 1814., koje povelje imam tu v roki in koje je sestavljeno v našem jeziku, zaukazal, da vsi prebivalci naše zemlje ali osobno, ali pa po svojih prokuratorjih dne 4. oktobra v Ljubljani pred posebnem odpotdanik.im Nj. Veličanstva pokažejo svojo udanost iu store prisego zvestube po obliki, ki je pridejana temu povelju. Sedaj pa delajo c. kr. organi sami na to, da bi iz uradov in javnega življenja potisnili našo narodnost in nas jezik, kakor da bi nas tu več ne bilo. Ljudstvo naše jo dosedaj že toliko pretrpelo, da se o njem more reči z Rimskim zgodovinarjem : dedit profeeto grande patientiae docuinoutum (Nemir in glasovi na večini: si, si, avemo grande pazienza) iu da se mu je ta način postopanja že pristudil in da nezadovoljstvo mej njim dan na dau raste. Ako se bode še nadalje tako postopalo, mogel bi priti čas, da, kadar bi nastala potreba in bi država naša zašla v kritični položaj, bi se ljudstvo naše — kar jaz ne želim — ne hotelo odzvati dotičnemu pozivu, akotudi bi ta poziv bil izdan v hrvatskem jeziku, tako, kakor se ravno sedaj nikdo ne odzivlja na njega vzdihovanje po zakonu in pravici. Iz Poreča se nam piše: Mej govorom poslanca V o I a r i č a v II. seji našega deželnega zbora videlo se je vladinomu poverjeniku, g. E 11 u s o h e g u, skrajno vznemirjenje na njega lici. Mej rečenim govorom pogovarjal se je kaj živo z predsednikom zbora. Govor g. Volariča bil jo jako oster, toda izrečena zatožba povsem opravičena. Zato pa si g. Eiluscheg ni drznil odpreti svojih ust v svojo obrambo. Molčal je, ker je moral molčati. Kako naj bi bil odgovoril — italijanski ali hrvatski P Hrvatski ni hotel, ker bi se bil zameril svojim prijateljem na strani večino — italijanski ni mogel, ker bi s tem potrdil uprav to, kar mu je Volarič očital. In tako je molčal — ali tudi to molk je značilen za mišljenje in čutstvovanjo moža, ki zastopa našo slavno vlado v do/eluem zboru Laterakem, Kazensko obravnavo proti petardovcu C o r e 11 i j u zvršili so včeraj zvečer. Zaslišana je bila velika vrsta prič. Obravnavalo se je pri zaprtih durih, a proglašenje sodbe bilo je javno. Zločinca obsodili so na d »/a l«ta t< žke, poostrene ječe ; plačati mora tudi dečku Boldriniju 300 U'ld. za bolečine in 2000 gld. kot odškodnine za izgubljeno oko. Glede svojih na-daljnih zahtev obrne naj se Boldrin na civilno pravdo. Coretti je policiji poznan kot državi našej sovražen in hud ireden-tovec. — Torej 8 či:i< c Coretti par d 011 : signnre Coretti, o svojem junaštvu. O da: pri našem „In-dipendenteju" j«1 Coretti velik „gospod*, kajti imenuje ga dosledno „signore". Tudi nedavno, ko je ta list poročal, kako so namazali slovensko tablo pri gospodu Pre. logu, je ta list imenoval poštenega trgovca-domačina : „un certo", zlikovca pa — signore. Ali gospoda : ako so pri vas že „gospodje" take barabe, kaka pa je vaša poulična aodrga ? ! In sodrge imate v obilici I — Velikolaški kričači. Benečanski list „Gazzetta di Venezia* poroča naslednjo zanimljivo vest o banketu, ki so ga obhajali laški radikalci minoli teden v Flo-renci. Ko sta se zloglasni Cavallotti in Imbriani — tiajzagrizenejša irredentaša in sovražnika Avstrije — zadosti nakričala proti našej državi in proti Crisoijevemu govoru, ki je obsodil irredentizem, povabil je Cavallotti pričujoče — bilo jo namreč pri banketu zbranih 540 najrudečejših laških radikaleev — da se ob tej priliki spomnijo tudi spomenika, ki ga nameravajo povzdigni i neodrešeni bratje v Tri-dentu slavnemu pesniku Dante Allighieriju. ČJiovek bi mislil, da so je pri tako sloves-nej pojedini, kjer so vročekrvni govorniki v blato teptali Avstrijo in njene prijatelje, Bog ve kaka svota nabrala za omenjeni spomenik. Ali glej čuda: vseh 540 velikolaških kričačev zbralo je komaj skupaj 120 lir, to jer 50 gld. našega denarja. Na vsacega pojedinoga je torej prišlo 17 centesimov in 3 milesime ali okolo 7 kr. naše veljave. In o tem nabiranju govorili so vsi laški to - in enostranski časniki ter stavljali vrle florentinske rudeč-karje drugim v vzgled. O, quanto fumo e ri poco arrosto! — Očka „Cittadino* poroča tudi, da še noben Tržačan ni daroval vinarja za ta spomenik, kar je tudi pomenljivo. Ta dogodek nam jasno kaže, da so toli italijanski radikalci kakor tudi njih zvesti kopita-pobiralci t Avstriji ?golj politiski komedijanti in kruhoborci, ki se 0 svojim kričanjem vzdržujejo na krmilu ter slepe in kvarijo občno menenje in narod sploh. Bivša „Pro patri a* obstajala je zgolj radi pogreška nečega ministerijalnega uradnika — tako namreč trdi tržaški „Indi. pendente* ter dostavlja, da mu je znano iz gotovega vira, da je vlada namenila prepovedati to društvo še predno se je za trdno osnovalo. Ali nek uradnik pustil je dotični akt ležati na mizi, dokler ni bilo že prepozno; tega uradnika je nekda doletela zaslužena kazen. Na to se spravlja rečeni list na ostala šolska društva v Avstriji, osobito na našo hvalevredno družbo sv. Cirila in Metoda, rekoč, da si pridobljuje dohodkov „con mezzi illeciti* ter obžaluje, da ni rlada v miru pustila „Pro patrie", katera je pri zadnjem občnem zboru v Tridentu tako živo izpričala in povdar-jala narodnostni čut. Mi ne vemo, koliko je resnice v prvem odstavku, čudno se nam pa vidi, da „Indipendente* ni koj ovadil onega uradnika, s čemer bi Lahe ohranil velikanske blamaže. Radi bi pa vedeli, da nam strastni list navede vsaj jedno onih „nedovoljenih sredstev*, s katerimi se vzdržuje naša šolska družba. Lahonom v Trstu gre za kožo. Navzlic resnici, da je že ves svet prepričan o njihovem proti-avBtrijskem delovanju in očitnem irreden-tizmu, veljati hočejo pri vsem tem za možake, ker se boje za ljubi kruhek. JVedo namreč, da bode vlada — ako poseže v mestne stvari nekoliko globokojšo — pred vsem gledala, da iz poti spravi ono sinet-Ijako, ki »o sedaj na magistratu uapihuje ter Avstriji in Trstu — nečast dela. Deželni zbor Tržaški ima nocoj drugo sejo v tem zasedanju. Na dnevnem redu je predlog o načrtu zakona tičočega so požarov in plačanjo gasilnih troškov. Pevsko društvo „HajdrihHna Prošeku ima v nedeljo, 26. t. m. ob 4. uri pop. v društvenih prostorih svoj glavui redni občni »bor naslednjim vsporedom : 1. Poročilo odborovo. 2. Volitev odbora in pregled- nikov računov. 3. Posamezni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi redne in podporno ude ODBOR. „Narodni dom" v Barkovljah Ker nam dohajajo od domačih in zunanjih rodoljubov vprašanja glede tega podjetja, nam je javiti, da so se pravila že pred petimi tedni predložila vladi v potrjenjo. Vsa zadeva leži sedaj pri ministerstvu za notranje zadeve. Barkovljani nestrpno čakajo, kakor se nadejamo, ugodnega odloka. Za narodno šolstvo v Gorici. Odbor političnega društva „Sloga" razpošilja slovenskim rodoljubom po Goriškem poziv, da bi z denarnimi prispevki pripomogli, da se pokrijo stroški za slovensko šolstvo v Gorici. Odbor reČenega društva prosi, da bi slovenski rodoljubi — uvažujoči veliko važnost tamošujega otroškega vrta in dekliške šole — se zavezali dopošiljati redne podpore. Odboru jo na tem ležeče, da že naprej ve, kedaj in koliko podpore more pričakovati, da moro uravnati proračun svojih stroškov na gotovej podlagi. Tudi uredništvo „Edinosti* smatra za svojo dolžnost opominjati rodoljube, da vsak po svojoj moči prihitč na pomoč našim Goriškim bratom, bolečim se proti silovitim nasprotnikom. Vsakdo naj „Sloginemu" odboru ustmeno ali pa pismeno prijavi svoj odgovor, hoče-li in v kakih obrokih podpirati slovensko šolstvo v Gorici. Odbor bo vsprejemal radodarne doneske po pooblaščencih, po poverjenikih ali potem poštne hranilnice. Pripomniti nam je še. da se je do zdaj obstoječa dvoruzrednica razširila v t r o r h z r o d i i c o. „Cahejevo pismo.- Danes ko to pišem je „Cahejeva nedelja*. Da se pa „Cahe-jeva nedelja* tako hitro ne pozabi, treba da kaj „starega* in „novega* povem. „Cahej* je bil dober „fant", on je vse goljufije Čvetero povrnil, no — pa pustimo to, vsaj to že veste. Ker je starih reči že tako dosti, bom pa še kaj (novejšega povedal. Mnogo se govori in piše o slovenskem petji v Trstu. Prav je tako. Naj tudi jaz kako zinem. Ker me pa ne slišite, treba da zapišem. Ne vem pa, kje bi začel! Ker jo „Cahejeva nedelja", pa začnimo v cerkvi. Cerkveno petje v Trstu je v obče ničvredno. Stvar ni pretirana. Poprejšno nedeljo bilo je pri sv. Jakobu slovensko — recimo — „petje", če se sme tako imenovati. Danes pa, ker je „Cahejeva nedelja", bilo je latinsko „kričanje*. Učeni gospodj o so dolo.'ili, da kadar je slovesna maša, Bog nič slovenskega ne razume. Jaz sicer tega ne verjamem; pa če bi imel visoko „kapo", Bog zna kaj bi še bilo. Gg. pevci, mar res mislite, da je kričanje petje?* Na tak način so Bog straši, ne pa časti! „Vere non ost hic aliud, nisi domua Dei et coeli porta". Če je cerkev res „hiša božja", naj bo v cerkvi vse „hiši božji" dostojno. Slovenskemu petju pri sv. Jakobu, je .Slovenska šola* ponudila svojo pomoč, a vspeh mi šo ni znan. Velika dobrotnica je prav ista šola. Tu se mirno koraka naprej in dela v avstrijskem, natodnem in cerkvenem duhu. Navdušenja ni treba. Šola so zaveda svetega poklica. Nad 200 otrok se uči narodnih in cerkvenih pesnic. Vrlo naprej ! Bodoči narod je mladina. Skrbimo pa, da mladina jih bodo samo narodna, temveč tudi verska. Le verski narodnjak je stanovitna trnjava. Tako je inočnn steber narodnosti „častita duhovščina*. Da se pa tudi til dobe izdajice, (tudi Trat ni brez njih) eto vam pojasnila : Gospod Jezus ni poklical „Judeža*, „hodi za menoj". Prišel je, Bog zna kako, v njegovo družbo. Toraj ni čudo, da „Ju de že v rod* še ni prešel! Borov ski Konkurenca Lloydu. Iz Rima poročajo, da namerujo neko angležko društvo začeti novo trgovinsko zvezo iz Trsta v Benetke. Za Nemci prihajajo Angleži, a Lloyd se iz svojega grešnega spanja ne gane. Iz delavskih krogov se nam piše: Tudi na* slovenske prostake razveselilo jo močno, da so se vender enkrat naši poslanci sešli k skupnemu posvetovanju. Veseli nas, da se brigajo za interese svojega rodu. Prosili bi jih tudi, da bi na t> mislili, ali bi ne bilo mogoče katerim-koli potem doseči, da bi nas nasprotniki ne sramotili se znanimi grdimi priimki, katerih tu niti ponavljati ne smemo. Pri vsem tem smo pa mi slovenski stariši v hudih skrbeh, k> r vemo, kako slabo uplivajo na mladino take grde besede. Velika nedostatnost na laških šolah je ta, da se krščanski nauk čistil zanemarja. Zato pa imamo povsem zdivjano „mularijoJ ; posledica pa so obile tatvine in poboji, ki se vrše po mestu. — Glede zadružnega skladišču smo tudi mi tega menenja, da bi izvrstno vspevalo. Trebalo bi |napraviti kake tri magazine /a jestvine in vse drugo potrebščine; okoličane pa povabiti, da bi le v teh skladiščih vse potrebno kupovali. Ako bi ljudstvo naše so oprijelo gesla: „svoji k svojim", kmalu bi Italijani sprevideli, kako potreben jim je — slovenski jezik. Potem pa ne bi več mazali slovenskih tabel, še razobeŠHli bi jih. Iz Koperskih hribov se nam piše: Dolgo Časa jo bila tukaj velika suša, ds jo povsod bilo veliko pomanjkanje vode — v sredo zvečer pa smo dobili malo dežja, nekoliko ga je bilo tudi po noči od četrtka na petek ; hribe v Ćićari ji je pa to noč vse »neg pobelil, isterska železnica delala je mejo. Snežno odejo so kazale tudi vipavske in goriško-kranjBke gore gori do Bolca; zato jo bilo tudi tukaj občutno mraz, znižal se je toplomer na 5 C. — V potok proti večeru pa so <»e zbrali črni oblaU nad Brkini in v mer „proti Snežniku" gromelo in bliskalo so je pozno v noč — gotovo je bila tam huda nevihta. — Od sobote na nedeljo je po tuk. krajih zopet gromelo in treskalo in dobili smo ploho dežja ali vode vendar le ni. Še celo od Dragorjo morejo nositi na Ri-žano v malin, kar že dolgo časa ni bilo. Odbor za sezidanje cerkve v Pulji razpošilja naslednji poziv: V preteklih zadnjih desetletjih dvignil bo je P u 1 j (Pola) iz globoke zapuščenosti k iiovemu pomenu. Dve tisočletji ležita mej začetkom in koncem njegove zgodovine in (mej tem časom preživelo je mesto vse stopinje veljave, krasote in bogastva do najskrajnejše skomnosti. Doživelo jo spremembo časa v vsakem oziru, dokler je mogočna beseda Njegovega VeleČastva našega naj mil o v ti-vejšega cesarja in kralja ni vzbudila k novemu cvetju. T z revnega pomorskega so-lišča s 1.200 prebivalcev narajtel je Pulj od tačas v občino s 33.000 prebivalci. Upravo hitri ta razvoj pa je onemog- č 1 da bi se bila rovaa občina ozirala na mnogovrstne opravičene zahteve in potrebe prebivalstva. Tako so že leta in leta živo čuti nedostaja božjih hiš, ker sta oni dve v starem ohmestji stoječi cerkvi tako mali, da nikakor ne zadostujeta verski potrebi velikega prebivalstva. Posebno pri sv P o l i k h r p u, najprostranejšeiu in na-joddal jenejšem predmestji P u I j s k e m, je zahteva zidanje cerkve neizogibna ob jedneui pa prava potreba kr-šeansko-katoliške vere. Kajti sv, Poli-k a r p, že sam zase mesto, je stanišče mnogobrojnih mornariških družin, sedež mornariških deških in dekliških šol, oddelka garnizije, slednjič sedež vedno bolj naraščajoče delavsko naselbine — in ta množica vernih kristjanov nema nijedne božje hiše! Ta potreba mogočno zahteva pomoči in zidanje cerkve postalo je neizogibno potrebno. Ker pa je občina ubožna in ker zn zidanje cerkve ni sredstev, ne preostaja druzega, kot nabrati stroške za zgradbo po pobiranji prostovoljnih doneskov. Kakor se razvidi in stavbinskih načrtov, katero je z zahvalevredno prijaznostjo predložil gospod c. kr. višji stav-binski svetovalec in stavbinski mojster pri stolni cerkvi K r i d e r i k baron S c h m i d t, treba bode za cerkev, katero mislimo sezidati v priprostom plemenitem slogu, z zemljiščem vred 09.600 gld. Cerkev bi se posvetila Hveti devici Mariji. Prepričani "ino, da se zgoraj narisane okoliščine živ tičejo blagra mu »gobrojue^a prebivalstva posebno pa onih, ki služijo pri c. in kr. v o j n e j - m o r n a r i c i, in njihovih družin in da so vredne občne pozornosti. Podpisani odbor obrača re torej /. najiskre-nejšo prošnjo do verskega čuvstra in do skazaoe velikosrenosti prebivalcev lepo tu velike naše domovine, da bi pospeševali plemenito delo, katero bodo čestilo dobrohotne dariteljo in omogočilo celej krščan-skej občini deležni biti dobrote in koristi dušne povzdige. Vsak, tudi najhvaležnejii znesek se bode najhvuležnejše vsprejel in izkazal z imenovanjem daritelja, Dobrohotni doneski naj se pošiljajo blagovoljno na pisarnico p r a s i d i a 1 n o c. in k r. oddelka a mornarico na D u n a j i, IX, \V ii h r i n g o r s t r a s a e 6. Na Dunaji v avgustu 1800. Zaslužena nagrada. Kakor znano, držal je minoli teden v Firenci zloglasni Cavallotti svojo govoranco naperjeno v prvej vrsti proti Avstriji in v obrambo luškega izrodka — iredentizma. Nek rimski časnik objavlja ob tej priliki govor, ki ga jo imel isti Cavalloti I. I HTM. v poslauskej zbornici v Rimu, ob karerej priliki jo priporočal in zagovarjal zvezo z Avstrijo. Ta govor so ponatisnili tudi drugi italijanski listi ter osmešili iredentu-skega rogoviloža. Celo Bovio, njegov somišljenik, »pravil se ju proti njemu ter v listu „Opinione* izrekel, da on želi miru z Avstri jo ter ne goji iredentizma. Najlepše so mu plačali Flo-rentinski anarhisti in socijalisti. Ko je stopil iz sobane slovesnega banketa obsula ju veliltolaškega rogovileža tolpa delalcev in nemirnežov ter mu pridno žvižgala in sikula, nazivajoč ga — l a ž n i k a! Strastni iredentar more pač biti vesel teh prisrčnih ovacij svojih — pristašev. Finančno ministerstvo je dovolilo podrejenim uradnikom, da smejo v pimrnah rabiti takozvano „blouse" mesto predpisane popolna uniforme. Enako je nedavno odredilo tudi trgovinsko ministerBlvo gledje poštnih in brzojavnih uradnikov. Za VI. župno cerkev V Trsi u nabralo ae je milodarov 17.723.81 gld. Daljne doneske sprejema tukajšnji škofijski urad in vsi čč. gg. župniki te škofije. Delo lepo napreduje in upati je, da bode še v teku t. I. stavba do strehe dovršena. Nadejati so je tudi, da bode možno brati 31. julija 1801. prvo sv. mašo v novej cerkvi, ako bodo verniki se dalje skazali se radodarne. Natečaji. Razpisano je mesto sodnika v VIII. dijetnom razredu pri okr. sodišču v Tolminu ; prošnje do 4. nov. na c. kr. okrožno sodišče v Gorici. — Mesto pomožnega pismonoša pri c. kr, dež. sodišču v Trstu; prošnje do 30. nov. na predsed-ništvo tega sodišča, — Mesto sodnega pristava pri c, kr. dež, Bodišču v Trstu; prošnje do 6. nov. — Mesto višjega fin. nadzornika v Vil. dijetnem razredu, odnosno v VIII. razredu na Primorskem ; prošnje v teku 14. dni na c. kr. linančno ravnateljstvo v Trstu. — Razpisani sti dve doti po 300 gld. za ubožne deklice grško-vBhodnjega veroizpov« danja. I, i so menijo v teku jeduega leta poročiti ; prošnje do 31. decembra na tuka jšnjo grŠko-vshodnjo skupščino. Suša še zmirom noče nehati. Čeprav smo imeli uiinole dni nekoliko dežja, vendar se potreba vode jako čuti, osobito po Krasu in Istri, kamor se mora voda dovažati več ur daljine. Že klicih pot mesecev nesmo imeli obilnega dežja in stari možje ne pamtijo enake suše v poznej jeseni. Iz Dalmaci je dohaja jo žalostne vesti, da je minulo nedeljo padala debela toča ter napravila poljani veliko škode. „Učiteljski Tovariš" št. 20. pi-inafia: O zemljepisnem pouku ; Šolstvo ljubljansko začetkom šolskega leta 1890/91.; Knjiga slovenska ; Ukazi in odredbe šolskih ob-lastev; Književnost; Naši dopisi; Društven vestnik. „Kmetovalec* št. 20 prinaša : Kranjski odlikovanci na Dunajskoj kmetijskej in gospodar^kej lazBtavi; K občnemu zboru ; Poučen ir.let na grajičini Rakovnik in Mokronog; Vino ameriških trt; Razne reči; Vprašanja in odgovori ; Gospodarske novice itd. — Človek V številkah. Nek aineričanski fizijolog je preračuni), da človeško telo ob stoji u sledečih sestavnih dolov: V njem se nitimja 105 kusti in okolo 500 živcev; redilno črevo je dolgo 8 metrov ; odraše-nec iiua okolo 30 liber krvi. Srce je navadno (> palcev dolgo in 4 široko: vsako minuto udari 70 krat ; 4200 krat vsako uro ; 36,772.000 krat na leto ; vsak udarec pusti, da preteče poldruga unca krvi. 173 vsako minuto, 656 liber na uro, 78/* stotov krvi na dan. Vsa kri doteče vsakih 3 minut k srcu. Naša pluća drže navadno 5 litrov zraka; poprečno dihnemo 1200 krat na uro ter vdihamo v se 300 litrov zraka, 7200 litrov na dan. Polt ali koža obstoji i« treh plasti različne debelosti od do '/4 palca; površje kože obsega pri odra-Sencih 2000 kvadratnih palcev. Ker je zračen pritisk preračunjen na 14 liber na vsak kv. palec, nosi navadni človek okolo 40.000 liber zračnega pritiska; na vsakem kvadratnom palcu naše kože se nahaja 35.000 vzdu&nih cevi, ki so dolge kake štiri palce ter merijo po vsem životu 60 kilom. Kdor ne veruje, naj sam pre&teje in primeri. 50.000 goldinarjev znaša glavni dobitek Diiua|skih razstavnih sreček. Opozarjamo naše čitatelje, da je žrebanje že dne 30. oktobra t. I. Telegram „Edinosti". Iz Poreča : V sinoenjej seji deželnega zbora predsednik ni dal na glasovanje predloga, da se odobre volitve Jenka, Man dio a in Marino-n i j a, ker je večina zapustila dvorano. L i s t ii i c a u p p a v n i d t v a. C- g. Volarič v Rodiču. Prejeli smo naročnine S for., list plačan je do ], februvarja 18!»l. L. g. Fabjan <». Braniča List plačan jo do 1. marcu t. 1. potem ko smo prejeli 5 for. Slavna »Viska in glinftka čitalnica": Naročnina do konca leta znaša ] f, 25 nvč„ •Slovansko pevsko društvo" v Trstu. Vse one gospodičine, ki žele vaditi ne v petju in imajo voljo, redno zahajati k pevskim vajam, prijavijo naj se prihodnjo nedeljo, dne 26. oktobra, in soboto in nedeljo 1. in 2. novembra od 11 — 12. ure v prostorih ffT)e!alskega podpornega družtva". Odbor. Duuajska borsa 21. oktobra. Finotni dri. dolg y bankovcih - „ v sruliru — Zlata renta — — -- — 5°/0 avstrijska renta — — — -Delnico narodnu banke — — — Kreditne delnice — — — — — London 10 lir sterlin--- — Francoski napoleondori — — C. kr cokini — _____ Nemške mark« - — — — — gld 8*."5 „ S8.:JU . 100 00 . lul.iu' „ t-3.-. 3o< *' "» „ u4. o »•14 o.l A. BONNE krojač, 10—12 Corso Ste v. 4. II. nadstropje izvršuje točno in po najnovejšem kroju obleke za gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stote, po jako ugodnih cenah. Pcšilja blago doVro spravljeno in poitnina prosto ! Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc. kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 50 — 39 Pcšilja blago dobro spravljeno in poitnine prosto 1 Zdravnik za zobć Fr, Doilepeder via Dogana št. 2 9 -13 ordim^je od 9. (lo 5. ure. Stv. 789 Razpis učiteljske službe. Na jednorazredni ljudski šoli v La-nišču je stalno popolniti mesto učitelja-voditelja druge vrste. Učni jezik je hrvatski ; italijauski jezik uči se kot predmet. Podrobni pogoji razglasili so se v uradnem listu „Osnervatore-Triestino". C. kr. okrajni šolski svet v Kopru dne 17. oktobra 1890. Predsednik: Schaffenhauer. Piunione Adriatica di Sicurti v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Slavnioa In reeerva društva dne 31. deoembra 1883 Glavnica druŠtvn gld. 3.300.000 — Reservni fond ot. dooifkov ■ 536.628 0? Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000' — Rezervni fond za podj«*t|c nit premikanja vrednostnih efektov IHI.50U'-1-Prcmijna reserva vseh oddelkov » 7,.!l42,7HO*3™ne unlverialn« krogljice, poznate kot do-JVI IL lfelllllf KlOglJlt-f, mače sredstvo proti zabasanju. Jedna tikatijica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. o kr., pri nefrnnkovani posiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 8 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. 30 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja). Prosimo, da se i/rečno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake ftkatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. BcllzaiU za ozebline j. Pserhoferja I posodca 40 kr., prosto poStnine 65 kr. Trpotčev sok, I Steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr. Prah proti potenju liog, Jkatljioa 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanee, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Zivljenska esenca (Pražke kapljice) steklenička 22 kr Angležki čudežni balzam, sMdemca so kr. Fijakerski praŠek, l ikatljiea 35 kr.. poštnine prosto 00 kr. Tanokiniliska pomada J. Pserhotelja, pospešuje rast las, Škatljica 3 gld. Univerzalni plaster prof. Steudela, posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. TTniviiitv.ilna /.ic-tiln.i A- W- Bnllrtch*, izvrstno domače srodstvo proti IJ 111 > Adlllct CISllIllcl feOl posledicam slabe prebave, 1 zavitek i gld. Kazven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge farmaceutične specijalitete, ki so bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjene. 12 — li Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; Up* večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 1 — 12 r»«< o/ J /1 /« fil/ 0 O .i i TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje d-narne vloge v bankovcih od 5t> • oč. do vsa.-, ga zn-ska v^ak ■ tun v tatinu raKiin orsanikov, ni to .ni)—13 i're opoludne. Ohi^d-Iiah pa od 10-1 i lire dop. Obresti i a Knjižice. . .......* < Plačujt v »n k dan nd 9—12 nrenpoluone Znp«k*- do 10;i Bld. i-r^c.jj. /luske . re><<> lou do 100O Jd in. rn cd-p'»veduu 3 dni, zn »ke preko luOO i^ld pa f» dnlj prt-j Eakomptuje nienji.-e domicilirane na trzaš- kf.i. irgn po..... Posojuje na >»rŽaviiH pupi rje avstm-ogrske • i K."|0 gl «. ]\«....... višje /nesk.- od HHJU do5000(?hi v i t - M / 0' t»-UoćHii računu po......^/» .o Vetf e NVOte po dogovoru. Daje dei ar prr.ii vknjiŽenjn na posestva v Trstu Obresti po dogovoru. I UST, 2. oktobra 1800 20 -24 KMETIJSKO BERILO za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjem v pouk, dobiva so v tiskarni DOLENC Ulica Carintia broj 28. pO 40 kr., trdo vozan (JO kr. Lastnik pol. dru/.tvo „Sdin08tu. Predzadnji Dunajske teden razsta¥ne Glavni dobitek II srečk 10 gld. O.OOO 9«ld. a. vr. 229i dobitkov 6 srečk 5 s|d-50 kr- Srečke & 1 gld. dobivajo hp v Trstu pri: Giuscppe Bolatfio, Alessandro Levi, Eniico Scliitt- luaiiii, Ign. Neiiinaiiii, Marco in Nigri«. Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tiskarna DoleilC v Trstu