Zagrizeni, nepopustljivi, odlični Eurotas prevzel tudi slaščičarno Zvezda Št. 90/ Leto 64 / Celje, IZ november 2009 / Cena 1 EUR Od^Mma urttdnlCB NT TftljsruiCvifn Rdeči in beli križi Po Sloveniji je konec tedna zagorelo več tisoč sveč v spomin na žrtve prometnih nesreč. V Celju so v nedeljo postavili še 52 križev za umrle v nesrečah v zadnjih dveh letih na Celjskem. Rdeči križi, ki jih je bilo več, so pomenili, da je oseba na cesti umrla zaradi vinjenega povzročitelja. Za manjšo porabo vode višji račun Pod streho še zadnja serija martinovanj Eden udaril kriminalista, drugi ugriznil policista Na Celjskem »kvaziu stavka kovinarjev? é dogodki NOVI TEDNIK »Kvazicf stavka? Stavki so se (presenetljivo) pridružili tudi Gorenjevi de-lavci Petkova splošna stavka delavcevv kovinski in elek-tro industriji fe po oceni Sindikata kovinslœ in elek-tro industrije (SKEl) uspela. Gospodarska zbornica Slovenije ima sicer drugačno mnenje, saj pravi» da se je stavke udeležila manj kot tretjina zaposlenih v tej dejavnosti. Po podatkih območnega sindikata SKEI so k njej množično pristopili (udi delavci s Celjskega. Na kakšen način, pa je že drugo vpraSanje. Po pr^h podatkih območnega sindikata naj bi dela us-taviii v malodane vseh podjetjih kovinske stroke, ki delujejo v Štorah. Delavci naj bi stavkali v Valjih, v jeklar-ni štore Steel pa naj bi po podatkih sindikata celo uga- snili peč. To informacijo je vodstvo takoj zanikalo, ostalih dogodkov v povezavi s stavko pa ni želelo komentirati. Spet dnigje se je govorilo, da se delavci jekJame stavki sploh niso pridružili. Prvič zato, ker so po dolgem času sploh prišli do dela, drugič pa zato, ker veČina njihovih izplačil dosega prag 600 evrov. Dejanskega stanja novinarji nismo mogli preveriti, sdj so nam na ta dan vstop vsem prepovedali. Tudi v Alposu in Tegome-talu delavci niso dejansko stavkali, temveč so pripravili zbore delavcev ter na njih zbirali podpise podpore stavki. Po neuradnih informacijah si stavke niso upali organizirati, ker so podjetja že tako v krizi, zato bi stavka Na stavko se je kot edini delodalajec s širšega celjskega odzvalo vodstvo Gorenja» kjer pravijo, da se zavedajo izjemne socialne stiske delavcev z najnižjimi plačami, vendar je v času, ko se kažejo prvi znaki stabilizacije poslovanja» socialni mir Še toliko bolj potreben. Zato ne podpirajo reševanja problematike s prekinitvijo dela> pač pa je treba nadaljevati z dialogom, »v Gorenju smo s socialnimi partnerji že 1. oktobra dosegli dogovor o plačni politiki do konca leta 2009> in stavkovne zahteve panožnega sindikata SK£I so zelo podobne elementom tega našega dogovora. Po tem dogovoru najnižji prejemki v Gorenju znašajo 603 evre neto za polni delovni čas>« so zapisali v izjavi za javnost in dodali, da je že dvodnevna ustavitev proizvodnje septembra povzročila izpad pnbližno pet milijonov evrov prihodkov. »V razmerah, ko si prizadevamo za vsako dodatno naročilo, bi današnja stavka lahko povzročila nadaljnjih okrog 2»5 milijona evrov škode, izgubo dolgoročnih naročil in posledično tudi nevarnost za izgubo delovnih mest. Izpad proizvodnje pa bo potrebno v prihodnjih dneh seveda nadomestiti.« pomenila le še piko na i. Takšno »kvazi« stavko so imeli še marsikje na Celjskem. Nekje vmes so bili delavci Novema, kjer štiri ure res niso poprijel! za delo. Unior-jevi delavci so sodelovanje že na začetku zavrnili, delavci šempetrskega Sipa pa so tako ali tako zaradi skrajšanega deiovnika ostali doma. Se je pa stavki pridružilo skoraj 5 tisoč delavcev Gorenja, ki so iz solidarnosti zjutraj ustavili proizvodnjo. Sicer v Gorenju s stavko izražajo zgolj solidarnost z drugimi slovenskimi delavci, saj je bilo kar nekaj njihovih zahtev uresničenih že po septembrski prekinitvi dela. Glede izhodišč za plače v prihodnjem letu se še dogovarjajo z upravo, predvsem urejajo plačna nesorazmerja. Kot je povedal predsednik sindikata Žan Zeha, s strani uprave zaradi dogajanja ni bilo pritiskov. kot v mnogih slovenskih družbah pa so tudi v Gorenju stavkali do konca popoldanske izmene. Drugače je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer se zaposleni v treh podjetjih niso pridružili stavlci. V na-zarskem podjetju BSH Hišni aparati so po oceni sindikata med tistimi, ki so z delodajalci dosegli dogovore blizu stavkovnih zahtev. V podjetjih KLS in Podkriž-nik na Ljubnem pa menda med delavci. Člani sindikata» ni bilo zanimanja za stavko. RP, US f f M I. Nagrado za najbolj urejeno solo v kategoriji Sol. zgrajenih po lettj 1980, je ze drugo leto prejole OŠ Bistrica obSotil. Priznanje je prevzela prsdsadnica skupnosti u^ncev, devetošolke Sera Stadler. Najlepši med urejenimi V soboto so v Velenju podelili nagrade v okviru slovenske akcije Moja dežela • lepa in gostoljubna. Ocenjevanje od pomladi pripravljajo v 22 kategorijah« med letošnjimi nagrajenci pa je tudi veliko krajev s Celjskega, ki so se izkazali s svojo urejenostjo. Tako so bili v kategoriji turističnih kmetij nagrajeni Majdač iz Solčave, Soržev mlin Iz Nove Cerkve in Urška s Stranic» med nagrajenimi šolami pa najdemo Bistrico ob Sotli in LesiČno. Med manjšimi kampi so se ponovno izkazali v Kampu dolina v Preboldu, med termami pa Zreče. V kategoriji drugi kraji je slavil Šentjur, med hribovskimi je pod-prvak Svetina, med izletniškimi pa sta Olimje tn Mozirje na prvem oziroma drugem mestu. Nagradi sta odšli tudi v izrazito izletniška kraja, Rogaško Slatino in Podčetrtek, med srednjimi mesti so 2. mesto osvojile Slovenske Konjice, med večjimi mesti pa je zmagalo Velenje, gostitelj srečanja, na kar je faU še posebej ponosen župan Srečko Meh. Pokrovitelj letošnjega tekmovanja, predsednik države Danilo Ttirk, je v svojem nagovoru precej pozornosti namenil gospodarskemu razvo^ ju ter pros to volj stvu, za katerega si želi čimprejšnje sprejetje ustreznega zakona. Tlidi ocenjevanje najlepših krajev v organizaciji 1\iristiČ-ne zveze Slovenije sodi v okvir prostovoljstva, hkrati pa prispeva, da so posamezni kra-ji na Slovenskem kar se da urejeni. Po mnenju predsednika je turizem več kot le gospodarska panoga, je tudi način komuniciranja s svetom, predvsem pa sta turizem in skrb za okolje del razvoja. US Podžupanja Majda Gaberšek v Velenju so namesto pokojne Ane Roze Hribar za novo podžupanjo iz vrst Desusa imenovali Majdo Gaberšek. Gabei^kova bo kot podžupanja opravljala delo na področju negospodarskih javnih služb, dasti na področju predšolske vzgoje, izobraževanja in socialnih zadev ter sodelovala z društvi in s krajevnimi skupnostmi, svojo funkcijo pa bo opravljala nepoklicno. US kratka-sladka mA Siaba volja Predsednik dr. Danilo Tiirk je bil v Velenju, takole na oko in na počez, nekoliko slabe volje. Mogoče je pa Je pokazal nekaj človeške »fovšljivosti« - med nogometno tekmo leta je bil sam v Velenju, premier Borut Pahor pa v Mosk-vil Če to ni višek, pa nič nočemo. O drugih viških, prihodih, plaščih in ogorčenosti predsednikovega piara, pa kdaj drugič. www.radiocelje.com NOVI TEDNIK Turistični saje m 8 predstavitvi jo svojih regij so v avli (^centra ob domačih pripranllša dijaki iz Bolgarije, Romunije, Kalijo. Gretje ter s ČoŠke iri Poljske. Na krilih let Ob 140-letnici Poslovno-komercialne šole Celje - 1\iristič-ni sejem dijakov iz sedmih držav z osrednjo slovesnostjo, na kateri bosta zbrane pozdravila ludi predsednik države dr. Danilo Tiirk in resorni minister dr. Igor Lukšič, bodo v četrtek zvečer proslavili 140-letnico Poslovno-komercialne šole Celje. Pričam pripravljajo bivSi dijaki, ki so Šolo obiskovali v zadnjih 20 letih. Poslovuo-komercialna §o- dali so jutólejno Številko Sol-la Celje )e ob visokem jubile- skega gasila Bučke in prilož-ju preko celega Šolskega leta nostno znamko, pred osred-pripravila več priredicev, iz- njoslovesnostjopatudizbor- nik Na krilih let. Po besedah urednice Branke Vidmar Primožič je zadnji zbornik izšel leta 1997 ob otvoritvi šolskega prizidka, zalo je v tokratnem podrobneje predstavljeno življenje zadnjega desetletja. Kronološko in poročevalsko zastavljen del pa se pre- pleta z osebnimi zapisi in spomini. »Kot sestavljanka, ki ne bo nikoli končana, v njej pa je vsak delček pomemben in edinstven,«ješedejala.Vtem duhu je zasnovan tudi program četrtkove osrednje slovesnosti, »ko bo prireditev Na krilih let segla v spomine in skozi dosežke minulih let vse do sedanjosti, oblikovali pa jo bodo naši bivši dijaki,« napoveduje Tea Fini gar Plav-čak, ki je Še posebej vesela, da bosta zbrane v dvorani Na-» rodnega doma pozdravila tudi predsednik države dr. Da- nilo Tiirk in resorni minister dr. Igor LukSič. »Posbvno-komercialna Šola Celje skuša biti čimbolj dijakom prijazna šola. tisto, na kar smo pri svojem delu najbolj ponosni, pa je uporaba sodobnih tehnologij pri pouku, vse več kakovostnih raziskovalnih nalog ter sodelovanje z gospodarstvom na eni ter vpetost v mednarodne projekte in sodelovanje s sorodnimi Šolami v drugih evropskih državah,« pred jubilejem ..našteva direktorica Šole mag. Maja Krajne, ki pa ob tem Dijaki Poslovno-komer-cialne Šole Celje sodelujejo v številnih mednarodnih projektih in dejavnostih. V petek se je tako z delovne prakse na Irskem vrnila skupina dijakov, v Celju pa so ves teden gostili okrog 60 dijakov in učiteljev iz Bolgarije, Romunije, Grčije, Italije ter s Češke in Poljske, ki skupaj z gostitelji delujejo vdvolet-nem turističnem projektu Comeniusa. »Ob zaújuč-ku projekta bi radi postavili skupno spletno stran in na njej v angleščini predstavljali ponudbo vseh sedmih regij, zlasti s turistično ponudbo za mlade,« pravi vodja projekta v Sloveniji Jasmina Bomšek. ne more mimo upada vpisa novincev. «Ob Številčnem upadu generacij gre vzrok iskali tudi v slabih plačah, ki jih za svoje delo prejemajo prodajalci,« pravi in dodaja, da se tudi zaradi tega vse več dijakov odloČi za nadaljevanje šolanja. Med drugim tudi v Višji strokovni Šoli, kjer so po besedah ravnatelja mag. Bojana Seâla »leta 2000 začeli z izobraževanjem komercialistov, sledil je program računovodstva, zdaj ponujamo tri module v programu ekonomista.« Tik pçed potrditvijo pa sta Še Študijska programa za nepremičninskega posrednika in organizatorja socialne mreže. IVANA STAMEJClC Foto: SHERPA MEDNARODNA FAKULTETA MEDNARODNO RAZISKOVALNO AKTIVNA UGLEDNI TUJI RAZISKOVALCI V CEUU MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE (V NADAUEVANJU MFDPŠ) MPDPŠ je fakulteta s sedežem v Celju, ki je vse bolj prepoznavna po svoji kakovosti izobraževanja ir> raziskovanja ter mednarodnem sodelovanju, kar je vidno tudi iz vse večjega interesa za študij ter obiska Številnih tujih strokovnjakov. ki na njej poučujejo >n raziskujejo. Eden izmed Številnih raziskovalnih projektov, ki potekajo na fakulteti, je tudi Validating Learning for an Incluai« va Society v okviru agencije EACEA. Lifelong learning Programme. EOF Projects, ki ga koordinira Malta Qualift* cations Counci!. Projekt se ukvarja s priznavanjem neformalnega in priložnostnega učenja 1er vključuje partnerje iz devetih evropskih držav, in sicer Malte. Avstrije, lta)ije. Grčije. Romunije, Turčije, Portugalske. Estonije in Slovenije. MFDPé je v Celju 12. in 13. novembra gostila srečanje prorektnih partnerjev iz Malte. Prvi dan obiska je bila organizirana novinarska konferenca, kjer so udeteženoi širši javnosti predstavili vsebino in ci^e projekta, dosedanje delo. načrtovane aktivnosti ter pomen raziskave na lokalni in državni ravni ter na ravni Evropske unije. VSEBINA RAZISKAVE Omenjeni projekt izpostavlja nujnost razvoja splošnih smernic za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja ter posledično zapolnitev vrzeli pri priznavanju vseh oblik učenja v Evropski uniji. Namen projekta Je oblikovati Lifepasa. instrument v obliki USB ključka, ki bo posameznikom omogočil predstavitev znanj, kompetenc in spretnosti v enem formatu ter priročnik za implementacijo procesa vrednotenja omenjenih oblik učenja. Uporaba tega orodja bo imela velik vpliv predvsem na posameznike brez formalnih kvalifikacij, ki bodo lahko delodajalcem na pregleden način predstavili svoia znanja, sposobnosti in kompetence, pridobljene preko neformalnega in priložnostnega učenja. Lifepass naj bi tudi poenostavil, pospešil in pocenil proces priznavanja neformalnega in priložno' sinega učenja. RAZISKOVALNO-RAZVOJNA vlZiJA MFDPŠ IN MESTA CELJA Raziskovalni projekti, ki so financirani s strani Agencija RS za raziskovalno dejavnost in s strani EU, predstavljajo pomembno priznanje za kakovostno delo raziskovalcev MFDPŠ. Zadnji pridobljeni projekt fakultete je raziskava za hrvaški Inititut za razvoj izobraževanja, ki poteka v sklopu programa Evropske unije, imenovan Tempus. Projekt skuša preučiti načine ob^kovanja hrvaškega visokošolskega izobraževanja kot transparentnega in enakovredno dosto* pnega sistema za vse prebivalce države. MFDPš v tem projektu sodeluje kot partner skupaj z omenjenim inštitutom. hrvaškim Ministrstvom za znanost, izobraževanje tn šport Tehniško univerzo Dresden iz Nemčije ter številnimi drugimi organizacijami iz Avstrije, s Švedske. Hrvaške ter z Nizozemske. Cilj fakultete je raziskovalno dejavnost še nadgraditi in vanjo intenzivneje vkljuČiU tudi Študente ter gospodarstvo. S sodelovanjem v različnih raziskovalnih projektih fakultete bo le-tem omogočeno pridobivanje dragocenih izkušenj in znanj, koristnih za njiiiovo poklicno in strokovno udejstvovanje po končanem študiju. Tovrstne aktivnosti fakultete imajo izjemen pomen tudi za razvoj mesta Celje in njegovo mednarodno prepoznavnost saj raziskovalni projekti privabljajo visoko kvalificirano delov- no silo, tuje raziskovalce, predavatelje »n Študente, ob tem pa preprečujejo "beg možgaoov«< iz regije. ){olKBSev3n|« in kuhun Program Vseživtienjsko učenje iniearning Kontakt: Tel: 03 425 8 224 E-naslov: info^mfdps.si Spietna stran: www.mfdps.si Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije Mariborska cesta 7 3000 Celje Mednarodna ^kultetd za družbene in poslovne studije Internationa! School for Social and Business Studies arstvo novi tednik »Tega leta me je bilo strahu V Termah Olímia krize zaenkrat skoraj ne poznajo - Mo ratorij za lastniške skomine »Tega leta me je bilo strah in me je še vedno,« pravi direktor družbe Terme Olimia Zdravko Počivaláek. Izkazalo se je, da je med redkimi gospodarskimi družbami, ki v Času splošne gospodarske krize dobro poslujejo ter celo investirajo, tudi družba iz Podčetrtka. Njeni skupni prihodki vde-vetmesečju.tó so znašali približno 12 milijonov evrov, so od lanskih višji za dva odstot-ka cer čisti dobiček za petino. To se je zgodilo kljub letošnji obnovi najstarejšega Hotela Breza, ki so ga celovito obnavljali ter razširili postopoma, zaradi Česar so imeli na voljo dvajset odstotkov manj ležišč. V termah, ki so tik ob Sengen-sld meji. so nekoč prevladovali domafl gostí, letos je tujcev že 43 odstotkov, po novem V T^rmab TUhelj v bližnjem Hrvaškem Zagorju, ki so h se je arhitekturna rešitev novih term Wellness Orhidelia uvrstila med enajst najboljših na svetu. iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz istega sklada so prejeli še 1,S m^ijona evrov za prenovo in nadzidavo najstarejšega Hotela Breza, ki je stala 6 milijonov evrov. Večnamenska športna dvorana v Podčetrtku, ki jo gradi občina, je prav tako v interesu gospodarske družbe, saj z njo računa na razvoj športnega turizma. Uradno odprtje dvorane, ki je pod hotdi Term Olimia, bo 4. decembra. In prihodnost? V Podčetrtku za prihodnje leto načrtujejo začetek gradnje novega hotela v bližnjih hčerinskih Termah Tuhelj na Hrvaškem, v teh pa so napovedani pogo- »Zvezda bo spet sijala« še en gostinski objekt v Celju, v katerega lastniki že več let niso nič vlagali, bo prevzelo podjetje Eurotas Aleksandra Jančarja. Gre za nekoč zel<> priljubljaio slaščičarno Zvezda v središču mesta. Kot obljublja direktor Eurotasa Zoran Podkoritnlk, bo Zvezda po 1. marcu spet sijala. »Obdržali bomo vse njihove tradicionalne sladice, dodali pa jim bomo kup novosti. Na primer zajtrko^^lnico. pa poseb^ sladoled... Idej miamo ogromno. IMrodošla novost bo tudi ta» da bodo po novem sanitarije v objektu, ne več izven njega,« razlaga Zábran Podkwit-Túk. bo šlo vse po načrtu, bomo lokal zaprli 24. decembra, ponovna otvoritev pa bo že 1. tnaica prihodnje leto.« Slaščičarne podjetje ni odkupilo, temveč vzelo v dolgoročni najem. Je pa pripravljeno prevzeti tudi vseh pet delavcev, kolikor jih je trenutno zaposlenih v Zvezdi »Na katero delovno mesto v našem óO-članskem kolektivu jih bomo razporedili, je odvisno od razgovora z vsakim posame23Íikom,« še dodaja Podkoritnlk. Podjetju Matur, pc^ katerega je sodila Zvezda, tako po novem ne ostaja več noben objekt, s katerim bi upravljalo. Hotel "AirS-ka mačka je že dobro leto 7ÁpiX, Rvnico Koper in lokal Vrtnica je prav tako prevzel Eurotas, Majoika že več let sameva Eurotas je sicer imel določene načrte tudi z njo. vendar ti trenutno stojijo), gostinski lokal ob Ulid XIV. divizije pa je vzelo v najem gostinsko podjetje Slorest. AU bo Matur obstajal le zato. da bo vsak mesec obračuruval najemnine, zaradi nedosegljivosti tako direktorja Žarka Fran-češkina kot predstavnika lastnika Saša Zele-noviča nismo uspeli izvedeti. ROZMARI PETEK Uspaino koqarttko podjetje Terme Olimia balaS dobre rezultate celo v kriznih časih. Ne fotognrfiji redna latna novinarska konference v Podcemku, direktor Zdravko Poâivaliek. direktorica Terni Tuhelj Ivana Kolar tor vodja marketinga Vasja čretnik (i love). vori zaradi dolgo načrtovane gradnje termalno zabaviščnega kompleksa v makedonski Gevgeliji (vrednega nad dvajset milijonov evrov). Udeležil naj bi se jih makedonski partner terpredstavrûk svetovne banke, ki je projekt pripravljena sofinancirati. »Glede papirjev smo precej daleč.« komentira dogajanje direktor PočivalSek, vendar so zaradi pravnih in drugih razlik previdnejši, kot so bili v hrvaških Termah "Rihelj. V Termah Olimia si po novem tudi prizadevajo, da bi privabili več bolj oddaljenih gostov, ki za- to potrebujejo letalski prevoz. Zaenkrat se še zatika, vendar jim je v vzpodbudo, da je bi- lo na začetku podobno s trženjem v Italiji. BRANE JERANKO »Ol>dobje zadnjih dveh let je bilo za nas težko, saj smo tukaj zato, da se ukvarjamo s t^očim poslovanjem. Končno sem preživel mimo polete, saj nas je zadnji dve letí vedno kdo kupil,« komentira razvpite lastniške zaplete direktor Iferm Olimia Zdravko PočivalSek, ki pravi, da vsaka lastniška struktura za podjetje ni dobra, tudi zaradi razvoja najširšega okolja T^m Olimia, s katerim so za razliko od večine dragih podobnih slovenskih àni£b tesno povezani Državni lasOdáki delež v Termah OUxma. ki znaša več kot polovi« (in je v lasti SŽ, Kada in Soda)» ée vedno prevladuje, eno petino ima Zvon &ia. približsio eno petino mali delničarji, medtem ko štiri in pol odstotka znaâa delež podjetja Bk)to, ki je v lasti uprave "tem (Mimia. Bevc še ima dobre zveze pri bankah Delavd nekdanj^a podjetja Rogaška Les naj bi vok-viru nov^a podjetja Bohor Les v tem tednu po več kot štirih mesecih Čakanja spet prišli na delo. Nova direktorica Gabrijela Preac jim je zagotovila, da bodo pred začetkom dela prejeli znesek vvi-Šini minimalne plače, s prihodnjimi mesečnimi plačami pa ne bo zamujala, ob-tj ubija. Deset ddavcev bo v kratkem pripravilo proizvodnjo za ponovni zagon, nato pa naj bi se jih 41, kolikor se jih je strinjalo s prehodom v novo podjetje Bohor Les, vrnilo na delo. 20 delavcev je po več kot polletnem čakanju na plačilo obu- palo ter podalo odpoved po krivdi delodajalca. Kot je znano, je podjetje Bohor Les dobilo odgovor pristojnega ministrstva, da bodo prejeli subvencije za nova delovna mesta. Gre 7A slabih 200 lisoč evrov, vendar bo dejansko izplačilo prišlo z mesečno zamudo. Zato je podjetje premostitveno posojilo iskalo pri bankah. Kot pravi sindikalni zaupnik Srečko Čater iz Zveze svobodnih sindikatov Sloveruje, je določena banka pripravljena dati posojilo, vendar odobritev pogojujejo s tem, da direktorsko mesto prevzame Gabrijela Preac. Ta je bila v Času, ko je bil predsednik uprave Steklarne Ro- gaška Bojan Bevc, vodja nabave. Po odhodu Bevca ni bila več zaposlena v steklarni. Javno znano je tudi, da se je lastnik in nekdanji direktor podjetij Rogaška Les in Bohor Les Peter Pusser veliko družil z Bevcem. Mno^ zato sklepajo. da Preačeva takšen ugled pri banki uživa zaradi Bevca. Drugače si niti ne znajo razlagati dejstva, daje vajeti v Me-stinju sedaj prevzela dama s Ptuja. Gabrijela I^c pravi, da je v podjetje prišla na povabilo lastnika, torej Pusserja» s katerim se poznata še iz Časov, ko sta bila oba v Steklarni Rogaška. »V času, ko je že tako veliko stečajev, se mi je zdelo vredno poskusid,« pravi. »O tem, da bo težko, ni dvoma, saj štar-tamo v dokaj slabih pogojih. Kdaj natančno bo to, ne vem. A najveijemeje v tem tednu.« ROZMARI PETEK V ZDA nagradili brezposelnost optimizem na svetovnih kapitalskih trgih kljub dvotedenski korekciji ne pojenja. Potem ko so pesimisti preteklo korekcijo že okronali kot konec osemmesečne rasti borznih indeksov, so trgi pokazali zobe in znova krenili k najvišjim vrednostim v zadnjih 12 mesecih. Največ zaslug za nadaljevanje pozitivnega trenda iahko seveda pripišemo ameriškemu dolarju, ki znova izgublja vred- PREGLEDTECAJEV v OBDOBJU MED d.11. IN 13.1t.2(K»9 Omaka ims Enotni ts£aj ProiMtvtEtJR *.pr. CICG Cinkerns t^lje 49.00 670 -0.81 CETG Ca tis 0.00 0.00 0.00 GRVG Gorenj« t3.56 316,60 0.3? PIIA Pivovarna LaŠkc 25.49 53.80 •2,50 sHKB Jirtoks 42.00 14.70 0.24 bJUD Etol 129.00 0,60 ^.77 m nost in priliva vodo na mlin surovinskim in vsem ostalim naložbam, nominiranim v ameriškem dolarju. Menjalna vrednost je l.SO dolarja za 1 evro, medtem ko tehnična slika ob preboju te meje kaže na možen padec do 1,54 dolaija za en evro, kar je ludi napoved nekaterih analitikov za gibanje le valute v prihodnjih mesecih. V preteklem tednu je bil vsekakor v ospredju ameriški borzni indeks Dow Jones Average Industrial, s^ je prvi od pomembnejših svetovnih indeksov po korekciji v zadnjih dneh dosegel najvišje vrednosti letos, ^esegel je mejo 10.300 indeksnih točk in tako od marčevskega dna dosegel že 60-odstotni donos. "Hidi drugi pomembnejši ameriški borzni indeks S&P SOO je presegel pretekle vrhove, ko je dosegel psihološko mejo l.IOO indeksnih točk in lako v zadnjih osmih mesecih investitorjem prinesel že 63-odstoini donos. Kljub visoki rasti borznih indeksov so bile v zadnjem tednu makroekonomske objave ameriškega gospodarstva slabše od pričakovanj analitikov. V petek je visoko volatiinost na kapitalskih trgih povzročila objava oktobrske stopnje brezposelnosti v ZDA, ki je presenetila analitike in prestopUa mejo 10 odstotkov in trenutno znaša 10,2 odstotka. To je slab znak za največje svetovno gospodarstvo. Naraščajoča brezposelnost bo vsekakor oslabila potrošnjo, saj kot je znano, potrošnja prispeva 70 odstotkov ameriškega bruto domačega proizvoda. Kljub temu so investitorji ta podatek nagradil z močno rastjo borznih indeksov. V Evropi so borzni indeksi za razliko od ameriških še pod najvišjimi vrednosti izpred nekaj tednov. Osrednji nemški in- deks DAX 30 je 250 točk oziroma 4 odstotke pod najvišjimi letošnjimi vrednostmi, podobno je tudi pri ostalih evropstóh delniških indeksih. Razlog za zaostanek lahko pripišemo torkovi objavi stopnje zaupanja v nemško gospodarstvo in ob-móčje monetarne unije, ki ga meri nemški center za gospodarske raziskave ZBV. Podatki so bili krepko pod pričakovanji analitikov, kar se trenutno tudi odraža v vrednosti evropskili borznih indeksov. Glede na zadnje makroekonomske objave in sentiment vlagateljev, borzni indeksi bolje odražajo samo stanje v gospodarstvu, saj slabih objav v Evropi niso tako bogato nagradili, kot so to storili vlagatelji na oni strani Atlantika. INDEKSI MED 9.11. IN 13.11.2009 ÍikMcb Zadnp t«£ai % spr. SBiaO 4^69.68 ^ V naslednji dneh bo zanimivo videti, kdo bo zmagovalec te zgodba. Ali bodo borzni indeksi na starem kontinentu nadok-nad^i zaostanek za indeksi v 2DA ali pa bodo ameriški indeksi le nekoliko omagali, bo odločala vrednost dolarja. Tisti investitor, ki bo v naslednjih dneh na pravi strani, bo vsekakor zgodbo zaključil kol zmagovalec. ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nâdzorni organ: AT VP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. hoví tednik Gradnja pas|ioti in kolesarska steze od Nove vasi do Šmarťnskega jezera naj bi bile vsek ees končena. Tode Stanislav Pušnik napoveduje, da bo gndnjo zaustavil, n na bo dobil primerne odškodnine. Na MOC zetnujejo, da do odškodnine ni upravičen. Nič vzeli, nič dali Stanislav Pušnik z Dobrove zaliteva odškodnino za zemljo, čeprav se njegovega zemljišča pri gradnji pešpoti, kot pravijo na MOG, nihče ni dotaknil Mestna občina Celje dokončuje izgradnjo pešpoti in kolesarske steze od Nove vasi do Šmartinskega jezera. Krajan Stanislav Puánik z Dobrove je prepričan, da gre pot tudi po njegovem zemljišču oziitmia zemljišču, katerega solastnik je» zato od občine pričakuje poSteoo odškodmno. To so mu bili na MOC, kot pravijo, tudi pripravljeni plačati, a se Pušnik s ponujeno vsoto ni strinjal, zato so se v občinski upravi znašli drugače. »Vzeii so mi 150 kvadratnih metrov zemlje -1»5 metra Širok in 100 metrov dolg pas ob cesti. SemjLm rekel, naj mipla-čajo vsâ] 100 kvadratnih metrov, pa nič,« benti Pušnik-»Letniki dru^ zemijišč so že dobili odškodnino, le jaz Še ne. Zakaj, ne vem. Sem za občino tako malo vreden? Zaenkrat sem jim dovolil gradnjo poti, zdaj, ko pa vidim, da mi ne mislijo plačatí, jo bom pa zaustavil. Poklical bom polidjo, ko bodo spet začeii delati na mojem,« napoveduje Staniskv Pušnik. SIcer nima nič proti gradnji peti, ne bo pa dovolil, pravi, da bi ^ občina »spet oškodovala«. Okoli Pušrukove zemlje se je r^amreč zapletlo že pri gradnji ceste pred leti, pri če- mer je Pušnik prepričan, da je bil že tedaj oškodovan. Kakorkoli, dobrih 35 evrov, kolikor mu je MOC bila pripravljena plačaU za poseganje na nj^ovo zemljo, se mu zdi premalo. Zahteva vsaj 100 evrov. A denarja, kot kaže, ne bo videl »Odškodnina mu ne pripada!« Informacije, ki smo jih vzve-zi s tem dobili na Mestni občini Celje, se od Pušnikovih trditev precej razlikujejo. Predvsem kar se tiče posegov na zemljišče, katerega solastnik je. Medtem kd Stanislav Pu- šnik trdi. da so mu vzeli 150 kvadratnih metrov, na MOC zatrjujejo, da je projekt predvideval poseg na zemljišče v solastruni Stanislava Pušnika le v površini dveh (î) kvadratnih metrov. Za to površino je bi]a predvidena odškodnina, ocenjena s strani sodnega ce-nilca, 35,20 evia. »Mestna občina Celje je naročila parcelacijo zemljišča, s katero so se gospod Pušnik in ostali solastniki strinjali. Nato je bila pripravljena prodajna pogodba, ki so jo vsi solastniki razen Stanislava Pušnika podpisali. Ta je kljub našim prizadevanjem zavmil podpis pogodbe iz nam neznaiih tazlogov. Prepričati so ga hoteli tudi ostali solastniki, vendar je še naprej trmasto odklanjal podpis pogodbe,« pravi vodja sektorja za gospodarstvo MOC Janko TtobiS. Clede na to» da so na MOC s projektom i^iadnje poti časovno omejeni in niso želeli začeti s postopkom razlastitve, so ubrali drugo pot. »S projektantom smo se dogovorili, da pripravi takšno projektno rešitev, ki ne bo posegala na zemljiš- Stanislav Puânik nima težav le z zemljo, ampak tudi s smetmi (o tem smo v Novem tedniku pred časom že pisali). Enostavno se je odločil, da odvoza smeti ne bo plačeval. Spore glede tega je s Simbiem reševal tudi na sodišču, pred enim letom pa je le dosegel, da mu je Simbio položnice nehal izstavljati Na Simbiu so povedali, da so Stanislava Pušnika pred enim letom iz odvoza odpadkov izključili na podlagi dopisa, ki jim ga je poslal. V dopisu Pušnik navaja, da na naslovu £)obrova 10 nihče ne živi in tam tor^ tudi ni nobenih smeti. Na Simbiu pravijo, da če stranka izjavi» da prekinja odvoz, na Simbiu to upoštevajo in ji prenehajo izstavljati položnice. Ali izjave dejansko držijo, pa posebej ne preverjajo, razen če o tem dobijo prijavo. Če se izkaže, da stranka laže, ji inšpekcijske služ^ izdajo odločbo o ponovni vključitvi v odvoz smeti Če, katere^ solastnik je Stani-* slav Planik. Tako da izvajalec del glede na pn^jektno rešitev in izmero zemljišč nikakor ne pos^ v nepremičnine v solastnini gospoda lešnika, zato mu v tem primeru tudi ne pripada nob^ odškodnina,« odgovarja Trobiš in dodaja, da so vsi ostali lastniki zemljišč, ki zadeva izgradnja pešpoti ob cesti v Dobrovi, že dobili ustrezno odškodnino. Ta je bila po TVo-biševih besedah enaka za vse lastnike • enaka, kot je bila predvidena tudi za Stanislava Pušnika po rwrealizirani pogodbi (17,60 evra za kvadratni meter zCTiljišča, op. p.). Stanislav Pušnik seveda ne veiiame, da so se pri gradnji pešpoti povsem izo^iili njegovi zei^ji. Napoveduje» da bo naročil svojega geometra. TUdi če bi ponovne meritve pokazale, da gre pešpot res po njegovem zemljišču, bo ves ta postopek Pušnika verjetno stal več, kot bi v tem primeru dobil odškodnine... BOJANA AVGUŠTINOČ Foto: SHERPA Stanislav Pulnik je prepričan, da mu je MOC la potreb« izgradnje poti do Smsrtinskega jezera vzeta 150 kvadratnih metrov zemljilča. Na MOC to zanikajo iti pravijo, da sploh niso posegali na njegovo zemljllee. Za manjšo porabo večji znesek Nov način obračunavanja storitve oskrbe s pitno vodo najmanj ugoden za tiste, ki porabijo malo vode Uporabniki, ki imajo $vo)a gospodinjstva priključena na javni vodovod» so v teh dneh prejeli ob-věstilo o novem načinu obračunavanja storitve oskrbe s pitno vodo. Zdaj jih najbolj zanima, zakaj morajo nekateri po novem plačevati več» drugi manj» medlem ko se nekaterim znesek na položnicah sploh ni spremenil. Bralka, fó živi v enostanovanjski hiSi, je opazila, da je znesek na položnici ta mesec za okoli štiri evre višji, kol je bil oktobra, čeprav se poraba vode ni povečala. Kot pravi, je prej plačevala 11,76 evra, znesek na zadnji položnici paznašakar 15>20 Omrežnina je bila doslej obračunana v vodarini, po novem pa je navedena pod samostojno postavko. Znesek pod postavko vodarfna kljub temu na zadnjem računu ni bistveno nižji. Ib pa zato. ker je trenutno v vo-daríno vključen strošek variabilnega dela vodarine in strošek vodnega prispevka. Na VO-KA obljubl|ajo. áa bosta ti dve postavki v najkrajšem možnem času ločeno prikazani na računih. evra. Zakaj takšna sprememba, smo preverili v podfetju Vodovod-Kana-lizacija Celje. Vodja obračuna Slavko Hacin pravi, da je do spremembe pri ceni priS-lo zaradi razdelitve stroškov na fiksni in variabilni del. Pri čemer je fiksni del omrežnina, ki se obračunava v fiksnem znesku vsak mesec glede na velikost vodomera in predstavlja pretežno stroške amortizacije ali najemnine infrastrukture. Variabilni de)» ki se zaračunava na podlagi porabljene vode, pa predstavlja voda-rina. Omrežnlno so doslej obračunavali v sklopu vodarine, torej pri količini porabljene vode, zdaj pa je to tiova postavka. Skratka: nov način obračunavanja stroškov je najmanj ugoden za tiste, ki porabijo malo vode,pojasnjuje HaGn.>íPri manjši porabi vode je znesek na položnici zaradi fiksnih mesečnih strt^kov višji. V bralkinem primeru je poraba vode zelo majhna, le 4 kubične metre na mesec. Večja kot je poraba vode, niá^a je razlika v končnem znesku na položnici v primerjavi s prejšnjim mesecem. Zato imajo uporabniki, ki so porabili manj vode kot 10-15 kubičnih metrov» na položnici zdaj nekoliko višje zneske. Tisti, ki so porabili več kot 15 kubikov, pa bodo po novem plačali nekoliko manj, Pri porabljenih 15 kubičnih metrih vode mesečno razlike v ceni v primerjavi s prejšnjim mesecem praktično ni,« navaja Hacin. Pri uporabnikih, ki živijo v bloku, se stroški omrežni-ne in porabe vode delijo po osebah oziroma na število stanovanj. Spremembo v obračunavanju storitev sicer predpisuje nov pravil- nik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gos-podarskih javnih služb varstva okolja, ki ga je izdalo okoljsko ministrstvo v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarstvo in finance. Nov pravilnik so v VO-KA Celje pri zadnjih položnicah že upoštevali pri pitni vodi oziroma vodarini, vse ostale postavke pa bodo novemu pravilniku prilagodili v naslednjih mesecih. BOJANA AVGUŠTlNČrČ St. Opis Količina ME Cena % pop. DĐV% DDV Vrednost bftt DDV 1 VODARINA GOSPODINJSTVO VOJNIK 4,00 M3 0.41291 8.50H 0,1403 1,65 2 ODVAJANJE ODPADNIH VODA GOSP VOJNIK 4,CO M3 0.2^600 8,SOK 0^0799 î VODNI PRISPEVEK VOJNIK 4,00 M3 0.11&35 8.6CB& 0.0391 0.46 4 ČIŠČENJE ŠKOF JA VAS-VOJNIK 4.00 M3 0,S9S39 e.sœ^ 0.2023 2.36 S OKOLJ&KA DAJATEV-VOJNIK NkliA 4.00 M3 0.03328 0.0111 0.13 B PRIKIJUČNINA 1/r • 5/4" VOJNIK 30.00 DAN 0»17SOO 9, SOK 0.444B 6,2e dov % KDAMk rov Znesek brez* DDV : 10,84 05 fl.50 10,a4 Skupaj DDV : 0,92 Za pla&lo(EUR): 11,76 RsSun 28 september it Opis Količina ME Cena % pop. DDV% DDV VrednoBt brez DDV . 1 VODARINA GOSPODINJSTVO 4.00 m 0,40185 0,1389 1 61 2 ODVAJANJE ODPADNIH VODA 4.00 M3 0,23e00 B.50K 0.0799 0.94 3 OKOUSKA DAJATEV 4.00 M3 0,0332B e.SOK . 0.0^11 0,13 4 Č^ČENJE ODPADNIH VOOA 4,00 M3 C,59539 d.50% 0.2023 2,36 S OMREŽNINA VODA DN 20 1,00 MËS 9.49000 9.50% 0.2967 3 49 S PRIKLJUCNINA 1/2" • S/4" 31.00 DAN 0.1 8,50% 0.4641 5.46 ĐĐV «S % OJO Otilov« 14,o; Xn«a«X DDV a.iMss Znesek brez DDV : Skupaj DDV : Za plačito (ËUR): 14,01 1,19 15,2a RaSun n oklster m Ponkovtjani $0 dočakali skoraj 6 kibmatrov obnovljanih 06$t. Na Šentjurskem po obnovljenih cestah šentjurčani so v petek slavili odprtje skupno veČ kilometrov obnovljenih cest nâ območlti občine. Obnovljena cesta je povezala obrtno teriužDo industrijsko cono v Šentjurju, lokalna cesta na odseku Slatina-Lu-trje-Ponikva pa krajevno skupnost Ponikva s središčem občine. V petek so tako pripravili kar dve odprtji, šentjurskemu županu Štefanu Tisiu pa $0 pri rezanju trakov pomagali tudi vsi trije podžupani: Jože Korže« Jože Artnak ter Florjan Cveto Enavec. Tako so v Šentjurju s petkovim odprtjem zaključili dela, ki so se na treh odsekih odvijala več let. Krožiš-če je bilo tako urejeno že leta 2006. Vzadnjemdelu so obnovili lokalno cesto med obrtno cono ter industrijsko cono Šentjur - jug v dolžini 1.Î25 metrov, hkrati obnovili most Čez Pešnico ter zgradili pločnike. Za ta dela so pridobili tudi sredstva iz razpisa za prednostno usmeritev regionalnih razvojnih programov in 2 nepovratnimi sredstvi pokrili 85 odstoikovinveslicije. Vsade-la so bila vredna 1,2 milijona evrov, evropskih sredstev pa se je nateklo zaskoraj 795 tisoč evrov. Dela je izvajalo mm »V ■ BVHVV Varn^se krizisce v Zrecah, lepša cesta na Roglo podjetja CM Celje, ki je bilo izbrano tudi za obnovo ce-ste v KS Ponikva. Boljše povezave in večja varnost Kot pravi šentjurski župan Šte^n Tisel, gre za veliko pridobitev krajanov. »Rekonstrukcija lokaine ceste Slatina-Lutrje-Ponkvica pomeni celovito ureditev infra-strukture in tako pričakujemo, da se bo na tem območju zmanjšalo odseljevanje ter da se bo ohranila poseljenost. Izboljšali naj bi se tudi možnosti gospodarskega, kmetijskega in turističnega razvoja, hkrati pa še razvoj dopolnilnih dejavnosti v Ponikvi. Izboljšala se bo dostopnost središča občine za Ponkovljane. ki so tako dobili Še boljšo navezavo na avtocesto v Dramljab ter proti krajem Kozjanskega in Ob- sotelja,« meni Tisel, ki hkrati opozarja na še večjo varnost v prometu zaradi obnovljene ceste, predvsem za šolarje OŠ Ponikva. V petek so tako pri cerkvi sv. Martina slavnostno odprli obnovljene ceste v skupni dolžini skoraj 6 kilometrov. Obnovili so dve trasi, skoraj 3.400 metrov na odseku od Slatine do Ponikve in traso med Ponikvo in Ponkvi-co v dolžini 2.540 metrov. Cesta sedaj povezuje severni in južni del krajevne skupnosti. Tudi zanjo je občina pridobila nepovratna sredstva iz naslova regionalnih razvojnih programov, Skupna vrednost investicije znaša kar 1,9 milijona evrov, evropskih sredstev pa je bilo za skoraj 1,2 milijona. POLONA MASTNAK Foto: GrupA SKD RUDAR PECOVJE OBČINA STORE SrediáČe Zreč se ponaša z novim križiščem pri tennah, ki zagotavlja večjo varnost tako z ureditvijo pasov za levo zavijanje kot s podhodom za pešce. Direkcija RS za ceste je preplastiJa še odsek regionalne ceste Pesek-Rogla-Zeče. Poleg krajanov so tega lahko veseli tudi vsi obisko-vaJd Rogle. Obe pridobitvi sta prejšnji teden slavnostno predala v uporabo direktor Direkcije RS za ceste Gr^or Ficko in župan obâne Zreče Boris Podvrilnik. Novourejeno križišče regionalne ceste Pesek-Rogia-Zeče in priključka za turistični kompleks Tenne Zreče je nadomestilo trikrako križišče, na katerem je zaradi manjkajočih pasov za leve zavijalce prihajalo do pogostih zgostitev prometa in zastojev. Sedaj so urejeni pasovi za levo zavijanje, tlakovani otoki za umiritev prometa ter podhod za peSce. Podhod lahko uporabljajo tudi Obalno ovirani ljudje, saj so poleg stopnic uredili tudi klančine. Vrednost ruložbe je 398 tísoč evrov. Glavnino je prispevala direkdja za ceste, občina Tleče pa 114 tisoč evrov. Ob ureditvi križišča so na novo uredili tudi javno razsvetljavo. Gradbena dela so bila v rokah družbe CM Celje. Ta je-obnovila čudi močno dotrajano voziSče na 1.140 metrov dolgem odseku ceste Pe-sek-Rogla-Zeče. Poleg prepla-sdtve so uredili tudi odvodnjavanje in obnovili prometno signalizacijo. Vrednost del je 515 tisoč evrov, Id jih je v celoti zagotovila Direkdja RS za ceste. Direkdja načrtuje nadaljevanje del na tem odseku» in sicer pre-plastitev manjkajočega slaba dva kiiometra dolgega odseka do Peska. Projekti so že izdelani, gradnja pa je odvisna od državiuh proračunskih sredstev. MBP vodnik TOREK, 17.11. 14.00 Mladinski center Velenje Svetovni dan Študentov odprýeinfbiočke I7.0Û Muze) novejše zgodovine Celje _ Iz Kolo^eve^ kabineta uineuUiď^e fotografije odpnjegpstnjočerazsURfePO' krajinskega muzeja Mur-^Sobota 15.00 Knjižnica Šentjur_ Deveta umetnost odpnje razstave stripot^ Bernarda KoU^a 19.0Q t^mmica Vdenje_ Kako sem otrokom razložil deiQokrâd jo predsiairUev kryigeMim Cé-raijami: po^yoorvodiUr-šaíaMenihDokl ' 19.30 G lasbena §0^ Velenje__ Pihalni kvintet Ariart abonma Klasika in izven 20.00 Celjski dom Marko Hatlak in Puntan-go končen abonmaja PÙ2S 20.00 Dom (I. slovenskega tabora Žalec _ □lin^ gostovanje SLC Celje za abonma in izuen SREDA« 18.11. 17.00 Galerija likovnih del mladth Celje_ Likovna dela otrok Vrtca Šmarje pri Jelšah odprtje razstave ob 60-let' niči usihnovite^a galerije MihaiiaUŠanina 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Likovna dela sekcije KUD Žalec odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenie_ Branje )e žur. reading Is cool novitednik srednješolska bralna skupina o knjigi A/e you esq»-rien&d 18.00 Gasilski dorn Dramlje Kako izkoristiti potencial legende o razbojniku Gu* zeju? okroglamizaob IVO-letni-ci rojstva razbojnika Franca Cuzeja 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Družina kot skupnost predavanje logoterapeina BjgiianaŽorža všotiza starie ČETRTEK^ Id. 11. 10.00 Kultumica Velenje_ 10 stvari, ki Jih lahko naredim za lepši svet srečanje z mladimi braki vodiBoitjanCkieT 17.00 Domll.slovenskega tabora Žalec_ Čudežna srajca dn^Ktajca gostovanje làjD Zarja Tt-novlje za ciaŽHuwv abon-rrui in izven 17.00 OsnovnaloU Draroije Odraščanje in osamosva-janje otrok predavanje SfanJoi Gejjo-IjavŠoiizastarie 18.00 Osrednja knjižnica Cdje_ Besednlca večer s pesnikom, publici-siom in urednikom Petrom KoiSkom 16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Savinove opere f^edavanjeBonuaSmrdosrja 18jQ Knjižnica Kozje_ 12. čitaJniŠki veder z gostom, pisateljem Želj-tom Kozincem se bo pogovarjala Bogi Pretnar 19.00 Narodni dom Celje Na krilih let s/ûvnosma prireditev PKŠ Ceijeob 140-letnitíizobra-ževanja 19.00 GalerijaAfsinVelenje Po Mongoliji potopisnopredaiianje Damjane Zupan wiiiniif,nowtednik,com BEEBBSfflBfflS ki bo v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Štore. Koncert bo v počastitev 80. rojstnega dne velikana slovenske narodnozaba\Tie glasbe Slavka Avsenika. Darilo dobre glasbe pripravljajo: MITJA KVINTET, VITEZI CELJSKI, SKUPINA SESTER TROBEC ŽAGAR in ANSAMBEL SAŠE AVSENIKA (na sliki), ki prvič izven domačih Begunj gostuje na Celjskem! Voditelj jubilejnega koncerta bo Tone Vrabl. Predprodaja vstopnic: Občioa Šlore (03/780 38 40), Bistro Opoka Štore, KegljiSCe Lipa Štore, Tt^vina Etra Selič center Šentjur, TÎC Celje in uro pred konccrtom. Medijski pokrovitelj NT&RC NOVI TEDNIK sih krajev Upravna enota v kontejnerje Občina se namerava preseliti v sedanjo črno točko Šmarja pri Jelšah Kol smo že poročali, se občinsko-upravna stavba v Šmarju pri Jelâah pogreza toliko, da je oa eni strani nagnjena že za 16 centime-trov. Stavbo bodo zato morali podreti, od našega zadnjega poročanja pa so že znane nekatere rešitve. Ta-ko nameravajo zgraditi nadomestno stavbo, »stanovalki« pa preseliti. Pred enim tednom so bili vŠmarju priJelšah predstavniki ministrstva za javno upravo, ki načrtuje, da se bo upravna enota začasno preselila v Trimove kontejnerje. To bo predvidoma prihodnje leto, »Kontejnerski kompleks naj bi bil postavljen za obstoječo stavbo, na zakloniščih» s petsto kvadratnih metrov tlorisa v dveh etažah.» Je povedal o prvih pogovorih župan Jože ČakS, ki načrtuje, da naj bi se Občina Šmarje pri Jeišab preselila v veliko stavbo Šmar-skega hrama, postavljeno na mestu, kjer je bila nekoč slovita gostilna Habjan. Zapuščeni Smarski hram, ki je v središču kraja, je že,dolga leta črna točka Šmarja pri Jelšah, občina pa bi ga odkupila ter uredila. »Poleg nas bi bilo ireba tam seveda §e komu nameniti prostore, zato Iščemo vlagatelja oziroma investitorja, ki bi to naredil. Tako bi se prihodnje leto upravna enota predvidoma preseliJa v kontejnerski de) ter občina predvidoma v Šmarski hram, seveda, če bo občinski svet na decembrski seji to potrdil,« po- jasnjuje čakš, ki poudarja, da bi s tem obenem sodelovali pri reševanju stavbe, ki Šmarčanom ni ravno v čast. Po preselitvi upravne enote in občine bodo obstoječo ob-činsko-upravno stavbo podrli ter na istem mestu zgradili novo upravno središče. Zaradi nekdanjega jezera stoji Šmarje pri JeUah na močvirnih tleh. Na to dejstvo so načrtovaJci sedanje občinsko-upravne stavbe leta 1962 očitno pozabili» saj so takoimenovano današnjo »staro občino« zgradili brez pravega temeljenja ter celo nadstropje višje, kot je bilo v projektu. Na nekdanje âmarsko jezero nakazuje ime župnijske cerkve, Marija na jezeru, ime »pri Jelšah« pa naj bi bilo zato, ker da stojijo cerkev in stare trške hi^ na okamnelih jelâah. Stare hiše so tako gradili na pilotih ter ne previsoko. Za pogrezanje stavbe so izvedeli, ko so nameravali zgraditi prizidek. Strokovnjaki s področja statike so napisali preseneti j ivo izvedensko mnenje ter povedalii da je prebivanje v tej stavbi v bodoče lahko nevamo. Na stavbi zaenkrat ni zunanjih znakov, da bi lahko prišlo do tragedije. »Strokovnega mnenja se moramo držati, saj je l^ko zadeva, če bi ostali v stavbi, problematična tudi po kazenski plati,« opozarja župan. BRANE JERANKO Pogrenjoio se »staro obcinoK naj U prihodnje foto podrli, namesto nje bodo nato zgradili novo upravno središča.- www.nowitediiik.com www.radiocelje.coin Celje dobilo novo cerkev V Trnovljah pri Celju so v soboto slovesno odprli nov molitveni dom Krščanske adventi stične cerkve, ki se je tja preselila iz središča mesta. Do leta 2005 so imeli prostore v vili v bližini zdravstvenega doma, nato so se z občino pogodili za zamenjavo za zemljišče v Trnovljah. V Trnovljah so letos z gradbenimi deli zaključili ter pridobili uporabno dovoljenje. pri gradnji pa so si pomagali s sredstvi od prodaje starega objekta ter s prispevki vernikov. Stala je približno 300 lisoč evrov. Na sobotni slavnostni otvoritvi je predsednik Krščanske adventistične cerkve v Sloveniji mag. Zmago Godina govoril o pomenu cerkve kol skupnosti ljudi» katere osnovni namen je služba bližnjemu. Slovesnosti se je udeležil direktor vladnega urada za verske skupnosti Aleš GuUč ter Z otvoritve novih prostorov adventistov, ki so jih zgradiK v Trnovljah pri Celju. dejal, da je biio zanimanje države doslej usmerjeno predvsem v največje verske skupnosti» vendar so po ustavi vse enakopravne. Država naj bi tako do vseh Krščanska adventistična cerkev ima v vsej Sloveniji okoli Šesto odraslih vernikov ter se deli na tri regije, z regijskimi sedeži v Ljubljani, Mariboru ter Celju. V »celjski regiji« delujejo v Celju, Velenju, Krškem, Slovenj Gradcu, Dravogradu in Vuzenici ter imajo skupno okoli 160 vernikov. V »krajevni cerkvi« v Celju jih je od tega približno štirideset. V Velenju imajo prostore najete, gre za manjšo dvorano s pomožnimi prostori. »Celjsko r^ijo« duhovno oskrbuje pastor mag. Danijel Marin. Krščanska adventistična cerkev (cerkev adventistov sedmega dne) v Sloveniji, je protestantska verska skupnost, je lani praznovala 100-letnico delovanja na območju naše države. Prvi verniki v Sloveniji so bili med nemško manjšino, adventístična cerkev pa je bila ustanovljena v ZDA ieta 1863. Po svetu deluje v več kot dvesto državah ter ima 14 mihjonov odraslih krščenih vernikov. V Sloveniji Ima 14 molitvenih domov. postopala enako, ker je osnovni cilj njegovega vodenja urada. Žbrane je prav tako pozdravil celjski podžupan Stane Rozman, ki je adventistom kot simbolično darilo izročil mest- no zastavo. V glasbenem programu so nastopili moški pevslu zbor 4Given ter instrumentalna skupina iz Krškega. BRANE JERANKO Foto: GrupA Pomoči potrebni navadni ljudje, ne kapitalisti Rdeča nit tokratnega po-slankin ega večera Andreje Rihter so bila aktualna vprašanja zdravstvene reforme ter socialnega skrbstva na Slovenskem. Gostja večo'd je bila predsednica Zveze dmštev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Dr. Mateja Kožuii Novak je izpostavila vlogo kapitala v današnji družbi.Prepričana je,da so zakoni in pravâniki zadnjih 20 let delali za kapital. Socialni programi so se po njenem prepričanj u obdržali le zato, ker je v njih veliko zaposlenih in j Lh ni bilo mogoče kar tako opu-sútí. Vrokah kapitala so po njenem mnenju tudi mnogi poslanci in to je tudi vzrok, zakaj se zakonodaja ne more spre-menitis»Če se zdaj ne bomo postavili pokonci in pritisnil na vladajoče, da bodo glasovali za strogo ločevanje javnega in zasebnega zdravstva, bomo še 5D lét gradili nov sistem, v katerem jo bodo najslabše odnesle najbolj ranljive skupine družbe,« je dejala Kožuh Novakova. Dodala je, da se bo motala politika vprašati, kakšna je njena naloga, in se zavedati, da pomoč potrebujejo navadni ljudje in ne tisti, ki imajo v rokah kapital. Kajti ravno kapital je po njenem tisti, ki v današnji datžbi usrvaija medge- KCf)i/On/siUhe^ neradjsko nelagodje. BA - . - it.90-17.novemlMM'2009 Galerijo MIK Celje so v četrtek» 12. novembra, odeli v kombinacijo kipov in slik izpod rok Roka Kornela ter Ivane Andrič Todič. Slikarka se je rodila leta 1968 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem. Leta 1987 se je vpisala na ^U v Zagrebu, Iger je diplomirala pri prcrf. Eugenu Kokotu. Od leta ^ 1992 živi in dela v Celju. Ustvarja v oljni ter meJani tehniki» nemalokrat pa se ^ v njenih opusih najdejo tudi risbe. Znana je po svojem raziskovanju osamljenih K ženskih figur, na pričujoči razstavi pa nas popelje tudi skozi obraze, ki odražajo [ paleto različnih čustev. f Rok Komel se je že v otroških letih v spletu srečnih okoliščin zapisal umetnosti. ^ Med njegovimi učitelji slikarstva je bil sam Emerik Bernard, kasneje si je za semi- ř narsko nalogo na fakulteti izbral slovitega vojniškega lončarja Franja Felicijana. i Glina in oblikovanje na lončarskem vretenii sta ga pritegnili v zgodnjih devetde- ) setih letih, z ljudsko umetnostjo se je srečeval že med študijem etnologije- Kasneje ( je na terenu obiskoval klasične mojstre in začel svoje znanje prenašati na mlade, ob é^ vsem tem pa se je v slovenskem prostoru uveljavil tudi kot dober pesnik. ^ Razstava bo na ogled do januarja 2010. ^ Vse več ljudi potrebuje drobtinice pomoči Z akcijo Drobtinicd na Konjiškem zbrali denar za 843 toplih obrokov - Po prehranske pakete redno prihaja 220 družin Območno združenje Rde-čega križa Slovenske Konji* ce ^ pred devetimi ieti pripeljalo v Slovenijo akcijo Drob* dnica. V zadnjih letih se je dodobra prijela in razširila po Sloveniji, kjer s to dobrodelno akcijo skupaj zberejo te preko 30 tisoč evrov. Zà-dovoljni so tudi v njenem rojstnem kraju: »LeUis smo pridob ili r^ordno število pekovskih izdelkov. Z njiho-vo prodajo in prostovoljnimi prispevki smo zbrali dovol) denarja za 843 toplih obrokov,« je poudarila sekretarka Renata Gabrovec. Ob zaključku akcije so ves zbran denar razdelili osnovnim 5olam Vitanje. Loče, Zreče 1er konjiškima Šolama Pod goro in Ob Dravinji. Vrednostne bone je pr^ Šn ji teden předšed niča konjiškega OZ RK Mihaela Pugelj simbolično izročila predstavnikom teh šol. »Pomoč je dobrodošla, saj je tudi na naši šoli vedno več otrok, ki bi radi jedli, pa Nb sprejemu pri hjpanu Miranu Gorinsku so predstavniki OZ RK izročili f^dstavnikom patih osnovnih sol vrsdnostm bone a tople obroke. nimajo starši kje vzeti denar-ja,« je dejala v.d. ravnateljice OŠ Pod goro Milena Olup. Podobno so ugotavljali tudi predstavnild dru^ šol, zado-voljni, dâ bodo lahko otro- kom ponudili tople obroke. Lažje je namreč sprejeti ponujeno kot prositi za pomoč. Predstavnikom Rdečega križa in donatorjem se je za trud, ki je obrodil veliko drobtinic dobrote, zahvalil tudi konjiški župan Miran Gorinšek. Tudi zato, ker je )>čedalje več tistih, ki potrebujejo drobtinice pomoči.« To potrjujejo tudi izkušnje članov RK. Števiio družin, ki na Konjiškem redno prihajajo po prehranske pakete. se je letos povečalo za tretjino. »Redno prihaja 220 družin oziroma 450 upravičencev, vedno več pa je tudi tistih, ki zaprosijo za izredna pomoč,« ugotavlja Renata Gabrovec, zadovoljna« da lahko pomagajo. »Tako polnega skladišča, kot ga imamo zadnje leto» še nismo imeli,« ugotavlja. Pri tem gre zasluga vsem Slovencem, saj so akcije, ki jih izvaja RK Slovenije, obrodile bogate sadove. Še dobro, saj so ljudje v vedno večjih stiskah. »Ljudje nimajo denarja za plačilo Posebno skrb v konjiškem RK namenjajo šolarjem. Pomagajo jim z akcijo Drobtinica, poleg tega vsako leto del denarja namenijo za šolske potrebščine. Letos so razdelili 5 tisoč paketov, lani so zadoščali trije tisoči. 'Hidi to zgovorno priča o hudih stiskah v številnih družinah. No, konjiški OZ RK je letos omogočil tudi letovanje 145 otrokom na Debelem Rtiču, od tega šestnajstim brezplačno. V teh dneh so bili na letovanju otroci iz šole s prilagojenim programom V parku s svojimi vzgojitelji- položnic. Pomagamo, kolikor lahko, da posameznikom ne odklopijo elektrike, vode, da se ne znajdejo na cesti. Denar za to zbirajo pri nas v 12 krajevnih organizacijah RK s prodajo koledarjev, članarino in Sečem,« Tako kot za prehranske pakete, tudi o upravičencih do denarne pomoči odloča posebna komisija. Sestavljajo jo člani socialne komisije pri RK, predstavniki Karitas, Centra za sodalno delo in šolske svetovalne službe. »Odločitve so skupne in verjamem, da zato tudi prave/i meni Renata Gabrovec. MILENA 6. 90KUÍ Dobrodelni koncert presegel pričakovanja Dobrodelni koncert in otroški bazar z naslovom Vem. da danes bo srečen dan, je minulo nedeljo v Vinski Gori pres^el vsa pričakovanja. Dobrodelno prireditev je pripravil odbor novoustanov-Ijenega Šolskega sklada OŠ Gorica» katere podružnica je šola v Vinski Gori. Več sto obiskovalcev si je ogledalo izjemno predstavo učencev ter znanih estradnih umetnikov, pevcev in glasbenikov, ki so nastopili brez- plačno. Poleg simboličnega zaslužka za prodane Lastne izdelke učencev OŠ Gorica na otroškem bazarju so oi^ani-zatorji, skupaj s sponzorji in vstopnino, zbrali več kot 8 lisoč evrov. Zbrani denar bo skJad namenil predvsem za letovanje otrok ter šolo v naravi. ki je otrokom v teh težkih časih nekateri starši ne bi mogli privoščiti. Na koncertu, ki so ga še-gavo vodili par učencev Ivona in Anže ter Andrej Hoťer, so nastopili ansambli Modrijani, Golte in Vikend, Irena Vrčkovnik, 6pack Čukur (nekdanji učenec te šole), mlada glasbenika Matevž in Gregor, Tanja Žagar, MePZ Svoboda Šoštanj, Šaleški študentski oktet, Otroški pevski • zbor ter Učiteljski pevski zbor OŠ Gorica. Idejo, povezovalne tekste in režijo sta imeli v rokah učiteljica in učenka» Barbara Trebižan in Aleksandra Panič. JOŽE MIKLAVC Otroški in učiteljski pevski zbor OŠ Gorica www.novitediiik.comwww.radiocelje.com Med nastopom tria Eroîca in Orkestra slovansko policije Rotarijci za otroke V dvorani Doma sloven-sk^a tabora v Žalcu je bil četrti dc^rodelni koncert Rotary duba Žalec. Številnemu občinstvu, vstopnice so bile že teden dni prej razprodane, so se predstavili Orkester slovenske po-licijez dirigentom Millvojem Šurbekom in trije izjemni vo- kali sii, zbrani v triu Eroica. Zbrane je nagovoril predsednik žalskega kluba Franc Me-ža, ki je poudaril, da je graditi prijateljstvo» deliti dobro in pomagati ljudem v stiski plemenito poslanstvo, hkrati pa tudi dolžnost. V rotary klubu tem vrednotam sledijo in jih nadgrajujejo s hu- manitarnimi akcijamlr ki jih usmerjajo predvsem na področje socialno ogroženih otrok in mladine Vtem okolju. Izkupiček s koncerta bodo namenili za izlet, na katerega bodo povabili približno sto otrok iz socialno šibkejših družin. TT Lastni izdeilci za med Članice Lions kluba Celje Mozaik so pred dnevi s tradicionalno dobrodelno Martinovo stojnico zbirale pomoč za osnovnošolskega dečka, ki se bori z rakom. Na stojnici so mimoidočim ponujale doma izdelane jesenske dobrote, od jabolk obli-tih s čokolado do raznovrst- nega peciva» pečenega kostanja, mošta in marmelad. Prvič pa so pripravile Se bolšjo stojnico. Celjani in ost^i obiskovalci stojnice so se ponovno zelo izkazali. V treh urah so lionese razprodale skoraj vse in zbrale 815 evrov. »Res je. da dečku ne moremo kupiti zdravja, zagotovo pa s tem prispevkom njemu in njegovi mami pomagamo, da jima ne bo še težje, ko se spopadata tudi z večjimi finančnimi stroški, ki jih prinese tovrstno zdravljenje,« je po uspešni akciji povedala Polona Pulko in dodala, da bodo podobno stojnico pripravile tudi pred božično-novoletnimi prazniki. BS it. M -17. novMilMr 20M novi tidnik 9p|uimivosti Čevljarska tradicija na Vranskem Oblikovalka čevljev Alja Novak se je v teh dneh lotila restavriranja čevljarske de-lavnice. Delavnica sredi Vranskega šteje častitljivih 90 let. V njej ostaja vonj po čevljih prejšnjega stoletja. Čevljarska tradicija Vir- je iz Francije na slovenska vih vojakov, Njegov prvi jentovlh z Vranskega izvira ila prišel Bartholomey Vir- vnuk se je kmalu izučil za z začetka 19. stoletja. Takrat yent. Eden od Napoloeno- čevljarja. Znanje je prene- V 90 let stari delavnici, l^er je že njen ded sedel na majhnem trinožnein stolčku in s kladivcem udarjal po petah čevljev. Alja med policami s kalupi, iz katenh bodo nastali unikatno Izdelani in nosljhri čevlji sel na Aljinega pradedka Jakoba Virjenta, ta pa naprej na deda Rada, ki je končal mojstrsko Soio v Mariboru. Alja, rojena Ljubljančanka, ustvarja pod lastno blagovno znamko A. Viryent. Ukvarja se z unikatnim oblikovanjem in izdelovanjem čevljev. Njeni čevlji z idrijsko čipko so uvrščeni v stalno zbirko Mestnega muzeja Idrija. Sodeluje s podjetjem Al- pina, s kolekcijo, ki je izdelana pod blagovno znamko GTH (gol to have). Alja ima razstavni salon v Ljubijani, kjer bo v soboto in nedeljo ludi dobrodelna dražba. Dnevno se vozi v delavnico na Vransko, med police obložene z najrazličnejšimi kalupi čevljev, pri čemer nikdar niti za hip ni pomislila, da bi obrt z Vranskega prenesla bliže v Ljubljano- Nav- dih za oblikovanje jemlje iz vsakdanjega življenja. Poudarja, da je Čevelj dober takrat, ko ga lahko nosimo cel dan, ne da bi se pritoževali nad bolečinami. Njene čevlje v Alpinioih trgovinah boste našli za dobrih 120 evrov. Unikatni zgornje meje ne poznajo, medtem ko se spodnja začne pri 400 evrih. MATEJA JAZBEC Foto: Grup A Sreča na »nesrečni peteku Petek, 13., naj fai bil po vseh pravilih vraževerja nesrečen dan. A za znanega celjskega podjetnika in ša-Ijivca Bogdana Lilijo je bilo drugače. Med gobarjenjem na Svetini je v gozdu, prekritim z odpadlim listjem, našel dvojnega lepotca. Krepko Čez kilogram težka jurč-ka je ta član gobarske družine Kozje še ves dan z veseljem razkazoval Najbolj radovednim pa v svojem slogu povedal še točno lokacijo» kje je tako pozno jeseni našel tako lepa in zdrava jurčka. »To je smrekov goban, ki sem ga našel pod tretjo bukvijo na levi v svetinski hosti -..« Pa še eno stvar velja omeniti. Bogdan je namreč velik Častilec po mnenju mnogih največjega slovenskega praz- Buč za celo zbirko Lani so imeli na Jezercah pri Dobju samo bučnega kralja, letos pa se mu je pridružila še ženička s polnim košem jesenskih pridelkov. Kot kaže, oba poskrbita, da imajo Arzenškovi vsako leto več buč. AB iiifm.rai%e1je.coni nika - martinovega in odločno se zavzema, da bi ta tudi res postal državni praznik. T\idi letos, podobno kot že nekajkrat poprej, je praznik počastil z zabavo za prijate- IjeintoU.li. ob lUl. Okoli 200 ljudi je prišlo na zelje in klobase, jed, ki so jo pripravili kar iz kotla in ki jo je. seveda, treba zaliti. BS, řoto: GrupA ZmCM Ils^im&Em visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje THsûhtù' (A.t.4./S} friMjHt»* (AO.SJSi rrtftjfcio* (A.iJ./6t TriMbno* (A.Í.^J6Í TrUohftit' (/L2.ÍJ6) 95,62/96,14 m' 9Í61/Bí.09m' 100.4»/9h79 m' H8,B2f 108,64 m* CkSAl4JSDDV íšT.mEun ÍSriiobauUA.Lt^ !6t.07/149.65 m' * vcřirijg •rUJiiá)mpmtínu> 2iSJt2eiJJi. no voffo tti nadstandardnih slonvyfmj raxItMh vrlDmtf in rcspcfrdlíev, vteljiv^tt mabta tûkojl viufkokvaSitftna stanovaitjo prvovrstna lokaefjo pomoč in svtUtvattje pri finofulrmfu • ^moěpríprwlaji vaU obsto)e£e ntpftmUnint • řsrtrin« Upo arHilektura in ckoUat m garaůtahiiú • MtSfltf c«nlrtf. iole, travin » ctlotnonBsrÍfeJevaro>vnoz ognjff fn Jvlinotůpornin DAN ODPRTIH VRAT ogledi stanovanj; vsak torek In ćetrtek od 12.00 do 17.00 Novi trg 20, zeleni blok • pritličje Informacije In prodaja na: 041 638 418 ali 031 605 028 Jnvestřton Lesnina LGM www.novitediiik.com Aškerčev trs v Laškem je bil skerej premajhen za vse, ki so se zbrali (Foto: SHERPA) Podobní drobni detajli ře vsa leta bogatijo martínovanja v Smartnam obP8kj.(Foto:US) Vinske kapljice proti gripi Laščani so ob oapitnicah pridrto poskušali inn^o kapljico. (Foto: SHERPA) Kavcija za koza rce je v Smartneni znašeia dva evra. Koliko kozarcev so obiskovalci vrnili, organizatoiil se niso prešteli. (Feto: US) Najbolj željno so Marti-novo nedeljo pričakovali v Laškem in Šentjurju, saj obe občini premoreta tudi cerkvi, posvečeni zavetniku vina. Tako so se v cerkvi sv. Martina v Laškem ter na Ponikvi krajani zbrali že pri dopoldanskih svečanih svetih mašah. V Laškem jo je. iz farne cerkve že po tradiciji na7.na-nil pritrkovalec Jože Hrastnik iz Strmce, tokrat pa je bila še posebej slavnostna, saj je mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej opravil tudi obred umestitve laškega na-džupnika Roka Metiičarja. LaŠčanom in ŠentjurCanom pa ne moremo zameriti, da so konec maše nestrpno pričakoval, saj so jih na tr^h pred cerkvama čakale številne stojnice, polne domačih dobrot, letošnja rujna îcapljica pa je obljubljala prijetno druženje. Obe prireditvi ob mar-tinovem sta popestrila še laška in šentjurska pihalna godba. Verjetno je odveč poudar- Na Aškerčevem ti^u so po svečani masi takole zapeli in zaplesali. (Foto: SHERPA) m »Tisoč let so ljudje vedeli, da je najboljše zdravilo proti gripi ta prav' šnops. špeh, innske kapljice pa čebula povrti. Danes pa ...««je prešerno razlagal sodarRorjan S^mšek in omenil, da bi samo od knvijenja sodov bolj slabo živel. {Foto: US) NOVI TEDNIK Laškemu nadzupniku Roku Metličarju, ki ga js dr. Jožef Smej umestil ravno na Martinovo nedaljo. ja čestHal tudi laikiiifpan FrancZdoliak. (Foto: SHERPA) Mladí v âmartnem ao pokazali, da še obvladajo drobna skrivnoati nekdanjih mojstrov. (Foto: US) jali, da so se v rokah koi bi mignil znašli polni kozarci, pozitivnih komentarjev na tokratno letino pa ni manjkajo, so se strinjali v Laškem in všentjurju. Še posebej živahno je bilo na laškem Aškerčevem irgu, kjer so moči združili člani KĐ Anton Tanc Marija Gradec. KUD Upa Rečica ter KD Veseli upokojenci, ki so s pesmijo in plesom prikazali. kako so se včasih na lepo nedeljo veselili na cerkvenem trgu. Vrhunca letošnje- ga veselega martir^ovanja pa seveda nista zamudila niti župana Fraûc Zdolšek in Štefan Tisel. V soboto so martinovali tudi v Šmartnem ob Paki. Občina je zagotovo med najbplj vinskimi, saj na martinovo slavijo tudi občinski praznik. Tokratno martinovanje v Martinovi vasi je bilo malce nogometno pogojeno, kar v Šmartnem oi čudno, saj se je množica, kot smo je vajeni, zbrala po moskovskem nogomet- nem obračunu. Kot drugod so v Šmartnem martinovanje začeli z moštom in zaključili z vinom» ki pa ga bo, kot je poudaril letošnji naj kletar Branko Frančišek oziroma Red-nak iz Skal, še treba negovati. Letos se v Šmartnem posamezne vaške skupnosti niso predstavljale na vozovih, vseeno pff-so poskrbeli za obilo prikazov in drobnih utrinkov, ki 30 obogatili martinovanje v Martinovi vasi. PM, US Maša ja Ponkovljane precej uzejala. (Foto: GrupA) Takole so Martinu v čast prepevali na Ponikvi. (Foto: GrupA) Župnik krstil vino Krajevni odbor Sevčnik je v Jajčah v občini Polzela v nedeljo skupaj s Turističnim društvom Polzela pripravil tretje martinovanje s pohodom po zidanicah in krstom mošta. Udeleženci pohoda, bilo jih je kakih sto, so se zbrali pri Andrejčevi kapeli v Podsevčniku In krenili po vinski poti, kjer so obiskali domače zidanice in okušali mlado vino. Osrednji dogodek je bû pri domačiji Vaga v zaselku JajČe, kjer je domaČi župnik Janez Furman krstil mošt. Za kulturni program sta poskrbela Andraški oktet in kantavtor Matjaž Ogra-jenšek, nekaj vinskih napitnic pa sta recitirala Matevž Ograjenšek in Nežika Rosenstein. TT Pred carlcvijo sv. Martina na Ponikvi ja bilo tudi letos precej ztvahna. (Foto: GrupA) Župnik Janez Furman med krstom moita St. 90 - 17. november 2009 - Zagrizeni, nepopustljivi, odlični Rokometaâi Celja Pivovarne Laško so z eno nogo že v osmini finala pokala EHF. Na prvi tekmi 3. kroga so na-mreč v dvorani Zlatorog pre-magaJi ukrajinsko Zaporož-je s 37:21. Do 14. minute so se gostje še uspešno upirali, ko je bilo 8:7» potem pa so «pivovarji« pohodili plin do konca in si priigrali zagotovo neulovljivo prednost pred povratno tekmo» ki bo v soboto v Zaporožju. Za prijeten izlet Edi Kokáarovje dosegel 11 golov, sedem iz kazenskih strelov. Njegov izkoristek je bil stoodstoten. Alem Toskič je bil neuspešen zgolj enkrat v 11 poskusih. V navezah z Zormanom in Vugrincem deluje, kot da z njima igra že nekaj sezon. Navdušujoča je bila obrambna igra. Trener Tone Tiselj je želel zmanjšati možnost presenečenja na minimum; njegovi varovanci so se kot terierji zapodili na gostujoče zunanje napadalce, ki so bili> zaustavljani s pogostimi prekrški, onemogočeni. Najmočnejše orožje Zaporožja je bQo uničeno, celjska agresivnost pa je trajala vseh 60 minul. Ze v 6. minuti nadaljevanja so imeli Celjani prednost 12 golov, po 27:14 pa je sledil krajši padec zbranosti in Ukrajinci so povezali tri zaporedne gole. Slednje dejstvo in pa izguba Nikole Kojića (tretja Izključitev), ki je bil vselej pravočasno pri 208 cm visokem Sergej u Burki, sta le še podžgala gostitelje. David Razgor je izsilil sedemmetrovko z igralcem manj in začela seje nova strelska serija. zadeve. Ekipa je sestavljena iz igralcev, ki prihajajo iz različnih sredin, različnih rokometnih šol. Izredno težko jih je uskiaditi v enoten sistem. Ubrali smo kompromisno pot. Verjamem, da je dobra in da nas bo daleč pripeljala.« Že jutri bodo Celjaru odpotovali v Ljubljano. »Tekma s Slovanom bo spet derbi, kar je dobro za slovenski rokomet. Za ustrezen trening ne bo dovolj časa, tako da bo priprava predvsem teoretična. Obenem se bomo s fanti dogovorili, da bodo tudi na povratni tekmi z Zaporožjem odigrali zrelo in odgovorno.« Zanimala nas je tudi uvodna analiza predstave proti Ukrajincem. »Mislim, c so bile vse linije v redu. Fa2 branjenja je malce šepala le r začetku, ko je bila premal agresivna. Morda smo začeli previsoko postavo. Ko sta igra na položaja številka dve zapo nila Kojič in Toskič, se je p( večala agresivnost, kar naspro ni ekipi ni odgovarjalo. Sled li so številni lepi protinapad tudi pol proti napadi. Na pc stavljeno obrambo smo ime kombinatomo igro. Učinkovi smo bili z vseh položajev, ki nam zagotavlja kvaliteto in š rino. Mislim, da to predsta Ija našo veliko moč.« DEAN ŠUSTE Foto; SHERP Iz igre 44, »s penala« 7 7 - Edi Kokiarov. Da derbija ne bi bilo Izvrstno je celjsko igro vodil UroS Zorman in blestel s številnimi asistencami: »Zahvalil bi se publiki, ki je bila številčnejša kot na dosedanjih tekmah. Upam, da smo s to zmago še povečali zanimanje za rokomet, ne samo v Celju, temveč tudi po Sloveniji. In da se bo dober obisk nadaijeval v tem in naslednjem mesecu, ko nas čaka nekaj velildh tekem na domači sceni. Čeprav nismo poznali moči tekmeca, smo ga vzeli karseda resno. Pri nas j e res vse delovalo bolje kot na prejšnjih tekmah. Smo že bolje uigrani, s Pajom (Pajovič, op. p.) in Dikom (Kozlina, op. p.) pa smo še povečali širino. Škoda, da je odsoten Dačevič. Ko se bo vr- nil Še on, bodo pred nami lepi časi.« Čeprav je nepričakovano izgubil z zadnjim Preventom, si Slovan deli drugo mesto na lestvici. »Jasno je, da slovenska liga ni povprečna, temveč zelo kvalitetna, ne glede na to, kaj si nekateri mislijo. Morda je kdo pričakoval, da bo Celje, ki je pripeljalo znana rokometna imena, >pometa]o< s tekmeci. Daleč od tega. Zato bo na Kodeljevem derbi, na papirju zagotovo, sam pa upam, da bo pri tem tudi ostalo. Torej da ne bo upravičil naziva in da bomo zmagovalca odločili že pred končnico. Nismo še izgubili niti točke, toda težave so bile prisotne. S sedanjo zasedbo jih ne bi smelo biti več.« »Morda s previsoko postavo« Medtem ko so Ukrajinci delovali povsem «povoženo«, je Tone Tiselj odgovarjal na številna vprašanja: »Zelo sem vesel mnenj, da je naša ekipa delovala kvalitetno. Tudi sam sem zadovoljen. Obstajajo Še podrobnosti, ki jih je treba popraviti. Pravi trener in prava ekipa nista nikoli povsem zadovoljna. Vselej ležita k popolnosti. Pokazalo se je dobro delo igralcev in tudi mojih najbližjih sodelavcev, Hermana Wirtha in Tomaža Ocvirka. Moštvo je dobro telesno pripravljeno, vratarji so v vrhunski formi. Imeli smo nekaj več časa, zato smo bolj povezovali nekatere taktične Vse ulovil« skoraj vse nbil - Afem Tosidc. VIP tribuna dvorane Zlatorog. 1. tekma 3. kroga pokala EI^F Celje Pivovarna Laško - Zaporožje 37:21 (21:11) CELJE - Dvorana Zlatorog, gledalcev Î.800, sodnika Marco Di Domenico in Lorenzo Foransier (Italija), delegat iozef Korec (Slovaška.) CELJE: Stochl 18 obramb, Rezar 4; Savič I, Bedekovič, Vugrinec 4. Pajovič S, Ra^or I (1), Toskič 10, Kojič 2, Kozlina. Gorenšek 1, Koljanin, Kokšarov 11 (7), Zorman 2. Trener Tone Tiselj. ZAPOROŽJE: Komok 4 obrambe. Popov 2; Pedan 2, Kisil 2. Ljubčenko, Ostrouško 2, Burka 4, Konstantinov 2, Naiaijuk, Gurkovski 5, Kriv6kov 1, Petričko 1, Siecura 2, Zvjez-dov. Trener Aleksander Rezanov. • Sedemmetrovke: Celje 8 (8)> Zaporožje 1 (0). Izključitve: Celje 18, Zaporožje 12 minut. Rdeč karton: Kojič (43. - tri izključitve). Bistven potek rezultata: 1:0, 5:3, 5:5, 8:7, 13:7, 15:8, 20:11, 26:12. 27:14, 27:17, 31:17, 33:18, 36:20, 37:21. Prvaki brez plač Na derbifu v Kopni niso rokometaši Gorenja ostali zgolj praznih rok> temveč so zelo visoko izgubili. Gostitelje je vodil novi trener Fredi Radojkovič in končalo se je z razliko osmih golov! Strateg Velenjčanov Ivica Obr-van je dejal: »V Kopru ni sramotno izgubiti, a razlika je danes previsoka. Cimos si je ne glede na vse zaslužil zmago, saj je bil boljši v vseh povedih. Nam se je morda poznala utrujenost, občutimo nekatere osebne stiske igralcev, mislim na plače, a to seveda ni opravičilo za tako visok poraz,« DŠ Utišal Slovenska nogometna n prezentanca je v Moskvi n prvi tekmi dodatnih kvaiif kacij za SP kljub porazu i: tržila ugoden rezultat (2:1 pred jutrišnjim povratnii srečanjem v Mariboru. K1 temu je z zadetkom pripc mogel Nejc Pečnik. ki je p< poJno uveljavitev doživel pi CM Celju, odkoder se je $4 lil na Češko in Portugalski Nogometna evforija je v zai njih dneh zaščitni znak Slov< nije. Pesti za naše junake, I so majhno deželo ponesli r prag preboja na svetovno p venstvo. stiska cela Sloveniji Čeprav je klonila proti 12. n prezentanci sveta, zadnje m nute srečanja na štadionu Lu: niki obetajo ogorčen boj n drugi tekmi. Precej zaslug im Nejc Pečnik, ki je v igro vstc pil y 82. minuti: »To je bila le prva tekma. Zaslužili sm si zadetek. Imamo aktiven n zultat. Vsi smo osredotočec na jutrišnjo tekmo, ko mon mo zmagati.« Pečnik je v igr vstopil tedaj, ko je njegov moStvo zaostajalo z 0:2. »Te: je je spremljati tekmo ob k< na igrišču. Vsak i^alec si že igrati, ampak to je sestavni á\ moštvenega športa. Moraš b ti pripravljen na obe možni sd, ali boš dobil minute za ign nje ali ne. Tokrat sem jih d( Bo o Kuharju odločala disciplinska komisija? Košarkarska kluba Zlato-og in Šentjur sta v 6. krogu ip slavila v gosleh, Elektra ? izgubila doma, Hopsi pa a gostovanju. Polzelani so v soboto gosto-ali v Trbovljah pri Zasavju in pisali Še četni poraz. Prvi koš D dosegli šele v7. minuli. Dol- 0 niso ujeli pravega ritma. To ? je poznalo v živčnosti igral- in trenerja. Rezultat tega :a dosojeni tehnični napaki amu Udrihu in trenerju Bošt-uiu Kuharju, ki je bil kasne-? zaradi nešportnega vedenja 1 groženj uradnim osebam tu-i izključen. Zoper njega je bila 0 koncu tekme vložena Še dis-iplinska prijava. Prav tako naj 1 bil Kuhar zaradi izključitve jspendiran in svoje ekipe naj e bi smel voditi do sprejetja Idepa komisarja lige o izre-gni kazni. Hopsi pa so na to dloCitev že poslali pritožbo \ čakajo na najugodnejšo re-itev. Proti Zasavju je nastopi) jdi novinec, 22-letrú Ameri-an Gregg Thondique, ki naj i na položaju krilnega centra ado mesti I Gorana Jagodni-a. Pred nadaljevanjem pr-enstva bodo Hopsi že danes v oštanj u odigrali povratno teklo pokala KZS. Elektro so na rvi tekmi ugnali s IS točka-li razlike. Laški Zlatorog je prvič zma-al v gosteh, v Kopru z 81:76. otem ko je na začetku dru-ega polčasa že zaostajal za 3 točk, se je končno zbral ^r s pametno igro in natanč-o izvajanimi prostimi meti knjižil novi dve točki. Kape^ iT) Nejc Stmad je prišel v pra-o formo in dal 22 točk. izka-al se je tudi mladi Juxe Pel- ko. tó bo morda v prvi peterki celo izpodrinil izkušenega Miho Čmera. Laščane čaka tekma 7. kroga že v Četrtek, ko bodo gostili Krko, za katero igra »lanski LaŠČanf< Uroš Lučić. Zmago v gosteh so zabeležili tudi SentjurČani, ki so Škofjo Loko povsem nadigrali že v prvem polčasu. Tempo igre so stopnjevali vse do konca, ko je bilo 55:67. V prvem delu se je izkaza) novinec Sandi Čebular, ki je vseh svojih 21 točk dosegel v prvih 20 minutah. Čebu-lar se kljub temu, da je v dresu Šentjurja odigral šele prvo tekmo, želi vrniti v Španijo, kar bo ob konkretni ponudbi tudi storil. Trener Damjan Nova-kovič je bil z zmago zadovoljen: »Sandi je vpeljal neko svežino v i^o. zato se je tudi takoj dobro vklopil. V Škofji Loki smo dali vse od sebe, morali siT)p zmagati, saj smo imeli na začetku težek razpored, tako da lahko sedaj lažje dihamo.« Jutri Čaka Šen^ursko ekipo povratna tekma 5. kroga pokala KZS pri Zasavju. Lovila bo 9 točk zaostanka, a kot pravi No-vakovič, ta tetoa ni tako pomembna: »Če bomo zma^li za 10 točk, bo super. Če pa ne, pa mdi ne bo nič narobe, ker moramo biti bolj kot na pokal osredotočeni na prvenstvo.« V Šoštanj so v soboto prišli Parkiji, ki so se letos že izka-zali za neugodno ekipo, ki rada preseneti. Tako je bilo tudi proti Elektri, ko so zagospodarili na parketu že na začetku tekme. Domači so bili nerazpoloženi, Ljubljančani pa so napadali in zadevali. Nato sta se prebudila Tadej Ko- Boštjan Kuhaf saje moral ze večkrat zagovarjati zaradi tempa ramentne-ga značaja. štomaj in Dejan Ćup, ki sta dosegla 18 oziroma 17 točk in naredila preobrat, ko sta se s soigralci z delnim izidom 12:0 približala gostom na le točko zaostanka. Sledile so štiri minute, ko sta imeli obe ekipi strelski mrk. Nato sta se izkazala izkušena gosta Dario Krejič in Boris Jeršin ter pol-nila koš gostiteljev za končnih 78:88. Črna serija Šaleške ekipe se tako nadaljuje. Na lestvici jo je prehitel tudi Zlatorog, ki je trenutno osmi, Blektra pa deveta. MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ Lužnike! lajc Pecník bi si zasluži vsaj kakšno linuto vec na štadionu Uižniki. Q, dobro izkoristil in upam, a bo lako tudi jutri.« Za dru-0 uvrstitev na SP bo treba do-eči zadetek: »Rusija bo ned-omno zelo nevarna tudi pri las in bo imela svoje prilož-!05ti. En zadetek nam iahko irinese zelo veliko, vendar ne memo igrati na 1:0. Celotno ekmo bomo morali napada-i, odigrali bomo morali dis- ciplinirano in poizkusili dobiti tekmo.« V Moskvi sta se reprezentanci pomerili na umetni lra\ô. »To je bila res ruska največja prednost. Takšno travo imamo tudi v Sloveniji in ne vem, zakaj so poudarjali, da je veliko boljša. Sedaj bomo imeli ml prednost domače podlage in polnega štadiona. Verjamem, da bomo to izko-ristíH.« V reprezentanci razumljivo ne dopuščajo evforije. »Ta je lahko med navijači in ostalimi, ki nestrpno pričakujejo tekmo. Mi se moramo najprej spočiti, nato pa dobro pripraviti. Med nami in Rusi ni več skrivnosti,« je dodal Nejc Peč-nik, ki je svojo nogometno pot začel v domačem klubu NK Dravograd. V začetku leta 2004 je podpisal prvo profesionalno pogodbo s CM "Celjem in 24. aprila odigral prvo prvoli-gaško srečanje proti Ljubljani. Celjski kolektiv je drugič zapustit po koncu pretekle sezone, ko je prestopil v portugalski Nacional. V knežjem mestu je odigral 119 tekem, na igrišču preživel 8.542 minut in dosegel 20 zadetkov. Pred 23-letnim Pesnikom je gotovo še bogata kariera, že jutri pa priložnost za največje veselje v njej. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Japonski prvak v Celju Karate klub Shotokan Celje je gostil japonskega karate mojstra Justikeja Inokoshija. Članom kluba so se pri vadbi pridružili predstavniki drugih slovenskih ter tujih klubov (Madžarska, Izrael). Pri vadbi je bil poudarek predvsem na borbenih tehnikah. 29-letni mojster Inokoshi Je nosilec mojstrske stopnje 3. DAN in je aktualni prvak Japonske v borbah. Kot trener karateja je zaposlen v centru JKA karateja v Tokiju. DŠ Foto: SHERPA PLOHAMA NOGOMET 2. SL, 14. krog: Šentjur-Šenčur 0:0, Krško • Drainnja 0:0. Vrsini red: Primorje 31, Triglav 30, Mura 23, Bela krajina 20, Dravinja 19> Aluminij 18, Šentjur, Šenčur 15, Livar 13, Krško 7. 3. SL - vzhod, 14. krog: Ver-žej - Kbi'mar 1:2 (0:0); Per-par (67), Čater (86- lira), Dravograd - Mons Claudius 3:2 (1:2); Firer (13, 44), Zreče -Odraná 4:1 (0:0); Tirovič (50, 82. 83), Upičnik (62-11 m). Pesnica • Simer Šampion 0:1 (0:1); Štus (15), Čarda ■ Šmartno 3:5 (0:2); Cizej (21, 50), Mujanovič (38, 85), Ve-1er (88). Vrstni red: Simer Šampion 28, Dravograd, Čarda 26, Šmartno 25, Malečnik, Stojnci, Zreče 24, Pesnica 18, Odranci 17, Veržej 16, Kovinar, Tromejnik 15, Mons Claudius 7, Paloma 6, Štajerska liga, 14. krog: Vransko • Peca 1:5 (0:2): Krivec (46), PotjČane - Šmarje 2:0 (1:0), Rogaška • Pohorje 1:1 (1:1); Mrkša (5), Ormoi-So-štanj 1:0 (0:0). Vrstni red: Bistrica 30, Ormož 27, Gerečja vas, Šmarje, Podvinci 24, Peca, Poljčane 22, Koroške gradnje 21, Rogaška, Pohorje 19, Šoštanj, Partizan 13, Bukovci 9, Vransko 7. MALf NOGOMET 1. SL, -8. krog: Izola - Pekama Duh 4:4 (2:1); Huda-rin (18), Adrinjek (25, 40), Črelnik (27). Gorica - Dobo-vec 6:2 (2:0); Vojsk (22), Ko-vačec (31-10 m). Vrstni red: Litija 22, Gorica 20, Oplasi 16, Dobovec, Puniar 15, Izola 13, Sevnica 7, Škofije 6, Piuj, Pekarna Duh U 2. SL - vzhod, 6. krog: Nazarje - Tomaž 7:4 (2:1); Še-mene (12,27,34), Metulj (Î9, 25, 26, 38). Vrstni red: Nazarje 16. Benedikt 15, Tomaž 10, KebeLj, Maribor 7, Zavrh 6, Cerkvenjak3, Slovenske Gorice 1. KOŠARKA l. SL, 6. krog: Koper - Zlatorog 76:81; Ugrehelidze 22, Nowakowski 15; Strnad 22, Rizvič, Bubnič 17, Pelko 9, Cmer 7, NikoHč - Smrdelj 5, Gol j ovi č 4, Zasavje - Hopsi 87:68; Anzulovič 20. Šoškič 19; Sviridov 16, Udrih 15, Trondique 10, Vaši 7, Koba-le. Lorbek 4, Skok 2.' Škofja Loka - Šentjur 55:67; Julevič 15, Radojevič 10; Crenshaw 26. Čebular 21. Alispahič 11. Šimovič 4, Lapornik 3, Jova-novič 2, Elektra - Parkiji 78:88; Koštomaj 18, Čup 17. Horvat II, Sjekloča 9. Feeley 8. Podvršnik 6, Bilič 5, Lelič, Leklč 2; Paravinja 18, Jeršin 16. Vrstni red; Krka 11. Helios. Slovan, Zasavje 10, Par-ktji, Škofja t.oka, Šentjur, Zlatorog. Elektra 9, Koper, Hopsi 8, Šenčur 6. 1. B SL, 7. krog: logaška -Medvode 104:79; Spešič 21. Smajlovič 17, Jotič, Pungari-nik 16, Ravnikar 12, Šučur 8, Ambrož 5, Markovinovič, Pe-šič, Petrovič 3; Drvarič 15, Cil-giČ 14. Vrstni red: Maribor 13, Rogaška, Lirija 12, Grosuplje, Branik, Postojna 11, Kraški zidar. Janče, Nova Gorica 10, Konjice, Hrastnik 9, Medvode, Triglav 8, Crailišče 7. 2. SI.-v7;hod.6.krog: Vrani - Jezica 70:94, Dravograd - Terme Olimia 63:70. Pah nmn • Podbočje 89:80. Vrstni red: Terme Olimia, Bistrica, Pakman 11, Radenska, Ježića 10, Hirija, Calcit 9, Union Olimpija mi. 7, Podbočje, Dravograd, Vrani, Lastovka 6. 1. SL (ž). 6- krog: Ježka -Konjice 67:82; Kolman 21. Čuk 16; Kobale 22, Kvas 13, Klančnik 12. Javorník 10,.N. Šroi 9, Božičevič 6, T. Šrot 4, Krajnik 1. Vrstni red: Merkur 10^ AJM 9, Triglav. Ježica, Ilirija 8, Konjice, Odeja, Rogaška 7, Kranjska Gora 6, Domžale 5. Jadranska iiga (ž), 6. krog: Gospřť - Merkur Celje 88:69. ROKOMET I. SL. 9. krog: Cíítíos - Gorenje 34:26 (14:13); Brumen 8, Špiler 6; Hármandič 7, Ču-pič 6, Kavaii 5, Žvižej 4, Bezjak 2, Rnič, Naiek. Šimič 1. Vrstni red: Celje 16-0. Slovan. Cimos 12-4, Gorenje 11-5. Trimo 10-8, Ormož 7-9, Maribor 6-10. Ribnica 6-12. Krško 4-12. Škoija Loka. Prevent 3-13. 1. B SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško B - Radeče 24:22; Vodišek 6, Špiljak, Marguč, Mlakar 5, Senič, Klančar, Ra-nevski 1; Jurak 4, Povše 3. Vrstni red: Krka 14, Celje B, Šmartno, Sviš 10, Ajdovščina. Železniki 8, Grosuplje 7, Sevnica 6, Kočevje 5, Radeče, Izola 3, Gorišnica 0. I.SL (ž),7-krog:Í2oto-Ce;;e Celjske mesnine 38:36 (19:20), Celeia Žalec - Kočevje 49:24 (26:11). Vrstni red; Krim Mercator H, Celeia Žalec 13. Zagorje 12, Olimpija U. Krka 8, Izola 7, Celje 6, I^uj 5, Burja, Piran 4, Brežice 2, Kočevje 0. ODBOJKA L DL, 9. krog: SIP Šempeter - Kropa 3:1. Vrstni red: Marchiol 23. Triglav 21, Kamnik 20. Galex 17, Šempeter 16, Kropa 13, Duol U, Krka 8. Svil 6. Maribor D. 1. DL (ž) , 8. krog: Ljubljana - Aliansa 3:2. Vrsini red: Koper 21. Nova Gorica 20. Ruše 15, Aliansa 13, Sloving 11, Ljubljana 10, Jesenice Bled 3, Novo mesto 0. (KM) © ■S' «a« i(A I Športni koledar KOŠARKA Pokal KZS, 5, krog, povratna tekma, Zasavje - Šentjur, Šoštanj: Elektra - Hopsi (20). KOŠARKA 1. B SL, 7. krog; Konjice • Grosuplje (19). I.SL (ž),7.krog,Celje:'Mer-kur-Ježica (18.15). ROKOMET 1. SL. 9. krog, Ljubljana: Slovan - Celje Pivovarna Laško (18.30), Velenje; Gorenje - Maribor (19). Čfitctekx_19, 11. KOŠARKA !. SL. 7. krog. Laško: Zlatorog - Krka (18), wiiiiw.nQvyi.com www.ra(liocelje.coin 14 ltura NOVI TEDNIK Iz Šmarjete v Skofjo vas Naša rubrika praznuje da* nes maj hen jubilej. je namreč že 200. po vrsti. Eianes bomo v njej zapisali več o z^oáovi-ni in razvoju celjskega primestnega naselja Smaijeta. Kdaj natančneje nastalo naselje ámaiíeta, ni povsem jasno. Dejstvo je, dâ je območje po smrti grofice Heme, leia 1043, priSlo pod oblast krških Ikofov. V poznem sredj^jem veku je bilo zagotovo pod močnim vplivom bližnje vojniške in nekoliko oddaljene celjske gospoSčine. Naselje je dobilo ime po vaški cerkvi sv. Maije-le, ki se prvič omenja leta 1567, vendar je obstajala le dobri dve stoletji. Za časa vladanja cesarja Jožefa II. so cerkev v duhu takratnih cerkvenih reform podrli in danes o njej ni nobene sledi več. Cerkveno posest je vlada kasneje prodala ženskemu samostanu v Mekinjah pri Kamniku. Cerkev je stala na južnem delu Šmarfele, nasproti nje pa je stal dvorec Smreč-nik (Fichtenhof), W stoji še danes, vendar se le nekoliko loči od starejših kmečkih hiš. Kol navaja celjski zgodovinar Janko Orožen, je iz krške fevdne knjige razvidno, da je ozemlje Šmarjeie leta 1629 prišlo v fevd Mauerbergom. Ta posest je 1713 še bila v njihovih rokah, kasneje pa so jo naj* verjetneje izročiJi vašid cerkvi sv. Marjete. Orožen tudi navaja, da je Mauerberg imel ie del Šmarjete. Večji del tega območja je namreč v tem času že pripadal ženskemu samostanu v Mekinjah pri Kamniku. To razlaga z dejstvom, da sta leta 1577, ko je zakupnik vojniške gospoŠČine Viktor pl. Weltzer objezdil meje gospoš-čine, opatica samostana in oskrbnik na Rabensberguposre-dovala pr: objezdni komisiji, da se več sai^^ostanskih pod-ložnikov osvobodi služnosti vojniškemu uradu. Češ da ni- Pokom s€ im€nuj€ majo na vojniški posesti več pašnih in gozdnih pravic. Leta 1755 se kot lastnica posesti pojavi Marija Kojistancija pl. Podobnik, rojena Kramberger, nato dekanija Nova Ceikev, takrat je děkanoval Jožef pl Ja-komini. Leta 1802 so imetje z devetimi kmetijami prodali konjiški gospoščLni. Ko so bile leta 1825 oblikovane katastrske občine, je Šmar-jeta pripadla katastrski občini Ško^a vas in kasneje občini Škofla vas, ki je nastala 1875 z izločitvijo iz velike občine Vojnik. Namen nastanka posebne krajevne občine Škofia vas je bil v tem, da se je trška občina Vojnik želela osvoboditi premočnega vpliva kmečkega ^v-Ija. Še pred odpravo fevdalizma v revolucionarnih letih 1848/49 je bilo v Šmarjeti sedem kmetij, ki so bile podložne konjiški, ena je pripadala novoceljski gospoščini, ena pa dekaniji Nova Cerkev. Med najbolj znanimi kmetijami v tem obdobju v Šmaijeti je bila posest Balantovih. ki je zdnjže-vala kar dve lonetiji. Kot zanimivost naj navedemo, da je bil eden od Balantovih tudi prvi župan novoustanovljene vojn^ ke občine, leta 1850, takrat še združene s katastrsko občino Popravek V prejšnji Številki sta se nam v besedilo o življenju Cirila Debeljaka - Cica, po katerem so poimenovali ulico v celjski Novi vasi, prikradli dve Zasvojeni s tangom Celjani bodo nocoj (torek) ob 20. uri v Celjskem domu doživeli večer poln glasbene strasti. Tako vsa) napoveduje zasedba Marka Hadaka Funtango, ki je med najbolj prepričljivimi izvajalci tanga nue va. Gre za prvi koncert letošnjega abonmaja Pius zavoda Ce-leia, ki so ga programsko letos naslonili na etno izročilo. Marko Hatlakjeeden najboljših slovenskih harmonikarjev, sa-mostojni umetnik in član zasedbe Tanaiolk, zraven pa je tudi pri številnih dru^ glasbenih projektih. S svojo klavirsko harmoniko in skupino Funtango energično in silovito izvaja predvsem melanholično glasbo Astorja Razzole in s tem navdušuje občinstvo. V kvintetu Funtango igrajo od- Iztekajo se Novačanova srečanja Ško^a vas. Domačija še danes stoji ob cesti sredi naselja. Nekoč je bila lam znana prevozniška t. [. furmanska gostilna, ki pa je izgubila na pomenu po iz^adnji Južne železnice sredi 19. stoletja, ko so transportne poti povsem obšle nekdaj znano in prometno Veliko ali Belo cesto, ki je vodila z Dunaja proti Trsiu tudi skozi Šmar-jeto. V drug polovici 19. stoletja in v času do 1. svetovne vojne je Šmarjeta dobila še nekaj novih kmetij, ki so nastale z delitvijo večjih posesti- Med 15 novimi domačijami jih je kar Šest nastalo ria Balantovem. Danes tvori Šmarieia s številnim novimi individualnimi stanovanjslumi hišami severno celjsko primestno naselje. Del Šmarjeie, predvsem njen južni del, je bil priključen Celju že leta 1964. Prihodnji teden bomo zapisali več o zgodovijii in razvoju âkofle vasi, ki )e mejno naselje med današnjima občinama Celje in Vojnik. Foto: GrupA ^odbo o Šmarjeti je za objavo pripravil mag. Branko GoropeveŠek. Organizatorjev 17. Nova-čanovih gledaliških srečanj se letos drži smola. Za eno napovedano predstavo so morali zamenjati termin, za drugo, Butalce, ki naj bi jih odigralo amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu, pa so moraJi zaradi bolezni v ansamblu najti nadomestno predstavo. Na pomoč so jim priskočili prijatelji iz gledališke sekcije Uteha Kulturnega društva Pirniče pri Medvodah in v soboto več kot uspešno odigrali igro lift. Še več, zgodbo o dveh blaznežih, ki se zaba-rlkadirata, potem pa se psu-jeta in si spet padata v objem, so na odru tmoveljske Zarje odigrali krstno, igro, ki jo je skupina posvetila 50-letnici umetniškega ustvarjanja Petra Militarova, je ta neumorni ustvarjalec tudi režiral. Zaigrala sta Branko Pečelin tkalec večera) in Niko Kranjc. Novačanova gledališka sre-. čanja se bodo iztekla ta konec tedna. Zadnja gostujoča prestava bo Modemdorferjev Šah mat v izvedbi ljutomerske gledališke skupine KD Ivan Kaučič in v režiji Srečka Centriha. Za zadnji dan srečanj, ko bodo razglasili tudi najboljšo prestavo po oceru občinstva [razen domače) pa so domaČi gledaliŠČniki spr- V predstavi lih sta bila prepričljiva Branko Pecelin in Niko Kranjc. va napovedali Shakespearov Sen kresne noči» a bodo to predstavo nadomestili s Slad- ko kislo zgodbo 2 v režiji Cvetke Jovan Jeki BRST Odličen džez in donacije Slavnostni koncert Rotary kluba Barbara Celjska je imel minulo soboto vsaj tri poudarke: z njim so obeležili 10 let plemenitega delovanja celjskega društva hospic, svojim varovancem - otrokom s posebnimi potrebami iz OŠ Glazija, štipendistki Tanji Ravljen in hospiců so darovali 5.200 evrov zbrane pomoči, občinstvo pa so več kot zadovoljili s prepričljivima glasbenima nastopoma. Polna dvorana Celjskega doma je uživala v sicer zahtev- nem muziciranju mednarodne glasbene zasedbe Celjana Jake Kopača, ki je dokazal, da upravičeno velja za veliki up slovenske džez scene. Z domačimi in tujimi uspešnicami v svojskih džezovskih preobleicah pa je občinstvo še posebej ogrela Kristina Ober-žan s skupino Grooveyards. Slavnostni koncert Barbare Celjske, ki je ob tradicionalnem rotarijskem plesu najpomembnejši drvžabni in dobrodelni projekt lega celjskega kluba, je upraviČQ visoka pričakovanja. BS, foto: GrupA napaki. Ciril Debeljak ni bil poročen dvakrat ampak trikrat. umrl pa je 23. februarja in ne 7. marca» koi smo pomotoma zapisali. Za napaki se opravičujemo. Uredništvo lični glasbeniki in člani mednarodno uveljavljenih zasedb. Ob Hatlaku ie violinist Bojan Cvetrežnik, pianist Sašo VoU-maler, kitarist Andrej Pekaro-vič in kontrabasist Piero Mal-koč. Na koncertu bo zasedba predstavila tudi več lastnih priredb skladb Antonia Vivaldi-ja. Milesa Davisa, Johanna Sebastiana Bacha in drugih. Vsekakor glasbeni večer, ki ga ne bi smeli zamuditi. BRST Jaka Kopač group v dkciji m NOVI TEDNIK iS kultura 15 Almine meje in margine Nov zbornik prinaša sveža spoznanja o delu Alme M« Karlin »Al ma M. Karlin je prestopala meje - meje dežel, držav in celin, meje nacionalnosti, meje kultur, duhovnih svetov in meje časa in hkrati vedno ostajala potisnjena na rob - v družim, družbi, kraju, na rob razumljeaega in nerazumlji\%ga, na rob sprejemljivega in dopustnega, na rob izvedljivega in na rob preživetja...« Tako je novemu ď>omiku Meje in margine Alme M. Karlin na poi zapisala direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Tanja Roženbergar šega. Zbornik, ki je nova muzejska izdaja, so predstavili v Četrtek. Zbornik sestavljajo trije vsebinski sklopi. Prvi, z naslovom Alma vox populi» predstavlja pričevanja in spomine posameznikov o Al m i Karlin in je zanimiv Avtorji novih spoznanj o delu Alme M. Kariin so svoja dognanja predstavili v zbomfku Almine maje in margine. pregled spominov na Almo, kot so )o videli ljudje, ki jih je poznala. V drugem sklopu z naslovom Almine meje in margine. predstavljajo avtorji nova raziskovalna spoznajija, vezana na njeno življenje m delo. Neva Šiibar iz ljubljanske filozofske fakultete analizira Almino literarno ustvarjanje med drugo svetovno vojno, ko je Aima pisala tudi spo-mine. ki so izšli v delu Zabíjeni topoli. Zmago Šmitek iz is:e fakultete pa analizira elemente teozofije, jih je v svojih delih uporabljala Al* ma. .OsredotoČa se na njeno prepričanjeo poprejšnjem obstoju razvitih civilizacij na planetu, potopljenih kontinentih in na njena duhovna potovanja v mistični «vet orientalskih reli^j in filozofije. Tone Kregar pi§e o AÍ-minih povedih na partizanstvo, o njenem navdušenju in kasnejšem razočaranju, Andreja Rlhter je pisala o Almi in njenih fotografijah, Marija Počivaliek, tudi urednica zbornika, pa se je osredotočila na vprašanje» kako se v Alminih delih odslikava medvojno življenje v Celju. V tretjem sklopu za naslovom Almina celjsica zapuščina pa zbornik prvič na enem mestu predstavlja AJ-mino zapuščino, ki jo hranijo različne celjske kulturne institucije. V tem delu se je Marijan Pušavec ukvarjal z rekonstrukcijo, kako je gradivo dedičev Almine zapuščine prišlo v razhčne celjske in državne kulturne ustanove. T^ja Hohnec iz celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je predstavila strokovna izhodišča za obnovo Almine-ga zadnjega domovanja v Pe-čovniku. Zbonúk je mogoče kupiti v Muzeju novejše zgodovine, zelo premišljeno ga je oblikovala Metka Vehovar Piano, fotografije poglavij in naslovnice pa je prispeval Jure Kravanja. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A Lišanin praznuje z razstavami V Galeriji likovnih del mladih v Celju bodo jutri (sreda) odprli novo razstavo» s katero bo ustanovitelj galerije Mibai-lo Lišanin proslavil tuđi svoj 60. življenjski jubilej. Svoja likovna dela bodo na ogled postavili otroci iz vrtca Šmarje pri Jelšah, napovedujejo pa tudi bogat kulturni program. V njem bodo nastopili Celjska fol- klorna skupina, otroci iz šmarskega vrtca in Plesni forum Celje. Razstavo bo odprl župan Šmarja pri Jelšah Jože ČakŠ. Tudi sicer je Mihailo Li-Sanin zelo aktiven. Pred dnevi je bil v srbskem mestu Pančevo, kjer so v okviru proslave 856. obletnice ustanovitve tega mesu odprli razstavo likovnih del otrok iz 40 držav. V otroškem kulturnem centru, ki so ga ustanovili pri združenih vrtcih Deč-ja radost, ki skrbi za varstvo kar 2.400 otrok, so razstavljena nagrajena likovna dela mednarodnih razpisov Galerije likovnih del mladih Celje na teme Konj» Tihožitje in Kdo sem jaz, avtorjev do 10 let. Za dolgoletno sodelovanje med kulturnimi institucijami iz Pan če va in Mihailom Li-Šaninom so slednjemu izročili priznanje z željo, da sodelovanje preraste v mednarodno med obema mestoma. Prvi koraki so že storjeni, po sodelovanju slikarjev Milana in Nade Jakšič iz Pančeva leta 2007 na LiSaninovi mednarodni grafični delavnici v Celju se je odprlo še sodelovanje med muzeji in rotary kluboma iz Celja in Pančeva. BS v čitalnici s Kozincem V Knjižnici Kozje bo v četrtek, 19. novembra, čita In i$ki večer s pis ate-Ijeni Željkom Kozincem. Kozinc, ki je mladost preživel v Brestanici, je bil novinar in urednik v Děloví hiši, javnost ga prav tako pozna kot pesnika, romanopisca, scenarista ter potopisca. Letos, ko praznuje 70-letnico, je izšel njegov osmi roman z naslovom Votli kamen, ki je na temo razmer v novinarstvu. Pogovor v knjižnici, ki bo ob 18. uri, bo vodila novinarka in pisateljica Bogi Pretnar, ki je KozinČeva življenjska sopotnica. BJ Hiša polna smeha Reški Let 3 s svojimi zgodbami navdušili in nasmejali občinstvo Reška art rock zasedba Let 3 si je kulten status priborila z učinkovitim združevanjem glasbene in gledališke umetnosti. Glasba ni vedno v ospredju in sama skladba ni popolna brez dodatne scenografije in ko-siumograřije. Njihov zaščitni znak je norčevanje in provokacija. To so prepričljivo pokazali tudi občinstvu, ki je v petek napolnilo Celjski mladinski center za njihov nastop v okviru projekta Pripovedovalci zgodb. Pri tem projektu gre za drugačne koncerte, ko naj bi skupina razkrila skrivnosti svojega dolgoletnega us- tvarjanja, dogodke, ki so jih zaznamovali na koncertih in turnejah, vsebine posameznih pesmi in druge splošne zanimivosti iz življenja skupine. A ker so Lei 3 tako zelo posebni, je bilo tega v Celju razmeroma malo. Let 3 s svojim specifičnim humor-, jem in norčevanjem, zlasti iz balkanizmov, pripovedujejo svoje zgodbe v pesmih samih. In čeprav se je Prlja trudil s pripovedovanjem in tudi s provokativními vpraSanji občinstvu, so Let 3 kmalu spoznali, da bodo o sebi največ povedali z glasbo - in odigrali sijajen koncert s popolnim pregledom svojih največjih uspeSnic. In seveda, v svojem slogu, dodali tudi »gledališke« vložke. Medtem ko so pred leti nastopali skoraj go- I i z nagobčniki na organih, so Celjanom privoščili salvo zamaškov, izstreljenih iz riti. Naslednji koncert iz serije Pripovedovalci zgodb pripravlja Jadranka Juras, ki bo s svojimi zgodbami na- stopila v Celjskem mladinskem centru 5. decembra. BS Foto: G ru p A Z neizmerno anergijo, provokacijami in svojskim humoijem so Let 3 na celjskem koncertu dodobra razgibali in nasmejali občinstvo. - Št. 90 -17. november 2009 - Izgube ljubljenih in dolgotrajni postopki parajo srca Na igrišču ndmesto veselja žalost in solze - Najmlajša žrtev» za katero je stal križ, je imela komaj 16 let »želeli bi jima povedati» da ju imamo radi. Pogrešamo ju,« je v nedeljo na Šolskem igrišču Srednje Šole za storitvene dejavoosti in logistiko na Ljubljanski cesti v Celju povedala ravna-leljica Veronilca Kokot. Govorila je o dveh dijakih Šole, ki sta umrla v prometnih nesrečah. Dvaizmed 52 križev, postavljenih na igrišču, sta bila zanju. Vsak križ je pomenil nekoga» ki je umrl v prometni nesreči v zadnjih dveh letih na Celj-skem in pogled nanje je bil pretresljiv. Rdečih križev je bilo več. In rdeča barva je pomenila kri. Pomenila je, da je oseba na cesti umrla zaradi vinjenega povzročitelja. Na vsakem križu je bilo Število, ki je pomenilo starost umrlega. Najmlajši je imel komaj 16 let... Svojci in prijatelji, ki so se na igrišče v nedeljo prišli poidonil spominu na svoje najdražje, so ob križih prižigali tudi sveče. Solze so pritekle ne le njim, ampak tudi tistim, ki so prišli izrazit le spoštovanje. Prizor je ganil vse. Križe so tja postavili celjski policisti. S tem so suhoparno preventivo spremenili v akcijo, polno čustev. »Vsak, ki sede za vo-Jan» se mora zavedali, kaj se lahko zgodi zaradi njegovega neodgovornega početja. To je lahko opomin vsakomur. Naši otroci niso le Številke. Imajo imena, V teh številkah je lahko kaj kmalu usoda vsakega od nas,« je s solzami povedala Marjana Kračun, Petrova mama, Peter je umri 2. oktobra še z dvema prijateljicama na avtocesti pri Arji vasi. Vanje je trčil vinjeni voznik. Večina umrlih ni dočakala niti 2S. leta Življenja. Ali je družba v zadnjem mesecu resnično začela razmišljati, da statistika pomeni ogromno uničenih življenj in družin? »Zagotovo se je v Sloveniji zaradi vseh tragedij, ko so žrtve in njihovi svojci spregovorili, dali statistiki imena, nekaj spremenilo. Želimo priti bîiije državam, ki imajo večjo prometno varnost. V praksi bomo seveda preverjali, ali bodo ministrstva, ki so dejala, da se bodo tudi postopki zoper povzročitelje na sodiščih odvijali hitreje, svoji zavezi tudi sledi- Svflčki sta prižgala tudi generalni direktor policije Janko Gorsek io direktor PU Celje KerolTurk (v uniformi). Na lew Alojz Kračun, oče Petra, ki je umrl na avtocesti pri Atjl vasi v začetku oktobra. la. Kajti, če morata starša, ki sta svojega otroka izgubila zaradi vinjenega voznika, pravico po sodiščih iskati šest let, to pomeni, da je nekaj v sistemu zatajilo. Ti postopki parajo srca žrtev in svojcev,« je dodal predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba Res manj pijanih? »Moje besede niso namenjene vam, ki ste tukaj, ob teh križih. Namenjene so tistim, ki so ta trenutek za šankom in se ne zavedajo posledic, ki jih lahko povzročijo s svojim početjem. Takšni so storili že preveč hudegal V kolikor bomo na takšne stvari glasno opozarjali vsi in nekoga, ki bo poskušal vinjen sesti za volan, od tega odvrnili, bomo storiU več kot le s policijskimi ukrepi,« je dejal generalni direktor policije Janko GorŠek. »Policija lahko te tempirane bombe izloči iz prometa, ampak policija je le del sistema, ki bi moral delovati,« Ravno na Celjskem, ki je po številu vinjenih voznikov v vrhu Sloveniji, bodo poli- Po Sloveniji je že v soboto zagorelo več tisoč svečk v spomin na žrtve prometnih nesreč. Ne le na krajih, kamor je vabil Zavori Varna pot in nekatere občine, sveče so gorele tudi ob številnih cestah, kjer so se v minulih letih dogajale tragične nesreče. Akcije prižiganja svečk so se lotili ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč. cisti januarja začeli z nekoliko spremenjeno strategijo dela na področju prometne varnosti. »Ne bomo več le >in-kasanti<, kot nam očitajo nekateri. Svoje delo bodo policisti usmerili v najbolj kritične cestne točke in kritične posameznike, ki so v lokalnih skupnostih znani po hitrosti ali alkoholu,« še dodaja Goršek. Prav tako naj bi ustanovili posebno skupino policistov, ki bo »lovila« cestne prekr škarje. Križi, ki so rdeči, pomenijo, da je oseba umrla v nesreči zaradi vinjenega povzročitelja. In medtem ko so po Sloveniji gorele sveče, ki so oznanjale bolečino in i^ube najdražjih na cestah, so celjsid policisti v poostrenem nadzoru le v nekaj urah ustavili skoraj 550 voaiikov. Več kot 400 voznikom so odredili preizkus z alkotestom, ki je bil pri 17 pozitiven. Dvema voznikoma so odredili tudi strokovni pregled, štiri vinjene voznike pa so pridržali. Pijani rekorder je napihal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Najhitrejšega voznika pa so kaznovali na avtocesti, tam je vozil 174 km/h. Od petka do nedelje pa so pridržali kar 14 vinjenih voznikov. Da vsa preven- Spominu na žrtve so se poklonili poleg svojcev in prijateljev tistih» ki so umrli v nesrečah, tudi vso vodstvo celjske policijske uprave» generalni direktor policije Janko Goršek In vodU-ni celjskega Združenja šoferjev in avtomehani-kov. V Celje je prišel tudi odvetnik staršev otrok, ki so oktobra umrli na avtocesti, Franci Matoz. Žal se veliko vidnejših Celjanov, ki se drugače na prireditvah zelo radi pokažejo, vne-deljo k prižiganju svečk ni odzvalo. So pa svečke med drugim prižgali direktor celjske splošne bolnišnice Marjan Fer* janc, Nuàa Konec Juri-člč iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo» ki pri svojem delu vloži veliko truda ravno pri predavanjik mladim o nevarnosti alkohola v promelu, in poslanec Jakob PresečnJk. tiva in kazni vendarle ne pomagajo, kaže tudi naslednji primer. Pretekli mesec smo pisali o 19-Ietniku iz Moâr-ja, ki je več kilometrov bežal pred policisti in z objestno vožnjo ogrožal druge v prometu. V minulih dneh je taisti mladenič v Mozirju z vozilom trčil v avtomobil na parkirišču, nato pa odpeljal s kraja nesreče ter v okolici Mozirja kršil še javni red in mir. Policisti so ga pridržali, preizkus z alkotestom pa je odklonil. Policija dodaja, da kljub (emu zaenkrat še niso izpolnjeni zakonski pogoji, da bi mu lahko zasegli vozilo ... SIMONA ŠOUNIČ Foto: C ru p A Občina Žalec je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč obelelila s prižiganjem sveč pri kapeli ob nekdanjem železniškem prehodu v Podlogu pri Šempetru. Iger so v nesreči vlaka in avtobusa žnljenja izgubili itiije učenci OŠ Šmartno ob Paki. Zbrane je v imenu občine nagovoril podžupan Dani Zagoričnik, v imenu občinskega svata za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Nataša Gaber Sivka. NOVI TEDNIK kronika 17 Damir Glanca, obtňen n^pa menjalnice Ekopool. Ostalih očitanih dejanj se zaradi pretekle odvisnosti od dmg in tablet ne spominja. Priče o dejanjih obtoženega za rop Ekopoola Na celjskem sodišču seje včeraj nadaljevalo sojenje za rop menjalnice Bkopool. Ropa sta obtožena Damir Glavica in Robert Veber. Glavica» ki je trenutno na prestajanju zaporne kazni na Dobu> je poleg ropa obtožen Še petíh kaznivih de-janj tatvin, ponarejanja in unovčevanja listin. Na sojenju so zaslišali prtče povezane s tatvinami v trgovinah nekdanjega Železni-narja in Potrošnika, unov-čevanjem Čekov v cvetličarni na Vranskem in v trgovinah v Domžalah in Hrastniku ter poskusom tatvine v stanovanjski hiši v Celju. Sojenje se bo nadaijévalo 15. decembra. Kol je znano, se je rop celjske menjal nice Ekc^ool zgodil pred dvanajstimi led. 11. tn 18. februarja je ropar skupaj odnesel za več kot milijon in pol takratnih tolarjev. Le nekaj dni zatem se je storilec ponovno odpravil v menjalnico, vendar mu je lastnik Emil Koprive dejanjepre-prečil. Glavica je obtožen, da jemenjalnico oropal dvakrat, Veber pa naj bi mu nudil pomoč pri prevozu in uničenju dokazov. Glavica je v zaslišanju pred mesecem dni izjavil, da sta se z Vebrom dogovorila. da enkrat menjalnico oropa eden, drugič drug, denar pa si razdelita. Veber je to zanikal in priznal, da se je nekaj dni po obeh ropih v menjalnico odpravil sam, vendar neuspešno. Glavica je poleg ropa obtožen tudi kaz-nivih dejanj tatvin in ponarejanja ter unovčevanja čekov s soobtoženin) Mitjo Jeričem. Čeke naj bi unovčila V cvetličarni na Vranskem ter v trgovinah v Domžalah in Hrastniku. Jerič, ki je na sojenje zamujal in je sodnik Marko Brišnik zanj že skorajda odredil prisilno privedbo, je unovčilev Čeka v hrast-niški trgovini Abeceda priznal. Pripravljen je poravnati škodo v višini takratnih 15 tisoč tolarjev oziroma 62 evrov, ne pa tudi obresti, ki so nastale včasu od kaznivega dejanja dalje. O dogodkih izpred več kot deset let so včeraj zaslišali vrsto prič. Prodajalka nekda- nje trgovine Železninar Jožefa Zalokar zaradi časovne oddaljenosti od dogodka ni bila povsem prepričana, ah v razpravni dvorani sedi' obtoženi Glavica, ki naj bi iz trezorja blagajne odnesel večjo vsoto denarja. »Spominjam se, kako je nekdo teden dni pred tatvino sumljivo stal pred blagajno in nas opazoval, ne da bi ga zanimale stvari v trgovini.« Za razUko od nje pa je predstavnica trgovine Potrošnik Danica Krajne Glavico, obtoženega tatvine več kot 300 tisoč tolarjev, prepoznala. Glavica se razen ropa menjalnice ostalih dejanj ne spominja. V zagovor poudarja, da je bil v času očitanih kaznivih dejanj pod vplivom trdih drog in tablet. Njegova zagovornica Jerneja Jazbinšek Goričan je zato predlagala psihiatrično izvedensko mnenje, a je senat njen predlog zavrnil. Čez slab mesec dni bodo nadaljevali z zaslišanjem prič, med drugim tudi matere obtoženega Vebra. MAT£JA JAZBEC Foto: SHERPA Trčil z vlakom V petek popoldne se je na nezavarovanem železniškem prehodu izven DobriŠe vasi zgodila huda prometna nesreča. 34-ietm voznik osebnega vozila je na nezavarovan železniški prehod zapeljal ravno v trenutku, ko je po progi iz žalske smeri pripeljal tovorni vlak. V trčenju se je voznik huje poškodoval. Umrl v požaru Med vikendom je zagorelo v stanovanjski hiši v Solčavi. V požaru« ki je v hiši uni^l dva prostora je umrl tudi lastnik, star 53 let. Vzrok požara še ni znan. odredili so tudi obdukcijo, so pa policisti izključili možnost nasilne smrti. Odnesli baker V soboto so neznanci vlomili v skladišče podjetja na Delavski cesti v Slovenskih Konjicah. Odnesli so kar pet ton bakra v ploščah. Podjetje so s tem oškodovali kar za 50 tisoč evrov. Policisti za storilci še poizvedujejo. Kdo bo udaril po tistih, ki napadajo policiste? Udarec nekaj centtmatrgv višje bi za Imininalista Davida Bnimca lahko pomenil tudi konec kariara. Eden izmed napadenih polictstov ima poškodba v prsnem košu. drugi pa ima poškodbe na roki. m è fQ v Ze drugi napad na policista v nekaj dneh na Celjskem --g Trije policisti poškodovani p Komaj 23 let star Velen j-čan je v noči na soboto na velenjskih ulicah enega izmed celjskih kriminali-, stov z bokserjem na roki udaril v glavo in ga pri tem poškodoval. S kolegom je nato razgrajal še v pridr> žanju, poškodovala sta še dva policista. To je že drugi napad na policista v zadnjih dveh tednih na Celjskem. Pred dnevi je v Nazarjah mlajši moški z nožem napadel dva policista in enemu pri tem zlomil nos. Med policisti je zavrelo in pri tem imajo podporo vodstva. Kriminalistov in policistov je bilo v noči na soboto v Velenju nekoliko več zaradi zabave v Rdeči dvorani in zaradi nadzora v zvezi z nedovoljenimi drogami. Do napada je prišlo v bližini trgovskega centra, ko sta dva kriminalista želela z 22-letnlkom, ki je dajal videz vinjenosti in kričal nanje ter jih žalil, opraviti identifikacijski postopek. 22-lel-nik jima ni želel povedati niti osebnih podatkov niri dati dokumentov, nakar sta se v spor vmešala Še dva njegova prijatelja, ki naj bi prav tako žalila kriminalista. »Pri tem je eden izmed njih, star 23 let, nenadoma s pestjo. na kateri je imel bokser, udaril kriminalista v obraz. Ko je ta padel na pokrov vozila, ga je 23-letnik z bokserjem še enkrat udaril v glavo. S prijatelji je nato zbežal proti Gorici,« je razlagal vodja celjskih kriminalistov Jože Senica. Policisti so jih tam izsledili, nakar je 23-letnik spel napadel enega izmed policistov. Drugi, njegov leto dni mlajši pajdaš, pa je ubraJ drugačno taktiko. Policista, ki ga je miril, je namreč ugriznil v roko. Niti pridržanje ju ni ohladilo, saj sta razgrajala tudi v prostorih velenjske policijske postaje. Eden je razbijal še inventar in spet na- padel enega izmed policistov, nekaterim grozil Oba bosta ovadena zaradi preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi, poškodovanja tuje stvari in ogrožanja varnosti, Preiskovalni sodnik je za 23-let-nega vročekrvneža, ki je policistom že od prej znan kot nasilnež» odredil sodno pridržanje- Njegov 22-letni ostrozobi prijatelj je na prostosti. »Dovolj imamo tega!« Kriminalista so po zdravniški oskrbi odpustili iz bolnišnice, dobil je šive na obrazu. Napadeni kriminalist je tudi podpredsednik Sindikata poliristov Slovenije David Brumec. Sindi-kat je že v soboto pozval k ustanovitvi posebne skupine tožilcev» ki bi preganjala napade na uradne osebe. Pravijo, da policija v teh primerih svoje delo opravi dobro, vendar se tudi tu zatakne na sodiščih in tožilstvih. Premierja Boruta. Pahorja, ministrico za notranje S tem so so isprawii« na Mminalista in policista. zadeve Katarino Kresal in pravosodnega ministra Aleša Zalarja so pozvali, da ostro obsodijo takšne napade. »Pričakujemo, da bodo napade na policiste, kriminaliste, sodnike, tožilce in druge nosilce javnih pooblastil prednostno obravnavali. Glede na težo dejanja na) sledila takojšnje sodno pridržanje in sodna preiskava. Vsaka poškodba» ki jo povzroči storilec uradni osebi, naj se šteje najmanj za hudo telesno poškodbo. Zahtevamo, da se vsak primer ogrožanja varnosti in napada na uradno osebo skozi pristojnosti tožilcev spelje vsaj skozi fazo preiskave, ne pa da se zavrže že ob prejemu preiskave s šablonskim izgovorom,« navajajo v sindikatu, kjer še dodajo, da zadnji dogodki z napadi na sodnike: »... kažejo ločno to, kar smo že napovedali, da se nasilje ne bo ustavilo pri policistih!« Njihove zahteve je podprl tudi direktor celjske policije Karol Turk: »Če so osumljenci, jih obravnava posebna skupina tožilcev, če so žrtve pa >padejo< v redne sodne postopke! Se mi pa postavlja vprašanje, kakšna je morala te družbe, kjer nasilje prevladuje nad komunikacijo. Takšni napadi ne bodo vplivali na naše naloge, ki jih bomo opravljali ne glede na tiste, ki nas bodo poskušali ustaviti.« Letos je bilo zaradi 30 napadov na policiste podanih 21 kazenskih ovadb. Enako številno ovadb je bilo tudi leta 2005, lani kar 30. Če govorimo o grožnjah policistom, je bilo takšnih 26, lani 43, letos do tega dneva že 23. SIMONA ŠOLINIC Pri predstavitvi nbotiks Iskanje jutrišnjega dne Oktobra smo na šolah Šolskega centra Celje organizirali tradicionalni Dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo več kot 700 učencev 9. razredov iz 17 osnovnih Šol Savinjske regije ter njihovi spremljevalci, svetovalni delavci, učitelji in starši. Mladim obiskovalcem smo poskušali na ustvarjalen in sproščen način približati življenje in delo na Gimnaziji l^va, srednjih Šolah za elektrotehniko in kemijo, za strojništvo in mehatroniko, za gradbeništvo ter za logistiko in storitvene dejavnosti s pomočjo 30 delavnic s tehniškimi, naravoslovnimi ter storitvenimi vsebinami. Življenje je za slehernega zelo nepredvidljivo popotovanje,"polno čeri in preprek, in tako se večkrat srečujemo s pomembnimi odločitvami, ki predstavljajo neke mejnike. Tildi devetošolcí so sedaj tik pred tem, ko se bodo morali odločiti za srednjo Šolo in s tem za poklic, ki jim bo prinašal zadovoljstvo. Tako smo tudi letos na široko odprli vrata Šolskega centra Celje. da so lahko začutili živahen utrip naših šol. Srečanje se je začelp v telovadnici, kjer so se po uvodnem pozdravu predstavili naši dijaki v zanimivih glasbenih. akrobatskih in modnih točkah. Po končanem pestrem programu so se osnov- nošolci razdelili v manjše skupine in naši dijaki vodiči so jih spremili do izbranih delavnic, v katerih so lahko preizkusili svoje znanje in spretnosti, ter jih peljaJi na ogled centra. Vse dogajanje» vtisi, občutja in fotografije udeležencev so zabeleženi ter objavljeni na spletni strani sc-cel) e. si. Pestrost ponudbe ter način dela v manjših skupinah že vrsto let privabljala različne osnovne šole, ki izvedejo na ta dan tehniški dan. Šolski center Celje si prizadeva, da odkrijejo svoje interese, že Ije.lcar jim bo gotovo pomagalo pri odločanju o nadaljnjem izobraževanju. NP Srečanje sošolcev v G riža h Starejši smo, bolj nam spomini uhajajo v naša mladostna leta. ko smo z veseljem ali pa tudi ne gulili šolske klopi in si nabirali prva znanja. Še posebna priložnost za to so srečanja z nekdanjimi sošolci. Na enem takšnih so se minuli mesec sešU tudi nekdanji učenci OŠ Griže, ki so stopili v 1. razred leta 1951. Zbrali so se v Gostišču Zibika v Grižah, nedaleč stran od nekdanje šole, in v prijetnem druženju obujali spomine na šolske dni. Kar precej nekdanjih sošolcev ni več med živimi, nekaj pa se jih srečanja zaradi bolezni ali drugih razlogov ni moglo udeležiti. Tisti, ki so prišli, pa so sklenili, da se bodo kmalu spet dobili in še nadgradili svoja srečanja. DN Na romanju po El Caminu V Knjižnici Velenje je velenjsko društvo za boj proti raku v sredo, 4. novembra, organiziralo predavanje na temo Romarska pot Santiago de Compostela Ca-mino. El Camino ni navadna pot, je pot, ki ima pomen za telo in dušo. Predavateljica ZlatkaPliberšek-je udeležence najprej popeljala skozi zgodovino znamenite romarske poti, nato je predstavila še svojo osebno pot, ki jo je prehodila. Pomembneje od samega cilja je na Caminu pot. po kateri mora romar znati hoditi» prisluhniti svojemu telesu in duši, bivati v sožitju z na-ravo> s kraji» z ljudmi» s samim seboj. Romarska pot El Camino de Santiago ali pol k sv. Jakobu v Galiciji na severoza-hodu Španije je ena najstarejših romarskih poti, saj začetki segajo v 9. stoletje. Za evropsko kulturno pot jo je leta 1987 razglasil Evropski svet. Veličastna katedrala sv. Jakoba v Santiagu, ki jo poznamo danes, je bila zgrajena leta 1075. Špand pa'so že od nekdaj zelo naklonjeni romarjem. V Santiago vodi več romarskih poti. najbolj znamenita pa je ravno Camino Frances, ki jo je prehodila predavateljica. To je pot, bogata s kulturno dediščino, naravo, zlasti pa velja, da se čuti posebna energija. Na tej poli» ki gre čez vasi in mesta, čez Pireneje, skozi Pamplo-no, Burgos, Leon in nazadnje skozi muhasto Galicijo vse do Santiaga, ki je cilj ro-maija, je priložnost, da se poglobiš sam vase. T\idi ni naključje, da ljudje gredo na to pot še posebej takrat, ko so na življenjskih prelomnicah. Zlatka Pliberšek je udeležencem predavanja, ki so vsak korak njene poti spremljali z velikim pričakovanj em, predstavila tudi koristne napotke za pot. Sezona, ko se je najbolje odpraviti na pot, je nekje od maja do oktobra, sama se je odpravila marca. Na začetku si je potrebno priskrbeti romarsko izkaznico, s katero posameznik dokazuje, da je romar in lahko prenočuje hostlih ob poli, prejme pa tudi školjko, Jakobovo školjko, ki je zaščitni znakromarjev. V preteklosti je romar pobral školjko, ko je prišel do obale Atlantskega oceana. Tisti, ki se je s školjko vrnil domov, je bil deležen globokega občudovanja In spoštovanja. Celotna pot je izredno dobro označena in na začetku'pohod-nika zelo dobro seznanijo z informacijami, ki mu bodo koristile na poti. In stroški na poti - dnevno zadošča že nekje od 15 do 20 evrov, Začetek Camino Frances Zlatke Pliberšek je bil v Saint Jean Pied de Portu, pot je trajala 19 dni. prehodila je petsto kilometrov. O poti je dejala, da je to pot čiščenja telesa in duše. Prinesla ji je tudi spoznanje, da je potrebno bolj verjetí vase in biti manj dovzeten za zunanje vplive v živíjenju. Ni pomemben cilj, važna je pot. Zakaj se odpraviti na pot» pa je vprašanje, na kater^a vsak posameznik najbolj pozna odgovor. LUCUA PARAD2IK Dogodek je s plesom popestrila Katja Verdev. Literarni dogodeic V torek, 10. novembra» je bil v kavamlci Muzeja novejše zgodovine Celje literarni dogodek Celjskegali-terarnega društva. Gosta večera sta bila Jana Kvas, pesnica, šansonjerka in slikarka ter Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje. Na večeru smo predstavili tudi revijo Celjskega literarnega društva Vsesled- Jana Kvas poučuje slovenski jezik in književnost na Gimnaziji Lava v Celju, slikarka. pesnica, avtorica številnih učbenikov za pouk knji-ževnosti v srednjih šolah, mentorica v številnih šolskih projektih, skalerimispodbuja ustvarjalnost mladim. V Janinih pesmih začutiš toplino in veselje, kako lepo seje družiti z ljudmi s pozitivno ener-^jo. Janini šansoni so izpovedna in družbeno angažirana poezija, ki govorijo o njenem življenjskem prostoru in času, o ljudeh, ki so ji blizu in o njej sami. Jc avtorica vseh besedil in glasbe ter vokalna izvajalka svojih Šansonov. Ko vstopiš v Janin atelje v Gosposki ulici, te pozdravijo prečudoviti mozaiki na fasadi, v notranjosti pa se skriva moč narave. Jana se je na dogodku predstavila v veličini svojega umetniškega ustvarjanja. Igor Dosedla, direktor šolskega centra Celje, je človek z veliko pozitivne energije in moči, ustvarjalnosti in napredka. ima izostren čut za to, da zna ponuditi dijakom in profesorjem tisto mero kulture, da se ohranja lepota, užitek in resničnost ustvarjanja in dojemanja. Na dogodku je spregovoril o pomenu kullumoimietniške' ga ustvarjanja, vpetega v izobraževalni proces. Letos praznuje Šolski center Celje SO-letnico izobraževanja in to je častitljiva obletnica za šolstvo in kulturo v Celju, kar gre velika zahvala vodstvu šole. METKA HOJNIK VERDEV, predsednica Celjskega literarnega društva OTROSKI ČA50PI5 Sedmošolci na Dolenjsko V sredo, 7. oktobra 2009, smo imeli sedmošolci z OŠ PetrovČe strokovno ekskurzijo. Izpred šole nas je avtobus ob 8.05 odpeljal na Dolenjsko. Najprej smo se odpravili v Slivno. kjer se nahaja Geometrično središče Slovenije (GEOSS). Učiteljica geografije nam je tam na kratko povedala nekaj besed o tem. mi pa smo jih pridno beiežiii na naše učne liste. Odpeljali smo se rudi v Vače. kjer smo si ogledali zgodovinsko dobro znano vaško situlo. Ta seveda ni original temveč le povečan model Vaška situla je najstarejši staro-slovenski (venetski) simboi iz obdobja na prehodu iz 6. v S, stoletje pred našini Štetjem, ki je bila najdena v neposredni bližini GEOSS-a. Nismo si pozabili ogledali gradu Bogenšperk, saj je le-ia eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem, Leta 1672 ga je kupil Janez Vajkad Valvasor ter ga temeljito obnovil in opremil. V njem je imel grafično delavnico, knjižnico in zbirko kuriozitet. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knji- ge Slava vojvodine Kranjske se je močno zadolžil in tako bil prisiljen prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi ter se z družino preseliti. Nazadnje smo odšli Še v Muljavo, kjer smo si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča in Krjavljevo kočo. Josip Jurčič je bil slovenski pisatelj in Časnikar, ki se je rodil 4. marca 1844 v Muljavi, umrl pa 3. maja 1881 v Ljubljani. Jurčič je bil pomemben slovenski realistični pisatelj. Na slog njegovega pisanja so vplivali različni pisatelji in ljudsko slovstvo. Ta dan nam je bilo vreme zelo naklonjeno, spoznali smo veliko novega in se zabavali. ANJA GRUBELNIK, Za, OŠ Petrovče Pohodniski duh na Svetem Štefanu Vsako lelo nam učitelji in učiteljice ob začetku Šolskega leta poleg obveznega urnika predsU\^jo tudi interesne dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo naši otroci. V želji po nečem novem, razgibanem in zanimivem je lani pri naši učiteljici Marti Rihter nastala zamisel o pohodnem krožku. Starši kol naši otroci smo to idejo sprejeli s prav posebnim navdušenjem in pričako- vanjem. Za začetek smo se odpravili na raziskovanje po naši krajevni skupnosti Sveti Štefan. Najprej smo se potepali po Grobelcah in se nato spustili v LoČnec do Čukove kapele. Drugi pohod je bil do vsem zelo znane Sedovške domačije. Ogledali smo si staro hišo in gospodarsko poslopje ter se tako seznanili z Življenjem naših babic in dedkov Naslednji naš pohod je bil do bližnjega Slivi^ega jezera. Letos nas je pot vodila preko Babne Gore do gradu na Žusmu. Vsi naši pohodi potekajo ob sobotah, tako da se jih lahko udeležimo tudi starši, ki na ta način preživimo 4 do 5 ur v prijetnem vzdušju in druženju skupaj z našimi otroki in njihovimi sošolci. Vedno nas spremlja malica iz nahrbtnika in obilo dobre volje, svoje pa doda tudi učiteljica z zanimivim pripovedovanjem legend, ki jih jeo Svetem Štefanu in okoliških krajih napisal Danijel ArtiČek. SLAVICA NOVAK, predstavnica sveta staršev 3- in 4. razreda Eno jabolko na dan ... Jesen nam ne ponuja le toplih sončnih žarkov in pisanega listja. V vinogradih, sadovnjakih in na poljih je zraslo in dozorelo ogromno plodov, ki jih lahko uporabimo na različne načine - samo malo domišljije in dobre volje potrebujemo. V Vrtcu Šmarje pri Jelšah želimo otroke seznaniti z možnostmi, ki jih ponuja narava, da lahko ohranjajo in krepijo svoje zdravje. V okviru projekta Jabolko smo v našo sredino povabili vodjo zdravsiveno-higienskega režima gospo Ido Valek, ki nam je predstavila sestavo jabolka ter nas poučila o vitaminih, ki jih jabolko vsebuje. Poučila nas je o različnih sortah jabolk, ki so značilna za naše okolje; otrokom so se zdela zelo okusna in sočna. Skupaj smo jabolka dobro oprali, jih narezali, nato pa jih zmleli v mešalniku. Drobne koščke smo stresli v prešo, močno stisnili in ... rtunmmm, pritekel je 6slo pravi, domači jabolčni sok. Projekt nadaljujemo še s spoznavanjem sušenja jabolk, priprave jabolčne čežane cer slad kanj em z jabolčno pito. POLONA KROBAT, IGOR GERJEViC Vrtec Šmarje pri Jelšah »Vsi škrati, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit'cc v oktobru smo se otroci skupaj s starši podali na tradicionalni pohod na Goro Oljko. Do Štartnega mesta smo se pripeljali z avtomobili po označeni Škratovi poti. Tam nas je pričakala Zlatolaska, ki nas je pozdravila in nam razdelila prvi del sestavljanke. Skupaj smo se odpravili po gozdni poti, kjer smo reševali različne gibalne naloge. Na vsaki postaji smo po uspešno opravljeni nalogi dobili nov delček sestavljanke. Pri rožici smo poslušali zvok flavte, peli in gibalno uprizorili rast rastlin. Pod drevesom smo našli uboge majhne ptičke, ki so mami ptici padli iz gnezda. Pomagali smo ji in jih pobrali. Na najbolj strmem klancu je raslo največ gob. Poiskali smo jih in jih razvrščali, glede na vrste, v košare. Srečali smo tudi nevihto, ki nas je opozorila, da moramo čim prej na vrh. Tam smo odplesali nekaj plesnih iger, nato pa se odpravili do hiše treh medvedov, kjer smo si ogledali igro, v kateri smo tudi sami sodelovali. Na likovnih delavnicah smo si sestavili sestavljanko. izdelovali medvede in Zlatolaske. Ko smo se vsi zbrali na vrhu, nas je pozdravila ravnateljica OS Polzela Valerija Pukl. Posladkali smo se s palačinkami, pečenim krompirjem in kokicami. Obiskala sta nas tudi dva medveda, ki sta otrokom ponudila suho sadje in bonbone. Skupaj smo preživeli lepo sobotno dopoldne. NATAŠA PANČLJR POSEDEL, MARTÎNA JE2ERNIK. Vrtec Polzela 20 NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Kdo jih je zavrgel? v petek zgodaj zjutraj je naša tajnica prejela dva telefonska klica, da se po cesti blizu zavetišča sprehajajo trije mladi kužki. Seveda je nemudoma stopila v akcijo in mladičke odpeljala na toplo v zavetišče, kje so sestradani pojedli cele sklede hrane. Kot smo izvedeli kasneje. so bili mladički v okolici zavetišča že dan prej, zato smo sklepali, da jih je nekdo kratko malo odvrgel v bližnjem gozdu in računal na (O, da bomo mladičke tako ali tako oskrbeli mi. Kako neodgovorno! Tri male. sladke, lepe in zelo pridne kepice so se tako znašle daleč stran od mamice in ljudi, ki so zanje skrbeli več kot dva meseca, ko pa so postali pravi jedci in s tem večji strošek, pa so se jih elegantno znebili. Ker ne odobravamo takšnega početja in ker želimo storilca tudi prijaviti zaradi povzročitve namernega malomarnega dejanja zavrženja lastnih kužkov, pozivamo vse, ki bi imeli kakršno koli informacijo o morebitnem lastniku, naj to nemudoma javi v zavetišče. Zato. ker se bodo drugače takšna in podobna, še grozljivejša dejanja ponavljala v nedogled. Oseba, ki je sposobna namerno škodovati svoji živah, je, brez skrbi, 8posobna4udi odgovarjati za svoja dejanja. Torej, pomagajte nam rešiti mladičke in v njihovem imenu doseči pravico. NINA ŠTARKEL Ju^u^. vlakec e&itajal Aja, mimogrede, radi bt sporočili našemu lastniku, ki nas ja ottvrgal, da nam je tu v zavBtišČu tisočkrat boljše! In de si želimo ljubeznivih lastnikov, takšnih, ki jim ne bomo v bramo... Romko je moje ime in star sem šele 5 mesecev. Zelo sem navezan na človeka, zato mi jo v zavetišču zelo taSio, kernisam 24 ur poleg ljubljenega lastnika. Ča hei ti moj novi človek, te bom zelo osrečil. V zavetiiču pravijo, da sem verjetno čistoknmi kuza pastirske pasme border coolie, zato me mora nekdo pogrešati. Prišel sem iz Hoc pri Mariboru, star sem okrog 6 masecav, nosim pa oranžna ovratnico: narisanimi svetlečimi sa kostmi, časem tvoj, me pridi iskati Sem prijazen do otrok, ostalih ljudi, mačk in drugih psov, sem učljiv in inteligenten, na sprehod grem brez povodca, zelo ubogam, sem igriv, razigran... Star sem šale 1 lato, zaradi svojo ntanjsa rasti pa primeren tudi za v stanovanje. Dobro blago se pač samo hvali... MAČJA HISA Vse muce, ki iščejo dora, so zdrave, cepljene, sterilizirane ali kastrirani, mikročipirane in navajene bivanja s Človekom. Zanje iščemo izključno notranji dom, z zagotovljeno kvalitetno prehrano, rednim cepljenjem in veterinarsko oskrbo, če bi jo muca potrebovala. Kontakt: 031 326-877, 041 426-S62 www.macjahisa.si aN e-mail: info^macjahisa.si Bucka je S-meseèna muca. Dallla je 4-meseČna muca. e * v. ZVrrOREPKINA AKCIJA V OKTOBRU IN NOVEMBRU odstrinjmr^t zobntg« ktmna z BftEZPUČNIM ppllnnjem zeb ZVITOREPKA zd uveljdvitev akcijske ugodnosti prinesite vZvitorepkc ta oglas řnrfru je S^seČni muc. Srcicaje S-mosečnamuca. NOVI TEDNIK ■Ň^VETI 21 ! zdravje - naše bogastvo in cajcki Spet na operacijo Vprašanje bralke Anje: Moji sestri se je na Črevesu naredila gnojna bula, ki se ni hotela predreti in jo je bilo treba kirurško odstraniti. Zdaj, po desetih mesecih, ji še vedno izteka rumenoze-len gnoj. Zanima me, od kod oziroma kje je žarišče. Ali potrebuje antibiotik, kaj je vzrok? Poznani nekaj lju* di» ki imajo to nevše^ost, a nihče ne pozna vzroka. Prosim vas, če mi lahko odgovorite, kaj naj naredi, da se bo rana zaprla. ' V predelu črevesa oziroma anusa se relativno pogosto, zlasti pri ljudeh, ki imajo težave z odvajanjem blata, naredijo pri napenjanju drobne ranice, ki se lahko vnamejo. Lahko se tudi v debelem črevesu v predelu sluznice ali bolj globoko v steni začne najprej nepomembno vnetje, ki napreduje in se Siri v^obino in se končno spusti in lahko konča nekje v predelu anusa. Tako postopoma nastane kanal, ki se odpre na koži poleg anusa in tako povezuje notranjost debelega črevesa (rektuma) z odprtino, kjer se pogosto izceja ^oj. Skoraj vse analne fistule, kot pravimo takSnim kanalom v predelu zadnjega črevesa, so posledica perianal-nega abscesa. Ti abscesi so votline, izjiolnjene z gnojem. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog v predelu anusa. Fistule so pravzaprav kronična faza tega abscesa. So lahko prirojene, pri čemer jih je največ po različnih vnetjih. Ločimo več vrst analnih fistul; podkožne in podsluznične. Teh in anorektalnih je najmanj, skupaj Le kakšna desetina. Največ je analnih fistul, pri katerih izvod leži pod ano-rektainim. Lahko so posledica poškodb, tumorjev, pri čemer so najbolj pogosto posledica vnetja, ki nastane v rektumu ali rahlem tkivu okoli njega. Fistule so lahko povezane, lahko jih je več, lahko se končajo v &evesu ali zunaj na koži. Ločimo notranje in zunanje, ki imajo lahko le eno izvodilo, a tudi več. Če 50 ta vnetja dolgotrajna, se razmnoži vezivno tkivo in tako postanejo izvodila trda, polna kanalov, iz katerih se cedi gnoj, pri čemer je stalno prisotna bolečina. Bolnika najbolj moti bolečina, poleg cega iz fistule Izteka gnoj, ki ga je lahko veliko. Pri tem je izvod fistule stalno vlažen in otečen, gnoj zaudarja. Dokler gnoj izteka, so bolečine bolj mile, a ko se izvodilo zapre, se pojavi bolečina, pogosto pa tu-di septične temperature, zlasti če se naredi absces. Tako obstaja pri kronični fistuli paradoks: če je fistula odprta, leče, a ne boli, ko se zapre, ne leče, a boli. Zdravljenje, ki je predvsem kirurško, je relativno enostavno in uspešno, če je fistula enostavna. Operacija je praviloma enostavna, lahko pa se zgodi, da je tudi zelo zapletena in z nepredvidljivim uspehom. Njen cilj je, da se odstrani fistula. Pri zapletenih fistulah se pogosto zgodi. da se spet pojavijo. Posledica je lahko tudi inkon-tinenca, kar je lahko zelo neprijetno, saj lahko odteka voda ali celo blato. Pri operaciji je treba spoštovati nekatere principe. Nujno je treba najti notranjo odprtino kanala, medtem ko je pri več kanalih treba najti vse. Problem je, da nikoli nikjer ne piše, da ima fistula več izvodov ali vhodov. To je res kronična in neprijetna bolezen, ki le redko mine sama od se- be. Ce ostane, lahko na izvodilu. ki je stalno vneto, pride do maligne alteracije celic, pri čemer takšno rakasto tidvo zahteva obsežen poseg. Da preprečimo nastanek te neljube in nevarne komplikacije, je zares potrebno pravočasno kirurško zdravljenje. Če fistulotomija - odstranjevanje fistule - ne uspe, je potrebna ponovna operacija, kar je tudi primer pri vaši sestri. Antibiotiki lahko le olajšajo vnetje, a ne privedejo do ozdravljenja. Tako mora vaša sestra spet na pregled k strokovnjaku za črevo - prokto-logu, ki bo opravil preiskave (sondiranje, kontrastno slikanje na RTG-oddelku) in določil obseg in obliko operativnega posega, pa tudi pripravo na sam poseg, saj je pomembno čiščenje črevesa, ki traja kar nekaj dni pred operacijo. Ta je v rokah izkušenega operaterja nenevarna in se opravi tudi ambulantno. Zato prepričajte sestro, da mora na pregled in tudi na operativni poseg. Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na No-vi tednik, Prešernova 19, 3000 Ceije, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.8i. >> kuhajmo skupaj TUdi tokrat smo se v oddaji Kuhajmo skupaj, ki jo na Radiu Celje pripravljamo vsako sredo nekaj minut po 10. uri, posvetili Martinovim dobrotam. Ker je praznik sv. Martina že mimo, vam tokrat ponujamo recepta naSih poslušalk, ki ju boste lahko uporabili tudi za ostale dni. Vinski kruh (poslušalka Dragica) Sestavine: 1 kg moke, sestavine za pripravo kniha [kvas. sol, sladkor, olje, maslo 2,S del rdečega vina. 2,5 del vode. Priprava: Zamesimo testo za kruh - v moko dodamo kvas, malo sladkorja, zalijemo z vinom, dodamo vodo in solimo. Pregnelemo in na- to dodamo Se po pol del masla in olja. Še enkrat pregne-temo in pustimo vzhajati. Ko je testo dvignjeno, pregnete-mo še enkrat in spel pustimo vzhajati nekaj časa. Kruhu, preden ga damo v pečico, zarežemo črto ali dve in ga premažemo z maslom. Pe-čemo ga dobro uro v pečici, ogreti na 200 stopinj Celzija. Kostanjeva potica (poslušalka Zdenka) Sestavine: nadev za pod-CO (kostanj in sladka smetana). lahko tudi limonina lu-pmica, kisla smetana, rum...» testo za potico Priprava: Kot nam je zaupala poslušalka 2kienka, je priprava kostanjeve potice skoraj enaka pripravi orehove oziroma katerekoli dru-ge- Ko pripravi testo za potico, ga namaže s kostanje- vim nadevom, ki ga pripravi tako, da surove kostanje olupi, jih čez noč pusti, da se sušijo, nato jim olupi še kožo in jih zmelje. Doda jim smetano (po želji je lahko tudi kisla) in še nekaj drugih sestavin - po okusu limonina lupinica, sladkor, rum..." in z nadevom premaže testo. Nato ga zvije, položi v pekač ter peče vpe-Čici, dokler potica ni lepo zapečena. Ohlajeno postreže. Pa dober tekl SP Poznamo voč vrst in barv leča - lahko izbirate med ijavo, ki je najpogostejša. nlećo. rumeno, temno sivo, cmo tn zeleno leío. Nasitimo z lečo Saj ni treba, da je vedno orehova Leča sodi med zapostavljene rastline, nanjo se je človek v zgodovini spomnil le v času pomanjkanj in kriz. Nemara jo bomo tudi mi začeli uporabljati v teh, ne preveč rožnatih Časih. Zrna leče znajo še najbolj ceniti vegetarijanci, saj poleg soje in fižola velja za dober nado-mestekmesnih jedi. Poiščejo naj jo tudi vsi, ki bi se radi znebili odvečnih kilogra-mov> kajti leča nas nasiti brez odvečnih kalorij. Se vam zdi ime leča (Lens culinaris) nenavadno? Če ste odgovorili pritrdilno, verjetno še niste videli njenih zm, ki so lečaste oblike. Žal smo to najlažje prebavljivo stročnico, ki so jo poznali že v kameni dobi, vpreteklosti iz slovenskih vrtov skoraj zbrisali, zato jo danes moramo večinoma uvažatí. Svoj Čas je veljala za živilo siromakov, danes v njej uživajo zlasti poznavalci zdravih in polnovrednih jedi ter vegetarijanci. Mnogim se zdi nezanimiva in ji ne namenjajo pretirane pozornosti, a ko bi se zavedali, kako bogata je z biološko aktivnimi beljakovinami. s kalijem, z železom, s cinkom, z magnezijem, s fosforjem in z drugimi mine raU ter vitamini B-kom-pleksa, bi se to gotovo spremenilo. Čeprav je nizko^-lorična, nas nasiti in nam dolgo daje občutek sitosti, hkrati pa poskrbi Še za dobro počutje, duhovno svežino, vitalnost in poskočnost. Ker vsebuje obilo cinka, veča spolno slo, sposobnost orgazma in krepi potenco. Leča vsebuje skoraj 30 odstotkov lahko prebavljivih beljakovin z visoko biološko vred-nostjo in lahko v kombinaciji z mlekom, jajci ali žiti zadovolji vse potrebe po aminokislinah pri vegetarijancih. A ne zgolj za slednje, leča je s svojimi vlakninami, beljakovinami in minerali, idealno živilo tudi za vse, ki potrebujejo shujševalno dieto. Poleg lega znižuje raven holesterola v krvi in varuje pred srčno-žilnimi obolenji. Ima mdi to moč, da uravnava količino sladkorja v krvi in s tem pomaga proti utrujenosti in lenobnosiL Ugodno Piše: PAVLA KUNER vpliva na prebavo in odvaja vodo iz telesa. Morda še niste slišali, a leča zagotovo sodi med najboljše vire železa. Slednje naj imajo v misUh zlasti slabokrvni in ženske, ki med menstruacijo izgubijo veliko krvi in z njo železa. Leča naj bi krepila delovanje imunskega sistema, nekateri strokovnjaki menijo, da učinkuje tudi proti raku, saj naj bi zavirala nenadzorovano razmnoževanje rakavih celic. Cink pospešuje nastajanje hormonov ter krepi delovanje živčnega sistema in možganov. Našteli smo kar nekaj zdravilnih adutov, ki jih ponuja leča. IVdi, če se na to požvižgate, jo le poskusite. Odprla vam bo nova kulinarična obzorja in omogočila pripravo povsem novih jedi. Pri nakupu imejte v mislih, da manjša kot je leča, več značilnega izvrstnega okusa razvije. Pri drobnih zrnih je namreč prisoten večji delež lupine, v kateri se skriva najboljša aroma. Sicer pa obstaja veliko vrst leče, ki se po svoji kemični sestavi skorajda ne razlikujejo, se pa razlikujejo po okusu, velikosti in barvi. Na policah tako lahko izbirale med rjavo, ki je najpogostejša, rdečo, rumeno, temno sivo, črno in zeleno lečo. Načeloma je največja rjava, najmanjša črna. rdeča leča pa jé navadno že oluščena. Predlagam, da recepte za pripravo te izjemne stročnice poiščete na bolj kulinarično obarvanih straneh. Lečo lahko uživamo brez skrbi, njena uporaba se odsvetuje le obolelim za putiko, saj vsebuje veliko purina. S • 12 kg imMČno Dr. PIRN AT 55,01/51935 www.pirnat.sl L. - ■ - -I— - 3 22 T. dela NOVI TEDNIK Prostá delovna mesta objdvtiamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradf ponianikanja prostora niso objavljana vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (dalo za določen Čas. zahtevane delovne izkuSnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedení in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za deio zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: h ttp://ww/w.e ss .gov.si ; • pri delodajalcih. Bralce opozarjàmo, da so morebitne napake pn objavi mogoče. UE CiUE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 3ÍÍT) VOZNIK C IN E KATlGORiJ£-M/l VÛ2MK V MEt^ nmmu tovornem mum. nedoioSek iaiii9Q9.' mflNI PROMET IM TBGOVUA GRETA PU§K1KS.P.fVHli;A3D.a2}2VQJNrK SfiEDNJA POKUCNAI208RAZBA PROOAiAUC AVTOOEIDV IN OPREME • ÛPRAVUAHJE {Al IN NAL06 TRGOVCA. ZlASTl PAQDAJA. svnovAUE smuiKAM. mm evidencí blaga, naročanje blaga, popis BLAGA. INVENTUR VODENJE IN SPFtEMUAUE BLAGjUNL ZUSARIE hlAHRlAlA M BlASA NA POUCE: OOUiČEN £AS. 12 MESECEV. A.1.2018: AVTO KURKO TRGOVINE MARKO JŒBflC Si. MARIBORSKA CE^A 64.3000 CELIf Ž/VII^KI OEUVEOL VOKOUQ CELIA' K^ VA^E NAIOS BDOO: POMOĆ PRI KLAUU 21VAU. POMOČ PRI RA2^ MESA. OSTAIADEIA DOUlČEN ČAS. 12 ME^.2aiim?RENKWAU)ER KADROVSKE STORITVtaO.O.,lE»flŠKQVACESTA 9 eiODOUUBUANA SREDNJA SreOKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA SDDQAVEC PRI SVETOVAKIU ZAVAROVAINIH STORITVE RZi^lM 0S£9AM • OaO NAOBMOtiU CHJA • Wt ANAUSRAN^ POTREB mm KEDE SPREMEN a NA RNANČNEM SOCIAIXEM POORO&IU TIR PREOSiAVntVfliŠfTT/. OQIOČEN ČAS. 6 h^ECFV. 21.1 Um. AGENTA U ZAVAffO-VAIM ZASTCPNlâOHffU^A OOJl. STEGNE 27. 1QD0UU8UANA CLfKTROMONTER El^ČAft • M/2: POPRAVILO ElEKTRO STROJEV IN PRIKLOP ElIKTRIKE PO GRADBlSClK OOIOCEK ČAS. 5 MESECEV. 13.122009: A9UM BftAOfiENi-STVO ZVONE MARIČ S.P. NLÙKSK^ ULJCAJ3; 300QCaiE CVETUČAR CVETLIČAR • M/2; PROOAJA CVETJA. ARANŽIRA- UE. IZDELAVA ^KOV. ISlUAVA CVETUČNIti ARAN&UJEV ZA POGREB. «KORtftAfUE DVORAK 8CLDČEN ČAS. 8 N^EV. mim. dKM PR(»ZVOOKiA. TRGOVINA IN STORITVE Đ.D.O., ULJCA PRANKOIOVSNN ŽRTEV 44.300Û CEUE KUHAR KUHAR • M/l PRIPRAVUANJE IN KUHAHJE JEDI, OPRAVUMJE VSEH DEl V KUHIUI. NAČRTOVANJE JEDILNIKOV OOLOtiN ČAS PO DOGOVORU. 1B.1im GOSTILNA IVAN KOlUl S^. OBRTNA SKACSTA 12.3202 UUBEČNA PHODAJU£C TRGOVSKI POSiOVOOiA • M/Ž.' PMOAJA R0& NEGA PROH^OKALNEBA OflODJA. LEPIL BARV. BRUSILNIH MATERIALOV m: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2V\2m MAJO SERVISNO IN TRGOVSKO PODJETJE. aOJl. lUN. GOfllâCA 2. DOM iMl GDRIĎCA PRI IftANUt 1230 DMŽAli UPRAVNI TÏHNIK ZQRAVSTVSU ADMINISnUTDRKA V. • U/h Ofr VLAÛOVANJE KASTNEGA SLEPEGA PISAHIA NA RAČUNALNIK. PISALNISTROJ.VOOfflJEZDRA VSTVENE ADMINISTRACUE, EVIDENC PISANJE PO OIKTATU. ITD.; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.1UOOS: SnoSHA BOLNIŠNICA CEUE. OBLA* KDVAUUU&^SOOOCELS TEHNIK ZDRAVSTVENE N€6E ^NiA MEDN:MSKA ^TRA V NEGOVALNI ENOT^IPRAVNIK M/t* ^AJAUÏ 2DRA VSTVENE NESE BOLNIKOV RAZLii^lH SOL£Z£N> SlOH %}m\ NA VSEH POORD^IH ZDHAVSENE NEBE V BUNIŠNa DOLOČEN ČAS. G MESECV, laniODS: snošNA BOLNI^CA ceue OBU- KOVA ULICA s. 3000 ŒUE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO. FINANCE. RAČUNOVODSTVO SAMOSTOJNI RAČUNOmiA • M/l' VIDENJE GUVNE KTUIS. OBRAČUN ODV. OBRAČUN PLAČ. IZBELAVA BILANC. IN7RASTAT POROČILA. SIAT^ ST¥A RNAČNIH RAČUNOV, mAVA DOKUMEM T0V2A PREJM IN I2SAJD BLAGA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 19.IU008: BUSINESSMENS ClUB MEDNARODNO 1TÍ60VSKO PODJETJE. 0.0.0. CVE-TUČNAUUCA 24.3000 CEDE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE L080PED VZD CEUE DE PEDOPSIHOLOGUA* M/l DRAVUAlUč DEL IN NjUilG NA PODROLlIl OEU Z GTBOKIS POSEBNIMI POTREBAML NEDOLOČ» ČAS, 22.1U0fl9: ZDRAVSTVI DOM CEUl GREGORČIČEVA UUCA S. 3000 C^E IN^NIR GRADBENIŠTVA VODJA raOJEKTOV • M/2: VOOEUE IN NA020R PROJEKTOV IZGRADNJE VARČNIH OBJEKTOV. DOLOČEN ČAS. 12 MESCEV, 29.11.2009; EKDIE-NIO. GI^A08ENI INŽENIRING IN T14GDVINA. O.O.O. ^lEZAftSKACESTA 3.3220 ŠTORE DOKTOR MEDIANE SPECIAUST SPLOŠNE MEDICINE Zi»lAVN1K SITCtAUST SPLOŠNE ALI OF»;ŽINSXE MEDICINE • M/l ZWAVNIK SfEQAUZANT SPLO* ^E AU DRUŽINSKE MEDIDNE ALI ZDRAVNIK SPLO^E MEDIÙNE BRC SKCtALJZACUE Z UCENCO V m CEUE OE VOJNIK LOaOlA ZDRA VST\tNA POSTAJA DOBRNA. DELO ZDRAVNIKA V AMBULANTI SPLOŠNE MEHIQNE. NEDOLOČEN ČAS. ifi.t1.20Q9: ZIMVSmNI DOM caiE. m G0RČ}&VAUllUS.300QCaJE _UË LAŠKO_ DELAVEC BREZ POKUCA NATAKARSKl POMOČNIK • M/Ž: TOČSUE IN STREŽBA PUAČ. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. mum: 8Afl VRELEC REZELJ DIANA Sf, VA-HOVO 43 A. 1433 RADEČE ČISTILKA • H/i ĎŠČENJI NEODLOČEN ČAl ]B.11.2DflB: TRERMANA D.D. ORUŽBA DOBfiE&A POČUTJA. ZDRAVIUSKA CESTA 6.3270 LAŠKO ELEKTRIKAH ElEKTRONIK VZDRl^AlEC II M/l VZDRŽEVMUE. DOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. IB.1U009: THERMANA D.D.. ORUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZDRAVIUŠKA CESTA 6.32?0LA^K0 EKONOM SKl TEHNIK POSLOVNI SEKRETAR M/Ž: POSLOVNI SEKRETAR OOLt^N ČAS. 3 MESECE OZ.00 3 00 6 M^ECEV. 18.11^B9.' PENZION VITAPARK. FRANC CAMUIH. S.R. TRUBARJEVA UUCAB. 3270 L^KO PROFESOR DEFEKT0LO6UE SPECtALNf PEDAGOG. DEFDaOLOG • M/Ž: POMOČ l^EMBl S SrarmČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI. DOLGAN ČAS. 9 MESECEV. 1B.I1.2D09; JAVNI ZAVOO OSNOVNA Sola marjana nemca radeče. SKA POT s. 1433 RADEČE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE "STROKOVNI SODELAVEC I90JEKTANTA EIH TftIČNIH MŠALAOI IN OPREME • M/t (ZDELAVA PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTAOiE POO STROKOVNIM NADZOROM VODJE IZDELAVA TEH NIČNFK OSNOV ZA IZDELAVO PONUOB. SODELUJE PRI POSKUSNIH ZAGONIH OBJEKTOV. OEHNIRA RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! hL e in niaie ^oópodinjeí za ve likoMlm^mk 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 1 m A ilturiL^- /• i/: V »/f "11'l'i/' I Û-9 I, J 11 .S..M 3 2'P ■2-g g II 3 i« •• i» .5 lotili e >1 •• ''>' >• t • ^ •/' " Informacije: 03/4225-100 tomjUBtoiftrBhk^ v AKCUSKI PRODAJI nvoté dv& dobij Iri po zm 20 EUR {> poiininal inodov Krtw^ Mm riotwttàft f«M»"^ ceni 10 EUR » izvod poilninsl. izvodov knjige Kuharate bvivt - vlaganja, riifaniwanle in lèmmnm živil po cani 7,93 EUN 28 imd {* ihoStniis). imdov knjiga ZàMifaa talBU. žaýi in čai» wajaniq u ceni 10 EUR la svod j* poStniis). Nmfilrvco poll^tB fiB naskv: NT&RC d.o.o.. PmS»rriova 19,3000 Cslje Pidpii.' Linhartova 22 (v hl^ni ^ovpn^kf ga ljudskega gleddlpuâ) 3000 Celje Tel.: 03 5443 675 adâmas.ceasiûl.netii radjocelje * ^^ »s ♦ iftfc «Mi Četrtek 4 ob 7 7.75 na Radiu Celje ZAHTEVE ZA VHOONE MATERUIE. SOOaUJE PRI ftfŠEVANJO SERVISNIH PROaiEMCV OOlO ^N ČAS. n MESECEV. 7Q.1U009; EHO EliKTIlfr KA. HlADIUil$TVO. OCREVAUE OXi.0. BflEZNO 1 A.327DIA^K0 m MOZIR JB ~ OEiAVEC BREZ POKUCA NATAKAR • M/2: TDČEHJE PUAČ IN NAPHUIV V GOSTINSKEM LOKALI) TIR $TRE2BA JfOl. DOLOtol CAS. MWM^: COSTIUIA PRI URSKI POPIAS URŠUIA îî.. BOOIA îl 3342 GORNJI GRAD PRODAJALEC KOHERQALfST NA TERENU • H/í PROOAJA PREKRAMBENIH PROIZVODOV NA TERENU PO SOIVDUJL OOlOCEN ČAS, 2 MESCA. DAVlOOV ffFlAM VELfTBGOSUA Dil.O. U\im L0KE37,333aULI6N00BSAVirilf 60LM1ČAFl^E60VAIiC BOLNIČAR NEEDVALf C • Hjh SOOELOVAUE PRI IZVAiAMJU QSN0V11E OSKRBE IN ZORAVSTVE NE NEGE PO STAMAHDIH SISOKE. IZVAJANJE OSNOVNE NESE (OHIVA/UE. KOPANJE. POMOC PRI OBUÍEHill. POMOČ PRI OieAMJLI IN TTW<$-PER. SPREMSTVO IN PODOBNO|. UREJANJE STANOV^^ POSTOM IN OKOUQ {PREOBIA* ČENJE IN POnUJANJE). NEGDVAIWH VOZíCKCV. OOPOSTEUNIfl MIZIC. POSÏÏU. 00* mÍEN ČAS. 6 MESECEV. OEOS, D.O; PE CENTER SmîM SOflfin StAO, TIAKA 3342 GORUI GRAD NATAKAR NATAKAR • M/t STBEŽBA PUAČE. OOLOCEN CAS, 18.1U0a9; ZG0RKIESAV1U5KA KMETUSKA 2iV ORUGA hKSaiE ZiUU AÏÏEMSOV TB6 3.3342 BOflUISftAD UE StOViWSKE KONJICE EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALIST • M/t OEkA NA PODROČJU PRO DAJE IN NABAVE. DOLOČEN ČAS. 12 MESECÏV. 26.11.2000; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO mm ptMTjE, o.ao, stkanice ss. 32» msiu DOKTOR MEDICINE ZQRASniK m SPEDAUZACilE Z UCENCO • M/t DELO ZDRAVNIKA V SPLOŠNI AMBUIANTI, NEDOLOČEN ČA& ai2.2009.' ZDRAVSTVI DOM SLOVENSKE KONJICE. MESTNI TUB !7.3210 SLO VENSKE KONJICE UE ŠBliTJMB PM CEUKT OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VOZNK TAKSUA • M/?: VOZNIK TAKSUA. OOLI^ ^ ČAS. 3 MESECE. 2B.1IÍQ09; MAKLAMl PO-SREONI^O, TRGOVINA. PREVOZI. DJlO. KSTA IHMAOOfiRDTTNàU 9 A. 3235 ŠENTJUR VOZNIK TOVORNJAKA V MEONARODNEM PROMETU • M/t' VOZNIK TOVORUAKjk VOZNIK V CESTUEM PRDMETII, DOLO^ ČAS. 3 MESECE. mum MAKLAML POSREONI^TVO. ïïtGOW NA. n^a D.O.O.. CESTA LEONA DO^TINŠKA SA. 3230 ŠENTJUR PRODAJ AlfC PROOAJALKA • NVt OaO V TRGOVINI S TEKNIL-NIMI IN NEPREHRAMBENIMI (ZOELKIV ROGA^ ^TINL BDLûiÏN ČAS. 1 MESEC. 18.1U009; KIK TEXTIUENUND NO^OD.OAUŽBÁ ZA TRGOVIN. POSRSMISTVO INSTORITVE 0.10. njSKA UUCA 6.20inKARieOR KOZUHEnCNI TEHNIK KOZMETIČARKA • M/t MANIKJRA. PEOIKURA. N£GA OeRAZA. MASAâ. OaO NA NAPART1H ZA OOUKOVANJE TELESA. NONKJIČEN ČAS. iimm: ceNa trgovina in svetovanji DJXO. CESTA LEONA DDBflOTIKSKA 22 i 3230 ŠENTJUR DIPLOMIRANI VZeOJITEU PREOŠOL-SK1H OTROK (V5J POMOČNICA VZGOJITELHa PREDŠOLSKIH OTROK. M/t IZVAJANJE KUflIKULA ZA VRTCE Z ZGODNJIM POUČEVARIEM ANGLEŠKEGA JEZIKJl OIXOČEN ČAS. 1 MESECEV. 1Í1UI109: VRTK ŠENTJUR DBČUA ^NTJLIR PRI CELJU. UUCA 01^ ŠANAKVEDRA 26,3230 ŠENTJUR UE iMABJE PM JELšJr POMOŽNI DELAVEC POMDÍNISTEKIARSKI DELAVEC • M/t ODNAŠA- NJE STEKLENIH IZOEIKOV IN POOSTAVUAKIE MOOaOV. POaU^ANJE STEKLARSKIH STROJEV. PRENAŽAUE AU PREVAŽANJE SïïKiEHW IBEIKOV. ČIŠČENJE. UMIVANJE IN PAKIRANJE STEKLENIH IZDELKOV. ETIKETIRALE EMBAÍ^ ŽE. ČlSČ^JE OELOS^EGA MESTA IN DÍUIVNE OKDUCE. IZVAJAfilf DRUGIH PRIMERNIH Oa PO NAVODILU N^EDNEGA VOOJE. D0U3ČEN ČAS. 1 MESEC. 1B.11.2009; STEKLARNA ROGAŠKA DJ}.. 0UCATAU:EV I. 3260 ROGAŠKA SLATINA STROJNIK POMOČNIK STROJNIKA - M/t • POMCČ STUDJ-NIKOM NA STBOJIH ZA OBUKOVAN^ STEKLA. PRIPRAVUANJE MOOaOV ZA DBUKOVAUE ^ ÛA. MAZANJE IN VZDR&VANJE. OBČASNO NADOMEŠČANJE STROJNIKOV, ČIŠČENJE STROJEV M DEU3VNE DKOUCE. DMAÈANJE STEKLENIH UDU-KOV V ítí ZA POPUŠČAJilE. BVAJAfUE DRUGIH PRIMERNIH Oa PO NAVOOlUH NEPOSREDNEGA VDDJL' DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 21.I1.2DGB: STEKLARNA ROGAŠKA DJ)., UUCA TALCEV U2SC ROGAŠKASLATWA STROJNIK M/t'NEPOSR!ONO OPflAVUAN/E DEL NA STROJIH ZA OBUKOVANJE STEKLA S PRIPADA JOČIMI NAPRAVAM MENIAVA MODELOV IN ORO OU TEKOČE VZDR2EVWE TER MA2AKIE MO OaOV M OROOJ. NASTAVUANJE TE2E KAPUE IN IZBIRA KRD6d ZA NABIRANJE STEKLOVINI S^ELOVANJE PRI REMONTNIH IN VZDRŽEVALNIH DEL^ KONTROLA KVWTETEIZOaXOV, ČIŠČENJE STRUEV IN OaOVNE OKDUC^ OPRAVLJANE m GIH n^^lH oa PO NAVOOlUH N^EONE GA VOOJl DOLO^ ČAS, 3 MEKCE. 21.11^ STEKLAANAROGAâ(AO.D.. UUCATAUBf 1.32S0 ROGAŠKA SIATWA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA KLJl^SMIČAR. VARILEC M/t' KLJUČAVNIČARSKA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 Uim. 16.11.2009; PETEK PODJETJE ZA IN&NIfONG PROCESE TEH> NIKE IN STROJNIH INSTALACU. DJJJl. tELJSKA CESTA43A.32^R0&ATa NATAKAR NATAKAR • M/t STREHA JEDI IN PUAČE, TDČE-NJE PUAČ V TOČILNICI, PRIPRAVA POGflINJKOV. OOU)ČEN ČAS. 6 MESECEV. 1B.11Í009: TBME OUMIA Oi). ZDRAVILiŠKA CESTA 24. 32» POD- Četrtek KLIHAR KUHAR • M/t SAMOSTOJNA PRmVA JEDI. UREJANJE BtfEJSKE MIZI SKLADIŠČBJE ŽIVIL: OOU)ČEN ČAS. S MESECEV, ia.11.2im TERME OUMIA DJ).. 2DRAV1UŠXA CS^A 24,32S4 POQ> ČETRTEK FRIZER FffiZER • M/t' FRIZERSKE STORITVI DDU3ČEN ČAS. \1 MESESV. 13.12.^ BEAUTY HAJR FRIZERSKI SALON GORAN KOŠUTIČ S.Pw ^VILJŠKI TRfi 23.3250 ROGAŠKA SUTINA UEVElťWJE ~ DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNA DELA VGRAiSENiŠTVU K^t POMOŽNA QOA V GfiAOOEBŠrVU - MOŽNOST OBA V TUJINL OOtOČEN ČAS. 3 MESECE. 2mmk ADERA TRGOVINA IN STI^ITVE DJl.a. KOROŠKA CESTA43.332Q VELENJE SESTAVUALEC KOVWSKIH IZDELKOV M/t SESTAVUAUC KOVINSKIH UTOELKOV. DOtOŒN ČAS: 1 MESEC. 18.1U009; FORL FlfKSiBiLMO ORGANiaflMJE RAZVOJNIH IDEJ. OOil. PREŠERNOVA CESTA 1 A. 3320 VELiNJE KUUČAVNIČAR KUUČAVNIČAFSKA DELA M/t KUDČAVN^ SKA POPRAVILA. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV.-2aiU00a' ose. [HIUGA SPECIAUZ^R/UIA GRAa BENA DELA. RADIVOJE MIÚČ IP. JURČIČEVA CESTA 4.332D VELENJE KUHAR PIZOPEK • M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA IN řl KA PIZZ. NEDOLOČEN ČAS. 112Í509; AVTOPRE-VOZnŠTVD IN GGSTMSTVO BERTO CAMUK tK POOKRAJ PRI VOEKJU 46 8.3320 VELENJE NATM(AR NATAKAR-li^ NAROČA iN PREVZEMA PUAČO IN NAPnXE ZA PRIPRAVO IN mjjo. PRIPRA-VUA IN RAZKffiEJA PUAČO IN NAPmi ZA SERVIRANJE, PRIPRAVUA PROSTOR IN MiZE ZA POSTREŽOa RA^ SERVIRA IN PRODAJA PUAČO iN NAPITKE: NEDQU1ČEN ČAS. iniiOOft GOSTILAA OSTROViâlIK. JOŽEFA OSTROVRŠNEK. S.P. PARTIZANSKA CESTA 52.3320 VEUNJE NATAKAR M/t IZVAJA PRIPRA^UALNA DELA V BARU OZIROMA V PROSTORIH. KI SO NAMÍNJENI POSTREŽBI GOSTOV IRA2P0REJANJE MIZ IN mm P06RINJANJE. UREDITEV MIZ ..j. SVE T\JJE GOSTOM PRI IZBIR! PUAČE. SKR01 ZA ZA* OOVOUSTVO CQSTDV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV. 112 JD09: AVTO SHOP PODGORŠEK PODJETJE ZA TRGOVINO V ZUNANJEM IN NOTRANJEM PROME TU. Đ.O.O, MEREČE 10.3325 ŠOPAJU PRODAJ AlEC PROOAJjUiC - M/t PROOAJA KRUKA IN PECIVA. DOUJČEN ČAS. 3 MESECE. 18.1ÍÍ809: TA-FA. PEKARSTVO IN STORITVE. O.D.O. KERSNIKOVA CESTA 2a 332G VEliUE INŽENIR ElEKTROTEHNIKE VDDOA P004M)ČJA V2]RŽ£VANJA M INVESTKU • M/t mik POOROČJA VZDRŽEVANJA IN IN-VESTIOJ, D0U3ČEN ČAS. 6MESESV, 21.11Í009: FORL FIEKS48ILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH lOU 0.0.0. PREŠERNOVA CESTA I A. 3320 VE< LENJE UEŽAiEC ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOSRA^A POMOŽNA DELA V PEKARNI - M/t PEKA KRUHA IN POMOŽNA OEU V PEKARNI. DOLDČEN ČAS. 12 MESEiSV. ZlUiOOO; TDNM1K ntOlZVmiA. TRGOVINA IN STORITVE D.O.O. ŠLANOROV TRG 1.3310 ŽALEC DELAVEC 6REZ POKUCA ŮSTUEC. ŽENSKA • M/t' ČIŠČENJE POStOV-NIR PROSTOROV. OOU^N ČAS, 3 MESECI 21.11.2089: TRGOVINSKE STORITVE IN ČIŠČENJE ALOJZ KOREN IP. GOZDARSKA PUT IB. 2390 RAVNE KA KOROŠKEM OBOELOVAlfC KOVIN KOVINAR • VARILEC • M/t SESTAVUANJE KOViV NE OGRAJE. VARJENJE RAZREZ ELEMENTOV _ DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2l.ni008: IKOS MP INŽENIRING ZA KAORl ORGANIZACUO. SVET» VANJE IN DRUGE STORÍTVE D.O.O. VREČERJEVA UUCA 14.3310 ŽALK SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA ROBRAZBA POSLOVODJA Pf^mUNE • M/t' VDDOUE PRODAJALNE T!HNIČNE m»í, AKUSTIKA BEU TEHNIKA. NEDOUJČEN ČAS. 1B.1U009: AUANSA. PfflJETJE ZA INTEliKTUALNE mm INTRGO VÍNA. 0.0X60T0VUE31.3310ŽALK AŽURIRANJE INIERNETNE TRGOVINE - M/t VNAŠANJE POOATKOV ZA INTERNETNO TRGDW NO IN SPREMUMLJE PRODAJE Z REAUZACUa Dt^N ČAS. 6 MESECEV, 18.11 .m AUANSA, POOJETJE ZA INTEIEKTOAUVE STORITVE ]N TRB& VINA. OD.O,.GflTOVUE31.33IOt^C KLJHAR P1C0PEK«UHAR • M/t PRIPRAVA IN PEK PK, POMOČ V KUHINJI. NEOaOČEN ČAS. 2S.1t.2S09: ANTON ZVONE ^RMAN S.P. • GOSTUNE- HOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CSTA10.3311 ŠEMPETER V SAVtUJSKIDOUNI 60ST1NSKI TEHNIK KUHAR • NAMESTNIK ŠEFA KUHINJE - M/t KUHANJE MAUC. DNEVNIH KOSIL A LA CARTE. CATER< NIK: NEDOLOČEN ČAS, 19.11.2009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. GOSTUNE WTEJ ŠTORMAN. RMSKA CESTA tD. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI OOUNI PRODAJ AUC nODAJAlK- M/t PRODAJA KRUHA IN PECIVA. DOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.12Í609:T0NlfEK raOIZVDDNJA. TRGOVINA IN SWVE O.O.O., ŠIANDROVTROL331DŽALS: EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVAl>il ZASTOPNIK NA l^U M/t SKIEPANJE ZAVAROVANJ ZA ZAVAROVALNICE: ^iGLAV. ZAVAROVAUDCA MARIBOR IN ADRIATIC SLOVENtCA. NEOOlOČENČAS. 24.11.2009; KORIN^ TA SKLEPAliJE ZAVAROVANJ. 0.0.0. LATKOVA VAS 94.3312 PREBOU) ZAVARDVAUI) ZASTOPNIK NA TEI^ENU • M/t SKIEPANJE ZAVAROVANI ZA ZAVAROVALNICE: TRIGLAV. ZAVAROVALNICA MARIBOR IN ADRIATIC SIOVENICA. NOIGLOČENČAS. 24.1U009: mH\-TA SKIEPANJE ZAVAROVANJ. 0.0.0. UTKOVA VAS94.3312 PREBOLD POSREDNIK PRI SKL^ANIU ZAVAROVANJ - M/t' POSREDOVANJE PRI SKLEPANJU ZAVAROVANJ VE ČJIM POOJETJER. NEODLOČEN ČAS. HM2m KDRINfTA SKIEPANJE ZAVAROVANI. O.OO. U^T K0VAVAS34.3312 PREBOLD NOVI TEDNIK mali oglasi - informacije 23 ZAHVALA V sredo, 11. novembra 2009, smo se poslovili od nâiegâ očeta RANKA ČUPEUIĆA doma Iz Šentjurja Kljub njegovi vztrajnosti in volji do življenja se je zaradi bolezni prehitro poslovi) od nas. Želim se zahvaliti vsem, ki so se prišli poslovit od njega, vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, posebej pa se želim zahvalili sodelavcem in sodelavkam kolektiva Doma starejših Šentjur za vso podporo ob izgubi dragega očeta ter za darovan venec, sveCe in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujem osebju in zdravnikom v celjski bolnišnici za njihov Uiad in sočuinost. Želim se zahvaliti tudi družini Jurjevec iz Brecljevega pri Šmarju za skrb in podporo ob boleči izgubi ter Mateji Žmahar in Patriciji Šmit. Irena Pere z družino 51d5 STROJI PRODAM MLIN za žito (gronilor), 2 el. motorism in $kobeijmslroi, širino 50 (fn in 2S iftt, prodam. Telefon 051 6S0-IH. &202 KUPIM TRAJCTOR. priko&co, noalec, pojek, motokui-rivDtor In tlnjç stro'i, ludi v okvorí, kupim. Felefon 041407-130. OPREMUENOđonovor^je, 9D m^ v bosiov* (oh, oddcm 20 doliS ns. Možnost najemo tudi sklodi»o. lelefon 040 734-571. p SfANOVAMlE, 62 rn^. oprBfflIleno.tokoj vu-l|ivo, 3 km 12 Celio, oddom v nojem. rel8fon04l 569-236. sna ENOSOBNO stonovonje, 38 m^ lokoj vulji-vo« sporkimim ireslom, v središču Celjo, oddam v nojem. Cdno 200 EUR. Telefon (03)577^18104)993480. sioo 5044 PRODAM TIUM dolini, prakm. Telefon 547-1267. sir? KUPIM KI50, vikend ali kmetijo, Mko js obremenjeno s hip<»d(odo 50.000 EUR, kupim. Tele^n 031 400-673. PRODM SKRIHJO, 3201 in kovC, prodom. Telefon 041 627-876. si68 KUHIMIO, M bone, z vsemi el. oporoli, predem. Cena po dogovoru. TeMon 041 263497. 5197 PRAINI stroj, svili ni siroj, pomivolni stroj, štedilnik, Modilntk, sknfijo, mizo in 6 spolov, prodom. Telefon 040 669-481. n 4570 STANOVANJE KUPIM PRODAM KirtERSSUSOl na drva, oljno per, hlodilník 'm belo tehniko kupim. T^fon 070 870-084. ŽIVALI PRODAM KRAVI simentolb, dobri molznid, prodom. Telefon 5733-232. Lin 6IKŒ, mesni típ in br^ pašne telke, |ko-dom oli menjom za telito za zokol. TelefonOai 575^59. 5id2 SnRI tetm simenfolke, breje 6 do 8 mesecev, pašne, prodom. Cene 1000 eno. Telefon (03) 5735080,031 271-893. 5131 PRAŠIČA. 200 kg, prodom. Cano po dogovoru. Telefon 5774-683. 517$ KRAVI simentalki, eno brejo, eno s tetetom in dve breji telili, prodam. Telefon 5791-460. šs$£ 8IKA, 150 kg, prodom. Telefon 5874436. 5166 K02i, 20 zobl o!i »pripust«, pmdom. Tele-. fon 031 524-387. 5tot 8IXCA scv&o, zo nodoljnjo rejo. prodom. Telefon 041318-144. Š586 DVA pnân, od 180 do 2D0kg, hrof^ rz alfe, prodom. TeUon 03 ) 642-504, TELKKOamentolko, slaro H dnr, prodam. TelefQn041 312-588. &208 V OKOLia Vilonjo prodom kobilo, floro 7 Ist, brejo 3 mesece. Telefon 031 455-375. 5199 EM leden stom leËdto prodom. Telefon 041 76^078. 5200 BIKCA simtfitolco, približno 110 kg, pro-dom.Telefon04I 541-773. 5»? DVE telid, stari 5 mesecev, si pasme, prodom. Telefon (03) 573-9063. U475 8IKCE simentoke, težke od 250do 270 kg, polne, pn}dom. Telefon 070 866-657. Š583 nu telice, 450 kg m 200 kg in III inHm. pn)dom. Telefon 031 537-866. S59Q OVŒ, jognieto prodam. Telefon 031 888-862. 5211 KUPIM KRAVO ali belico zo zokol kupim. Telefon 031 743-351. Ô572 PRODAM VINO • most, belo in rdeče • lošici, renski rizling, modro f mnkinjo, zometno m-no in ostalo, prodam. Možno dostava. Telefon 041 407-130. scaa OPREMLJENO dvosobno sHinovonje, v Celju, no Oh^o, prodorno. lnfonT>adje potele-(001031 409*622. 5id0 te PARCELA cj 2 zidanim obiektom ^ la vikend sli hiio v Oobju. rOQOnťza 6.900 EUR. ODDAM GARSONIÉRO v ^ntjurju oddam v nojem. TelehH)031 545-552. ŠS91 SIMOVAHIEvCeliu.Podl^mi, 45 m^ opremljeno,oddom.Telebn 051 351-676. p V OKOUÛ Smoqa oddom stonovonje 20 5 delovcev, v ssonovonjski hiši, poseben v4)od in parkirfsœ pred hišo. Telefon 031 21Ut3. 4669 PRODAM VISOKO kokovostne bukove brikete iz uvoza, koiton, prodam. Možno dostcvo. IelefDn05l 82^683. p SUfUdrvo, možno dostovo, prodom. Tel«> fon041 579^38. stœ DRVA, bukovo, dolgo v hlodih ter krotko žogona, z dosiovo, prodom. Telefon 040211-346. n KUPIM STARO zidno opeko »hajnslogor« kupim. Stcro bruna prodom. Telefon 041 841-385. □ EIIKTRO motorz reduktoôem, zo mesorez-nico in od molznego strojo VirovitV a, prodom. Telefon 031 840478. â566 HRASFOVE in smrekove sufn «fosnec, 5 on in pmsico zo zokol, 200 kg, prodom. Tele-fofl041817-411. ôsed ^RJ zhnske gume, mbtjene, 14 col, ugodno prodam. Suho bukovo in me^no drvo prodom. Telefon (03) 577D-310. 5203 RAČUNALNIK, digilolno kamero, olfno peç sedežno, kombiniran hladilnik, otrcèld vozKek, ročni nogomet, televizijo, DVD, ovkf kovtek, glosbeni stolp itd., prodom. Telefon 051424-303. n PO lej poti Ib zeW 5poznotl žensko, staro do 40 let. En otrok ni ovira. Telefon 031 210002. 5iea Brezplačna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica Û wotednik 03 57-2e-319, 031 a36-378 TenîînTpogrïdovaînicr za vse osamljene 03 57-2e-3l9. 031 SOS-49S ^eoggl^Orešnij^^^^rsbol^ OBRTNIK Bce iskreno dekle zd trajno, mno razmerje. Pokličite, v dvoje bo lepše. Telefon 041 229-649. žisd 4^etmi gospo bi se preselilo no kmetilo. Zouponle, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378. Ž1&8 19 EUR nom dojte in neomejeno steblo kandidatov zo skupno zi^jenje spoznajte. Zoupon je, p. p. 40, Prebold, tele-fon031 50S495. tise 66 QJR nam dojte in veliko zenđ: spoznajte. Zoi^nje, p. p. 40, Prebold, ^n 031 505495. ^^se ZAP05liNAiensko, 33, simpalitno, želi prijoteijo. Resno zvezo. Telefon 041 248-647; ogencijo Super Alon. 5210 MO^, 60 let, štuifon zdomec, zeli pďfate-Ijico. Resno. Telefon 041 24^47; ogvv djo Super Alan. ssio Naroćr« Novega teams boste bWo? . v, naročniflce UQOdnosQ » a^iíMlebglč^ 'besed.in «esiittkdl^iM tzkoristfl UcSuCno s svD^ rtaroCnl^ ic^^ naročniSte položnico odroma ž osebfàntfotawntom naročnica Novega tednika. Nelxirortseene ugodnosti se ne prenesefovnoslednle leto! K sodelovonju vabimo sodelovM H trxenje revije D0I0potekov telefonskem sKjdm v Celju, v dopoidonskem času. Nudimo Hbno in sfimolarivno pbčilo. Informacije in prtjave na feL031 379-:S0,0ktavad.o.o,PionQ WfiÂMniAi^aaiktàfihnnvi p^ v znonem gosfStu v C^. Možnost Mldoff, 1 p., IfkríiQ česa 26, ùifi. si62 liêemo dekle 2a strežbo pijač v dnevnem baru w Celju Delavnik po dogovoru, vikendi in pszniki prosto. Pogoj: pridnost prijaznost Polteno in redno plá&ío. Pričetek v decembru 2009. Bar Kienovsslc. Dobrova 16.3000 Celje Telefon 041 79M18 m KUHAIUA, do 30 lel in nolokorjo oziromo nûtàkerico, zo sfíeibo hrone in pl|oce, zaposlinu. Medeljein prozniki zoprlo. Gostilno Ivon Kolor, s, p., Obrtniško 12, am liubecno. Telefon (03) S46M52. 5145 mE. IZVAJ&MO vse vrste grodbenih del, knouf, grodnjo dvorišč, bnolizocij, »skorpi, kipec prevoze, strojna zemelj^o dela, nisenie objektov.. Telefon 051 377-900. GMG Vindef, d. 0.0., Zodobrovo l26,Sko^VOS. 6027 IZVAJAMO posek, spravilo in odkop lesa. Telefon 040 211*346. Mojdo Bevcs. p^ Simo4es, 2^orje31,3261 lesićno. n fcrc POěKODOVANI'? ZAHTEVAJTE ODŠKODNINO! IB X7 lubUmk« C. 7 (TPC Vrtnica) HITRO NAROČITE \Mimm Dvakrat na teden« ob torkih in petkih» lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za poLleta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne lidaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 JiV/il:» tudi letnik 2009 4 J.y/Q; prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ — ^^ ■ Vsak iMtrt 41 tenrnih stram tatevoQdi^a $|Mfedi n tai^ NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA \m in prum^ Knj: Ulica: Datum rojstva: NepreMIcno naročam Novi tednik za najmanj 6 messeev podpis; NT&RC do.o. bo podslk« uporabljal samo za potitbeiisioteiške službe Novega tednika Pcřdjetje NT&RC, d.0.0. Direktor SreCkoSroî Podjetje opravljâ čadDpisnO'Založniško, radijsko in agencij sko4ržfío dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (05) 42 25 190, fax: [03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek In petek» cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1.25 EUK. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanlek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko srediSče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za latere se plačuje 3.5% davek na doďano vrednost. NOVI TEDNIK « Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Klara štefanec Oblikovanje: www.minjadesign.com E-maii urraniátva: iednik€>nt-rc.sl E-mail (efan»â]egâ uredoišua: tehDika.iednik€^ni-n:.?i RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja intihar E*mail: radio^t-rc.si. E'ffiail v sludiu: infotS^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurali, Rozman Petek, U^ka SeliSnik, Branko Stam^čič. Simona ŠoliniC. Dean Suster, Sa§ka Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravl ja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktora in vodja Agencije: Vesna LejiČ Marketing: Zlalko Bobinac, Vojko Grabar. Vik* tor KlenovSek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 2S 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem o^asov po eleki. poŠti: agencij a@^n(-rc. si Usodno lickanje Bila )e jesen leta 1956. tas druženja in kmečkih opravil na vasi. Ućkanje koruze je bilo »krivo«» da sta Ivan in Štefka Srebočan zajadrala na skupno življenjsko pot. Dogajak» se je v Šmartnem v Rožni dolini, v vasi Brezova, Pri sosedih so kožuhali in Ivan jih je prišei s hannoniko zabavat in jim krajšat čas. Štefka je prišla peš iz svoje rojstne Nove Cerkve, da bi pomagala aiancem in prijateljem. Nista slutila, da bo ta dogodek za vedno vplival na njuni življenji. Ivana sta očarali njena marljivost in delavnost, Štefko pa je prevzela njegova dobra volja in spremo igranje na harmoniko. Že ist) večer je vzklila iskrka. Štefka je delala kot kuharica v restavraciji v Celju, ivan pa je bil zaposlen v tovarni, prav tako v Celju» vendar je krnaiu ustanovil svojo obrt so-darstvo in se zaposlil doma, Točno tri leta po njunem usodnem srečanju (d. oktobra 1959) fe župnik oznanil, da se bosta poročila Štefka Dimec in Ivan Srebočan. 24. oktobra sta si pred oitarjem obljubila večno zvestotx) in pogumno zakorakala skupnim življenjskim ciljem naprod. Družino sta si ustvarila na domačiji pri Ivanu v Šmart* nem v Rožni dolini, po domače pri Prepanšekovih. Že kmalu po poroki se jima je rodil prvi sin Ivan. dve leti kasneje hči Darinka, nato še Branko in najmlajši Miran. Oba sta pridno delala doma na kmetiji» Štefka se je kasneje zaposlila v Vojniku» kjer )e kot kuharica delala do upokojitve in hkrati pomagala Ivanu pri njegovi obrti ter skrbela za otroke. Leta so minevala in njuni otroci so odraščali in si ustvar* jali svoje družine. Starejša sinova sta si ustvarila družini kar v rojstnem kraju. Hčerka je ostala doma, kjer si je ustvarila svojo družno, prav takoje na domačiji ostal najmlajši sin» ki je prevzel delo na kmetiji in v obrti. Petnajst let za njunim najmlajšim sinom se jima je rodila prva vnukinja Jasmina, dobro leto kasneje še Tanja, nato Nina, Hana in Maja. Uresničiia se jima je tudi želja, da bi dobila vnuka. Najprej je na svet privekal Tevž in tri leta za njim še Lan. 24. oktobra so se vsi njuni sorodniki, znanci in prijatelji zbrali v cerkvi sv. Martina v Šmannem v Rožni dolini, kjer sla zlatoporočenca ob zvokih orgeL prečne flavte in prečudovitega solo petja obnovila svoji zaobljubi. Slavje so nato nadaljevali v gostišču Mark v Novi Cerkvi, kjer so v veseli družbi, plesu in petju ter gledanju nostalgičnih fotografij z veseljem obujali spomine vse do jutranjih ur. TR foto tedna Foto; Grup A Potrdila osemletno zvezo Zadnja avgustovska sobota je bila kljub slabemu in deževnemu vremenu za Martino Lipovšek z Lopate in Simona Kosa iz Jezerc pri Šmartnem v Rožni dolini najlepši dan v njunem življenju. Civilni obred je bil na matičnem uradu v Celju, medtem ko usodni da sta si izrekla v cerkvi sv. Martina v Šmartnem v Rožni dolini. Na njun najlepši dan pa so ju spremljali Številni svatje in priči, Martino sestra Maja, Simona pa brat Matej. Pred več kot osmimi leti je Simon našel Martino v snegu pred diskoteko na Lopati in tako se je začelo spletati prijateljstvo. Iz spogledovanja in zapeljevanja se je stkala prava ljubezen. Premagala sta vse ovire, Martina je med tem časom uspešno zaključila študij v Ljubljani, Simon pa je hodil v službo. Srečevala sta se samo ob koncu tedna, med tednom pa se je grela telefonska slušalka. Po končanem študiju sta si s pomočjo Simonovih staršev uredila gnezde-ce pri njih doma. Po enem letu skupnega življenja sta se odločila narediti naslednji odločilni korak. Prijatelji so pripravili nepozabno fantovščino in deklišči-no. Poročna sobota se je začela z lepim vremenom, ki pa se je hitro obrrulo, vendar vreme ni pokvarilo veselega razpoloženja. Svatje so se že ob jutranjih urah dobili pri Simonu, ansambel Trio Pogladič pa mu je zaigral in obljubil, da ga bo spremljal vse do jutranjih ur, Nato so se vsi zbrani odpravili na Lopato po Martino, vendar so njeni sorodniki pripravili presenečenje za Simona. Izkazati se je moral z obešanjem ženskega spodnjega perila, s sekanjem drv in z Qkanjem, za zaključek pa je mori priklicati svojo nevesto. Na poti proti cerkvi sv. Martina so jim gasilci pripravili presenečenje, saj sta člana gasilskih društev Lopata in Šmartno v Rožni dolini. Pričakalo ju je kar 47 gasilcev iz različnih društev, njun prihod do cerkve so pospremili z vodnimi curki, Poročno mašo, ki jo je vodil župnik Ignac Magdič, pa je popestrilo ubrano petje cerkvenega pevskega zbora po vodstvom Marjete Olhšek. Svatovska druščina se je proti večeru premaknila v Šempeter k Rimljanu, kjer se je nadaljevalo poročno slavje do zgodnjih jutranjih ur. MK ^ Plišasta igrača na ulici Moia poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na suaneh Novega tilnika? Morda pa bi priče, sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nas ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19. Celje, email: tednik^t-rc.sl ali telefon 422S-ÎÛ0.