NAS CASOPIS
Naslednja, 398., številka bo izšla v ponedeljek, 29. oktobra 2012. Prispevke sprejemamo do torka, 16. oktobra.
Uredništvo: 01/750 66 38
Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXIX, 397. številka
1. oktober 2012
Nova športna dvorana? Občina kupuje šivalnico Gasilci postali prvaki Upokojenci na vrhovih gora
Iščejo požigalca Sejem je bil živ Nagrada Ferkoljevemu medu Udarniško nad staro progo
stran od 2 do 15
stran od 16 do 19
IV šolskih klopeh dvaintrideset prvošolcev IZ motorji v Bosno Žažarski gasilci najhitrejši Pridite na Simbiozo stran od 20 do 22
Prvi šolski dan Novi metri asfalta Nemška meja med nami Drugi pogled na salonitke
Ptice pokradle elektriko? Usoda AC-priključka Začeli graditi plinovod Veselo na Športfejstu
stran od 23 do 30
stran od 31 do 35
Cene vrtcev bodo nižje
Zaradi zmanjšanja plač v javni upravi se	Predlog spremembe cen je naslednji: I.
bodo znižale tudi cene vrtcev. V dobro-	starostno obdobje 415 evrov, II. 322 ev-
vski občini, kjer imajo nespremenjeno	rov, kombinirani oddelek pa 359 evrov.
ceno že četrto leto zapored, naj bi po-	Tudi v Borovnici načrtujejo znižanje,
leg rahlega znižanja uvedli tudi eno-	a zaenkrat še ni na voljo številk za jav-
tno izhodiščno ceno za celotno občino,	nost. »Glede na to, da plače in drugi iz-
datki zaposlenim predstavljajo okrog 80 % cene, pričakujemo, da bo predlagana nekoliko nižja cena od sedaj veljavne. Upoštevati pa moramo tudi, da sedaj veljavna cena vrtca velja od 1. 4. 2009, da je vrtec v tem času dvakrat predlagal povišanje cene, ki ga občinski svet ni potrdil, in da verjetno lahko posluje pozitivno le s skrajnim varčevanjem pri materialnih stroških.« V Občini Horjul so s prvim septembrom znižali ceno za približno 7 %, in sicer zmanjšanja znašajo: pri I. starostni skupini 6,94 % (iz 448,80 evra na 417,64 evra) pri II. 6,72 % (iz 348,32 evra na 324,90 evra) ter pri kombiniranem oddelku 6,69 % (iz 400,41 evra na 373,60 evra). Na Vrhniki se bodo svetniki prav tako odločali o pocenitvi, in sicer je predvidena za prvo starostno skupino nižja cena za 6,5% (409 evrov), v drugi pa za 8,1% (312 evrov). To je okrog 28 evrov v ceni programa. V Občini Log -Dragomer tudi razmišljajo o morebitni novi ceni programov, vendar ne morejo podati nobenih informacij, dokler jim v šoli ne pripravijo izračuna. (gt)
Novo vodstvo
V uredništvu Našega časopisa smo imeli v začetku septembra najverjetneje še zadnjo letošnjo sejo komisije za izdajanje glasila Naš časopis, ki jo sestavljajo po dva predstavnika iz vsake občine, le Vrhnika si je kot ustanoviteljica zavoda, ki izdaja časopis, zagotovila tri člane. Vseh skupaj je torej enajst, navadno pa se sestajajo vsaj enkrat na leto. Vsekakor spomladi ob pregledu poročila delovanja Našega časopisa v minulem letu, v nadaljevanju leta pa po potrebi. Letos smo se sestali večkrat, razlog pa je bil imenovanje urednika. Spodaj podpisanemu je namreč potekel mandat vršilca dolžnosti urednika, zato je komisija objavila razpis za urednika. Proces od razpisa do imenovanja je terjal večkratno snidenje komisije, ki je na koncu mojo malenkost tudi potrdila za urednika. Na zadnji seji je nastala tudi sprememba sestave komisije. Zaradi poteka mandata sta jo zapustila dolgoletni član Richard Beuermann z Vrhnike, ki je komisiji celo predsedoval, in Leopold Rus iz Sinje Gorice. Tretja vrhniška članica komisije Elica Brelih pa je bila ponovno izvoljena (člane komisije voli občinski svet) in je prevzela mesto predsednice komisije. Namesto omenjenih članov sta bila izvoljena Branko Dolenc z Verda in Mirko Antolovič z Vrhnike.
Gašper Tominc, urednik Našega časopisa
Kmalu na Vrhniki
Na 450 m2 površine fitnes, masažni studio, fizioterapija in savna (turška, finska, infra in biozeliščna savna) v poslovna stavbi Blagomix.
Zavidljivih 105 let!
16. avgusta je svoj 105. rojstni dan praznovala najstarejša občanka Marija Rihar iz Gabrja. Njen praznik so primerno proslavili, obiskal in čestital pa ji je tudi župan Franc Setnikar.
Ob jubileju ji iskreno čestitamo! (sa)
MNC VRHNIKA-DREN
Vabi deklice in dečke od dopolnjenega 4. leta starosti, da se nam pridružijo pri organiziranih, zabavnih, vodenih treningih na Drenovem Griču in Vrhniki
Ker so nekatera besedila prispela že po zaključku redakcije, vsem pisnim prispevkom nismo uspeli zagotoviti jezikovnega pregleda.
Aktualno številko Našega časopisa lahko v elektronski obliki prebirate na www.za-vod-cankar.si
Naš časopis tudi na facebooku.
A V Bevkah so odprli novo učno pot, ki povezuje zgodovinske in naravne danosti tamkajšnjega okolja. Če ne veste kam na nedeljski izlet, potem združite prijetno s koristnim. Sprehod traja dve do tri ure. Več o učni poti na vrhniških straneh.
Izognite se visokim stroškom zdravljenja v tujini.
Sklenite zavarovanje Vzajemna Tujina in si zagotovite:
•	zdravstveno varnost na potovanjih v tujini,
•	paket glede na lastne potrebe in želje,
•	možnost zdravstvene varnosti tudi ob nenačrtovanih poteh v tujino - letni paket (Multitrip).
J zdmvstveno zavarovanje
vm vzajemna . tujina
f z^ni«»*«»"5""""
potovanjih v tujim-
Ugodne premije!
8-dnevno zavarovanje za Evropo* (MINI paket za 1 osebo) že za 10,17 EUR.
* območje Evrope so d
e EU in širše (Maroko, Egipt,Tunizija,Turčija ipd.)
VZAJEMNA. (((=0802060) Skleni zavarovanje
Jaz zate, ti zame.
www.vzajemna.si
Gabriela Hladnik
m: 031783 882
e: gabrijela.hladnik@vzajemna.si
2 NAŠ ČASOPIS	Občina	Vrhnika	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Šivalnica IUV
Letos kupili, drugo leto plačali
Vrhnika - Občina se pripravlja na nakup nekdanje šivalnice. Kot pravijo na Tržaški 1, bi jo letos kupili, plačali pa drugo leto. Posledično tudi ne bo potrebnega rebalansa proračuna.
Šivalnica je pod hipoteko banke Abanka Vipa, ki želi iz nje iztržiti dobra dva milijona, kolikor je likvidacijska cena objekta. Zanimanja za objekt v taki višini ni bilo, ceno pa lahko banka upnica zniža za največ polovico, to je na 1,1 milijon. »Takšno vsoto pa ponujamo mi!« pravi županj Stojan Jakin. Ker banka še ni podala soglasja na predlagano ceno, je stečajna upraviteljica iuveja sodišču predlagala, naj izda sklep, ki bo nadomestil odločitev banke o prodaji šivalnice za omenjeni milijon evrov. Na občini menijo, da bodo sklep sodišča dobili v začetku oktobra, nakar bi sledil podpis pogodbe s trimesečnim rokom plačila. »V
praksi bi to pomenilo, da bi plačali v začetku prihodnjega leta, rebalans proračuna za letos pa ne bi bil potreben.« Nakup šivalnice v znesku 1,1 milijona evrov je tako vključen v prihodnji proračun, predlog pa predvideva tudi priliv slabega pol milijona iz naslova Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regie, kar naj bi bilo namenjeno za ureditev knjižnice v šivalnici. »Knjižnica deluje v premajhnih prostorih, zato jo je nujno potrebno rešiti. Po planu bi tako prihodnje leto uredili v šivalnici knjižnico, v letu 2014 pa še prostore za potrebe šole. Končna investicija nas bi po trenutnih ocenah stala 4,2 milijona evrov,« še pravi župan. (gt)
Požagali so vrbe
Vrhnika, september - Delavci komunale so na robu športnega parka (med Cankarjevo šolo in bazenom) po n are-ku Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika in s soglasjem Občine Vrhnika požagali več vrb. Kot so pojasnili na zavodu, so vrbe postale krhke, zato so predstavljale potencialno nevarnost okolici in mimoidočim. Podlaga za odločitev je bilo strokovno mnenje Damjane Vrenjak, ki je potrdila slabo stanje vrb. Župan Stojan Jakin nam je v pogovoru pojasnil, da namesto vrb predvidevajo nove drevesne sadike. Naj spomnimo, da so pred leti požagali tudi ginko pri nekdanji Mlečni. Njegov podtaknjenec danes raste v Parku samostojnosti, iz njegovega debla pa naj bi lokalni kipar izdelal skulpturo. (gt)
Nova ulica: Rimska ali Švabičeva?
Na Gabrčah na Vrhniki je v zaključni fazi gradnja novega naselja, ki potrebuje nove hišne številke. Na mizah vrhniških svetnikov sta se znašla dva predloga: Rimska cesta in Švabičeva ulica.
Stevan Švabic
Predlog Rimska cesta je podala Krajevna skupnost Vas Vrhnika, ki ga utemeljuje, da je del ceste še iz rimskih časov, župan Stojan Jakin pa je na pobudo Muzejskega društva Vrhnika podal pobudo, da bi ulico poimenovali »Švabičeva ulica«. Naj spomnimo, da je poimenovanje po omenjeni osebi pred leti predlagal že bivšemu županu dr. Marjanu Riharju sedaj že pokojni Zvone Šemrl, a ni bilo »proste« ulice. Ker večina od bralcev verjetno ne pozna Šva-biča, naj tu zapišemo nekaj dejstev. Podpolkovnik Stevan Švabic je bil poveljnik 26. pehotnega polka vojske Države SHS. Po koncu prve svetovne vojne, ko je že bila določena demarkacijska linija (Rateče-Ponca-Triglav-Podbrdo-Cerkno-Idrija-Logatec-Snežnik do Sušaka), so se Italijani požvižgali nanjo, jo pri Planini prečili in prodrli do Vrhnike. Ljubljano
je to dejstvo dvignilo na noge, zato je Narodna vlada Slovenje prosila Švabica in njegove srbske čete v Ljubljani za pomoč. Podpolkovnik Švabic je odposlal komandantu italijanske brigade v Logatcu noto, v kateri navaja, da so dobile srbske čete nalog zasesti bivšo Kranjsko do demarkacijske črte in da se bo vsako prekoračenje te črte smatralo za kršenje premirja. Ko se je italijansko vojaško poveljstvo v Logatcu prepričalo, da so njegove čete bližajo Vrhniki, se je umaknilo na demarkacijsko črto. Lahko bi rekli sreča, saj je italijanska vojska štela okoli 50 tisoč mož na celotni liniji, njim naproti pa je stalo le nekaj sto konjenikov. Po opravljeni nalogi v Slovenji je Švabic dobil visoko vojaško odlikovanje - red belega orla 4. stopnje (1920), kasneje pa je bil tudi povišan v čin konjiškega polkovnika (1923). Ljubljana je že 12. 6. 1923 dobila Švabicevo ulico, za častnega meščana Ljubljane pa je bil proglašen 23. 10. 1930, zelo verjetno tudi z blagoslovom tedanjega Vrhovnega poveljnika VkJ - kralja Aleksandra Karadordevica. Občinski svet se bo o imenovanju ulice odločal 27. septembra. (gt)
Kdaj bodo začeli izvajati projekt Čista Ljubljanica?
»Čakamo okoljsko ministrstvo«
Vrhnika - V preteklih številkah smo že pisali, da naj bi proti koncu letošnjega leta zahrumeli gradbeni stroji, zato smo se v pisarni župana pozanimali, kako kaže omenjenemu projektu.
Pojasnil nam je, da občina želi graditi kanalizacijo preko tako imenovanih javnih in-house naročil, kar pomeni, da bi bila glavna izvajalka del vrhniška komunala. Za manjše projekte, po županovih besedah, to ne predstavlja večjega problema, ker pa gre za večja sredstva, ki za nameček prihajajo še iz Bruslja, pa je potrebna večja opreznost. Tako na občini še čakajo na mnenje okoljskega ministrstva, ali smejo uporabiti in-house naročila. Stališče ministrstva naj bi bilo po Jakinovih besedah znano do začetka oktobra. Gradnja same či-
stilne naprave pa naj bi potekalo preko običajnih javnih naročil. »In-house naročila nam bi zagotovila, da bi večino del kot podizvajalci opravila vrhniška podjetja oziroma obrtniki. Torej bi se vrnil denar nazaj v lokalno okolje. Poleg tega pa je komunalno podjetje znano kot dober plačnik in bi podizvajalci resnično dobili denar, za razliko od nekaterih primerov, o katerih beremo v medijih.« Vsekakor pa bi po Jakinovih besedah dela morala steči še v letošnjem letu, saj se rok izgradnje, to je leto 2015, nezadržno približuje. (gt)
V pripravi nova tržnica
Vrhnika - Idejni osnutki so že na mizi, pravi vrhniški župan Stojan Jakin in dodaja, naj bi prihodnjo pomlad prodajalci že prodajali na novi tržnici, ki bo na Sodnijskem trgu in delu parkirišča pri Cankarjevem hramu.
Občina želi na tak način združiti sedanje ponudnike domače hrane, suhe robe in drugih izdelkov na enem mestu. Trenutno jih srečujemo na različnih koncih mesta, od pločnika ob Ulici 6. maja do ploščadi pred Renaultovim servisom pri bencinski črpalki. »Zavedamo se, da dosedanji prodajalci ne bodo z navdušenjem sprejeli prepovedi prodaje na ulici, ampak to bodo pač morali sprejeti,« komentira namero občine župan Jakin. »Vsako mesto ima tržnico, ki je nekakšna njegova osebna duša. Tudi Vrhnika jo potrebuje.« Tržni red naj bi občinski svet sprejel še do konca leta, v njem pa je predvidena dosedanja prepoved prodaje na ulici in »uzakonitev« tržnice. Predvideno je, da bo upravitelj tržnice domača komunala, lokalna redarska služba pa naj bi poskrbela za nadzor. Tržnica je poleg na Sodnijskem trgu predvidena na tistem delu parkirišča zraven Cankarjevega hrama, ki je nasproti gasilskega doma. Župan pravi, da se nagiba k temu, da bi bilo nekoč sploh celotno parkirišče na-
Parkirišče pred Cankarjevim hramom naj bi na svoji polovici pri gasilskem domu poslej nudilo prostor prodajalcem domače hrane.
menjeno tržnici, saj bi Sodnijski trg, kjer potekajo različne prireditve, raje ohranil »čistega«. Bi pa lahko dal tržno noto Sodnijskemu trgu tudi morebitni novi najemnik prostorov, kjer je Mercator nekoč prodajal pohištvo. Zaradi visoke cene Najboljši sosed ne najde kupca, a če bi se ta vendarle pojavil in bi bil še živilske stroke, potem bi lokacijo lahko izkoristil tudi kot del tržnice. Spomnimo se trgovinic pod arkadami na ljubljanski tržnici ... Župan pravi, da začetna investicija ne bo visoka in da tudi tržnica ne bo zaživela takoj. »Ljudje se morajo nanjo navadati. Spremeniti morajo svoje navade, kar pa se ne zgodi čez noč.« Vzporedno s tem naj bi tudi nova tržnica počasi pridobivala arhitekturno podobo, ki ji pritiče.	Gašper Tominc
Namesto bazena športni »balon«?
Ko smo nazadnje objavili na facebooku profilu Našega časopisa nekaj fotografij še iz časa, ko je obratoval vrhniški bazen, smo dobili nepričakovan odziv. V nekaj dneh si jih je ogledalo preko štiri tisoč ljudi, pa tudi na same fotografije je bilo kar nekaj komentarjev.
O zgodovini bazena, ki naj bi ga zgradili pred šestdesetimi leti, še zbiramo gradivo, da bomo do konca leta v Našem časopisu predstavili njegovo zgodovino, tokrat pa se oziramo v prihodnost. Dejstvo je, da bazena na Vrhniki ne bo, razen, če ne bi dobil silno bogatega mecena, kar pa ga verjetno ne bo. Izračuni namreč kažejo, da bazen ni tržno zanimiv, zato ni investitorjev, ki bi bili pripravljeni vlagati - vključno z občino. Se je pa že pred časom pojavila ideja, ki je zrasla na zelniku NK Vrhnika, ki ga vodi Sebastjan Zalar. Ta je idejo patentiral in predstavil tudi ključnim »igralcem« v občini: Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, nekaterim društvom in občini. Kaj predlaga? Po njegovem bi bazen pokrili z »balonom«, v bazenu samem bi uredili površine za nogomet. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je nato idejo razširil še na tenis, badminton in atletiko, saj bi balon povečal na celoten objekt. S tem bi lahko po ploščadi okoli bazena položili tartan za atletsko stezo ter namestili doskočišče skoka v višino in vgradili bazen za skok v daljino. Na ta način bi Vrhnika dobila še eno pokrito dvorano, rešila pa nebi samo vprašanja treningov atletov, nogometašev in teni-sačev, temveč tudi prostorski problem šole, košarke, rokometa
Idejna študija »balona«, ki jo je pripravila Delavnica d. o. o.
Pozanimali smo se, kaj o ideji menijo na občini, kjer je župan Stojan Jakin dejal, da občina projekt moralno podpira in obljublja pomoč pri pridobivanju potrebne papirnate dokumentacije, denarja pa zanj nima. Po njegovem je tudi vprašljiv izgled »balona« v središču mesta. Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika
menijo drugače. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati je pojasnil, da so s pomočjo podjetja Duol in arhitekturnega biroja Delavnica d. o. o. že izdelali idejno rešitev bazena. »Samega bazena ne nameravamo podreti, saj v enem delu domuje NK Vrhnika, temveč bi samo revitalizirali bazen. S tem bi dobili igrišče z umetno travo, ki je primerna za igranje nogometa in tenisa. Sicer se zavedamo, da s tem ne bi popolnoma rešili prostorske stiske igralcev tenisa, saj potrebujejo vsaj tri pokrita igrišča, pa vendarle bi bil to korak naprej. Poleg tega bi rešili problem treninga atletov, saj bi dobili pokrito 60 m tartansko stezo za šprint, ska-kališče v višino in daljino. Dvorano bi lahko uporabljali tudi lo-kostrelci, ki potrebujejo vsaj 45 metrov dolgo strelišče. V dopoldanskem času bi dvorano lahko uporabljala Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, za katero vemo, da ji primanjkuje pokritih športnih površin. S selitvijo omenjenih športov bi se sprostile ostale dvorane za Košarkarski klub Vrhnika, Ženski rokometni klub Vrhnika in za vse ostale uporabnike dvoran. Zavedati se moramo, da je vsako leto zaradi pomanjkanja prostora zavrnjenih okoli 30 odstotkov prošenj za najem dvoran. Na zavodu menimo, da bi v hitrem času in za relativno malo denarja rešili določene športne panoge, razširili športno ponudbo, rešili prostorsko stisko OŠ Ivana Cankarja, zmanjšali vandalizem v parku in sanirali trenutno sramoto vrhniškega centra.« Glede samega izgleda središča Vrhnike, pa na zavodu menijo, da bi z balonom izboljšali obstoječe stanje, ki bi bilo neprimerno lepše na pogled ter kar je najpomembnejše, množici otrok bi omogočali udej-stvovanje v športu. »Zavedamo se gospodarske krize in zaradi tega vemo, da ne moremo pričakovati v bližnji prihodnosti nove zidane športne dvorane, lahko pa pričakujemo balon, ki se ga ob morebitni gradnji dvorane čez petnajst let prestavi na pomožno nogometno igrišče, kjer služi svojemu namenu naprej,« še dodajajo v zavodu. (gt)
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
3
Učenci POŠ Bevke so poskrbeli za kulturno plat odprtja učne poti.
Babji zob, noriški srebrniki in rimski mejnik
Rezanje traku ob odprtju poti: podžupan Skodlar, župan Jakin in Zupančeva.
Trasa učne poti
Odprli Učno pot Bevke
Bevke, 20. september - Kaj imajo skupnega Babji zob, noriški srebrniki in rimski mejnik? Bevško učno pot. Gre za dobrih šest kilometrov dolgo krožno učno pot okoli Bevk, ki jo boste obhodili v dveh do treh urah, združuje pa naravoslovne in zgodovinske danosti tega območja.
Kot je na odprtju dejal vrhniški podžupan Janko Skodlar, ki je obenem tudi Bevčan, je prišlo do učne poti spontano. Danes že pokojni Peter Buh iz Kamina mu je namreč potarnal, da se kljub napredku v vasi (gradnja športnega parka) mora še vedno ob vsaki večji poplavi voziti s čolnom v Bevke. »Mislil sem si: saj se v predoru Šentvid koplje ogromne količine materiala, za katerega ne vedo kam bi z njim.« Tako so s preko 17 tisoč kubičnimi metri materiala (1300 tovornjakov) nasuli bevške okoliške poti, tudi Buhovo, na katerih je danes postavljena Učna pot Bevke. Kot je še dejal Skodlar, takšna množica tovornjakov v kraju ni ostala neopažena, zato so počasi začele vzni-kati zgodbe o preteklosti, kot so živa voda izpod Babjega zoba, o perišču in napajališču, pastrirskem življenju, brodarjenju čez Ljubljanico, noriških srebrnikih, rimskem mejniku, rimski naselbini na Gradišču ... Bilo je polno zgodb o preteklosti, ki so se dotikale zelo majhnega območja. Zato je vodja POŠ Bevke Mateja Zlobko predlagala, da bi na tem območju uredili učno pot s katero bi preteklost območja iztrgali pozabi, njegovo edinost
pa predstavili tudi drugim ljudem. Otroci so tako raziskovali preteklost, sploh tisti del, ki ga so ga doživeli njihovi stari starši, obenem pa so na šolskem natečaju izbrali maskoto učne poti »Barjanko« učenke Nane Trček. Projekt se je financiral deloma iz evropskih sredstev, deloma iz občinkega proračuna. Evropska sredstva so črpali preko LAS Barje z zaledjem in programa Me-diteran. K projektu so pristopili še Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Krajinski park Ljubljansko barje in Zavod za raziskovanje narave in okolja. Tako so bile letos spomladi na mizah nosilcev projketa že dopolnjeni osnutki učnih tabel, ki so jih avgusta tudi postavili. »Gre za pomemben dosežek celotne ekipe pri evidentiranju naravne in kulturne dediščine, ki s postavitvijo Učne poti Bevke povečuje razpoznavnost tega dela Krajinskega parka Ljubljansko barje. Hkrati dopolnjuje turistično ponudbo na območju Bevk in mrežo učnih poti na Barju. Prav tako omogoča dopolnjevanje učnih vsebin, možnost izobraževanja osnovnošolske in srednješolske maldine, oblikovanja konkretnih dejavnosti lokalnih društev, šole in ponudni-
Udeleženci odprtja so se sprehodili od izhodišča do Kamina, posamezne zanimivosti na poti pa jim je ob informativnih tablah predstavila Maša Bratina.
kov turističnih programov,« je projket pokomentiral Skodlar. Odprtje učne poti so s krajšim kulturnim programom obeležili učenci lokalne podružnične šole, obenem pa so predstavili tudi razstavo o Krajinskem parku Ljubljansko barje, ki bo poslej postavljena v šoli. Udeleženci odprtja so se nato sprehodili do izhodišča poti, kjer so trak prerezali Barbara Zupanc iz KP Ljubljansko barje, podžupan Skodlar in župan Stojan Jakin. Pot jih je vodila do Kamina in nazaj, posebnoti tega dela trase pa je predstavila predstavnica KP LB. Kot je sama večkrat dejala: gre za posebno območje, zato se na sprehodu ali vožnji s kolesom tudi obnašajmo »posebno« - spoštljivo do narave in zgodovine. (gt)
Evropski teden mobilnosti
Kolesa za javne zavode
Vrhnika, 21. september - Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je v sodelovanju z Občino Vrhnika v okviru tedna mobilnosti podaril devetim vrhniškim javnim zavodom deset koles.
Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je namreč namesto organizacije vsakoletne prireditve »Dan brez avtomobila« predlagal nakup koles za potrebe občinskih javnih zavodov v znesku, ki bi bil sicer namenjen prireditvi. »Zavode smo pozvali, naj razmislijo o uporabi koles namesto avtomobila za vsakodnevna službena opravila po mestu. Od enajstih zavodov so se za uporabo odločili v 9 zavodih, ki so bili soglasni, da je tovrsten ukrep bolj smiseln, potreben in učinkovit kot prireditev,« je dejala Maria Zakrajšek, strokovna sodelavka za turizem z zavoda. Kolesa z 21. prestavami slovaškega proizvajalca so predstavnikom zavodov simbolično predali v sejni sobi občine 21. septembra, dostavili pa naj bi jih jim teden dni kasneje. Župan Stojan Jakin je ob tem dejal, da mu je bila dosedanja prireditev na Stari cesti sicer všeč, a da mu je letošnja gesta ljubša, saj je udejanjanje trajnostnega razvoja. »Toda kolo ni namenjeno samemu sebi, marveč uporabi,« je še nagovoril zbrane.
Kolo so prejeli naslednji zavodi: Občina Vrhnika, osnovne šole Antona Martina Slomška in Ivana Cankarja, župnijski vrtec, ZD Vrhnika, komunala, knjižnica, Podružnična osnovna šola Bevke ter Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Slednji je pravzaprav prejel dva kolesa - enega kot vsi ostali zavodi, enega pa bo dajal »na posojo« ostalim zavodom, če si ga bodo zaželeli. (gt)
Predstavniki zavodov in občine s kolesom (v resnici bodo zavodi prejeli njegovo žensko različico).
Rebalans proračuna kozmetične narave
Vrhnika - Na občinski seji konec meseca bodo občinski svetniki med drugim obravnavali tudi predlog rebalansa proračuna. Kot so pojasnili na občini, bo to kozmetični popravek proračuna, saj gre le za uskladitev izdatkov na računih krajevnih skupnosti, ki so izvedle druge investicije od načrtovanih ali pa sploh ne, zato je treba temu primerno prirediti tudi proračun. Rebalans pa ne predvideva denarja za nakup IUV-jeve šivalnice, kot se je govorilo še v začetku leta. Po trenutnem načrtu naj bi jo občina plačala po novem letu, torej že z novim proračunom. (gt)
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
4
Poslovna ideja -Trgovina Metuljček
S kvaliteto nad poceni konkurenco
Vrhnika - V Janezovem naselju v Verdu je od letošnje pomladi odprta nova trgovina - Trgovina z oblačili Metuljček, namenjena mamicam in mladim. Čeravno so vrata trgovine odprta šele pol leta, pa je podjetje upihnilo že več kot dvajset svečk.
Pravzaprav 21, če smo povsem natančni, pravi Vlasta Kristan, ki je leta 1991 začela svoje izdelke prodajati na Drenovem Griču. »Sredi devetdesetih smo se preselili v zgornje nadstropje tedanjega Loka centra, no, letos spomladi pa na Jagrovo 1B na Verdu,« pravi Kristanova, ki ne more mimo opazke, da današnji časi globalizacije niso najbolj pisani na kožo butičnim prodajam. Uvoz s Kitajske in pojav velikih trgovin je njihov položaj poslabšal, a vseeno
poskušajo konkurenco zaobiti s kvalitetnimi izdelki in s pristnim osebnim odnosom do strank. »Ravno zaradi tega se številne stranke vračajo, kar je pokazatelj, da delamo prav. Za njih smo pripravili kartico zvestobe, vedno znova poskušamo biti aktualni s številnimi akcijami in nagradnimi igrami, ki jih lahko spremljajo na našem face-book profilu. V trgovini imamo tudi igralni kotiček, zato smo vedno veseli najmlajših, ki se pridejo le malo poigrati.« V trgovini prodajajo oblačila za
otroke, stare od 0 do 16 let, na prodajnih policah pa je mogoče najti tudi igrače, pripomočke za mlade mamice in njihove malčke. »Prodajamo lastne izdelke, ki so vsi iz slovenskih materialov, ter številna oblačila drugih priznanih znamk, kot sta s.Oliver in Klar.« Razmišljajo tudi o internetni trgovini, a morda
nekoliko kasneje. Trgovina trenutno zaposluje eno osebo, širitve pa ne načrtujejo. »Na nas je, da čimbolje izkoristimo dane možnosti. Resda nismo povsem v središču Vrhnike, mogoče na njegovem robu, tik ob novem mostičku čez Ljubljanico, a obisk pri nas se zagotovo splača,« še dodaja Kristanova. (gt)
Gostinski veterani na Vrhniki
Upokojeni gostinski veterani, ki se srečujejo večkrat letno, so letos svoje druženje pripravili na Vrhniki, točno v prelepem okolju gradu Bistra. Petnajst veteranov si je ogledalo Tehniški muzej Bistra, družabno srečanje pa zaključili v Gostilni Bajc v Bistri. Omeniti je potrebno,da so upokojeni gostinski veterani pred več leti dvigovali raven gostinstva v Slovenji in tudi v bivši Jugoslaviji. Zelo so ponosni, da so opozarjali na strokovnost in odličnost v svoji stroki in jo dvigovali na najvišjo možno raven. Tako so veliko pripomogli k nesporni kvalitetni gostinski dejavnosti, promociji slovenske kulinarike in k doseganju vrhunskega barman-
skega nivoja. Vse to dokazujejo številna dosežena odličja, priznanja in pohvale na številnih gastronomskih prireditvah širom sveta. Med njimi sta tudi barman Lojze Kos in gostinec Franci Pišek.
Simon Seljak
Diskoteka Fejstklub
Silvester Ogrin in Tadej Čekeliš med nagovorom gostov na odprtju diskoteke
Vrata je odprla nova diskoteka
Drenov Grič, 7. september - V prostorih nekdanje Maroltove gostilne po novem deluje diskoteka Fejstklub, ki jo vodita mladim poznana didžeja Silvester Ogrin in Tadej Čekeliš.
»Na prelomu tisočletja je svoja vrata zaprla še zadnja diskoteka na Vrhniki. Nekaj poskusov posameznikov je sicer bilo, da bi obudili to sceno, a jim nekako ni uspelo. Ker naše območje nekaj takega potrebuje, sva se s Tadejem odločila, da se tokrat tudi sama preizkusiva kot lastnika diskoteke,« je povedal Silvester Ogrin, ki ga mladi poznajo predvsem kot dolgoletnega didžeja v diskoteki na Vrzdencu. Njegov prijatelj in poslovni partner Tadej Čekeliš je poznavalcem glasbe znan z Radia Salomon kot
Tey DJ. Prenovila sta nekdanjo Maroltovo gostilno na Drenovem Griču, in tako je nastal dnevni bar in nočni klub Fejstklub. Di-
o fejstklub
skoteka je svoja vrata 7. septembra odprla za povabljene goste ter naslednji dan še za preostale in že takoj doživela tako dober odziv kot pozitivne komentarje obiskovalcev: »Na odprtju je bilo veliko ljudi, prišli so nas pozdravit tudi predstavniki lokalnih oblasti in bivši poslanec. Večina je bila prijetno presenečena nad novim ambientom.« Fanta pravita, da bosta poskušala ponudbo popestriti s posebnimi dogodki. »Petkovi večeri so načeloma v stilu oldies-goldies, sobote so namenjene aktualni komercialni glasbi, predvidoma od oktobra pa načrtujeva še nedeljske glasbene popoldneve s slovensko glasbo. Vsekakor razmišljava tudi o glasbenih presenečenjih, kot je živa glasba, kar pa naj za zdaj ostane skrivnost,« pravi Ogrin. Fejstklub je čez teden odprt od 14. ure, ob koncih tedna pa od 8. ure. (gt)
Plačevanje položnic
Tudi pri položnicah lahko privarčujemo
V času ko nas večina gleda na vsak evro, je dobrodošlo vedeti, kje včasih po nepotrebnem trošimo. Plačevanje položnic je že nedvomno ena takih priložnosti, kjer lahko z nekaj koraki ali drugačnim načinom plačevanja privarčujemo na mesec nekaj evrov. Če pa jih pomnožimo z dvanajstimi meseci, potem pa lahko privarčujemo celo že za trimestno številko.
Navadno položnice plačujemo na tri načine: preko bančnega ali poštnega okenca, spletne banke ali s pomočjo trajnik. Cena storitve močno niha od banke do banke, zato se velja podvizati in plačati na okencu druge banke, saj so lahko razlike v cenah storitvah velike. Mi smo pod lupo vzeli samo vrhniške in logaške banke, ki so nam najbližje oziroma vožnja do njih ne predstavlja bistvenega stroška. Poglejmo si najprej primer plačevanja na bančnem oziroma poštnem okencu. Na pošti vam bodo za plačilo položnice zaračunali 1,17 evra, na naši največji banki NLB 1,8 €, v Deželni banki Slovenje 1,5 €, v SKB banki pa 1,78 €. Poglejmo še v sosednji Logatec, kjer imajo nekoliko večjo izbiro bank. Poleg omenjenih z Vrhnike imajo še Abanko, ki vam bo zaračunala 85 centov, Banka Koper se bo obliznila za 1,9 €, Unicredit pa za 2,1 €. Razlike so torej velike. Če vas pot zanese v Logatec, boste samo s plačilom dveh položnic privarčevali za eno kavo.
Ceneje bo prišlo, če plačujete preko spletne banke, ki jo danes ponujajo tako rekoč že vse banke. Tu provizije ne nihajo tako močno kot pri bančnem okencu. Najcenejša banka, to je Deželna banka, vzame provizijo 29 centov, ostale pa okoli 33. Še največji kos po-
gače si odreže Unicredit banka s 40 centi.
Še najcenejši pa so trajniki, pri katerih vam večina bank računa okoli 20 centov, le Banka Koper 30 in Unicredit 40 centov. Če torej naredimo izračun, da v gospodinjstvu plačate na mesec 6 položnic (dve za komunalni storitvi ter po eno za telefon, zavarovanje, televizijo in elektriko) in če izberemo najcenejšo možnost plačevanja preko bančnega okenca, potem bi na mesec odšteli 5,1 evrov provizije. V primeru plačila preko spleta bi privarčevali 3,12 evrov, s trajnikom pa 3,9 evrov. Pri najdražji banki bi vas plačilo šestih položnic na mesec preko bančnega okenca stalo kar 12,6 evrov.
Zveza potrošnikov Slovenje je na svoji spletni strani celo naredila izračun, koliko lahko privarčujete na račun premišljenega plačevanja. Recimo da na mesec plačate šest položnic v vrednosti 100 evrov in enkrat dvignete denar iz bankomata. Razlika med najdražjo in nacenejšo banko je skoraj 100 evrov. To pa je že znesek, za katerega bi se veljalo potruditi in stopiti kakšen korak več. Obstaja pa še ena možnost, pri katerem si nihče ne odtrga provizije za plačilo položnice. Nekatere občine so namreč uvedle tako
imenovane javne blagajne, na katerih lahko občani brez provizije plačujejo storitve javnih ali zasebnih podjetij. Postojna ima na primer eno takih, kjer naj bi po podatkih zveze potrošnikov na mesec plačali kar 10 tisoč položnic. Na velenjski javni blagajni pa naj bi se mesečno zglasilo okrog štiri tisoč občanov, kjer lahko brez provizije plačajo položnice 26 javnih in zasebnih podjetij. Nas je zanimalo, če bi se za kaj takega odločili tudi na vrhniški občini, a je bil odgovor negativen. Župan Stojan Jakin je pojasnil, da nastane težava z nakupom ustrezne programske opreme, nude-njem primernega prostora ter stroškom kadra. Vse to po njegovem stane, kar pa bi zopet pokrili davkoplačevalci iz svojega žepa. Naj pa spomnimo, da lahko že danes vse položnice s komunale poravnate kar na podjetju samem. Da to počnejo, so nam že zatrdile nekatere osebe, potrdili pa so nam tudi v Komunalnem podjetju Vrhnika, češ da se ljudje res poslužujejo te možnosti, a zaenkrat predvsem starejši. (gt)
Izračun letnega stroška provizij za 6 položnic mesečno in en dvig z bankomata, kot ga je pripravila Zveza potrošnikov Slovenje. V tabeli so samo banke, ki so na Vrhniki ali v Logatcu.
	LOGATEC	VRHNIKA
NLB	159, 48 €	159,48 €
Deželna banka	131,88 €	131,88€
SKB		151,68 €
Abanka	90,12 €	
Banka Koper	166,2 €	
Poštna banka Slovenije	96,72 €	96,72 €
Unicredit banka	189,48 €	
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 5
Muzej so pomladili za 25 let
Tehniški muzej Slovenje v Bistri je v začetku septembra pod vodstvom mag. Vla-dimirja Vilmana končal večletni projekt prenove gozdarskega oddelka, ki je bil zadnjič prenovljen leta 1987. Razstavne površine, ki se razprostirajo na 480 kvadratnih metrih grajskih soban, so po novem vizualno privlačnejše in primernejše učenju mlajših generacij.
Iztok Špan je prerezal slavnostni trakec in »okre-gal« Dars, ker TMS Bistra še vedno ni namenil informativnih tabel ob avtocesti.
Gozdarstvo se v slovenskem prostoru ponaša z bogato zgodovino. Pri tem Bistra ni nikakršna izjema, saj so si tam z gozdarjenjem vsakdanji kruhek služili že prvi gospodarji nekdanjega kartuzijanskega samostana, to je bila tudi ena od osrednjih dejavnosti zadnjih lastnikov gradu, družine Galle, še pred ustanovitvijo muzeja pa je v gradu domoval Gozdarski inštitut Slovenje. Gozdarski oddelek, ki v srcih dolgoletnih skrbnikov in vodičev po Tehniškem muzeju Slovenje v Bistri zaseda posebno mesto, je tako ob svojem odprtju za javnost leta 1953 skupaj z lesarstvom in lovstvom predstavljal temeljno muzejsko zbirko; iz te so nato skozi desetletja organsko zrasle preostale zbirke, ki se danes razprostirajo na več kot 6.000 kvadratnih metrih in muzej uvrščajo med enega največjih v tem delu Evrope. Ker pa so muzeji - v nasprotju s splošnim prepričanjem - žive ustanove, ki se prilagajajo izzivom in zahtevam časa (poleg vzdrževanja in dopolnitev), se na določeno
časovno obdobje temeljito prenavljajo tudi stalne razstave. Gozdarski oddelek so zadnjič prenovili leta 1987, tik pred prihodom sedanjega vodje oddelka, mag. Vladimirja Vilmana. Vilman, ki je v muzejske vode prišel s »terena« (bil je tudi re-virni gozdar na Vranskem) in je v 90. letih TMS Bistra celo direktoroval, je pred petimi leti začel snovati naslednjo veliko prenovo oddelka. Temeljni razlog za odločitev je bila predvsem zastarelost obstoječe razstave (terminologije, besedil, slikovnega gradiva), ki je bila zasnovana še v prejšnji državi in družbenem redu. Potreben je bil premik težišča muzeološkega prikaza z besedila in fotografij k bistveno večjemu številu privlačnih eksponatov in maket. Drugi pomembni razlog za prenovo pa je bila nova konceptualna zasnova muzeja kot »učilnice«, prilagojena ogledu zbirke s strokovnim vodičem in rabi delovnih listov. Pri zahtevnem projektu, vrednem okrog 80.000 evrov, je sodelovalo vsaj 140 ljudi, muzeji, zavod za gozdove in Gozdarski
Čenstohovska Marija tudi na Vrhniki
Vsako leto milijoni romarjev iz vsega sveta prihajajo v Čen-stohovo, da bi videli oltar z njeno ikono.
Na Vrhniki so jo z molitvijo in petjem počastili mladi in stari.
Vrhnika, 18. September - Na Vrhniki se je za kratek čas ustavila ikona Čenstohovkse Marije, ki roma »Od oceana do oceana«. Gre za poljsko ikono, ki na avtomobilski prikolici potuje na svetovnem romanju od Pacifika (Vladivostoka) do Atlantika (Fatima). V spodbujanje molitve za obvarovanje življenja, zakonske zveze in družine, proti splavu in demografski zimi, bo obiskala več kot 20 držav,
med njimi tudi Slovenijo. Romanje ikone je edinstven dogodek že zato, ker je po tisočletni ločitvi povezal Katoliško in Pravoslavno cerkev, draga je namreč tako katoličanom kot pravoslavcem. Ikono se je na Vrhniki ustavila za dobrih petanjst minut, kjer so jo tako stari kot mladi počastili z molitvijo in pesmijo, nato je pot nadaljevala na podoben postanek še v Bevke.(gt)
Nujno obvestilo
SO Vrhnika obvešča svoje občane, da se je na današnji dan pred 40. leti rodil zanimiv deček po imenu PETER LESKOVEC.
Ali je to bodoči
S3C?
Vse najboljše Mulc! Prijatelji
Mag. Vladimir Vilman že snuje novo razstavo, tokrat o slovenskih lesnih podjetjih svetovnega formata.
inštitut Slovenje ter podjetji Stihl in Husqvarna. Država se pri tem naj ne bi kaj prida izkazala, saj je menda prispevala manj kot četrtino sredstev, zato pa naj bi se izkazali številni do-natorji, ki da so prispevali več kot polovico potrebnega denarja. Stroške pa je znova znižal tudi muzejski lastni restavratorski center.
Prenovljeni gozdarski oddelek, ki so ga slovesno odprli 5. septembra 2012, je fizično razmejen v štiri prostore. V prvem je nakazan civilizacijski pomen gozdov in gozdarstva od davnine do današnjih dni, z maketami koliščarskega drevaka, znamenitega voza in pred kratkim najdene lesene sulične osti. Drugi prostor nakazuje pomembni merski gozdarski dejavnosti, to sta površinska in količinska iz-mera gozdov. Tretji prostor, ki ga obvladuje orjaški vlečni konj, prikazuje prvotne načine dela v gozdu. V njem je nakazano tudi ročno gozdarsko gradbeništvo (slovenske »piramide«) in pogozdovanje krasa. Četrti prostor se nahaja v podstrehi objekta,
Nova postavitev gozdarskega oddelka vključuje številne zanimive makete.
v njem pa se lahko poučimo o strojnem delu v gozdu. Razvoj motornih žag prikazujejo številni originali, razvoj gozdnih železnic in gozdarskih traktorjev vitli, razvoj gozdarskih kamionov in žičnic pa predvsem makete. Omenjeno je tako varstvo gozdov kot semenarstvo in drevesničarstvo. Posebnost tega prostora je »umetniški kotiček«, kjer so se lahko posamezniki izrazili v likovnem delu, to je risbi, skulpturi ali drugem uporabnem izdelku, ki se tako ali drugače nanaša na gozd. Dodano vrednost celotnega gozdarskega oddelka predstavlja projekcijska soba, kjer se bo obiskovalcem prikazovalo arhivsko in sodobno videogradivo z gozdno in gozdarsko tematiko. Odprtje prenovljenega oddelka pa bo verjetno še dolga leta predmet anekdot, saj je moral slavnostni gost, direktor podjetja Tajfun Planina (ki je z gozdarsko mehanizacijo prodrlo na 56 svetovnih trgov) Iztok Špan, trakec prerezati kar z motorno žago.
Damjan Debevec
FRANK BOJAN s.p.
031 336 839 igor*frank@inda.si
usnje.frank@gmail.com
IZDELAVA IN POPRAVILA FZDELKOV IZ USNJA IH PODOBNIH MATERIALOV
Tablični računalnik 9,7'
3Q Tablet Q-pad j
^^ei pCiO
199,
... več neverjetnih ponudb, najdete
na anni.si...
... prelistajte nov, akcijski katalog!
Raawalwki Avwi - že od MIO
^IVNVNl Anni d.o.o. Prodaja 01/5800 800 info@anni.si ^11 II II Motnica 7a Servis 01/5800 830 www.anni.si www.anni.si I 1236 Trzin i	i facebook.com/to.anni
6 NAŠ ČASOPIS	Občina	Vrhnika	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Novo otroško igrišče v Blatni Brezovici
Lani smo člani sveta^ KS Blatna Brezovica začeli iskati lokacijo za postavitev novega otroškega igrišča v Športnem parku Blatna Brezovica. Skupaj s strokovnjakom, ki se ukvarja z načrtovanjem otroških igrišč, smo izbrali lokacijo ob »Kavcovih jevšah«.
sicer gugalnico, hiško s toboganom in plezalno stenico, vzmetno gugalo konjiček in dvojno vzmetno gugalo kužek. Na vseh mestih, kjer obstaja možnost padca, je položena varnostna guma, skozi katero je že zrasla trava. Tako pripravljeno igrišče z vsemi varnostnimi certifikati je bilo odprto in dano v uporabo v soboto, 15. septembra. Otvoritvena čast je tokrat pripadla članu sveta KS Blatna Brezovica, gospodu Janezu Gostiši, ki je tudi upravnik športnega parka. Maja se je udeležil izobraževanja o upravljanju športnih parkov in prejel certifikat, v času gradnje otroškega igrišča pa je v ta namen žrtvoval veliko svojega prostega časa. Celotna investicija je vredna 23.000 evrov. Od tega je 5.300 evrov iz razpisa za otroška igrišča prispevala Občina Vrhnika, 4.000 evrov so od dobička Marostarske noči prispevali krajani Blatne Brezovice, preostanek pa je iz zakladniškega računa plačala KS Blatna Brezovica. Morda se sliši res veliko, vendar so igrala zato kakovostna, zanje pa smo pridobili vse varnostne certifikate. Upamo, da se na tem igrišču ne bo poškodoval noben otrok.
Ob odprtju igrišča smo proslavili tudi 40-letnico ustanovitve MOBBUS, Mladinske organizacije Blatna Brezovica Umkov Smukov (dve veliki »žlah-ti« v vasi), ki je prva začela graditi športni objekt na območju današnjega športnega parka. Aktivna je bila pri organizaciji Marostarskih noči, ki so po obsegu prerasle prvotno lokacijo ob gasilskem domu. Obletnico smo proslavili v navzočnosti tedanjih akterjev in skupaj z drugimi krajani Blatne Brezovice pripravili piknik.
Za KS Blatna Brezovica, Branko Skubic
V začetku letošnjega leta so tam zabrneli stroji in pripravil se je prostor, velik 20 x 10 m, okoli njega pa se je postavila 1,25 m visoka panelna ograja z vhodnimi vrati, ki so primerna tudi vstopu invalidov. Sprva se je načrtovalo, da bodo pod igrali posuti kamenčki, vendar se je ta zamisel opustila, saj obstaja nevarnost, da si otroci kamenčke nesejo v usta ali nos. Tako smo se odločili, da bo celotna površina otroškega igrišča travnata. Na razpisu je bilo izbrano podjetje Eko Play iz Nove Gorice, ki je junija dobavilo štiri otroška igrala, in
Nova pasja frizerka v Najbolj pasjem salonu na Vrhniki
Vrhnika - Pred dobrim letom smo poročali o novem pasjem salonu na Vrhniki, ki ga je odprla domačinka Petra Grom. Salon je uspešno začel svojo pot in Petra je imela polne roke dela. Ker pa življenje prinaša vedno nove izzive, se je tudi Petra odločila, da vlogo pasje frizerke (za zdaj) zamenja za eno od najpomembnejših vlog v življenju.
dla. »Petrin koncept živalim prijaznega salona mi je bil takoj zelo všeč; tudi meni je najpomembnejše, da se pes in stranka pri meni dobro počutita ter da ves proces nege poteka čim manj stresno tako za enega kot za drugega,« pravi. »Poleg striženja in nege sem kot veterinarka svojim strankam vedno na voljo za nasvete glede prehrane in pravilne oskrbe njihovih ljubljencev, obenem pa se zavedam, kako pomembno je zgodnje odkrivanje bolezni. V salonu se s psom ali drugim ljubljenčkom med nego ukvarjam najmanj dve uri in medtem pogosto opazim začetne znake nekaterih bolezni, še preden živalci zares začnejo povzročati težave. Lastnikom lahko tako pravočasno svetujem, da začnejo zdravljenje pri veterinarju in tako svojemu ljubljenčku prihranijo nepotrebne bolečine.«
Manca pri svojem novem delu uživa, saj se zaveda, da so kosmatinci, za katere skrbi, več kot le živali; so pravi družinski člani, ki se najbolje počutijo, če so urejeni in zdravi, ter tako znova in znova osrečujejo tudi svojega človeškega prijatelja.
Ker ni želela razočarati vseh svojih zvestih pasjih kosmatincev, se je odločila, da čim prej najde zamenjavo, ki bi Najbolj pasji salon vodila naprej po začrtani poti. Tako se je konec maja po vrsti srečnih naključi srečala z Manco, s katero sta se takoj ujeli v »pasjem« razmišljanju in primopredaja se je zgodila.
Manca Pavšič že od mladih nog goji ljubezen do vseh živali, zato se je že takrat odločila za poklic veterinarke; opravlja ga od leta 2003, ko je diplomirala na veterinarski fakulteti v Ljubljani. Takoj po študiju je skoraj tri leta opravljala delo ve-terinarke v veterinarski ambulanti v Hr-peljah pri Kozini, nato pa se je podobno kot Petra podala novim izkušnjam naproti in posvetila večino svojega časa sinovoma Luki in Lenartu. Medtem je bila zaposlena na veterinarski upravi v Ljubljani. Ker pa je bila želja po delu z živalmi po šestih letih enako velika, se je odločila za dodatno izobraževanje na področju nege živali; opravila ga je na Dunaju in pridobila certifikat za pasjega frizerja. Od učitelja, pri katerem se je šolala tudi Petra, je izvedela
za Najbolj pasji salon in odločitev je pa- (nč)
Občinska vaja zaščite reševanja in pomoči »Vrhnika 2012«
19. in 20. oktobra 2012 se bo »streslo« v občini Vrhnika, kjer bo potekala vaja celovitega preverjanja pripravljenosti s področja zaščite, reševanja in pomoči na temo »POTRES«.
Predstavitev občinske vaje »Vrhnika 2012« v sejni sobi Občine Vrhnika, ki jo je pripravil štab CZ z županom Vrhnike Stojanom Jakinom in GZ Vrhnika. Prisotne pa so bile vse enote oz. službe društev in številne nevladne organizacije, ki bodo sodelovale 19. in 20. oktobra na vaji, ki je namenjena preverjanju pripravljenosti s področja zaščite, reševanja in pomoči na temo »potres«.
Vajo organizira Občina Vrhnika, izvedli pa jo bodo Štab civilne zaščite občine Vrhnika in Gasilska zveza Vrhnika v sodelovanju z nekaterimi enotami oz. službami društev, ter drugimi nevladnimi organizacijami; javnimi službami za zaščito, reševanje in pomoč ter enotami in službami Civilne zaščite.
Namen vaje je predstavitev načrtov za zaščito, reševanje in pomoč v občini Vrhnika, preverjanje delovanja sistema zaščite in reševanja v Občini po občinskem načrtu zaščite in reševanja ob potresu ter na podlagi ugotovitev, predvsem pa izboljšanje stanja sedanje organiziranosti in pripravljenosti za tovrstne reševalne akcije ter med-
sebojno sodelovanje sil zaščite in reševanja (ZiR).
Vaja predpostavlja dogajanja v primeru potresa VII. stopnje po evropski lestvici in se bo izvajala na primeru delne porušitve objektov, reševanja zasutih, nudenja prve pomoči, nujne medicinske pomoči in triaže, reševanja iz višjih nadstropij, gašenjem požara z varovanjem okoliških objektov pred požarom, posredovanja ob nesreči z nevarno snovjo in evakuacije ter namestitve in oskrbe prebivalstva, pa tudi živali. Podroben opis predpostavk vaje je bil opisan v prejšnjih številkah Našega časopisa, tokrat pa bodo podane informacije o izvedbi vaje.
Vaja bo potekala na širšem območju občine Vrhnika na naslednjih lokacijah in terminih: Intervencijska vozila bodo med vajo uporabljala zvočno in svetlobno signalizacijo (sirene).
V	času vaj bodo delne oz. popolne zapore cest na lokacijah Podčelo, Verd in ulici Na Klisu. Občane se naproša, da upoštevajo navodila policistov, redarjev ter gasilcev in aktivno prispevajo pri poteku vaje.
V	Športnem parku na Vrhniki bodo hkrati potekale spremljevalne aktivnosti v katerih bodo sodelovali: Skavti -Steg Vrhnika I, prostovoljci OZ RK Vrhnika, Občina Vrhnika, Slovenska vojska - 10.MOTB, Policija, Taborniki - Rod Enajsta šola na Vrhniki, Radio klub I. Cankar in štab Civilne zaščite občine Vrhnika in sicer:
-	predstavitev postopkov v primeru izsiljevanja; v petek 19.10.2012 od 13.00 - 14.00 ure za učitelje in strokovne delavce vrhniških osnovnih šol;
-	predstavitev občinskih načrtov zaščite, reševanja ter pomoči; predstavitev dejavnosti društev, ki so vključena v sistem zaščite, reševanja in pomoči v občini Vrhnika (občina, osnovni šoli, planinsko društvo, skavti, taborniki, rdeči križ, enota prve pomoči, radio klub,..) in aktivnosti samozaščite občanov za posamezne nesreče;od petka 19.10.2012 od 10.00 - 13.00 ure za učence osmih razredov
Tudi OZRK Vrhnika na občinski vaji zaščite, reševanja in pomoči
Za obiskovalce smo pripravili:
-	Brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov:
o sobota 20.10.2012, od 9. do 13. ure, v športnem parku na Vrhniki
-	Prikaz temeljnih postopkov oživljanja na lutkah - brez_ in z uporabo defibrilatorja:
o sobota 13.10.2012, od 10. do 13. ure, v trgovskem centru Špar, Ljubljanska cesta 29, Vrhnika o petek 19.10.2012, od 10. do 13.00 ure, v športnem parku (za učence OŠ) o sobota 27. 10. 2012, od 10. do 13. ure, v trgovskem centru Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika
-	Ekipa Prve pomoči Rdečega križa Vrhnika bo v soboto 20.10.2012 sodelovala tudi na vaji »Reševanje iz ruševin in triaži ponesrečenih«, v naselju Klis.	OZ RK Vrhnika
osnovnih šol in soboto 20.10.2012 od 10.00 do 13.00 ure za občane.
Zaključek vaje z analizo in po-strojem vseh sodelujočih enot bo predvidoma ob 14.00 uri v športnem parku na Vrhniki. Občane občine Vrhnika vabimo, da
si ogledajo posamezne prikaze reševanja. O pripravah in poteku vaje bomo občane obveščali že teden poprej ter na dan vaje preko lokalnega radia »Orion« (Radio 1), spletne strani občine Vrhnika in Našega časopisa. Več informacij o poteku vaje ter o organizaciji
zaščite in reševanja v občini Vrhnika lahko dobite preko e-pošte cz.obcina@vrhnika.si ali osebno na občini, vsako sredo od 8.00 do 12.00 ure.
Predstavnica za stike z javnostjo vodstva vaje Urška Jelovšek
■	Delovna točka	Lokacija	Termin
	Reševanje iz ruševin in delovna nesreča	Podčelo - opuščeni kamnolom	Petek, 19.10.2012 od 16.00 - 18.00 ure
V vaji Reševanje iz ruševin in delovna nesreča sodelujejo: Zdravniška ekipa zdravstvenega doma Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, PGD Verd, PGD Vrhnika, Geofonisti, Tehnično reševalna ekipa KPV in CZ, Mivšek d.o.o., Dvig d.o.o., Gasilska Brigada Ljubljana, Policijska postaja Vrhnika, Reševalna postaja Ljubljana, Slovenska vojska - 10.MOTB, Ekipa reševalnih psov in MIRED			
2	Nesreča z nevarno snovjo, prometna nesreča	Podvoz AC Verd	Petek, 19.10.2012 od 19.00 - 21.30 ure
V vaji Nesreča z nevarno snovjo in prometna nesreča sodelujejo: Zdravniška ekipa zdravstvenega doma Vrhnika, Policijska postaja Vrhnika, Civilna zaščita Vrhnika, prostovoljna gasilska društva Verd, Stara Vrhnika, Borovnica..., Gasilska brigada Ljubljana, Kemis d.o.o., Komunalno podjetje Vrhnika, Podjetje Fenolit d.d.			
3	Požar na gospodarskem objektu, reševanje ljudi, sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi sosednjih gasilskih zvez	Zaplana - žaga Malavašič	Petek, 19.10.2012 od 22.00 - 24.00 ure
V vaji Požar na gospodarskem objektu na Zaplani sodelujejo: PGD Zaplana, PGD Podlipa Smrečje, PGD Ligojna, PGD Dolenji Logatec, PGD Rovte, PGD Rovte enota Petkovec.			
4	Reševanje z višin, triaža ponesrečencev, oskrba s pitno vodo	Naselje na Klisu - Voljčeva ulica, dvorišče ZD Vrhnika	Sobota, 20.10.2012 od 10.00 - 13.00 ure
V vaji Reševanje z višin sodelujejo: PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika, PGD Verd, PGD Sinja Gorica, gasilsko poveljstvo Vrhnika, ekipa PP RK, ZD Vrhnika, RPL, Policija Vrhnika, MIRED, Reševalna postaja Ljubljana, Skavti, Slovenska vojska - 10.MOTB.			
5	Požar na gospodarskem objektu, reševanje živali	Bevke - Pr' Martin	Sobota, 20.10.2012 od 7.00 - 9.30 ure
V vaji Požar na gospodarkem objektu v Bevkah sodelujejo: PGD Bevke, PGD Blatna Brezovica, PGD Drenov Grič Lesno Brdo, PGD Sinja Gorica, PGD Log, PGD Dragomer Lukovica in CZ veterinarska skupina.			
6	Evakuacija, začasna namestitev ter oskrba evakuirancev in sil za ZiR	OŠ A.M. Slomška, OŠ Ivana Cankarja in športni park Vrhnika	Od petka 19.10.2012 od 10.00 ure do sobote 20.10.2012 do 16.00 ure
Pri evakuaciji, začasni namestitvi ter oskrbi evakuirancev in sil za ZiR sodelujejo: LPP, OŠ A.M. Slomška, OŠ I. Cankarja, Ekipa PD Vrhnika, Ekipa Skavtov -Steg Vrhnika I, OZ RK Vrhnika, ekipa za podporo CZ, Center za socialno delo Vrhnika, Občina Vrhnika, Slovenska vojska - 10.MOTB, Policija, psiholog, ravnateljici osnovnih šol, OŠCZ, prostovoljci in ekipa PP RK, Taborniki - Rod Enajsta šola na Vrhniki, Radio klub I. Cankar			
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
7
Marta Samotorčan, ravnateljica Vrtca Vrhnika:
• 9	W U
Otroci sicer ne vprašajo po diplomah vedo pa, kdo jih ima rad, jih ceni in
/
sp
Le v redko kateri občini, podobne velikosti kot je Vrhnika, se lahko pohvalijo z možnostjo, da ima v vrtcu prostor za vsakega malčka, ki ga potrebuje, saj so se v zadnjih petih letih prostorske zmogljivosti za predšolsko vzgojo otrok tako povečale, da na prosto mesto v vrtcu ni treba več čakati . Še pred letom so morali odklanjati otroke za vpis v vrtec, adaptirana hiša na Poštni ulici, ki je bila nekoč že namenjena otroškemu varstvu, v zadnjih letih pa je propadala, je namreč omogočila delo novim oddelkom vrtca in zapolnila razkorak med potrebami in možnostmi za otroško varstvo na Vrhniki. Zdaj je v vseh oddelkih vrhniškega otroškega vrtca 705 otrok, za njihovo dobro počutje in vzgojo pa skrbi 108 zaposlenih. Trinajst let pa vrhniški vrtec že vodi Marta Samotorčan, ki sama zase pravi, da je vzgojiteljica po srcu in duši, čeprav je na Pedagoški fakulteti zaključila tudi smer razredni pouk. Samotorčanova, sicer doma iz Ligojne, ne skriva zadovoljstva nad doseženimi rezultati v vrtcu v zadnjih petih letih, saj sedanjega delovanja ni mogoče primerjati z razmerami, ko je prevzela ravnateljsko dolžnost v vrtcu, in sicer ne po sodobnosti prostorov, v katerih bivajo otroci, pa tudi pogled na vzgojo in učenje predšolskih otrok se je z novim ku-rikulom bistveno spremenil. »Še pred petimi leti smo imeli otroke v starih objektih, v hišah, ki niso bile primerne za otroško varstvo. Hiše so bile slabo vzdrževane, prostorsko utesnjene in niso omogočale optimalnih pogojev za delo s predšolskimi otroki. V marsičem niso ustrezale normativom in standardom za predšolsko vzgojo,« pravi Samotorčanova.
Pred uvedbo sprememb v financiranju drugega otroka v vrtcu, ki je bil lahko brezplačno v vrtcu, zdaj pa morajo starši plačati 30 odstotkov stroškov zanj, se je zagotovo marsikdo odločil, da je vzel otroka iz vrtca?
Kolikor so nam starši povedali, vemo za štiri ali pet primerov izpisov zaradi finančnih razlogov. Opažamo, da se starši zavedajo pomena kakovostne predšolske vzgoje in kljub drugim možnostim otroke vključujejo v vrtec.
Ko vas poslušam, kako pripovedujete o razvoju predšolskega otroškega varstva v vrhniški občini v zadnjih petih letih, se zdi kot, da je bilo vse narejeno v tem času, prej pa občinske oblasti niso namenjale dovolj pozornosti gradnji vrtcev? Na Vrhniki smo govorili o potrebah po novem vrtcu vse od požara centralnega vrtca pred petnajstimi leti, vendar prave volje za rešitev problematike kar ni bilo. V zadnjih letih pa se je povečeval vpis v vrtec in iz leta v leto je bilo več odklonjenih otrok. Stiske staršev in prizadevanja vseh, ki nam je bilo mar za predšolsko vzgojo, so obrodila sadove. Tako je občina v zadnjih petih letih zgradila tri nove vrtce na različnih lokacijah, ki pokrivajo potrebe posameznih okolišev v občini. In če smo doslej morali otroke odklanjati, smo letos uspeli zagotoviti mesto v vrtcu vsem, ki so ga potrebovali. Zdaj lahko rečemo, da je naš vrtec dostopen staršem takrat, ko ga potrebujejo in jim ni treba čakati na prosta mesta leto ali še dlje. Velik problem je rešen za občane, pa tudi za nas, ki delamo v vrtcu, saj smo spremljali stiske staršev, katerih otroci niso bili sprejeti v vrtec. Z novim vrtcem na Poštni ulici, kjer je bilo sicer nekaj težav ob odprtju zaradi selitve starejših skupin iz preostalih enot in zagotavljanjem ustreznih prostorov za najmlajše otroke, ki jih nismo mogli naseliti v nadstropje, je problematika prostorske stiske končana.
In če bi se vendarle povečalo število otrok, ki bi jih starši radi dali v vrtec?
Če bi se to zgodilo, lahko med letom odpremo še kakšen oddelek za tiste otroke, katerih mamice končujejo porodniški dopust, imamo pa še nekaj prostih mest tudi v sedanjih skupinah. Najprej bomo dopolnili prosta mesta v teh skupinah in šele nato oblikovali nove oddelke. Zdaj imamo v vrtcu 705 otrok v vrtcu, za katere skrbi 108 zaposlenih v petih enotah na štirih različnih lokacijah, kar zahteva od vseh nas veliko odgovornosti , samostojnosti in medsebojnega zaupanja, naloga vodstva pa je koordinirati delo in skrbeti za nemoten vzgojno-izob-raževalni proces v vseh enotah. Štiri naše enote
-	Želvica, Barjanček in Žabica ter Komarček
-	so na Vrhniki, peta pa je v KS Bevke.
ljanje novosti na področju stroke ter prenašanje in preverjanje novega znanja v praksi. Znotraj Kurikula za vrtce ki določa cilje, vsebine in načela dela s predšolskimi otroki, poskušamo v našem vrtcu graditi svojo prepoznavnost tako, da določenim področjem dejavnosti namenjamo še posebno pozornost. Gre predvsem za področje gibanja, saj se zavedamo, da je ta otrokova potreba zaradi načina življenja pogosto zapostavljena. Že deseto leto smo vključeni v mednarodni projekt FIT, ki spodbuja gibanje za zdravje in veselje do gibanja. Veliko pozornosti namenjamo tudi vzgoji odnosa do narave in ekologiji v najširšem pomenu. Imamo svoj vrt in naravne kotičke, kjer otroci neposredno spoznavajo in sami skrbjo za rastline in spremljajo njihovo rast od semena do pridelka. Sicer pa v našem vrtcu spremljamo in beležimo napredek v razvoju in učenju vsakega otroka, za vsakega strokovne delavke vodjo njegov osebni listovnik.
Glede na število otrok in zaposlenih v vrtcu - nekateri menijo, da je to zdaj največji delovni kolektiv na Vrhniki -, so zagotovo potrebna znatna sredstva za normalno delovanje vrtca. Naš proračun znaša okrog tri milijone evrov na leto. Dobršen del teh sredstev je namenjen za plače zaposlenih, preostalo pa namenjamo za materialne stroške in stroške prehrane otrok. Od države dobimo le manjši del sredstev. Večino sredstev prispeva občina ustanoviteljica in starši. Le-ti v povprečju plačujejo 35 % ekonomske cene, med tem ko razliko do polne cene pokriva občina.
Standard v vrtcih pa je, kot slišim od ljudi, visok, saj imajo otroci na voljo praktično vse, kar je potrebno za učinkovito predšolsko vzgojo.
Standard v našem vrtcu, v vseh enotah, je zares odličen. Sicer pa govorimo o kakovosti na strukturni in procesni ravni. Kakovost na strukturni ravni določajo materialni pogoji za delo, kot so zgradbe, oprema, vzgojna sredstva pa tudi kadrovski normativi in normativi za oblikovanje skupin. Kakovost na procesni ravni pa pomeni neposredno delo z otroki, spodbujanje otrokovega razvoja in učenja, omogočanje zadovoljevanja otrokovih potreb in skrb za napredek vsakega otroka. Kakovost na procesni ravni ustvarjamo zaposleni v sodelovanju s starši. Obe vrsti kakovosti sta v našem vrtcu zares na visoki ravni. V vseh hišah, kjer poteka predšolska vzgoja na Vrhniki, imamo zelo dobre prostorske možnosti za delovanje, imamo dovolj različnih pripomočkov za vzgojno-izob-raževalno delo z otroki, velike sodobne športne igralnice z vrhunsko opremo, česar mnogi vrtci v Slovenji nimajo.
Enako, če ne še pomembneje, je, kdo so ljudje, ki delajo v vrtcu. In v vrtcu Vrhnika smo strokovni delavci, pa tudi vsi drugi, ki delamo za otroke, strokovno usposobljeni in srčni, zavedamo so odgovornosti do otrok, ki so nam jih starši zaupali v varstvo in trudimo s , da bi s svojim znanjem in osebnostnimi lastnostmi spodbujali razvoj in učenje otrok v najzgodnejšem in za učenje pomembne življenjskem obdobju. Zaposlenim omogočamo izobraževanje in sprem-
tehničnih in upravnih delavcev. Poleg teh nam pomaga še šest delavcev iz programa javnih del, ki so za vrtec brezplačni, ker jih plačujeta občina in Zavod za zaposlovanje. Ti delavci niso samostojni, pač pa delajo kot drugi ali tretji v oddelku in tako pomagajo tam in takrat, ko je potrebno. V vrtcu cenimo njihovo delo in jih sprejemamo enako kot redno zaposlene, čeprav ostajajo pri nas največ za leto. V vrtcu imamo tudi razvojni oddelek, vanj je vključenih šest otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju, medtem ko imamo v rednih oddelkih še šest otrok z odločbami o posebnih potrebah. Z njimi dela po tri ure na teden specialna pedagoginja. Sicer so vključeni v skupino, vzgojiteljica pa z njimi dela po indivdualizi-ranem programu. S takšnim načinom dela se njihovi primanjkljaji na posameznih področjih razvoja omilijo in zmanjšajo.
Jaslični programi v vrtcu so še posebno zahtevni, saj gre za starostno skupino otrok, ki je drugačna in hkrati v dokajšnji meri še nebogljena?
Tretjina otrok od vseh skupaj je starih od enega do treh let. Letos imamo šestnajst oddelkov otrok prvega starostnega obdobja, v vsakem oddelku pa je štirinajst otrok. Ti otroci potrebujejo več pomoči odraslih, v teh oddelkih je več nege in več časa se namenja dnevni rutini, vendar pa je to starostno obdobje zelo pomembno za učenje otrok. Ti malčki se učijo tako, da z vsemi čutili doživljajo in raziskujejo svoje spodbudno učno okolje, ki jim ga pripravljajo strokovne delavke; govorimo o senzomo-tričnem učenju.
Nekoč je veljalo, da mora biti vzgojno delo v vrtcu tudi predpriprava za šolanje v osnovni šoli. Zdaj takšnih »zahtev« več ni?
Ne. Naš kurikulum je samostojen in vezan na izsledke o učenju predšolskih otrok. Ti otroci se učijo drugače kot šolarji. Naše delo ni naravnano v doseganje določenih standardov znanja, kot je to v šoli, ampak imamo nalogo razvijati otrokove spretnosti, sposobnosti in kompe-tence znotraj zakonitosti razvoja, mišljenja in učenja predšolskih otrok. Naši otroci se učijo tako, da so sami aktivni, da raziskujejo, nimajo strogo predpisanih vsebin, ampak jih lahko izbiramo glede na to, kaj otroka zanima.
So v vrhniškem vrtcu tudi otroci iz drugih občin?
Ni jih prav veliko. Okrog dvajset jih je. V skladu s pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec imajo pri sprejemu prednost otroci s stalnim bivališčem vsaj enega od staršev v Občini Vrhnika. Šele nato pridejo na vrsto za sprejem otroci iz drugih občin. Seveda pa mora zanje stroške poleg staršev kriti njihova matična občina.
Povrniva se h kolektivu. Kakšna je starostna struktura zaposlenih?
Zdaj je že manjši del strokovnega kadra moje starosti, torej malce starejših, kajti zadnja leta smo z odpiranjem novih oddelkov zaposlovali mlade. Kontinuiteta je zagotovljena. Sicer pa opažam, da se je takšen način zaposlovanja izkazal, kajti v kolektivu se tako srečujemo z medgeneracijskimi razlikami, ki prinašajo kombinacijo novih in svežih idej mlajših delavk ter zrelost in izkušenost starejših . Starejše sodelavke so še vedno motivirane za delo, rade sodelujejo z mladimi, ki vendarle prinašajo neko svežino v vrtec, kar je za timsko delo v vrtcu - tega pa imamo veliko - zelo dobro.
Veliko je slišati o pogajanjih med vlado in sindikati o standardih v predšolskem in šolskem procesu. Slišati je kar precej kritik na račun majhnih skupin otrok v vrtcih, zanje pa skrbita po dve strokovni delavki, kar zagotovo ni poceni. Zaenkrat še veljajo nespremenjeni standardi in normativi, ki določajo število otrok in število strokovnih delavcev v skupini. Sicer pa poskusi, da bi povečali število otrok v skupini in tako zmanjšali kadrovski normativ, niso nič novega. Vsake tolikokrat se poskuša posegati tudi v normative. Zdaj imamo v prvi starostni skupini dve strokovni delavki, vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice na štirinajst otrok, v drugi starostni skupini pa dve strokovni delavki na štiriindvajset otrok. Zagotovo so normativi tudi eden od pokazateljev kakovosti na strukturni ravni.
Zakon določa, da morajo imeti vzgojiteljice sedmo stopnjo izobrazbe, v prehodnem obdobju pa lahko to delo opravljajo tudi vzgojiteljice s šesto in peto stopnjo izobrazbe. Pomočnice morajo imeti vsaj peto stopnjo izobrazbe. Pri nas imamo že več kot polovico vzgojiteljic s sedmo stopnjo izobrazbe. Toda takoj moram dodati, da v vzgojiteljskem poklicu ni dovolj le strokovna izobrazba, zelo pomembne so tudi osebnostne lastnosti strokovnih delavk. Otroci ne vprašajo po diplomah, vedo pa, kdo jih ima rad, jih ceni in spoštuje. V našem vrtcu imamo veliko strokovnih in srčnih delavcev.
Omogočajo tudi plače zadovoljstvo zaposlenih?
Plače so določene z zakonom. Plača vzgojiteljice začetnice znaša neto okrog tisoč evrov, starejše s sedmo stopnjo izobrazbe in nazivom svetovalke pa dobijo okrog 1.300 evrov neto. Pomočnice vzgojiteljic imajo plače v razponu od 650 do 800 evrov neto. Plače so redne, vendar če me sprašujete, ali so dobre, bi vam zagotovo vsak odgovoril, da bi bile lahko boljše. Sama sodim, da so solidne, v zdajšnjih razmerah, ko se marsikje borijo, da plače sploh dobijo, pa sploh. Moram pa vendarle še enkrat poudariti, da v vrtcu ljudje ne delamo le zaradi plač, ki so sicer nujne, ampak nam delo prinaša tudi zadovoljstvo in nas bogati. Sama vedno pravim, da je delati z otroki privilegi in da dobre vzgojiteljice ali pomočnice ni mogoče poplačati z denarjem.
Med stoosmimi zaposlenimi je zagotovo največ vzgojiteljskega kadra?
Da, imamo 78 strokovnih delavcev in trideset
Za zaključek najinega pogovora bi rad slišal še dobro novico o znižanju cene vrhniškega vrtca, kar v zadnjih dneh počnejo v številnih občinah. Zaradi varčevanja namreč!?
Z zakonom o omejevanju javnih financ so se v javnem sektorju znižale plače. To znižanje plač je posledično povzročilo tudi znižanje cen programov vrtcu. Poleg stroškov plač smo v naši ceni znižali tudi nekatere materialne stroške in ker smo ceno oblikovali na organizacijo oddelkov, ki jih imamo od 1. septembra naprej, smo tako znižali še režijske stroške, ker so se le-ti razdelili na več otrok. Cena je tako v prvi starostni skupini nižja za 6,5 %, v drugi starostni skupini pa 8,1 %. Zneskovno je to okrog 28 evrov v ceni programa in verjamem, da bo znižanje cene vsaj malo razbremenilo družinske proračune.
Marjan Horvat
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
8
Vabilo
OO SDS Vrhnika vas 8., 9. in 10. oktobra 2012 od 16. ure vljudno vabi na stojnico na vrhniškem Sodnijskem trgu, kjer bomo zbirali podpise v podporo dr. Milanu Zveru ob kandidaturi za predsednika
Republike Slovenje. Vljudno vas vabimo, da oddate podpis v podporo kandidaturi. Veseli bomo vašega obiska. Občinski odbor SDS Vrhnika
Domoljubje na ukaz
Novo šolsko leto se je že pričelo in z njim v paketu veliko novosti, seveda vse v povezavi z varčevalnim oziroma t.i. superzako-nom. Dobrih? Slabih? Ne vem,...presodite sami.
Tako našim šolarjem ni potrebno več tako zgodaj vstajati, saj se po novem začetek pouka v OŠ ne sme začeti pred 7:30 - da bodo zaradi tega imeli nekateri težave pri organizaciji prevoza otrok v šolo, predvsem starši, ki se jim služba začne pred pol osmo zjutraj, jih ne zanima - malica bo dražja - saj so ukinili splošno subvencijo in s tem podražili v povprečju malico za 10 evrov, kar lahko postane težava predvsem v družinah z več otroki. Počitnice bodo zopet po starem, torej bodo spet deljene - juhu, turistični delavci se že veselijo in manejo roke, čeprav se mi zdi, da si veliko staršev letos ne bo moglo privoščiti smuke in zimskih radosti na naših smučiščih. Spremenilo oziroma zmanjšalo se bo tudi število ur izbirnih predmetov - namesto da bi jih zvišali kot je bilo predvideno, se sedaj manjšajo in če je izbirnost ena od kvalitet OŠ, potem gre tukaj sigurno za nižanje kakovosti... Septembra naša vlada nadaljuje z varčevalnimi ukrepi tudi tako, da združuje šole, ukinja zavode, da ne govorim o reformah v visokem šolstvu pripeljanih skozi stranska vrata. Kar veliko je takih sprememb, ki bodo na nek način vplivali na naše šolarje.
Veste tudi sama sem mama in letos je moja Pika prvič prestopila prag šole in vse te spremembe mi dajo misliti. Ali bo še deležna kakovostne izobrazbe, ali bo država še vedno vsem omogočala kakovostno vzgojo in izobraževanje, ne glede na različne življenjske okoliščine. Za voljo racionalizacije oziroma varčevanja je naš superminister očitno pripravljen na nižanje že doseženih standardov in normativov in posledično kakovosti. Saj ne trdim, da niso potrebne spremembe, seveda pozitivne, vendar: za uspešno uveljavljanje kakršnihkoli sprememb v izobraževanju, četudi naj bi bile začasne, je nujno potrebno vsaj določena stopnja družbenega soglasja, analize obstoječega stanja in še kaj.
Če kje, potem je potrebno na področju izobraževanja slediti dolgoročnim ciljem in usmeritvam. Vsaka sprememba na tem področju pa naj bo v vrtcih, OŠ, v srednjih šolah ali na univerzah, zahteva temeljit in strokoven premislek ter postopnost pri uvajanju sprememb. Napake so nepopravljive, saj se posledice napačnih pristopov pri mladih ne da več odpraviti. Aha, in seveda nazaj k naslovu. Ena izmed sprememb, ki se obeta našim šolarjem je tudi obvezna proslava z domoljubno vsebino za osnovnošolce ob zaključku šolskega leta. Kakšna bo vsebina in kako naj bi to pripomoglo k izboljšanju učnega proces pa zaenkrat še nič ne vemo.
Kaj pa je pravzaprav domoljubje oziroma kdo je domoljub? Jaz bi rekla,da je domoljub tisti državljan, ki ima rad svojo domovino, se v njej počuti varno, svobodno in živi brez večjih težav. Nekoč so naši predniki recimo bili pripravljeni za svojo domovino dati tudi svoje življenje. Danes? Pa ne me narobe razumeti, nič ni narobe, če bomo po novem v naših šolah proslavljali dan državnosti in s tem tudi otroke učili naj spoštujejo svojo državo. Saj otroci se učijo tudi od nas - staršev, bodimo jim za vzgled in lepo in prav bi bilo, da bi bili za vzgled tudi tisti, ki našo državo ta trenutek tudi vodjo. Pravi zgled bi bil, če vodilni ne bi bili v sodnih postopkih, če pa že, da bi se udeleževali sodnih obravnav, ne delili ljudi na naše in vaše, ne strašili svojih že tako dovolj zaskrbljenih ljudi.
Ne vem, mogoče je trenutno v naših šolah in nasploh v naši državi domoljubja premalo. Kar pa ni nič čudnega, glede na vse kar se njenim državljanom dogaja. Z gotovostjo pa lahko trdim, da domoljubje bo, ko bo naša država prijazna do vseh njenih državljanov in do vsakega posebej. In ne na ukaz!
Vaša poslanka Alenka Bikar
Poslanka Alenka Bikar bo po novem imela poslansko pisarno na novi lokaciji, in sicer v pritličju Društva upokojencev Vrhnika na Tržaški 12.
65. obletnica vrnitve Primorske k matični domovini
V soboto, 15. septembra, smo se tudi člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika in drugi občani Občine Vrhnika udeležili osrednje proslave v Kopru in skupaj s Primorci praznovali njihov in naš veliki praznik - dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Ker je aktualna vlada zaradi »varčevanja« odpovedala financiranje in organizacijo te proslave, so Primorci dogodek izpeljali sami in dali slovesnosti vseslovenski pečat.
Že na vhodu v Koper so nas pozdravile rdeče zvezde, ki so v teh koncih Slovenije neizbrisen in ponosni simbol borbe za osvoboditev izpod fašizma in nacizma. Deset tisoč ljudi, med njimi tudi Vrhni-čani, ki so se ob 11. uri zbrali na Ukmar-jevem trgu, da bi s svojo navzočnostjo počastili spomin Primorske, ki je bila po zmagi nad fašističnimi in nacističnimi agresorji s podpisom pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947 vrnjena Slovenji, z rdečo zvezdo ni imelo težav. Prinesli smo jo tudi Vrhničani v svojih prepoznavnih majicah, s praporščakom Vojkom Jerino - z našim borčevskim praporom je bil eden od več kot stotih praporščakov, ki smo jih pozdravili z
vzkliki in ploskanjem. Pozorno smo prisluhnili glavnemu govorniku, predsedniku države Danilu Turku, ki je med drugim poudaril, da je boj primorskega človeka epohalnega pomena za slovenski narod, slovensko državo in mednarodni mir. Spregovoril je tudi o času ekonomske in politične krize in zastraševanju pri izhodu iz nje, ki škoduje našemu gospodarstvu in mednarodnemu ugledu ter slabi naš mednarodni položaj. Jasno je, kaj v tem času potrebujemo: pogum, odločnost in vero v lastne sposobnosti, ne pa strah, negotovost in malodušje, je za konec dejal predsednik.
Del proslave pa je bil prava paša za oči: ogledali smo si »ples« vlačilcev na morju, nebo pa so preletavala akrobatska letala s trobojnicami v zraku. Polni vtisov in doživeti s srečanj s svojimi prjatelji in pogovorov ob kozarcu
rujnega smo se odpeljali še na kosilo, kjer je bilo razpoloženje še vedno v duhu partizanskih pesmi; te so odmevale tudi v gostišču in na avtobusu vse do Vrhnike.
Srečno, prjatelji, in zdravo do naslednjega druženja!
Zapisala: Andreja Nikolic
Julija, avgusta in septembra so praznovali častitljive in okrogle obletnice člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika:
Olga Grampovčan, Vrhnika - 1937 Ivan Brežič, Vrhnika - 1927 Nuška Merlak, Vrhnika - 1927 Rajko Kirn, Vrhnika - 1922 Tomo Vukelic, Dragomer - 1922 Marija Novak, Sinja Gorica - 1921 Minka Grom, Vrhnika - 1922 Branko Fabjan, Vrhnika - 1927 Matej Trček, Vrhnika - 1921 Marija Lovrin, Blatna Brezovica - 1917
Vsem jubilantom iskreno čestitamo z najlepšimi željami, čestitke pa veljajo tudi drugim članom združenja, ki so v teh mesecih praznovali rojstni dan.
Uradne ure pisarne ZB NOB Vrhnika so vsako sredo od 10. do 11. ure in od 16. do 18. ure. V času uradnih ur nas pokličite na telefonsko številko 01/755 20 01, kadarkoli pa nam lahko pišete na e-naslov zbnob.vrhnika@gmail.com. Člane združenja obveščamo, da smo ob izrednih primerih zunaj uradnih ur naše pisarne dosegljivi tudi na mobilni številki 030 696 818, kjer se vam bo oglasila podpredsednica ZB NOB Vrhnika ali vas tekom dneva poklicala nazaj.
Srečanje starodobnikov
Na lepo sončno nedeljo, 9. 9.2012, smo se zbrali lastniki starodobnih vozil Vrhnike in širše okolice na četrtem letnem srečanju pred Gostilno Bajc v Sinji Gorici. Po jutranji kavici in klepetu se je kolona vozil podala na krožno vožnjo po obrobju Ljubljanskega barja.
Pot nas je vodila prek Ligojne, Vrhnike v Podstrmec pri Brezovici - Borovnica, kjer smo imeli postanek. Tam so nas sprejeli predstavniki Slovenske vojske (SV) in
nas popeljali na ogled delavnic, kjer smo poslušali zanimivo razlago o uničevanju in razstavljanju lažjih eksplozivnih sredstev. Ogledali smo si tudi video prikaz o
Vsi udeleženci pred Gostilno Bajc
Del naše četice na parkirišču Slovenske vojske
delu in nevarnostih pri uničevanju eksplozivnih sredstev. Prikaz in ogled njihovih delavnic je na marsikoga od nas naredil globok vtis.
Vožnjo smo nadaljevali nazaj do Borovnice, kjer smo se ustavili na Borovniškem sejmu, ki je bil ob našem prihodu že v polnem zamahu. Tam nam je Turistično društvo pripravilo malico, udeleženci pa so se podali po stojnicah in si privoščili še kaj drugega. Po več kot enournem postanku smo vožnjo nadaljevali v smeri Podpeči, Notranjih Goric, Bevk, Vrhnike in tako do Bistre - Gostilne Bistra - kjer je bil zaključek našega srečanja. Na tem srečanju je bilo 49 udeležencev s 27 vozili in med njimi tudi eden starodob-ni tovornjak - lastnik g. Jeraj. Najstarejše vozilo je bilo motor ARIEL 557 SV, letnik 1928 - lastnik g. Simon Bradeško, najstarejši avto Ballila, letnik 1935 - lastnik g. Brane Zalaznik, najstarejši udeleženec pa je bil g. Franc Juha s svojimi devetdesetimi leti in vozilom NSU Prinz 110, letnik 1966, ki je tudi od prvega dne registracije v njegovih rokah.
Seveda pa se moram na tem mestu v prvi vrsti zahvaliti vsem, prav vsem udeležencem srečanja, prav tako tudi družini Bajc za vso administrativno, tehnično in drugo pomoč, vključno za spremstvo vlečnega vozila. Zahvala velja tudi Slovenski vojski za sprejem in enkratno predstavitev njihovega dela, Turističnemu društvu Borovnica za sprejem na sejmu in pogostitev, seveda pa ne smem pozabiti tudi g. Milene in g. Anke za pogostitev v lastni režiji na postanku v Podstrmecu. Vsem ljubiteljem starodobnih vozil želimo lepe prihajajoče dneve in že sedaj vabimo vse, da se nam pridružite na petem srečanju prihodnje leto. Hvala in lep pozdrav!
Franc Klančar
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 9
Podelili šestindvajset priznanj
Sveta Trojica ponovno oživela
Turistično društvo Blagajana Vrhnika že tradicionalno podeljuje priznanja blagajana za najlepše urejene zunanjosti in okolice hiš, obnovljene stare objekte in najlepše javne objekte. Prireditev podelitve blagajan in obenem tudi druženje članov društva je bilo v nedeljo, 9. septembra, v prelepem okolju Cankarjeve Svete Trojice. Tako je Trojica že drugo leto zapored ponovno oživela z vrhniškimi turisti in dobitniki priznanj.
Na Sveti Trojici se je na prelepo nedeljsko popoldne zbralo kar veliko ljudi. Med gosti sta bila tudi župan Vrhnike Stojan Jakin in njegov podžupan Janko Skodlar ter predsednik Turistične zveze Občine Dobrova - Polhov Gradec Marjan Ple-stenjak. Za prelepo glasbeno vzdušje sta poskrbeli glasbenici Simona Turk in Ana
eno najlepših mest daleč naokoli. Po obeh pozdravnih nagovorih sta skupno podelila šestindvajset priznanj blagajana. Za najlepše urejeno hišo z okolico je prejelo enaindvajset družin, in sicer: Katarina, Angela in Jože Lenarčič, Sinja Gorica 50, Brigita in Milan Umek, Blatna Brezovica 88, Jana in Alojz Trček, Bevke
Vsi prisotni dobitniki priznanj blagajana
ja Modrijan, Raskovec 35, Vida in Franc Kržič, Verd 225, družina Svenšek, Verd 113, Maruša in Janez Petrovčič, Podlipa 95, Pavla in Peter Filipič, Podlipa 27, in družina Pišek, Smrečje 33. Za najlepše stare obnovljene objekte pa so priznanja prejele tri družine: Betka in Mirko Petrovčič, Smrečje 35, Irena Mal, Zaplana, 72 in družina Marinč, Zaplana 70. Dve blagajani sta bili podeljeni za najlepši javni objekt: Osnovni šoli Ivana Cankarja za šolo na Tržaški 2 in Osnovni šoli Log - Dragomer - Podružnični šoli Bevke.
Za vse dobitnike priznanj je tudi letos poskrbelo podjetje Unichem iz Sinje Gorice, ki je že vrsto let zvesti pokrovitelj same akcije in prireditve. Tako so dobitniki prejeli celoletno naročnino za revijo Gaia in bogate pakete njihovih izdelkov Plantela za prehrano in varstvo rastlin. Unichem skupaj s Klubom Gaia že skoraj desetletje v občini podpira lepo urejeno okolico in veselje do vrtnarjenja. Podjetje že prav dobro poznamo, saj ga je v Sinji Gorici težko spregledati. Glavna dejavnost je proizvodnja kakovostnih izdelkov za prehrano in varstvo rastlin pod imenom Plantela in bio Plantela. Unichem je tudi glavni pokrovitelj Kluba Gaia, ki ima že skoraj 27.000 članov. Klub mesečno izdaja vrtnarsko revijo Gaia in članom brezplačno svetuje po telefonu ali e-pošti, organizira predavanja po Slovenji in še mnogo drugih stvari. Na zanimivi prireditvi smo vsi prisotni veliko novega slišali tudi o našem največjem rojaku Ivanu Cankarju. Za to se je po-
Simona Turk in Ana Rus sta navdušili.
Rus.
Prva je zbrane nagovorila predsednica TD Blagajana Vrhnika Mirjam Suhadol-nik, ki je izrazila zadovoljstvo nad lepo urejenimi hišami in javnimi objekti, ki se v naši občini izboljšujejo iz leta v leto. Zato zaslužijo resnično javno pohvalo, saj je v to lepoto in urejenost vtkano veliko dela, ljubezni do okolja in lastnih bivalnih prostorov. Nagrajencem je čestital tudi župan, ki je ponosen na lepo urejene domove, okolico in obnovljene javne objekte. Zato je Vrhnika, po njegovih besedah,
Župan Stojan Jakin in predsednica TD Mirjam Suhadolnik sta podeljevala priznanja, Anita Čretnik pa je vodila celotno prireditev.
60, Marjeta in Primož Kržmanc, Drenov Grič 57 a, Irena in Miran Kržmanc, Drenov Grič 68, Karmen in Zvonko Jeraj, Bevke 84, Ivanka in Janez Slabe, Drenov Grič 23, Andreja in Peter Kogovšek, Mala Ligojna 40, Milena in Stane Samotorčan, Velika Ligojna 35 a, Helena in Primož Nagode, Stara Vrhnika 108, družina Pet-kovšek, Stara Vrhnika 107, Valerija in Jože Dudmir, Pod Hruševco 21 a, Ana in Franc Molk, Na klancu 10a, Simona Klasinc in Primož Poljanec, Tičnica 6, Ivanka in Anton Mesec, Gabrče 23, Betka in Mari-
trudila Maria Iskrenovič in na Cankarjevi Trojici v preprosti besedi predstavila del njegovega bogatega, vendar prekratkega življenja.
Za zaključek pa je TD Blagajana poskrbela še za dobro barjansko mineštro, ki so jo izvrstno pripravili v Gostilni Bajc - Sinja Gorica. Tako se je končala še ena zanimiva prireditev, ki ima dolgoletno tradicijo.
Vsa pohvala članom TD Blagajana Vrhnika in nasvidenje naslednje leto.
Simon Seljak
v
Sodelovanje ZŠAM Vrhnika na srečanju NPR v Idriji
Letošnje šesto druženje članov notranjsko-primorske regie je potekalo v organizaciji ZŠAM Idrija. Člani našega združenja smo se z veseljem odzvali povabilu in se zadnjo avgustovsko soboto podali na pot. Začeli smo na Vrhniki, pot nadaljevali prek Zaplane do Medvedjega Brda, kjer smo se v okrepčevalnici Tavžentroža podprli s kavo. Naj napišem kot zanimivost, da je v neposredni bližini nekdaj potekala rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo.
Idilična pot med lepo pokošenimi travniki in urejenimi domačijami nas je pripeljala v osrčje gozda do lovske koče Dole na Iidrijskem. V sproščenem vzdušju in prijetni glasbi smo poklepetali s prijatelji in drugimi člani NPR. Dan je minil prijetno in s prijetnimi vtisi smo se vrnili v Cankarjevo Vrhniko. Hvala gostitelju ZŠAM Idrija.
Posebna zahvala velja tudi našemu zvestemu sponzorju Avto hiši Seliškar Vrhnika, ki nam je omogočila prevoz!
Franjo Čretnik,
predsednik ZŠAM Vrhnika
Dragi otroci, mladina, krajanke in krajani Verda!
Nemalokrat slišite zvoke siren, hitenje gasilskih, reševalnih in policijskih vozil. Modre luči in sirena pomenijo, da se je nekaj zgodilo in nekdo spet potrebuje pomoč. Tudi gasilci PGD Verd smo del te zgodbe. Vsakomur nesebično priskočimo na pomoč.
V svoje vrste vabimo otroke, starejše od 7 let, dobrodošli pa ste seveda tudi odrasli. Letos nameravamo na rednih srečanjih mlade seznaniti s številkama 112 in 113 ter jih vzgajati v duhu humanitarnosti.
Uvodni sestanek bo v četrtek, 11. oktobra 2012, od 17. do 18. ure in v soboto, 13. oktobra, od 10. do 11. ure. Otroci naj se ga udeležijo v spremstvu staršev.
Na prvem srečanju se bomo dogovorili o terminih srečevanja, predstavili vam bomo svoje delo in vam razkazali gasilsko opremo. Dobrodošli torej na sestanku - z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
Za PGD Verd Franjo Čretnik
v	v
Člani ZŠAM Vrhnika poskrbeli za varno pot otrok v šolo!
V prvih septembrskih dneh člani ZŠAM Vrhnika posebno skrb namenimo za varnost na cesti in v okolici šol. Prvošolčki prvič strumno zakorakajo proti šolskim vratom, starejše otroke opozarjamo na kulturo v prometu, učimo jih pravega ravnanja oziroma obnašanja na cesti. Za akcijo varovanja otrok na poti v šolo in iz nje se člani ZŠAM Vrhnika pripravljamo z veliko mero odgovornosti. Za priprave, uskladitev del in nalog poskrbimo konec avgusta. V akciji, ki je potekala od 3. septembra do 11. septembra, je sodelovalo petnajst članov in članic ZŠAM Vrhnika. Kljub spremenjenim šolskim urnikom smo dobro uskladili delo na terenu. S svojo prisotnostjo na nevarnih točkah in se-maforiziranih križiščih v Občini Vrhnika smo spremljali čez cesto najmlajše udeležence. V veselje nam je bilo nuditi tudi pomoč malo starejšim občanom, ki so prav tako navdušeno prečkali cesto ob uniformiranem šoferju. Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika in Me-
dobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika je bilo dobro, za kar se jim zahvaljujemo in računamo na njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika in Osnovni šoli Ivana Cankarja ter gostišču Kranjc za podporo ob izvedbi naloge.
Ugotavljamo, da se je na Vrhniki promet z motornimi vozili povečal. Zaskrbljujoča je predvsem nestrpnost voznikov, ki svojo jezo kažejo v obliki naglega speljevanja, vožnje v oranžno in rdečo luč, trobljenjem itn. Bodimo strpni! V prihodnjih dneh in mesecih bomo člani
ZŠAM Vrhnika, ob sodelovanju s PP Vrhnika, izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilu in uporabi sedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nadebud-neže. Naše delo je delovati preventivno in vas, starše in skrbnike, opozoriti na dolžnost, da poskrbite za varnost najmlajših in tudi vašo osebno varnost. S svojim zgledom in dejanji vzgajate najmlajše.
Svoj trud in čas smo v naši akciji varovanja otrok v prvih septembrskih dnevih vložili: Marija Zemljič, Karol Jurjevčič, Jože Mesec, Slavko Jereb, Janez Šuštaršič, Nace Jerina, Jože Leskovec, Marko Boh, Zlatko Drmota, Anton Berglez, Herman Janež, Geza Balajc, Dušan Rodošek, Srečko Krašovec in Franjo Čretnik. Iskrena hvala za vloženi trud.
Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasni odhod na pot.
Predsednik ZŠAM Vrhnika, Franjo Čretnik.
10 NAŠ ČASOPIS	Občina	Vrhnika	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
			
Pridruži se skavtom!
Leto je naokoli in v skavtske vrste vabimo nove člane. Skavtstvo je več kot le igra ali krožek, skavti vzgajamo in izobražujemo mlade v aktivne in odgovorne državljane ter dobre kristjane. Vpisujemo otroke in mlade stare od 8 do 21 let. Več informacij na http:// vrhnika1.skavt.net ali http://skavti.si, ter na 031/887-701 (Špela). Skavtski pozdrav - Bodite pripravljeni!
Kros za malčke	nimo, da je eden takih že potekal pred pole-	skega, potem lahko ugotovimo, da se je po ze-
tjem, ki je bil ravno tako kot tokratni množično	lenici športnega parka podilo na stotine otrok.
Vrhnika - Vrhniški vrtci so skupaj z ŠD Vučko obiskan. Če vemo, da so se malčkom iz javnih	Najboljši so prejeli posebno priznanje, prav vsi
ponovno pripravili kros za malčke. Naj spom- vrtcev pridružili še njihovi prijatelji iz župnij-	pa bonbon za vzpodbudo in dobro voljo. (gt)
PGD Blatna Brezovica
Mladi gasilci postali državni prvaki
V soboto 15. septembra je v okolici Žalca potekalo državno gasilsko tekmovanje v orientaciji za pionirje, mladince in pripravnike. Na državnem tekmovanju so lahko nastopile ekipe, ki so na predhodnih tekmovanjih osvojile prvo ali drugo mesto. Na tekmovanju je skupno sodelovalo 174 najboljših ekip iz vse Slovenije-
Ekipo, ki je osvojila zmago, so sestavljali Tadej Petrič, Tina Jesenovec in Žan Jesenovec, na tekmovanje pa jih je pripravil mentor mladine Boštjan Brence, pomagal mu je Domen Umek.
Ekipo, ki je osvojila zmago, so sestavljali Tadej Petrič, Tina Jesenovec in Žan Jesenovec, na tekmovanje pa jih je pripravil mentor mladine Boštjan Brence, pomagal mu je Domen Umek.
Naše društvo je na tekmovanju sodelovalo z ekipo v kategoriji mladinci (od 12 do 16 let). Ekipo, ki je osvojila zmago, so sestavljali Tadej Petrič, Tina Jesenovec in Žan Jesenovec, na tekmovanje pa jih je pripravil mentor mladine Boštjan Brence, pomagal mu je Domen Umek. Tekmovanje je potekalo v kraju Velika Pireši-ca, kjer je poleg lepo organiziranega tekmovanja potekalo še več spremljajočih dejavnosti (pokaži kaj znaš, ogled Kekčeve dežele, obisk gasilskega muzeja GZ Žalec).
Naši tekmovalci so si nastop prislužili s predhodno osvojenim drugim mestom na zveznem tekmovanju in kasneje še z zmago na regijskem tekmovanju. Ekipa, ki je dosegla zmago, je poleg tega že na dveh predhodnih državnih tekmovanjih pokazala svojo vrhunsko pripravljenost, saj je že lani odnesla pokal za prvo mesto. Tako je letos bil pritisk na ekipo izreden, saj so branili prvo mesto. Poleg tega je uspeh vreden velikega spoštovanja tudi zaradi tega, ker smo sodelovali v moški kategoriji z mešano ekipo.
To je za naše društvo velika potrditev uspešnega dela na področju mladine in hkrati velik izziv za delov prihodnosti, ker braniti take uspehe še naprej ni lahko delo. V društvu smo uspeha mladine izredno ponosni, verjamemo pa da je ta zmaga spodbuda za nadaljnje delo na področju tekmovanj in tudi operativnem področju.
Na tem mestu bi se zahvalili vsem vaščanom, ki nas podpirajo pri našem delu in pa posebej staršem otrok, ki le te spodbujajo pri vključevanju v gasilsko organizacijo.
PGD Blatna Brezovica
Zahvala
Spoštovane občanke in spoštovani občani, vsem, ki ste me izbrali za osebno zdravnico se zahvaljujem za dolgoletno izkazano zaupanje in Vam sporočam, da se bova s sestro Julči upokojili in prenehali z delom v zasebni ambulanti na Vrhniki dne 30. septembra 2012. Želiva Vam še veliko čimbolj zdravih let... Vaša izbrana osebna zdravnica
Dunja Piršič-Koren, dr.med., spec.spl.med.
in sestra Julči Ičin.
Telovadba za ženske v gasilskem domu Verd
Spoštovane krajanke KS Verd, če imate ob četrtkih od 19. do 20. ure čas, se oglasite v gasilskem domu v naši vasi. Skupaj bomo razmigale telo in poskrbele za prijetno druženje. Vodila nas bo gospa Stanka Sabo, izkušena medicinska sestra. S seboj prinesite podlogo, oblečene pa bodite v udobna športna oblačila. Naše delo bo usmerjeno v gibljivost hrbtenice, splošne kondicije in izvajale bomo vaje za krepitev medeničnega dna. Dejavnost bo potekala brezplačno. Na tem mestu se zahvaljujemo PGD Verd za prostor. Prvo srečanje bo 11. 10. 2012 ob 19. uri. Lep pozdrav Anita Čretnik.
V Bevkah se pleše kot malokje
Bevke so v zadnjih letih postale pravo plesno središče. Že več kot sedem let neprekinjeno potekajo plesni tečaji različnih stopenj, obiskalo pa jih je že skoraj tisoč tečajnikov, od najstnikov do starejših od 70 let. Tečaje vodi plesna učiteljica Karmen Intihar, ki je v času poučevanja v Bevkah pridobila tudi licenco Mednarodne plesne zveze za sojenje največjih mednarodnih plesnih tekmovanj.
Poleg plesnih tečajev v Bevkah približno na dva meseca prirejajo plese, na katerih se plešejo družabni, latinskoameriški in standardni plesi, trenutno popularni salsa in bachata, ob posebnih priložnostih pa zadoni tudi četvorka.
Intiharjeva že od začetka sodeluje s plesno sekcijo KUD Ivana Cankarja Bevke, ki je s skupinsko bachato nastopila tudi na zadnji prireditvi Kojk je v Bevkah fejst, člani plesne sekcije pa so nastopali na rotarijskih plesih v Celju in zmagali na plesnem tekmovanju v Mariboru. Vsako leto organizira plesni vikend v Rogaški Slatini (letos bo od 16. do 18. novembra), kjer je najlepša plesna dvorana
v Slovenji, poleti pa tradicionalni plesni teden v Bohinju, ki ga združijo z dejavnostmi na prostem.
»Tak razvoj je bil mogoč le v tesnem in odličnem sodelovanju z Natašo Tešar, predsednico Krajevne skupnosti Bevke, ki skrbi za večnamensko dvorano in koordinira vse dejavnosti v njej. Dvorano potrebujemo tako za vaje kot za organizacijo plesov,« pravi Intiharjeva. »Doslej kljub množici dogodkov, ki se zavlečejo tudi pozno v noč, ni bilo niti enega kratkega stika z okoličani,« pohvali tako udeležence dogodkov kot Bevčane. Zagotavlja, da ji energije še ne bo zmanjkalo prav kmalu, kar vedo vsi udeleženci njenih
plesnih tečajev.
Novi sklop plesnih vaj se je začel 16. septembra. Te potekajo ob sredah in nedeljah; ob 18. uri je začetni tečaj, ob 19.15 nadaljevalni, ob sredah je od 20.45 tudi salsa. Posebnost je, da plačilo članarine omogoča obiskovanje vseh tečajev. Kogar zanimajo dodatne informacije, jih lahko dobi pri Karmen Intihar - po telefonu (041 693 471) ali prek elektronske pošte karmen.intihar@gmail.com. Karmen Intihar se s plesom ukvarja že od mladih nog. Tekmovala je v standardnih in latinskoameriških plesih, nato je postala plesna učiteljica, trenerka in koreografinja. Ples je začela poučevati leta 1990 na
Koroškem, kjer je odprla Plesni klub Karmen, nato je poučevala tudi v Celju in okolici. Leta 1995 je s pridobitvijo licence Plesne zveze Slovenje postala plesna sodnica, leta 2010 pa je pridobila licenco Mednarodne plesne zveze (WDSF) za sojenje mednarodnih plesnih tekmovanj. Redno predava na izobraževanjih in licenčnih seminarjih za slovenske plesne učitelje in trenerje.
Društvo invalidov Vrhnika začenja jesensko sezono
Dočakali smo jesen in najbrž si je marsikdo oddahnil, ko so se temperature znižale na znosno višino.
Piknik in kopanje
Poleti res nismo bili kaj prida dejavni, a smo se 11. avgusta vseeno odpravili na našo obalo na tradicionalni piknik na ladjici Zlatoperki. Med vožnjo ob slovenski obali nam je kapitan ladjice postregel tudi z ribicami na žaru, kot se za obisk morja spodobi. Piknik smo kombinirali s kopanjem na obali Hotela Delfin. Vreme je bilo sončno, a prav ob našem odhodu so nam vremenski bogovi naklonili dež, redek pojav v letošnjem poletju.
Letovanje na morju
V začetku septembra se je skupina dvaindvajsetih naših članov in prjateljev zadovoljna vrnila z enotedenskega letovanja na hrvaški obali, z Biograda na moru.
Šport
DI Vrhnika je v soboto, 25. avgusta, organiziralo balinarski turnir pod naslovom Spoznavanje in druženje invalidov, ki je potekal v Športnem parku v Sinji Gorici. Na povabilo se je odzvalo enajst invalidskih društev iz vse Slovenje in Društvo upokojencev Vrhnika. Vsako društvo je sodelovalo z dvema ekipama, žensko in moško, kar pomeni, da
smo gostili približno sto tekmovalcev in njihovih spremljevalcev. Kar velik zalogaj, a smo turnir izpeljali brez spodrsljajev. Pri bližanju so med moškimi zmagali Idrjčani, med ženskami pa Izolčanke. V petek, 31. avgusta, sta se ženska in moška ekipa metalcev pikada udeleležili prvega srečanja športnikov invalidov Društva invalidov Radovljica - Bled - Gorje, ki so ga orga-
nizirali v okviru občinskega praznika Občine Radovljica. Obe ekipi sta bili zelo uspešni. Mari Žust je dosegla prvo mesto pri ženskah, pri moških pa je zmagal Miro Mladenovič. Ženska ekipa balinark je sodelovala tudi na Maminem me-morialu, ki ga je 8. septembra organiziralo DU Vrhnika. Žal pa letos niso bile preveč uspešne, zato so morale predati prehodni pokal v druge roke.
Pevski zbor
Pevci so si letos privoščili dolg dopust, a so v prvi polovici septembra spet začeli z vajami. To jesen jih čaka trdo delo. Pripravljajo se namreč na slavnostni koncert, s katerim bodo obeležili 20-letnico obstoja zbora in 30-letnico ustanovitve društva. Slovesnost bo potekala 1. decembra v veliki dvorani Cankarjevega doma.
Društvo invalidov Vrhnika
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
11
Naši prvošolčki •Naši prvošolčki •Naši prvošolčki
Osnovna šola Antona Martina Slomška
1. a razred
Razredničarka Evelin Škof, druga strokovna delavka Bojana Petrovčič, učiteljica v PB Sonja Caruso
Angeli Oriana, Cankar Katarina, Caserman Raj, Cukjati Emilija, Fefer Bor, Fortuna Nik, Fortuna Tina, Govekar Tina, Haušic Samer, Jesenko Maja, Jur-
jevčič Katarina, Keršmanc Nika, Keršmanc Tim, Kosmač Kaja, Kreft Andreas, Krvina Zala, Logar Matija, Mesec Bor, Molk Anja, Nišavič Perko Nejc, Pivk Bine, Podobnik Miha, Rančov Tim, Rožmanc Jakob, Trček Vesna, Trpin Timotej, Umek Andraž, Zvonareva Jana
1. b razred
Razredničarka Darja Čiča, druga strokovna delavka Maja Zobec Alič Asja, Bradeško Viktorja, Buh - Beguš Jan, Frank Žan, Fric - Kucler Tijan, Gabrovšek Hana, Grom Pia, Kacjan Julija, Kovačič - Trstenjak Tian, Krašna Grega, Kuret Bruno, Makek Lina, Marinič Luka, Mele Katarina, Mesec Manca, Mikulan Luc Erik, Nagode Evgen, Ogrin Anže, Ogrin Urška, Patačko Ko-derman Lučka, Potrebuješ Matevž, Požek Luka, Rakuša Lara, Rogelj Žiga, Sa-badin Tom, Samotorčan Petra, Starič Marcel, Sukič Janez, Stupica Ana Luna
Osnovna šola Antona Martina Slomška
1. a razred
Razredničarka Sabina Burger, 2. učiteljica Barbara Friškovec
Cerk Gašper, Čelešnik Tina, Čuček Moškon Val Avalon, Čuk Barič Tjaša, Frank Bogataj Gaja, Gaberšek Maja, Gabršček Žan, Gomboc Neža Frančiška, Gros Kristina, Hlebec Teo, Horvat Aljaž, Kalabic Ajla, Košir Jure, Krašovec Aljoša, Mravljak Jaka, Mrzelj Ambrož, Pivk Mia, Rubinic Marin Svit, Telban Filip, Tomše Taj, Trajkovski Val, Troha Kristina, Vojvoda Mergim, Vujnovič Kristian, Železnik Nika
1. b razred
Razredničarka Ada Batič, 2. učiteljica Andreja Šajn, Matejka Zelenc
Ahmetovic Larisa, Dečman Blaž, Dolanec Marko, Drašler Nejc, Drašler Zarja, Fabiani Liam, Gabrijelčič Pika, Gutnik Nik, Karajkovic Kristjan, Mahnič Manca, Makič Samanta, Malovrh Tina, Margon Maja, Margon Matevž, Miklavčič Jakob, Novak Kristjan, Ogrin Stela, Pepelnjak Robert, Petkovšek Bine, Polja-nec Ela, Poropat Brin, Rus Arne, Šega Ajda, Turšič Kaja, Turšič Nejc
•Naši prvošolčki •Naši prvošolčki •Naši prvošolčki
1. c razred
Razredničarka Andreja Bobnar, 2. učiteljica Ana Kostanjevec
Alimanovic Aleks, Bajs Miha, Bevk Živa, Boh Nejc, Dolamič Blaž, Grom Vi-dovič Nik, Ismaili Sema,Janjič Martinčič Pika, Janjič Tjaša, Kamnikar Matej, Kamnikar Matic, Kerže Žan, Kunc Žiga, Marinčič Zalar Maj, Opeka Geržina Bor, Peršin Timon, Pirc Lana, Pirkovič David, Plestenjak Nataša, Povalej Žan Gašper, Rajh Lana, Smolej Živa, Stražiščar Alen, Škafar Kaja, Škafar Taja, Vi-denovič Patrik
1. d razred
Razredničarka Jožica Jerele, 2. učiteljica Mojca Hodnik-Pustovrh, Maja Nagode
Alič Nuša, Alič Alessandro, Berginc Kaja, Bogataj Mitja, Bolta Martin, Čimžar Ema, Dai Jiahong, Dolenšek Žan, Durdžic Murisa, Fišter Eva, Habič Neža, Ja-pelj Vasja, Jeromel Iztok, Kadic Ariana, Kavčič Luka, Logar Sophia, Luin Gaja Helena, Moritoki Škof Nace, Oblak Ajda, Perše Blažka, Slavec Tina, Stoilov Gjorgji, Sylaj Syart, Žižek Tjaš, Žunič Alen
1. e razred - podružnična osnovna šola Drenov Grič
6 prvošolcev (v kombinaciji z 12 drugošolci) Razredničarka Katarina Lenarčič, 2. učiteljica Anja Celarc
Gorišek Nuša, Jesenko Lucija, Koprivec Mirjam, Maček Sara, Marolt Nina, Metljak Andraž
Akcijsko-fantazijska reportažna basen
»Hou - hou« in »Malca«
»Hou - hou« (predolga)... (pol minute tišine, razen precej tišjih navodil zavezniške ekipe, kam in kako naj bi balinarska krogla letela) in »Malca« (prekratka), je odmevalo v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija leta 2012 našega štetja oziroma leta Gospodovega, kakor bi morda rekli nekateri, na balinišču in bližnji okolici rovtarske lovske koče, nekje sredi Rovt. Tistega dne so krti načrtovali veliki vikendshod v podporo jedrski industriji in uničenju pretežnega dela svetovnega biološkega sistema, pa smo jim mi s svojo prisotnostjo to preprečili in jim popolnoma uničili zabavo. Na žalost so krti pač slepi za jedrsko nevarnost, ki nam potencialno preti - pa saj niso sami krivi. Slepoto imajo v genih.
Dobili smo se na našem klasičnem zbirališču pred Osnovno šolo Ivana Cankarja na Vrhniki. Bili smo zgodnji in točni. Zamudnikov ni bilo. Počasi smo se odpravili proti svojemu cilju. Golob nam je pomahal v slovo in nas opozoril: »Previdno v šestnajsti levi ovinek.« Naša avtomobilska četica je šla skozi Vrhniko in zavila levo v smeri Rovt. Počasi smo se znašli v lepi gričevnati pokrajini in šestnajsti levi ovinek smo vsi uspešno zvozili. Pobrali smo še našega člana, organizatorja, z ženo, psičem, kotlom za golaž in ključi lovske koče. Po nekaj kilometrih makadama smo prispeli na idiličen ovinek, kjer je stala prijazna lovska koča s paviljonom, splošnožurerskim poslopjem in seveda najpomembnejšim členom v bivalni verigi - baliniščem. Najprej smo raztovorili vse dobrine, ki smo jih pripeljali s sabo. Sledila je kava. Bil sem zadolžen za golaž, zato sem se kar lotil priprav. Takoj se je nabralo nekaj prostovoljcev za rezanje čebule in česna, tako da sem imel vse pripravljeno v rekordnem času. Na balinišču so že padale prve krogle, medtem pa sem jaz cmaril čebulo. Prišli so še vsi direk-tneži in odpravili so se na pohod. Golaž je pod mojim budnim očesom lepo napredoval, in ko so se vrnili s pohoda, je bil dokončno sestavljen. Le meso se je moralo še zmehčati. Takoj so zasedli balinišče. Aktivirali smo žar in kmalu so na njem cvrčale mesne dobrote, ki so nato hitro končale v naših želodcih. Lisice so sestradano vohljale z varne razdalje, vendar si niso upale blizu, saj smo imeli dva psa čuvaja. Eden je lajal ves dan, drugi pa je prevzel varovanje čez noč, tako da se nam ni bilo treba bati hord lisic, ki bi lahko zahtevale svoj delež mesa, saj smo bili na njihovem teritoriju. Golaž je bil kuhan in je počival. Pohodniki so ob poti našli nekaj jurčkov, tako da se je pri nekaterih, vključno z mano, prebudil neustavljiv gobarski nagon. Po kosilu smo šli na lov, vendar nismo ničesar ujeli. Uspešno sem se izgubil, si rahlo izpahnil koleno, povzročil nekaj splošnih ptičjih panik in se pošteno spotil. Imeli so me že za pogrešanega, če ne celo izgubljenega. V našem baznem taboru je bilo živahno. Ena od ekip je streljala z zračnimi puškami, ženska zasedba je klepetala na popoldanskem soncu, na balinišču pa je bilo seveda skrajno napeto in okroglo. Pozneje je prišlo še nekaj ljudi, nekateri pa so nas tudi že zapustili. V tem poznem popoldanskem času sta se rodila »Hou - hou« in »Malca«, ki se od balinišča nista več ločila. Golaž se je spočil in čas je bil, da ga zbudim za končni obračun. Med nami je bilo tudi nekaj otrok in ti so bili zame glavna referenca o uspešnosti mojega proizvoda. Bili so navdušeni. Potem smo imeli skupinski klepet z vici in dogodivščinami, počasi pa so se poslovili doma speči in tisti bolj zgodnji. Jaz sem nočna žival, tako da sem se pridružil nočni tišini in tistim, ki so pridno tekali, leteli ali pa bili tako ali drugače aktivni v tem času. Počasi sem se tudi sam odpravil v horizontalo, tako da je v gozdu zavladal običajni ritem nočnega življenja.
Zjutraj so bili že vsi pokonci. Kava! Pripravljali so se na jutranji pohod. Mene je bolelo koleno, tako da sem ga raje preskočil in šel še malo pogledat, kaj pravi postelja. Ko so drugi prišli s pohoda, je bil čas za malico v obliki preostanka golaža. Seveda so nekateri takoj zasedli balinišče in vsi smo bili seznanjeni s tem, kaj se tam dogaja (»Hou - hou«, »Malca«). Sam sem iz avta vzel frizbi in našel kandidata za to športno aktivnost. Kar dobro sva se izdiv-jala. Lakota. Žar. Kile mesa. Tokrat sem pekel jaz in spekel vse, kar je še ostalo. Tudi pojedli smo vse, razen sladic, ki jih je vsak dobil lepo porcijo za domov.
Počasi smo začeli pospravljati in nekateri so zapuščali prizorišče. Tudi jaz sem se odpravil proti domu - dobre volje, ker smo preživeli uspešen, prijeten, aktiven, sit in še posebno balinističen terapevtski vikend v zelo lepi naravi, složno in seveda brez alkohola. NAUK: »Ne hrani lisic, da bodo lovile krte in s tem preprečile jedrsko katastrofo,« je rekel jasnovidni golob.
Rotondo
12 naš časopis	rvhv' ni V V» 'lr 1. oktober 2012 UDCina p^fcjjj VrnniKa elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
	
• Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •	Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •
Cenjene upokojenke in spoštovani upokojenci
Za nami je september in članice ter člani društva so začeli s polno »paro«. Balinarke naše balinarske sekcije so konec avgusta in prvi teden septembra pripravljale gradivo za razstavo ob 25-letnici sekcije in zbirale gradivo za izdajo Zbornika o delovanju sekcije v minulih petindvajsetih letih. Tako je bilo svečano odprtje razstave že v petek, 7. septembra 2012, s krajšim kulturnim programom, ki sta ga izvedla naša glasbena skupina in recitator Matjaž Žirovnik. Že naslednji dan so organizirale Mamin spominski turnir. Upam, da bodo zdaj imele vsaj nekaj časa, da bodo potegnile črto pod uspešno sezono in vsa praznovanja. Sončkom je 4. septembra krojilo pohod slabo vreme, zato so se povzpeli »le« na Čemšeniško planino. Zimzelenčkom je narava poklonila enega najlepših zgodnje jesenskih dni, zato so ga 11. septembra izkoristili za obisk najlepših fužinskih planin: Krstenice, planine V Lazu, planine Pri jezeru in planine Blato. Vandrovke so se 11. 9. odpravile na učno pot po Barju, izletniki pa v četrtek, 13., na izlet po Beli krajini. Ta izlet je predsednici komisije za izlete posivil kar nekaj las, ker smo morali zaradi slabe vremenske napovedi predzadnji dan prilagajati program.
Naj ob tej priložnosti zapišem, da bomo zaradi lažje organizacije izletov v prihodnje vpisovali le za 50-sedežni avtobus! Če pa bo interesentov še za vsaj 30-sedežnega, bosta šla na pot dva. Veliki avtobusi (59- ali 60-sedežni) so le za avtoceste, mi pa potujemo tudi po ožjih, ker so tam »bombončki«, ki jih še nismo videli.
V ponedeljek, 17. septembra, smo se odpeljali, enkrat za spremembo, v Strunjan na kopalni izlet. Oživele so tudi komisije, saj so že imele seje ali pa bodo do konca septembra zasedale in se dogovarjale za končanje programov za leto 2012. DU Logatec je pripravilo srečanje notranjskih upokojencev, vendar se je kljub nastopu naše glasbene skupine za obisk odločila le peščica. Mogoče ni bil čas posrečeno izbran. Sicer pa glasbena skupina pridno pripravlja program za nastop na Festivalu za tretje življenjsko obdobje.
Kaj napovedujemo:
-	vsak teden, ob ponedeljkih, se zbirajo prostovoljke na rednih srečanjih, kjer se s koordinatorko dogovorijo za obiske in rešujejo težave, ki so jih zaznale na terenu,
-	balinarke in balinarji vsak teden po urniku od 14.00 naprej trenirajo na balinišču,
-	rekreativni pikado je vsak ponedeljek ob 17.00,
-	v oktobru bodo članice in člani socialne komisije razdelili petintrideset humanitarnih paketov,
-	od oktobra naprej, vsak petek ob 9.00, bo delavnica ročnih del,
-	v novembru začetek plesnih delavnic (plesi v krogu, primerno za gospe brez parov) in plesnih parov,
-	konec oktobra zdravstveno predavanje,
-	v novembru komisija za kulturno dejavnost pripravlja bralni krožek,
-	v novembru splošna telovadba,
-	že 15. oktobra kopalni izlet v Šmarješke Toplice,
-	Martinov kostanj (malo martinovanja in kostanjev piknik) 25. oktobra v Gadovi Peči in okolici Podbočja,
-	v oktobru bo tudi seja Upravnega odbora društva in še kaj, zato glejte OGLASNE DESKE, kjer boste zvedeli vse o vseh dejavnostih!
Na voljo smo vam ob sredah in petkih, zato se oglasite, prispevajte kakšen predlog, dajte pobudo ali pa nas samo obiščite. Kdor še ni plačal članarine, ga prosim, naj to stori nemudoma ali pa nas obvesti, da ne želi biti več naš član.
Za DU Vrhnika Elica Brelih
Pohod Zimzelenčkov na planine Krstenica, V Lazu in Pri jezeru
Ni se še naredil dan, ko smo 11. septembra napol zaspani Zim-zelenčki že krenili na pot. Tokrat smo se odpeljali z dvema kombijema mimo Stare Fužine do planine Blato. Tam smo se izkrcali in naredili bojni načrt, saj smo se glede na dolžino in težavnost poti razdelili v dve skupini. Cilj obeh je bila planina V Lazu, le da je hrabrejša skupina ubrala daljšo in težjo pot prek planine Krstenica (1655 m). Zgoraj se nam je ponudil čudovit razgled na bližnje in daljne vrhove in planine (Tosc, Krn, Batognica, Uskovnica, Zajamniki, iz posebnega položaja je mogoče videti tudi streho Vodnikovega doma). Škoda le,
da so živino s planine že odgnali in je bila koča zaprta. Tako si nismo mogli privoščiti sira in kislega mleka. Ob prihodu na planino V Lazu nas je Elica podučila o arheologiji tega območja. Videli smo megalitni krog in dinozavrovo rit, pa tudi hladne in okusne planinske vode smo se napili. Od tamj smo videli Debeli vrh in Ograde. Pot smo nadaljevali na planino Pri jezeru (1450 m). Tam nas je čakalo prijetno presenečenje: naša »najmlajša« pohodnica Nada je častila z enolončnico. Gospodar koče ji je tudi osebno voščil z lastno zapeto pesmico - čestitko za rojstni dan, s slavljenko pa smo tudi zaplesali. Krasen zaključek. Najedli in odžejali smo se in se nato spustili do planine Blato, kjer nas je čakal tako želeni prevoz. A ni nam še bilo dovolj, ustavili smo se v Bohinjski Bistrici in si obilno privoščili sladoled. Bil je že čas odhoda, saj je bil dan dolg in tudi vreme je kazalo na poslabšanje. Imeli smo srečo, saj je bil to verjetno zadnji prelep poletni dan. Zapisal: Karli Mesarič Foto: Jožef Miklavčič, Vlado Nikolic
Sončki na Voglu in Čemšeniški planini
Na zadnji junijski pohod smo se Sončki v jasnem in toplem jutru z avtobusom odpeljali v Bohinj. Gondolska žičnica nas je popeljala do Rjavega roba, ki je bil izhodišče našega pohoda na Šijo in Vogel.
Polni dobre volje smo jo pogumno ubrali prek Visokega Orlo-vega roba do prvega cilja našega pohoda, 1.880 metrov visoke Šije. Po vrnitvi z vrha smo si privoščili prvo malico ter se podali prek Vratc do našega končnega cilja - 1.922 metrov visokega Vogla. Tam smo se razgledali po širni okolici in pod seboj ugledali planino Razor. Dan je bil vroč; v nižinah Slovenje so temperature presegle 30 stopinj Celzija, nam pa so visoki oblaki milostno zakrivali sonce.
Čas je hitro tekel in po vrnitvi na Vratca smo se znova okrepčali, nato pa pot nadaljevali do zgornje postaje sedežnice. Po
Sončki pod Šijo (Sonja Zalar Bizjak)
nekaj urah hoje si je večina pohodnikov privoščila prevoz s sedežnico do našega izhodišča, kjer smo si v koči Merjasec privoščili zasluženo pijačo in kavo. Šledila sta le še kratek spust z gondolo v dolino in mirna vožnja z avtobusom do Vrhnike. V noči na prvi torek v septembru me je prebudil dež, ki je v nalivu ropotal po strešnih žlebovih. Tudi jutro ni bilo ravno obetavno za turo, ki smo jo nameravali opraviti s pohodno skupino Sončki. Planinski vodnici sta zato spremenili načrt in se odločili za Čemšeniško planino, kjer je bilo pričakovati manj dežja.
Ko smo se vozili proti Trojanam, je še rahlo rosilo. Petintrideset udeležencev pohoda nas je izstopilo v vasi Čemšenik. Deževalo ni več, veseli smo po označeni poti zagrizli proti svojemu cilju. Steza se je izzivalno dvigovala skozi mešani gozd smrek in bukev. Glede na nadmorsko višino, ki naj bi jo osvojili, sem to pot malo podcenjevala. Strmina ni in ni hotela pojenjati. Počasi se je pot zravnala in kmalu smo na travniku pred seboj zagledali lepo urejeni Planinski dom. Oskrbnica nas je postregla s toplim čajem in kavico, jubilanti pa so poskrbeli za posladek. Po postanku smo pot nadaljevali do najvišjega dela Čemšeniške planine, 1.206 metrov visokega Črnega vrha. Medtem je na planino posijalo sonce, megla po dolinah in okoliških hribovjih se je razblinila in obrisi Zasavskega hribovja v daljavi so postajali razločnejši. Počasi smo oprtali nahrbtnike in se odpravili proti dolini. Janez Kenk, Marija Dolinar (povzetek)
Septembra 2012 so praznovali naši člani okrogle jubileje:
Mici Lovrin, Blatna Brezovica (1917)
Marija Lukančič, Dom upokojencev Vrhnika (1914)
Marija Omerzel, Mrakova cesta, Vrhnika (1915)
Matevž Trček, Dom upokojencev Vrhnika (1921)
Amalija Vincetič, Verd, Vrhnika (1921)
Elka Popit, Turnovše, Vrhnika (1922)
Marta Drašler, Mrakova cesta, Vrhnika (1927)
Branko Fabjan, Lošca, Vrhnika (1927)
Ana Marija Lešnjak, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1932)
Stane Šventner, Na Klisu, Vrhnika (1932)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so septembra praznovali rojstni dan.
Mamin spominski turnir
V soboto, 8. septembra, je Ženska balinarska sekcija DU Vrhnika organizirala 4. Mamin spominski turnir. Zgodaj zjutraj se je zbralo osem ženskih ekip, ki smo jih domačinke pričakale z zajtrkom. Po pozdravih predstavnikov društva so se »boji« pod vodstvom sodnika Konrada Benkiča začeli. Pozno popoldne - potem ko smo pospravile kosilo, ki ga je pripravil Čan-karjev hram - smo razglasili rezultate. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa DU Logatec, druga je bila domača ekipa,
tretja DU Brezovica, četrta pa ekipa Lovrana. Vse udeleženke pa so prejele spominske medalje. Najboljša bližarka je postala Pavla iz Postojne, ki je osvojila lep pokalček. Obljubile smo si, da se naslednje leto spet spoprimemo za prehodni pokal. Zapisala Dragica Pelan Fotografije: Marinka Petkovšek
Zimzelenčki po pokljuškem grebenu
Skupina Zimzelenčkov, ki je izrazila željo, da bi tudi v poletnih dneh šla na kak malo daljši pohod, čisto na hitro organiziran, samo da bo pravšnje vreme, kakor je rekla Elica, se je v torek odpravila proti planini Lipanca, na Mrežce (1965 m), Debeli vrh (1962 m) in na Viševnik (2050 m), ker se je naredilo res idealno vreme za v gore.
Že zgodaj zjutraj smo krenili proti Pokljuki do spominskega obeležja Na rupah, od tam pa krenili proti Blejski koči na planini Lipanca, si privoščili krajši postanek in čaj, potem pa nadaljevali proti Mrežcam. Skupina se je razdelila; nekateri so se podali direktno na Mrežce in po grebenu proti Debelemu vrhu, ostali pa pod grebenom proti istemu cilju. Čudoviti razgledi ob tako čistem obzorju, nebo je bilo brez vsakega oblačka, skratka vidljivost fantastična. Na vrhu Debelega vrha je sicer malo prostora, toda dovolj za vseh 23, da smo se nauži-li pogledov globoko v Krmo, proti Brdom, na strma ostenja Rjavine, Dimnike, sploh pa na našega očaka, na Triglav, ki je bil neposredno pred nami. Čas je bil za prvo malico, prijeten klepet in skupinsko fotografijo, a pogledi na vse strani so bili pomembnejši.
Po ozki potki med ruševjem smo se spustili do planinske poti, ki pelje proti Srenjskemu prevalu in na Viševnik. Pogledi so bili usmerjeni proti prevalu, saj se je bilo spet treba povzpeti na 1959 m. Bilo je že vroče in strmo, a klepet in pravilni tempo sta nas kmalu pripeljala na razpotje, kjer se je skupina spet razdelila. Dobri hodci, še dovolj »nabrušeni«, so se čez Srenj-ski preval povzpeli na Viševnik, ostali pa so šli pod Viševni-kovim ostenjem in uživali ob pogledih na izjedene apnenčaste tvorbe po Kačjem robu in pogledovali proti vrhu, kdaj se bodo prikazali naši korenjaki, ki so tam zgoraj opravili še »planinski » krst. Tako smo dobili Viševnika in Viševnico. Ko smo zagledali drug drugega, smo si pomahali in zahojkali v pozdrav. Po krajšem počitku smo se vsaka skupina po svoje odpravili proti Plesišču in navzdol na Rudno polje, kjer nas je čakal avtobus. Prisluhnili smo, da je vrh Viševnika ponujal čudovite razglede vse do Grossglocknerja (Velikega Kleka), Krna, Snežnika in vse do Učke, Karavank... Nekateri malo bolj utrujeni, nekateri manj ali nič smo zaključili res lep pohod na Rudnem polju, kjer smo se še malo podkrepili v gostišču MU na Goreljku. Zapisala: Ivanka Sluga Foto: Vinko Sluga, Jožef Miklavčič
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 13
Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček
Prostovoljski tabor na Irskem
Sem Matejka Krvina in to poletje mi je uspelo diplomirati iz smeri organizator socialne mreže; da pa diploma ne bi ostala le »na papirju«, sem se jo takoj potrudila praktično izkoristiti. Na predlog gospe Vlaste Nussdorfer sem se skupaj s hčerko Eriko prijavila na prostovoljski tabor na Irskem in po vseh birokratskih obveznosti in dokazilih nama je v nekaj mesecih uspelo urediti potrebne dokumente za delo v tujini. Izkusili sva, da se ni tako lahko podati v tujino, pa sva vendar vztrajali in si le kupili letalski vozovnici za polet do Dublina.
V	Roscommonu, majhnem mestu na Irskem, se na mirnem kraju nahaja počitniški center, namenjen invalidom in vsem, ki bi se radi v naravi odpočili od vseh skrbi. V tem centru sva preživeli čudovitih, pa tudi napornih 12 dni. V Roscommon sva prispeli 14. julija in tam naju je prijazno sprejel Fergus, eden izmed pomembnejših zaposlenih v centru. Med vožnjo do centra nama je podal vse informacije, ki sva jih potrebovali, da bi se lahko hitro prilagodili na njihovo življenje, nato pa nama je razkazal sobe, v katerih so nastanjeni invalidi, kuhinje, kopalnice in savne ter nama predstavil ljudi, s katerimi sva preživeli naslednje dni. Takoj sva opazili, da so tam vsi zelo prijazni, vedno dobre volje in z veseljem priskočijo na pomoč, kadarkoli se ne znajdeš. Težav pri privajanju sicer nisva imeli, saj je bilo vse odlično vodeno in ni bilo stvari, nad katero bi se lahko pritožili, če pa bi se težava vendarle pojavila, bi skupaj zagotovo našli rešitev brez kakršnihkoli zapletov. Vsi ljudje so tam zato, da si pomagajo in skupaj rešujejo težave, se pogovarjajo in poslušajo drug drugega; nihče se ne sme počutiti osamljenega ali zapostavljenega. Dan se začne s pozdravom »Živ-jo! Ste dobro spali?« ali pa »Kako ste kaj?«, kar se nama zdi čudovito, saj tega v Slovenji ne doživiš prav pogosto. Mislim, da bi bilo to pozornost dobro uveljaviti tudi pri nas - za boljše počutje vseh. Da poudarim: to seveda ni le pozdrav iz vljudnosti, temveč ljudi resnično zanima, kako se drugi počutijo in ali je vse v najlepšem redu.
Svojih dolžnosti sva se kmalu privadili, predvsem pa sva sledili svojemu notranjemu občutku. Dan je potekal približno takole: zjutraj sva z invalidi odšli na zajtrk in jim pomagali pri jedi, okrog 11. ure smo odšli na izlet, pri čemer sva morali popaziti nanje, jih voziti naokrog v vozičkih, jih premeščati z vozičkov na avtobus in obratno, pomagati pri hrani ali pijači ter na splošno pri opravilih, da so se gosti kar najbolje počutili. Popoldne smo se vrnili, sledil je kratek počitek, potem pa večerja in pomivanje posode ter čas za zabavo in animacije. Najlepše je bilo to, da so bili ljudje hvaležni za vsako pomoč in pozornost, ki sva jim jo namenili. Naj sva počeli karkoli, so bili veseli, da sva tam in pomagava, kolikor le lahko. Predvsem pa je bilo najino delo pogovarjanje z gosti in izvajanje različnih aktivnosti, da bi se dobro počutili in jim ne bi bilo preveč dolgčas. Na izlete smo odhajali vsak dan - na primer na nakupovanje v Athlonu, dan v Galwayu, noč v Pubu ... Za goste sva pripravili »slovenski večer«, na katerem sva prepevali slovenske pesmi (Čebelar, himna, Dobra volja ...). Zelo jih je zanimalo, kje je Slovenja, in vse, kar je povezano s Slovenci, zato sva uporabili vse svoje znanje in rekvizite ter knjigo z naslovom Najlepše znamenitosti Slovenje, da sva dovolj izčrpno predstavili našo deželico. Himno pa sva ponosno zapeli kar dvakrat. Poslušalci so bili nad predstavitvijo Slovenje navdušeni in so izrazili željo, da bi nas naslednje leto obiskali. Naslednji večer sva priredili karaoke, na katerih je lahko vsak zapel pesmi, ki jih je znal. Prepevali pa smo tudi irske in angleške pesmi. Veliko večerov smo imeli živo glasbo, ob kateri smo skupaj z invalidi plesali in peli. Na enem od teh večerov sva predstavili slovensko polko.
V	vseh teh dneh sva se naučili veliko novega in pridobili pozitivne izkušnje, kako ostati optimističen in poln ener-gje kljub vsem oviram, ki pridejo v življenju. Skupaj smo se učili angleškega jezika, se veliko smejali in še marsikaj drugega. Izkušnja je bila čudovita in naslednje leto jo bova z veseljem ponovili, poleg tega pa nameravava tudi pri nas organizirati kakšno prostovoljno pomoč. Zdaj se še bolj zavedava, kako pomembna je solidarna pomoč, in kako malo je treba, da osrečimo sočloveka, ki to pomoč potrebuje. Zato ne pozabite: kolikor seješ, toliko žanješ.
Erika in Matejka Krvina
■ Na podlagi 57., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12; ZPNačrt) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) sprejme župan Občine Vrhnika
S K L E P o začetku priprave sprememb in
dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (območje urejanja V3M/2, morfološka enota 7E/1)
1.	člen
(ocena stanja in razlogi za spremembe in dopolnitve PUP)
1)	Proizvodno - obrtno - komunalna cona Tojnice je v Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Ur. l. RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 272/01,277/01,304/04,319/ 05) opredeljena delno kot stavbno zemljišče za proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti (oznaka P) in delno kot mešana raba (oznaka P, VII).
2)	Cona Tojnice se ureja z izvedbenim prostorskim aktom: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3: Vrhnika - Sinja Gorica (Ur. l. RS, št. 2/95, Naš časopis, št. 319/05, Ur. l. RS, št. 77/06, Naš časopis, št. 330/06,374/10; v nadaljnjem besedilu: PUP V3) in spada v območje urejanja V3M/2 in morfološko enoto 7E/1, kar pomeni:
-M: površine za mestne javne službe in servise,
-7: območja za komunalne dejavnosti, -E: proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice).
4)	Pobudo za spremembe in dopolnitve PUP V3 je podalo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.
5)	Predmet sprememb in dopolnitev PUP V3 je v območju V3M/2 definirati možnost gradnje enostavnih objektov - pomožnih komunalnih objektov, pred sprejemom prostorskega izvedbenega načrta.
2.	člen
(območje sprememb in dopolnitev PUP) Območje sprememb in dopolnitev PUP V3 je območje urejanja V3M/2 in morfološka enota 7E/1; to je proizvodno
-	obrtno - komunalna cona Tojnice, ki jo na zahodu omejuje avtocesta Ljubljana
-	Koper, na severu in vzhodu potok Tojnščica ter na jugu reka Ljubljanica. Območje je že delno pozidano s komunalnimi objekti in napravami (bivša deponija, centralna čistilna naprava, zbirni center, reciklažni center).
3.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
1)	Strokovne rešitve za spremembo in dopolnitev PUP V3 zagotovi Občina Vrhnika.
2)	Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi:
-	prikaza stanja prostora,
-	prostorskega plana Občine Vrhnika,
-	smernic nosilcev urejanja prostora.
4.	člen
(roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP in njihovih posameznih faz)
Postopek priprave sprememb in dopolnitev PUP V3 teče na podlagi 57. do 61.a člena ZPNačrt, in sicer po skrajšanem postopku v naslednjih fazah in okvirnih rokih:
1.	Sklep o začetku postopka; september 2012
2.	Osnutek sprememb in dopolnitev PUP; september 2012
3.	Pridobitev smernic; september 2012, 15 dni
4.	Dopolnitev osnutka sprememb in dopolnitev PUP; september 2012
5.	Javno naznanilo; oktober 2012, 7 dni pred začetkom javne razgrnitve
6.	Javna razgrnitev in javna obravnava; oktober 2012, 15 dni
7.	Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti, Priprava predloga sprememb in dopolnitev PUP; oktober 2012
8.	Zbiranje mnenj nosilcev urejanja prostora; oktober 2012, 15 dni
9.	Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP Odboru za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine v obravnavo; november 2012
10.	Predložitev usklajenega predloga sprememb in dopolnitev PUP občinskemu svetu v sprejem; november 2012
11.	Sprejem sprememb in dopolnitev PUP z odlokom in objava v uradnem glasilu; november 2012
5.	člen
(nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so:
1.	Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika
2.	drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave izkazalo, da so njihove smernice potrebne.
6.	člen
(obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev PUP) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, sprememb in dopolnitev PUP V3 ter za stroške smernic, mnenj in objav zagotavlja Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika.
7.	člen (objava)
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika.
Številka: 3505-15/2012 (5-08) Vrhnika, dne 4. 9. 2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r.
■ Številka: 3505-15/2012 (5-08) Datum: 18. 9. 2012
Na podlagi 60. in 61.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09, 57/12) Občina Vrhnika javno naznanja
JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO DOPOLNJENEGA OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA V3 VRHNIKA
- SINJA GORICA (območje urejanja V3M/2, morfološka enota 7E/1)
Javna razgrnitev Dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja V3 Vrhnika - Sinja Gorica (območje urejanja V3M/2, morfološka enota 7E/1) bo potekala v času od 8. 10. 2012 do vključno 22. 10. 2012. Prostorski akt bo v tem času na vpogled v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika in v prostorih Občine Vrhnika, Oddelek za prostor, Cankarjev trg 11, Vrhnika. Javna obravnava prostorskega akta bo potekala v sredo, 17. 10. 2012, ob 17:00 uri, v prostorih KS Vrhnika - Breg, Tržaška cesta 11, Vrhnika. V času javne razgrnitve in javne obravnave lahko k prostorskemu aktu dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predlogi se lahko podajo ustno ali pisno na javni obravnavi in na mestih javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ali se posredujejo na elektronski naslov prostor.obcina@vrhni-ka.si.
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r.
■ Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odl.US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10, 40/2012-ZUJF) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 27.09.2012 sprejel naslednji
SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Na zemljišču, parc. št. 1891/6 k.o. Velika Ligojna (1998), se ukine status javnega dobra.
Lastninska pravica pri zemljišču, parc. št. 1891/6 k.o. Velika Ligojna (1998), se vknji-ži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407.
Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 478-129/2009 (6-03) Datum: 27.09.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
■ Na podlagi Zakona o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/2005-UPB2, 25/2008, 98/20-09-ZIUZGK, 36/2010 in 62/2010-ZUP1S), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcu, ki opravljajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05
in 120/05), Odloka o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Antonije Kuc-ler (Naš časopis, št. 344/2007, 367/2009, 390/2012 in 393/2012) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 27. 9. 2012 sprejel
S K L E P v zadevi: Predlog uskladitve cen programov v vrtcu
Občinski svet Občine Vrhnika potrjuje predlog uskladitve cen programov v VIZ Antonije Kucler Vrhnika. Od 1. 9. 2012 znašajo cene:
-	za I. starostno skupino 409,39 EUR,
-	za II. starostno skupino 312,33 EUR,
-	za razvojni oddelek 674,76 EUR.
Od 1. 9. 2012 dalje znašajo dodatna sredstva Občine Vrhnika za izvajanje programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroka s posebnimi potrebami, vključenega v redni oddelek vrtca:
-	za I. starostno skupino 1.034,08 EUR,
-	za II. starostno skupino 839,61 EUR.
Številka: 410-72/2012 (3-01) Datum: 27. 9. 2012
Župan
Stojan Jakin l.r.
■ Na podlagi 9. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07- ZUJIK - UPB 1, 56/08 in 4/10) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 27. 9. 2012 sprejel
LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2013
1.	člen
Letni program kulture Občine Vrhnika za leto 2013 opredeljuje dejavnosti, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu.
2.	člen
V	letu 2013 se iz proračuna Občine Vrhnika predvideva sofinanciranje naslednjih področij: nepremične kulturne dediščine, knjižničarstva in založništva, umetniških programov, ljubiteljske kulture, medijev in avdiovizualne kulture, drugih programov v kulturi.
3.	člen
V	proračunu Občine Vrhnika za leto 2013 bodo na področju ljubiteljske kulture predvidoma naslednja sredstva:
Postavka 18012 Ljubiteljska kultura v predvideni višini 78.209 EUR: sredstva se namenijo predvidoma za: O 41200010 delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin (53.557 EUR),
O 41200011 sofinanciranje programov območne izpostave JSKD (8.520 EUR),
O 41200012 tekoči transferi - Pihalni orkester Vrhnika (9.269 EUR), O 41200015 tekoči transferi - Društvo Orkester Simfonika Vrhnika (6.863 EUR).
V	primeru, da bo višina postavk v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni zneski avtomatsko spremenijo in veljajo v proračunu določeni zneski.
4.	člen
S sredstvi za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin se bo sofinancirala naslednja redna dejavnost in projekti:
1.	Redna dejavnost (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin
Sredstva, namenjena sofinanciranju redne dejavnosti (delovanje) ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 40 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
2.	Projekti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin
Sredstva, namenjena sofinanciranju projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 60 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sofinanciranje projektov poteka na naslednjih področjih ljubiteljske kulture: O Glasbena dejavnost O Gledališka dejavnost O Plesna dejavnost ^ Arheološka, muzejska dejavnost O Ostalo
Sofinanciranje projektov bo potekalo z naslednjimi razmerji med področji ljubiteljske kulture:
Sredstva, namenjena sofinanciranju glasbene dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 33 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih dru-
štev in skupin.
Sredstva, namenjena sofinanciranju gledališke dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
Sredstva, namenjena sofinanciranju plesne dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
Sredstva, namenjena sofinanciranju arheološke, muzejske dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 8,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin. Sredstva, namenjena sofinanciranju ostale dejavnosti ljubiteljskih kulturnih društev in skupin, znašajo 2,5 % zneska za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev in skupin.
5. člen
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora najpozneje v 40 dneh po sprejemu Letnega programa kulture objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov, naštetih v prvi in drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2013. Zavod izračuna vrednost točke glede na predvideno višino sredstev iz proračuna v skladu s 15. členom Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka. Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje redne dejavnosti in projektov ljubiteljskih kulturnih društev in skupin med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu z Merili za vrednotenje kulturnih programov in projektov za Občino Vrhnika, ki so priloga Pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulture v občini Vrhnika. V primeru, da se za izvajanje določene vsebine, ki so naštete v drugi točki tretjega člena Letnega programa kulture Občine Vrhnika za leto 2013 na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, razdelijo v enakovrednih deležih na druge vsebine, naštete v drugi točki tretjega člena.
Številka: 610-1/2012 (3-01) Datum: 27. 9. 2012
Župan Stojan Jakin l.r.
■ Na podlagi 53., 61., 61.a in 4. odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10-popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZU-PUDPP-A) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. seji dne 27. 9. 2012 sprejel
O D L O K
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PLANSKO CELOTO V1 VRHNIKA - CENTER (območje šivalnice IUV)
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V1 Vrhnika - Center (Ur. l. RS, št. 1/95, Naš časopis, št. 274/01, 282/02, 308/04, 335/07, 374/10; v nadaljnjem besedilu: Odlok PUP V1).
2.	člen
Spremembe in dopolnitve Odloka PUP V1 se nanašajo na trinajsto alinejo, a. točke, 26. člena Odloka PUP V1, ki določata posebna merila in pogoje v območjih urejanja V1P/3, morfološko enoto 6A/1
-	območje šivalnice IUV.
3.	člen
Spremembe in dopolnitve Odloka PUP V1 vsebujejo:
I.	Tekstualni del:
-	odlok;
II.	Priloge:
-	izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
-	prikaz stanja prostora,
-	smernice in mnenja,
-	obrazložitev in utemeljitev ter povzetek za javnost;
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
4.	člen
V poglavju II. SPLOŠNA MERILA IN POGOJI se besedilo 13. alineje, a. točke, 26. člena spremeni tako, da se glasi: » - obstoječi proizvodnji objekt - šivalnica IUV se lahko po namembnosti spremeni v stanovanjski v kombinaciji s poslovno dejavnostjo ali v objekt za športne, izobraževalne, muzejske in knjižnične dejavnosti v kombinaciji s poslovno-storitveni-
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
mi dejavnostmi, če ni več potreben za proizvodnjo IUV in pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji glede zadostitve parkirnih mest in zelenih površin.«
III. KONČNE DOLOČBE
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
6.	člen
Spremembe in dopolnitve PUP V1 so dostopne na vpogled na Občini Vrhnika, Oddelku za prostor.
7.	člen
Ta odlok se objavi v Našem časopisu in začne veljati dan po objavi. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika.
Številka: 3505-16/2012 (5-01) Datum: 27.9.2012
ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r.
■ Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPO, 127/06 - ZJZP in 38/10 - ZUKN), 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08 in 36/11), 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07, 103/07 - ZPolS-D), sedmega odstavka 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB8, Uradni list RS, št. 29/2011) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 27.9.2012 sprejel
O D L O K o oglaševanju v Občini Vrhnika
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa pogoje in način pridobitve dovoljenj za oglaševanje na javni površini in občinsko takso za oglaševanje na javni površini (v nadaljnjem besedilu: taksa).
2.	člen
Oglaševanje kot gospodarsko dejavnost na javni površini lahko izvajajo:
-	pravne osebe,
-	samostojni podjetniki posamezniki,
-	posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ki so registrirani za to dejavnost (v nadaljnjem besedilu: stranka) in so pridobili dovoljenje za oglaševanje na javni površini po tem odloku.
Na podlagi točke č. 4. člena tega odloka, lahko oglaševanje na javni površini izvajajo tudi društva, zavodi in druge osebe javnega prava.
II.	POGOJI IN NAČIN PRIDOBITVE DOVOLJENJ ZA OGLAŠEVANJE NA JAVNI POVRŠINI
1. Pogoji za pridobitev dovoljenja za oglaševanje
3.	člen
Pogoji za pridobitev dovoljenja za oglaševanje na javnem mestu so:
-	lokacija za oglaševanje v skladu z veljavnimi ob-
činskimi prostorskimi akti,
-	da je objekt za oglaševanje v skladu z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti,
-	dokazilo o registraciji dejavnosti oglaševanja, razen v primeru točke č. 4. člena tega odloka,
-	da ima stranka poravnane obveznosti do Občine Vrhnika v zadnjih treh letih,
-	da stranka ni postavila objekta za oglaševanje na javni površini brez dovoljenja ali pogodbe v zadnjih treh letih,
-	da je stranka odstranila objekt za oglaševanje na javni površini, ki ni bil postavljen v skladu z določili veljavnih občinskih prostorskih aktov,
-	da je stranka odstopila Občini Vrhnika plakatna mesta za potrebe volilne ali referendumske kampanje.
4.	člen
Dovoljenje za oglaševanje na javni površini se lahko pridobi po vrstah objektov za naslednje obdobje oglaševanja, in sicer:
a)	za dobo petih let:
-	samostoječe ali stenske table,
-	samostoječe ali stenske svetlobne vitrine,
-	vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table,
-	samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike (displeje),
-	plakatni stebri,
-	obešanke na drogovih javne razsvetljave,
-	objekti s platni na slepih fasadah stavb in na gradbenih odrih,
-	objekti s slikovno ali pisno obdelanimi stenami stavb;
b)	za čas trajanja prireditve:
-	objekti za obešanje transparentov;
c)	za čas trajanja vzdrževanja ali gradnje:
-	stenske table na gradbiščnih ograjah,
-	objekti s poslikavami na platnih gradbenih odrov;
č) za čas trajanja kulturnih prireditev, humanitarnih akci in drugih prireditev:
-	prenosni ulični panoji,
d)	za dobo petih let:
-	komercialni usmerjevalni znaki Dovoljenje za oglaševanje na javnem mestu se lahko pridobi tudi za nove tipe objektov za oglaševanje, ki morajo biti umeščeni v prostor glede na velikost, značaj in druge pogoje, določene z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti.
2. Način pridobitve dovoljenja za oglaševanje
5.	člen
Prosto lokacijo na javni površini za postavitev objekta za oglaševanje, ki jo odda Občina Vrhnika, za dobo petih let iz točke a. prejšnjega člena, pridobi stranka na podlagi javnega razpisa. Postopek javnega razpisa vodi komisja, ki jo imenuje direktor občinske uprave.
Ponudba stranke, ki sodeluje na javnem razpisu, mora vsebovati:
-	navedbo lokacije za oglaševanje z navedbo parcele, katastrske občine in prostorskih koordinat,
-	navedbo vrste objekta za oglaševanje in načrt objekta,
-	dokazilo iz tretje alinee 3. člena.
Ali stranka izpolnjuje pogoje iz pete, šeste in sedme alineje 3. člena tega odloka, ugotovi oddelek za splošne zadeve občinske uprave Občine Vrhnika. Javni razpis predvidi način rešitve primera, če za isto lokacijo prispe več ponudb, ki izpolnjujejo zahteve iz javnega razpisa. Javni razpis lahko vnaprej določi posebne kriterije, na podlagi katerih se v opisanem primeru izbere stranko ali pa se lokacije licitirajo. V primeru licitacije je izbrana stranka, ki ponudi najvišje nadomestilo za posamezno lokacijo, pri čemer je izklicna vrednost enaka višini predpisane takse. V primeru izbire stranke na licitaciji, pristojni organ izbrani stranki izda dovoljenje za oglaševanje, s katerim se določi lokacija za oglaševanje, vrsta objekta za oglaševanje, obdobje oglaševanja, način plačila električne energije za svetlobne objekte za oglaševanje ter z
njo sklene posebno pogodbo, s katero določi pogoje in način plačila na licitaciji izglasovanega nadomestila. Tako določen način plačila nadomestila predstavlja »drug način plačila« v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Zakona o financiranju občin. Obdobje oglaševanja petih let se lahko na predlog stranke podaljša za največ pet let, če so izpolnjeni vsi pogoji iz tega odloka.
6.	člen
Prosto lokacijo na javni površini, ki jo odda Občina Vrhnika za postavitev objekta za oglaševanje iz točk b., c., č. in d. 4. člena tega odloka stranka pridobi na podlagi vloge. Stranka mora za pridobitev dovoljenja za oglaševanje izpolnjevati pogoje iz 3. člena tega odloka. Oddelek za splošne zadeve izda dovoljenje po predhodnem mnenju oddelka, pristojnega za urejanje prostora. V dovoljenju se določi lokacijo za oglaševanje, vrsto objekta za oglaševanje, obdobje oglaševanja ter višino in način plačila takse.
Vloga stranke za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
-	navedbo lokacije za oglaševanje z navedbo parcele, katastrske občine in prostorskih koordinat,
-	navedbo vrste objekta za oglaševanje in načrt objekta,
-	dokazilo iz tretje alinee 3. člena.
Ali stranka izpolnjuje pogoje iz pete in šeste aline-je 3. člena tega odloka, ugotovi oddelek za splošne zadeve občinske uprave Občine Vrhnika.
3.	Obveznosti strank
7.	člen
Stranka, ki pridobi dovoljenje iz tega odloka, mora:
-	postaviti objekt za oglaševanje skladno z dovoljenjem iz tega odloka,
-	uporabljati lokacije za posamezne vrste objektov za oglaševanje skladno z dovoljenjem iz tega odloka,
-	sama izvajati oglaševanje po tem odloku,
-	plačevati električno energijo za osvetlitev svetlobnih objektov za oglaševanje skladno z dovoljenjem iz tega odloka,
-	označiti vsak objekt za oglaševanje s svojim logotipom
-	redno vzdrževati objekte za oglaševanje,
-	poškodovana oglasna sporočila odstraniti v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku dveh dni, ko je izvedela za poškodbo,
-	vzdrževati čistočo v neposredni okolici objekta za oglaševanje,
-	plačevati občinsko takso,
-	zagotoviti Občini Vrhnika plakatna mesta za potrebe volilne in referendumske kampanje v skladu z odlokom, ki ureja področje volilne in referendumske kampanje,
-	odstraniti objekt za oglaševanje najkasneje v roku tridesetih dni po preteku obdobja, določenega v dovoljenju za oglaševanje ali pogodbi,
-	skrbeti, da je vsebina oglaševanja v skladu z zakonodajo.
Stanka ki pridobi dovoljenje za oglaševanje na javni površini iz točke a. 4. člena tega odloka se zaveže omogočiti občini uporabo 20% plakatnih mest B1 za potrebe lastnega oglaševanja občine ter izključno s plačilom storitve nameščanja in odstranjevanja.
4.	Prepovedi
8.	člen
Prepovedano je:
-	oglaševati brez dovoljenja za oglaševanje iz tega odloka ali v nasprotju z njim,
-	nenamensko uporabljati objekte za oglaševanje,
-	poškodovati objekte za oglaševanje,
-	poškodovati ali zakriti vsebino oglaševanja na objektih za oglaševanje.
III.	OBČINSKA TAKSA
9.	člen
Po tem odloku je zavezanec za plačilo takse stranka, ki pridobi dovoljenje za oglaševanje iz tega odloka.
Taksa se obračuna glede na taksni predmet. Taksni predmet je oglas.
Taksna obveznost nastane z dnem postavitve taksnega predmeta. Taksna obveznost preneha z dnem odstranitve taksnega predmeta. Taksa se plačuje na transakcijski račun Občine Vrhnika. Taksa se plačuje vnaprej po taksni tarifi, ki je določena v točkah in je sestavni del tega odloka. Vrednost točke znaša 0,10 EUR/m2/dan. Če Občinski svet Občine Vrhnika ne spremeni vrednosti točke, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenje za obdobje leta pred letom, za katero se ugotovi vrednost točke. Ugotovitveni sklep o revalorizaciji vrednosti točke izda župan. Višina takse se izračuna tako, da se vrednost točke pomnoži s številom točk taksnega predmeta, površino taksnega predmeta, če je to primerno in številom dni.
Taksa se ne plača za humanitarno in socialno vsebino oglaševanja ter če se materialni stroški stranke plačujejo iz proračuna občine Vrhnika ali če je tako določeno z drugim predpisom. Taksa se ne plača tudi za oglaševanje društev in prostovoljnih organizacij, ki imajo sedež v Občini Vrhnika in status društva v javnem interesu ter oglašujejo dejavnost javnega interesa. Za oprostitev plačila takse mora stranka predložiti pristojnemu organu dokument, iz katerega je razviden čas oglaševanja in vrsta objekta, na katerem se oglašuje s humanitarno ali socialno vsebino ali vsebino dejavnosti javnega interesa.
Taksa iz točke a. 4. člena tega odloka se plačuje trimesečno na podlagi trimesečnega poročila stranke. Taksa iz točke d. 4. člena tega odloka se plača pred nastankom taksne obveznosti, nato pa letno in sicer do konca meseca marca za tekoče leto.
IV.	PLAKATIRANJE ZA POTREBE VOLILNE IN REFERENDUMSKE KAMPANJE
10.	člen
Za potrebe volitev in referendumske kampanje se uporablja odlok, ki ureja področje volilne in referendumske kampanje.
V.	NADZOR
11.	člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Če organ iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je objekt za oglaševanje postavljen na javni površini brez dovoljenja iz tega odloka, odredi takojšnjo odstranitev objekta.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto ali šesto ali sedmo ali osmo ali deveto ali deseto ali enajsto alinejo 7. člena tega odloka.
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka samostojni podjetnik posameznik. Z globo 300 EUR se kaznuje za prekršek iz prve-
ga odstavka posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
13.	člen
Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki stori dejanje iz 8. člena tega odloka. Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka odgovorna oseba pravne osebe. Z globo 750 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka samostojni podjetnik posameznik. Z globo 600 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
Z globo 50 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka posameznik.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Že obstoječe pogodbe se uskladijo s tem odlokom do 31.12.2013.
15.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, prenehajo veljati določila Odloka o komunalnih taksah v občini Vrhnika, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 19/94, ki se nanašajo na oglaševanje.
16.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika »Naš časopis«.
Številka: 007-11/2012 (2-01) Vrhnika, dne 27.9.2012
Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Priloga - TAKSNA TARIFA	
Vrste objektov za oglaševanje - taksni predmet je oglas:	Število točk na dan
1. samostoječe ali stenske table na m2	1 točka
2. samostoječe ali stenske svetlobne vitrine na m2	2 točki
3. vrtljive lamelne samostoječe ali stenske table na m2	3 točke
4. samostoječe ali stenske svetlobne prikazovalnike na m2	3 točke
5. plakatni stebri na m2	1 točka
6. obešanka na drogu javne razsvetljave na m2	1 točka
7. objekti s platni na slepih fasadah stavb in na gradbenih odrih na m2	1 točka
8. objekti s slikovno ali pisno obdelanimi stenami stavb na m2	0,5 točke
9. transparent	10 točk
10. stenske table gradbiščnih ograjah na m2	1 točka
11. objekti s poslikavami na platnih gradbenih odrov na m2	1 točka
12. prenosni ulični panoji na m2	1 točka
13. komercialni usmerjevalni znak	2 točki
14. novi tipi objektov za oglaševanje na m2	2 točki
Vrednost točke znaša 0,10 eura/m2/dan
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 - UPB4) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 354/2008 je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 13. seji dne 27. 9 2012 sprejel
R E B A L A N S P R O R A Č U N A Občine Vrhnika za leto 2012
1. Splošna določba
1. člen
Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2012 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja.
Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2012 se določa v naslednjih zneskih:
v eurih
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
Skupina/Podskupina kontov		Znesek
I	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)	22.156.259,61
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	13.484.319,71
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)	10.550.568,00
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	8.617.593,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	1.268.925,00
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	664.050,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	2.933.751,71
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD	1.134.492,94
	PREMOŽENJA	
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	12.000,00
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	153.000,00
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	15.750,00
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.618.508,77
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+722)	1.301.924,00
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	708.500,00
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH DOLGOROČNIH SREDSTEV	593.424,00
73	PREJETE DONACIJE (730+731)	500.000,00
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	500.000,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740)	6.870.015,90
740	TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ	6.870.015,90
II	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	24.243.758,94
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	3.810.996,98
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	1.033.317,92
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST	156.424,00
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	2.544.467,16
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	10.000,00
409	REZERVE	66.787,90
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413)	5.931.117,00
410	SUBVENCIJE	218.500,00
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM	2.689.221,80
412	TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM	529.545,00
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	2.493.850,20
42	INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	14.494.044,96
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	14.494.044,96
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	7.600,00
431	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI	0
432	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	7.600,00
III	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II)	-2.087.499,33
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
Skupina/Podskupina kontov		Znesek
IV	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0
V	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0
441	POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB	0
VI	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V)	0
C. RAČUN FINANCIRANJA		
Skupina/Podskupina kontov		Znesek
VII	ZADOLŽEVANJE (50)	950.000,00
50	ZADOLŽEVANJE	950.000,00
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE	950.000,00
VIII	ODPLAČILA DOLGA (55)	100.000,00
55	ODPLAČILA DOLGA	100.000,00
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	100.000,00
IX	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII)	-1.237.499,33
X	NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII)	850.000,00
XI	NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX)	2.087.499,33
XII	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA	1.237.499,33
2. Končna določba
3. člen
Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2012 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2012. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si.
Številka: 410-72/2011 (4-01) Vrhnika, dne 27.9.2012
OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Stojan Jakin l.r.
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 15
■ Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00) in na podlagi 4. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika (Uradne objave občine Vrhnika, Naš časopis št. 340/07 - UPB1, št. 345/08, št. 365/09, št. 374/10, je Občinski svet Občine Vrhnika na 13. redni seji dne 27. 9. 2012 sprejel
LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2013
1.	člen
Letni program športa Občine Vrhnika za leto 2013 opredeljuje programe športa, ki se sofinancirajo s sredstvi občinskega proračuna, njihovo vsebino ter predvideno višino in namen sredstev v občinskem proračunu.
2.	člen
V	proračunu Občine Vrhnika za leto 2013 bodo predvidoma sredstva za Razpis - šport na proračunski postavki 4003 18059001 18019 v višini 177.860 €; od tega:
>	sofinanciranje programov športa in uporabe športnih objektov (84,5 % - 3. člen, točka 1. do 6.)
>	strokovne in razvojne naloge na področju športa (15,5 % - 3. člen, točka 7. do 12.)
V	primeru, da bo višina postavke v sprejetem proračunu drugačna, se zgoraj navedeni znesek avtomatsko spremeni in velja v proračunu določeni znesek.
3.	člen
S sredstvi za Razpis - šport se bodo sofinancirali naslednji programi športa, uporaba športnih objektov ter strokovne in razvojne naloge na področju športa v občini Vrhnika glede na vsebino:
1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa
1.1	Interesna športna vzgoja predšolskih otrok:
^ "Zlati sonček" ^ "Ciciban planinec"
^ ostali programi, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira propagandno gradivo, strokovni kader (v primeru, da se programi ne izvajajo v rednem delovnem času) in najem objektov za izvedbo največ 60-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 1,60 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.2	Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok:
^ "Zlati sonček" ^ "Krpan"
^ "Naučimo se plavati" ^ mladi planinec, planinska šola, planinski tabor
V	okviru zgoraj navedenih programov Občina Vrhnika sofinancira strokovni kader in propagandno gradivo, pri programu „naučimo se plavati" strokovni kader za izvedbo 10-ur-nih tečajev plavanja za učence prvih razredov osnovne šole za skupine, v katerih je največ 10 otrok.
^ drugi programi za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok in mladostnikov
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofi-
nancira propagandno gradivo, organizacijo in izpeljavo občinskih, regijskih in državnih šolskih prvenstev ter udeležbo na teh prvenstvih, najem objektov za največ 80-urne programe za skupine, v katerih je največ 20 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 17,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.3	Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport (od 6 do 14 let):
^ cicibani in cicibanke ^ mlajši dečki in mlajše deklice ^ starejši dečki in starejše deklice
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov, strokovni kader ter materialne stroške programov. Najvišje število ur sofinanciranja strokovnega kadra in najema objektov je opredeljeno v Pravilniku o sofinanciranju športa v občini Vrhnika.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 27,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.4	Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami:
^ programi prilagajanja otrok na vodo ^ programi jahanja ^ programi iger z žogo ^ drugi programi za otroke s posebnimi potrebami
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 otrok.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,20 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.5	Interesna športna vzgoja mladine:
^ programi športa, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizičnih sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanje človekovih potreb po igri in tekmovalnosti
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 mladih.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.6	Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport (od 15 do 18 oz. 20 let):
^ kadeti in kadetinje ^ mladinci in mladinke
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo programov, ki obsegajo največ 1100
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 18,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.7 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami:
^ programi športne vadbe, tekmovanj in tečajev
^ posebni programi za posamezne vrste primanjkljajev oziroma ovir
V okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 mladih.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
1.8 Interesna športna dejavnost študentov:
^ programi športa, ki so dopolnilo intelektualnemu delu študentov in pripomorejo k polnejši uresničitvi človeka, bogastvu njegovega telesnega in duševnega zdravja ter integriteti osebnosti
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo največ 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 študentov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju navedenih vsebin športa, znašajo 0,30 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
2.	Športna rekreacija
^ programi vadbe v različnih športnih panogah
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 20 članov in članic. Za socialno in zdravstveno ogrožene občane ter občane, starejše od 65 let pa Občina Vrhnika sofinancira tudi strokovni kader.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 4,90 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
3.	Kakovostni šport
^ programi priprav in tekmovanj ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov za izvedbo največ 320-urnih programov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 8,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
4.	Vrhunski šport
^ programi priprav in tekmovanj športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega ali perspektivnega razreda
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira izvedbo programov v obsegu največ 1200 ur za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah ter za ekipe v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 2,50 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
5.	Šport invalidov
^ programi z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti in zdravja, revitalizacije, reso-cializacije, razvedrila in tekmovanja invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom
V	okviru teh programov Občina Vrhnika sofinancira najem objektov in strokovni kader za izvedbo 80-urnih programov za skupine, v katerih je največ 10 invalidov.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh programov, znašajo 0,70 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
6.	Športni objekti
Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika o določitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena in na podlagi Pravilnika
o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, se upravljavcem teh športnih objektov sofinancira objekte, ki jih lahko uporabljajo vsi občani - v času, ko se na teh objektih ne izvaja letni program športa.
Občina Vrhnika v letu 2013 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
7. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
Občina Vrhnika sofinancira izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika in se obvežejo, da bodo pri teh izvajalcih opravljali strokovno delo še najmanj tri leta ter izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki delajo pri izvajalcih športnih programov v Občini Vrhnika že najmanj eno leto. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov poteka s sodelovanjem Inštituta za šport in OKS-ZŠZ.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 2,50% celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
8.	Znanstveno - raziskovalna dejavnost
Občina Vrhnika lahko sofinancira znanstvenoraziskovalne projekte, katerih izsledki imajo aplikativno vrednost na področju športa v Občini Vrhnika. Hkrati morajo biti finančna sredstva, namenjena kritju preostalega dela stroškov za posamezen projekt iz drugih virov, zagotovljena v celoti.
Občina Vrhnika v letu 2013 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
9.	Založniška dejavnost
Občina Vrhnika lahko sofinancira dejavnost izdajanja strokovne literature in drugih periodičnih in občasnih športnih publikaci ter propagandno gradivo za športne dejavnosti v Občini Vrhnika.
Občina Vrhnika v letu 2013 ne predvideva sredstev za sofinanciranje tovrstne dejavnosti.
10.	Velike mednarodne, državne, medobčinske in občinske športne prireditve
Občina Vrhnika sofinancira materialne stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. člen Zakona o športu, medobčinske in občinske prireditve, ki imajo namen pospeševati motivacijo za šport in športno aktivnost ter imajo promocijski učinek na šport, gospodarstvo in turizem. Med te prireditve se ne štejejo šolska športna tekmovanja.
Sredstva, namenjena sofinanciranju teh vsebin, znašajo 3,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
11.	Informacijski sistem na področju športa
Občina Vrhnika lahko za svoje potrebe sofinancira programe izdelave informacijskih baz na področju organizacije športa, športnih objektov, financiranja športa in športnih programov ter razvide, ki so določeni z Zakonom o športu, prav tako pa tudi nakup za to potrebnih tehnoloških pripomočkov. V letu 2013 Občina Vrhnika sofinancira izdelavo in vzdrževanje lastne spletne aplikacije.
Sredstva, namenjena sofinanciranju te vsebine, znašajo 1,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
12. Delovanje društev in športnih zvez, ki opravljajo na ravni lokalne skupnosti strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu
Občina Vrhnika s sredstvi za kritje osnovnih materialnih stroškov in plačilo storitev, povezanih z njihovo dejavnostjo, sofinancira delo-
vanje športnih društev in zvez, ki na občinski ravni opravljajo strokovne, organizacijske in razvojne naloge v športu.
Sredstva, namenjena sofinanciranju tega delovanja, znašajo 9,00 % celotnega zneska proračunske postavke 4003 18059001 18019.
4. člen
Občina Vrhnika mora najpozneje v roku 40 dni po sprejetju letnega programa športa za leto 2013 objaviti Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje vsebin in programov, naštetih v tretjem členu Letnega programa športa. Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika mora podati predlog delitve razpoložljivih sredstev iz 14. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v občini Vrhnika v obravnavo komisiji v roku dveh mesecev in pol od izteka razpisnega roka.
Delitev sredstev, predvidenih za sofinanciranje posameznih vsebin oziroma programov med kandidate, ki se bodo prijavili na Javni razpis, se bo opravila v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v občini Vrhnika.
V primeru, da se za izvajanje določenega programa oziroma vsebine pod točko Letnega programa športa, na Javni razpis ne prijavi noben kandidat, se sredstva, namenjena temu programu oziroma vsebini, razdelijo v enakovrednih deležih na druge programe oziroma vsebine, naštete v tej točki.
Številka: 671-1/2012 (3-01) Datum: 27. 9. 2012
ZUPAN Stojan Jakin, univ. dipl. inž. grad.
■ Na podlagi prvega odstavka 21. člena Zakona o določanju območji ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS, Ur. l. RS, št. 25/08) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 13. seji dne 27.9.2012 sprejel
ODLOK o imenovanju Švabičeve ulice
1.	člen
S tem odlokom se uvede poimenovanje nove ulice na območju Občine Vrhnike v naselju Ga-brče. Nova ulica se imenuje Švabičeva ulica.
2.	člen
Ulica poteka polkrožno po novem stanovanjskem naselju z začetkom in koncem na Tankov-ski cesti.
3.	člen
Stroški za označitev ulice bremenijo proračun Občine Vrhnika, tablice s hišnimi številkami pa investitorja.
4.	člen
Območna geodetska uprava - Izpostava Ljubljana izvede na podlagi tega odloka vse spremembe in jih vnese v register uradno poimenovanih ulic ter novo določene hišne številke v evidenco hišnih številk, ki jih v skladu s prvim odstavkom 12. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/2008) vodi v registru območi teritorialnih enot za območje Občine Vrhnika.
5.	člen
Ta odlok se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 031-1/2012 (6-0 Datum: 27.9.2012
ZUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan JAKIN l.r.
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Analiza intervencije v Liku izpostavila več pomanjkljivosti
Podatki o intervenciji ob požaru v Liku, ki se je zgodil 11. avgusta, so se zbirali dober mesec, zdaj pa so gasilci opravili tudi temeljito analizo, ki je kljub ugotovitvi, da je bila intervencija izvedena »uspešno, strokovno in kakovostno«, izpostavila nekaj pomanjkljivosti.
Najprej na kratko o sami intervenciji ... Borovniški gasilci so od prvega poziva do prihoda na kraj dogodka potrebovali manj kot sedem minut, sledile pa so jim še druge gasilske enote GZ Vrhnika: prostovoljna gasilska društva (PGD) Brezovica pri Borovnici, Breg - Pako, Verd, Podlipa - Smrečje, Dragomer - Lukovica, Vrhnika, Stara Vrhnika, Ligojna, Sinja Gorica, Drenov Grič - Lesno Brdo in Bevke; enote GZ Brezovica: PGD Brezovica pri Ljubljani, Vnanje Gorice, Jezero, Podpeč, Kamnik pod Krimom, Notranje Gorice - Plešivica in Brezovica pod Krimom ter Gasilska brigada Ljubljana. Na intervenciji je tako sodelovalo 19 prostovoljnih gasilskih društev s 34 gasilskimi vozili in 147 gasilci ter poklicna enota Gasilske brigade Ljubljana s 5 vozili in 14 gasilci. Sodelovali sta še dve reševalni vozili z ekipo ter več vozil policije. Pristop h gašenju je upošteval obrambo okoliških objektov (med drugim tudi plinskih cistern) in obenem zmanjševanje sevanja samega požara, kar se je na kon-
4
cu izkazalo za učinkovito in uspešno. Požar je bil lokaliziran do 4. ure, pogašen pa do 15. ure. Popolnoma je pogorelo skladišče, v
katerem je bilo okoli 800 kubičnih metrov lesnih elementov, delno pa so bili poškodovani vsi okoliški objekti. Tovarna je sicer že isto nedeljo nadaljevala proizvodnjo. V razpravi na gasilski analizi intervencije je bilo izpostavljeno, da je deloma zatajil center za obveščanje. Tako so gasilci osrednje vrhniške enote obvestila prejemali neenotno in v intervalih, dobili pa so tudi napačno obvestilo, da gori Liko na Vrhniki. Velike preglavice so imeli tudi z medsebojnim sporazumevanjem, saj je bil 18. kanal, ki ga uporabljajo gasilske enote, preobremenjen. Tomaž Ažbe iz Gasilske brigade je izrekel kritiko na državno strategijo gašenja gozdnih požarov na Krasu, kamor se po njegovem mnenju pošiljajo gasilci iz preveč oddaljenih društev, ki so hkrati tudi najbolj izkušeni, s čimer se slabi operativna sposobnost enot, namesto da bi jih izkoristili za urjenje mladih gasilcev. Glede tega se s poveljnikom GZ Vrhnika Vinkom Kerš-mancem nista povsem strinjala, sta pa oba
menila, da je v akciji manjkalo poveljniško mesto oz. ni bilo jasnih oznak vodje intervencije (denimo z jopičem). Dogajalo naj bi se, da so vsi prihajajoči gasilci pohiteli naravnost v akcijo, zmanjkalo pa je osebja za podporne naloge.
Kritika je šla tudi na račun nepopolno opremljenih gasilcev. Poškodbe treh gasilskih vozil gre menda pripisati vzbuhu, ki je nastal ob zrušitvi konstrukcije skladišča; podobno velja za poškodbe dveh gasilcev. Če bi požar napadali še iz večje bližine (kar je bilo sicer zaradi neznosne vročine teoretično nemogoče), bi bilo tega nedvomno še več. Na analizi navzoči predstavnik Lika Slavko Turšič je brez dlake na jeziku tovarniško gasilsko opremo označil za »ostanek socializma«. Podrobno je predstavil še preostale potencialne tarče požigalca znotraj tovarniškega kompleksa, obenem pa se je v imenu Lika vsem gasilcem zahvalil za uspešno in požrtvovalno posredovanje ob požaru.
Damjan Debevec
Delavcem le delne plače, DURS preiskuje Liko
Po poročanju naših virov naj bi v prostore vrhniškega in borovniškega Lika avgusta nenapovedano vstopila okrepljena ekipa preiskovalcev Davčne uprave RS. Pregledali in zasegli naj bi velike količine dokumentacije ter nekaj računalnikov. O izsledkih kot tudi samem predmetu preiskave DURS zaenkrat ne daje izjav, so pa bili naši sogovorniki skeptični, da bo preiskava obrodila kaj sadov, saj naj bi lastniki Likovih hčerinskih podjetij že v začetku avgusta temeljito »počistili« arhiv in računalnike podjetja.
Sredi septembra pa je kot bomba udarila novica, da je prišlo do nove lastniške »telovadbe« v borovniškem Liko Erlesu. Bojda je po volji Igorja Laha dosedanja lastnika Alojza Erjavca in Boštjana Smrekarja na tem mestu zamenjal Jože Hrovat, ki je pred leti vodil lesno-gozdarsko podjetje Snežnik d.d. v Kočevski reki, dobro pa se pozna tudi z direktorjem Liko Vrhnika d.d. Danilom Petehom, katerega je nadzoroval v danes že bankrotiranih D Naložbah d.d. Malce zatem je kot komercialist velenjskega Domstana posloval z Likom, nato služboval v postojnskem Livu, zdaj pa menda že predava borovniškim delavcem, da lahko njegov Erles rešijo le z delom, delom in še enkrat delom. Se pravi 12-urni delovnik, pa brez neprijetnih vprašanj, zakaj so za julijsko garanje prejeli zgolj sramotnih 250 EUR, za avgust pa znova le 550 EUR.
Damjan Debevec
XV V	V •	1
Išče se požigalec
Številni nepojasnjeni požari - letos jih je Borovnica po poročanju PU Ljubljana preživela že sedem - se po velikem požaru v borovniškem Liku žal le še stopnjujejo. Manj kot en teden po njem naj bi v Likovem skladišču na Verdu varnostnik prepodil dvojico, ki je menda skušala z gorivom zanetiti ogenj. Po krajšem zatišju je 2. septembra malce po polnoči zagorelo v Brezovici pri Borovnici. Podtaknjeni plameni so že dodobra zajeli gospodarsko poslopje z balami sena, ko jih je mimoidoči domačin opazil in alarmiral gasilce. Z ognjem se je že v kratkem spoprijelo okrog štirideset brezovških in borovniških gasilcev, ki so uspeli rešiti objekt in večino mehanizacije, za približno trideset ton suhe krme in eno nakla-dalko pa je bilo žal prepozno. Stalna pripravljenost gasilcev je en teden pozneje, že v jutranjih urah 8. septembra, poskrbela za hiter odziv na podtaknjeni požar v Borovnici. Neznanec je tedaj namreč z gorivom polil in zažgal otavo pod kozolcem ob Paplerjevi ulici, a je
Gašenje tlečega sena je potekalo v skoraj nemogočih razmerah.
bila intervencija kakih trideset gasilcev še pravočasna. Plameni so sicer ožga-li del kozolca, a večje škode tokrat na srečo niso povzročili. Policisti in kriminalisti zaenkrat še intenzivno zbirajo obvestila in izvajajo druge operativne ukrepe za izsleditev storilca-ev, obupani vaščani pa že ustanavljajo t. i. vaške straže, ki ponoči spremljajo dogajanje v vaseh borovniške doline, medtem ko gasilske ekipe izmenično dežurajo. Komandir vrhniške Policijske postaje Mirko Nunic vsem borovniškim občanom sporoča, da je pri preiskovanju tovrstnih primerov njihova pomoč še posebno dobro-
Požar na Paplerjevi ulici so gasilci pogasili še pravočasno.
došla in prosi, da kakršna koli opažanja ali informacje, ki bi lahko pripeljale do prijetja požigalca-ev, nemudoma sporočijo na eno izmed telefonskih številk Policije: intervencijsko 113, anonimni telefon 080 1200 ali na Policijsko postajo Vrhnika na telefonsko številko (01) 750 29 10 ali (01) 750 29 28.
Damjan Debevec
Vabilo na ure klekljanja v Borovnico
V oktobru klekljarice v Borovnici začenjamo novo sezono in nove tečaje klekljanja. Vse, ki bi se nam radi pridružili in se naučili zanimivih tehnik klekljanja, vabim na uvodni sestanek, ki bo v OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 4. 10. 2012 ob 17. uri. Klekljamo ob četrtkih od 17. do 20. ure. Za KD Borovnica, klekljarsko sekcijo Punkeljc, Liljana Ko-govšek (tel.: 041 588 696).
Zahvala gasilcem
PGD Brezovica pri Borovnici in PGD Borovnica ter drugim, ki ste pomagali, se iskreno zahvaljujemo za hitro pomoč pri gašenju gospodarskega objekta. Čeprav sredi noči in v dežju, so se gasilci odzvali v velikem številu ter se nesebično in požrtvovalno spopadli z ognjenimi zublji. Do jutra so nepretrgoma odstranjevali ostanke požara in uničene delovne stroje. Še enkrat hvala gasilcem in vsem preostalim.	Suhadolnikovi
Kulturno društvo Borovnica in
Ženski pevski zbor BARJANKE
v PETEK, 26. OKTOBRA, ob 18.30
vabita
v Osnovno šolo Borovnica na letni koncert.
Gostje:
ansambel LIVADA iz Borovnice
Pridite, ne bo vam žal, imeli se bomo lepo! Nasvidenje na prireditvi!
1. oktober 2012
elektronski naslov: obcina@borovmca.si
Občina
Borovnica v slikah - september 2012 • Borovnica v slikah - september 2012
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
17
Pokojiški gasilci se predstavijo
Pokojiški gasilci so 31. avgusta priredili piknik pri brunarici na Pokojišču, kjer so se obiskovalcem skupaj z matičnim društvom PGD Verd predstavili z vso gasilsko opremo in voznim parkom. Kislemu vremenu navkljub se je pod prireditvenim šotorom, kjer je igral Janez Kogovšek, nabralo kar precej ljudi, mladina pa je pod budnimi očmi mentorjev z gasilskimi cevmi navdušeno zalivala bližnjo okolico. Zmanjkalo ni ne poskočne glasbe ne jedače in pijače, namesto srečelova pa so se gostje lahko preizkusili v ugibanju, kako visoko visi krača pršuta, ki je bila tudi glavna nagrada.
Rudi Ferkolj osvojil prestižno sejemsko odlikovanje
Medtem ko večina borovniških čebelarjev letos ne bo točila več kot le za lastne potrebe ali pa še tega ne, pa po drugi strani s kakovostjo pridelanega medu nekateri posegajo ne le v državni, temveč kar mednarodni vrh. Na znamenitem radgonskem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu je namreč naš čebelar Rudi Ferkolj s Pakega za svoj kostanjev med v mednarodni konkurenci prejel nič manj kot prestižno srebrno medaljo. Fer-kolj čebelari že več kot trideset let in je letos verjetno edini borovniški čebelar, ki ima presežek medu. Slednjega sicer ni pridelal s petinštiridesetimi panji, ki jih ima v Borovnici, temveč v osmih panjih na Dolenjskem, kar je po njegovih besedah doživel šele drugič v vseh letih, kar čebelari. In še recept za zmagovalni med: »Pravilno zdravljenje, mlado satje, čista posoda ... Pa dober čebelar!«
Slavko Turšič je svetovni lokostrelski podprvak
V senci poletnih olimpijskih iger je v francoskem Val d'Iseru potekalo svetovno lokostrelsko prvenstvo Arrowhead, s katerega je slovenska ekipa prinesla kar dve medalji -bron mladinske moške ekipe in srebro v moškem sestavljenem loku. Po srebru je posegel naš soobčan Slavko Turšič, ki je po zmagi na turnirju Cartel Classic v Mullenbornu tokrat dobil še dostojnejšega tekmeca, Američana Jesseja Broadwaterja. Slednji je po skoraj izenačeni borbi na koncu dosegel malce boljši rezultat in pobral zlato medaljo, njegov ameriški kolega pa bronasto. Po poročanju medijev naj bi se v jutranjih bojih podobno zgodilo Brini Božič, ki je tudi na zadnji tarči izgubila piko in se žal uvrstila na odlično 4. mesto. Preostali so dosegli dobre rezultate in
Slovenia je pridobila tudi kvoto za svetovne igre prihodnje leto, ko imamo zagotovljeno mesto v moškem golem loku in ženskem ukrivljenem loku. (Vir: http://www.archery.org)
Liko razdaja oglje
Liko Erles je v septembru omogočil organiziran, brezplačni odvoz zoglenelih ostankov bukovega lesa, ki so ostali po nedavnem tovarniškem požaru. »Oglje je primerno za kurjenje ali za izdelavo zemlje, imenovane »terra pretta«. Sistem obogatitve zemlje z ogljikom so poznali že Indijanci na območju srednje in južne Amerike nekaj tisoč let pred našim štetjem. In oglje je še vedno v zemlji. Oglje ima funkcijo skladiščenja dušika, preprečuje razraščanje škodljivih mikoorganiz-mov in rahlja težko zemljo. Najprej se doda med kompost za eno leto, nato pa skupaj z njim v zemljo,« so še zapisali v javnem razglasu. Poskrbeli so tudi za ločevanje oglja od
gradbenih odpadkov in kovinskih ostankov, kar pa je obveznost posameznika, ravno tako tudi prevoz. V primeru slabega vremena ali če bo oglje še ostalo, bodo organizirali še dodatne termine v oktobru.
Sončna elektrarna kriva za izpade elektrike
V zadnjih mesecih je Borovnica že petkrat doživela neprostovoljno zatemnitev, ki jo je povzročila nova Likova sončna elektrarna. Na prostoru med tovarno in Gradišnikovo ulico je namreč ob vsakem zagonu elektrarne prebilo visokonapetostni električni vod. Vzrok je zaenkrat še neznan, so jo pa do nadaljnjega, dokler ne ugotovijo napake, preventivno izključili iz omrežja.
Damjan Debevec
Sproščena sejemska nedelja
Borovniško središče so drugo septembrsko nedeljo znova napolnile stojnice prodajalcev domačih pridelkov in izdelkov umetne obrti. Turistično društvo je lepo poskrbelo za prodajalce in obiskovalce semnja, med katerimi je bilo tudi 30 lastnikov starodobnih vozil.
Borovnica je že daljnega leta	tudi uradno povzdignila v trg.
1868 od deželne vlade preje-	Časi pa borovniškim semnjem,
la pravico do prirejanja štirih	ki so se prirejali 27. septembra
letnih kramarskih in živinskih	(sv. Kozma in Damjan), 6. de-
sejmov, ki je hitro rastoči kraj	cembra (sv. Miklavž), 5. febru-
»Suha roba« je šla za med.
Obiskovalci so povpraševali po ekološko pridelani hrani.
Semnja brez srečelova ni.
<1 j
m J
Starodobniki so pričarali vzdušje semnjev z začetka 20. stoletja.
arja (sv. Agata) in 15. aprila (sv. Helena), niso bili vedno naklonjeni. V času prve svetovne vojne so zamrli, dokler jih ni leta 1925 obudilo borovniško županstvo. Vnovični zaton pa so doživeli v času druge svetovne vojne in naslednjih desetletjih, ki jim niso bila ravno naklonjena. Preporod so doživeli šele lani, ko jih je znova pripravilo borovniško turistično društvo. Tedaj so s starinskimi opravami in staro-dobnimi kolesarji na prostoru pred vrtcem pričarali delček vzdušja 19. stoletja, ko so tovrstni semnji cveteli. Na letošnjo drugo septembrsko nedeljo je v središču Borovnice znova zavladal sejemski vrvež. Prodajali so se domači sadjarski, kmetijski in čebelarski pridelki, dehtele so pekovske dobrote in mesnine, na stojnicah je bilo najti vse od suhorobarskih in čipkarskih pa do lončarskih izdelkov, predstavili so se sadjarji, čebelarji, borovniške klekljarice in društvo podeželskih žena, floorballisti so poskrbeli za srečelov, turisti pa za jedačo in pijačo ter predstavitev kraja. Sproščeni borovniški dopoldan so popestrili tudi vozniki starodobnih vozil. Kar 21 zanimivih avtomobilov in devet motorjev je povsem zapolnilo parkirišče pred vrtcem, ki je za nadaljnjo uro postalo osrednje zbirališče radovednih obiskovalcev semnja, predvsem najmlajših.
Semnju je bilo naklonjeno tudi vreme; lep, sončen jesenski dan je Borovničane in tuje obiskovalce kraja v velikem številu zvabil na sejemski prostor, kjer so si ogledali ponudbo, nato pa ob okrepčilu pokramljali z znanci in prijatelji. Prijetno druženje je trajalo vse do četrte ure popoldne, ko je semenj zaprl svoja vrata - do prihodnjega leta. »Od obiskovalcev in prodajalcev smo dobili številne pohvale za dobro organizacijo in sproščeno vzdušje. Sam bi se ob tem zahvalil vsem sodelujočim pri pripravi semnja, borovniškim društvom in obiskovalcem. Menim, da Borovnica potrebuje takšne dogodke, ki povezujejo. Vabljeni tudi prihodnje leto,« je ob koncu dejal predsednik TD Borovnica Uroš Jelovšek.
Damjan Debevec
Dopisnik Našega časopisa Damjan Debevec je občinski svetnik.
Zahvala
V svojem imenu in imenu društva se najlepše zahvaljujem vsem, ki so omogočili izvedbo Borovniškega semnja: Francu Drašlerju, Ale-nu Lešniku, Olgi Debevec, Boženi Doljšak, Miru Droletu, Damjanu Debevcu, Mariji Su-hadolnik, Matiji Suhadolniku, Viliju Mevcu, Franji Jereb, Mileni Škulj, Robertu Petrovčiču z družino, Igorju Trčku, Tončki Trček, Francu Klančarju, Anki Klančar, Nadji Debevec, Blažu Mačku, Juretu Furlanu, Jožetu Zormanu,
Jožetu Pristavcu, Marku Žitku, Marjanu De-bevcu, Andreju Bizjaku, Tilnu Rudolfu, Darku Mršicu, Antonu Gantarju, Jožetu Zalarju, PGD Borovnica, PGD Brezovica pri Borovnici, Vrhniškim oldtimerjem, Območni zvezi veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica, kolektivu Trgovine Jurček, Občini Borovnica, OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, "Grafiki - M" Marko Dretnik, s. p., ter vsem drugim posameznikom in društvom, ki so sodelovali na semnju.
Uroš Jelovšek, predsednik TD Borovnica
18
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Mojstri so popravljali 160-letno škarpo.
Znova udarniško nad staro progo
Po marčevskem čiščenju odseka pri Pakem so se avgusta prostovoljci lotili še odseka na drugem koncu stare proge. V okviru delovne akcije Turističnega društva Borovnica so se urejale površine okrog železniške čuvajnice št. 666 in čistili odtočni jarki ter odsek pešpoti proti Jelam.
Po enoletnem premoru, med katerim občina ni izkazala pretirane zagnanosti za ureditev stare proge za pešce in kolesarje, so prostovoljci letos znova sami pljunili v roke. Marca se je tako na odseku med Pa-kim in Goričico odstranilo za skorajda tri tone nelegalno odloženih odpadkov, 18. avgusta pa se je Turistično društvo Borovnica z obsežno delovno akcijo polotilo odseka poleg zaščitene železniške čuvajnice št. 666, ki so ga prostovoljci urejali že jeseni 2010. Po predhodnem dogovoru z zavodom za spomeniško varstvo se je pristopilo k izdelavi notranje opreme čuvajnice, ki bi ponazorila okoliščine, v katerih so nekdanji čuvaji živeli in delali, sočasno pa so v neposredni okolici popravili kamnito škarpo, odkopali zasute dele stavbe in uredili odvodnjavanje. V dneh in tednih, ki so sledili glavni akciji, sta bila temeljito očiščena še stometrski s kamnom obloženi jarek in izvir, ki je nekoč s pitno vodo zalagal omenjeno čuvajnico. Temeljitega čiščenja pa je bilo deležno tudi njegovo nadaljevanje v smeri proti Podgori, kjer naj bi okoliški prebivalci na neprimerno stanje opozarjali že več let.
Notranji ureditvi čuvajnice, kjer že kraljuje fotografska razstava Zgodovinskega društva Borovnica, bo sledila postavitev optičnega železniškega signala, ki je bil pravzaprav temeljni razlog njenega obstoja. Pripravljajo se tudi načrti za dokončno ureditev okolice objekta, skupaj s postavitvijo ma-
kete viadukta, ki bi vključevala čuvajnico in objekte nekdanje železniške postaje. Med daljnosežnejšimi načrti so še popravilo okoliških kamnitih škarp, rekonstrukcija vodnjaka in seveda nadaljevanje ureditve kolesarske in pešpoti proti Jelam. Strokovni sodelavci TD medtem že pridno zbirajo gradiva za uvrstitev čuvajnice med kulturne spomenike državnega pomena. Prihajajo pa tudi pobude za organizacijo kulturnih dogodkov (npr. pevskih ali glasbenih nastopov) na tej lokaciji, s čimer bi čuvajnica resnično zaživela. Morda pa se bo katera od naših številnih kulturnih skupin le odločila za ta korak. Damjan Debevec
Prostovoljci so znova opravljali delo državnih ustanov.
Kolesarnica je za nekatere očitno zelo moteča.
Takšne in še večje skale so objestneži metali na mlinsko kolo.
Posezonska ocena škode v Peklu
Soteska Pekel je letos dočakala vrsto izboljšav glede vzpostavljanja nove turistične infrastrukture (oglasna deska, žig, smerne table ...) in tudi obsežna vzdrževalna dela na že obstoječih poteh. Velik premik je nastal na področju promocije soteske kot naravne znamenitosti z vključitvijo v dve množični turistični in planinski publikaciji ter dva nova zemljevida. Urejenost poti in dober glas sta še posebno v poletni sezoni v Pekel pripeljala na tisoče obiskovalcev Slednje je sicer dobrodošlo za razvoj turizma, gostinstva in trgovine v kraju, žal pa nosi s seboj tudi temnejše strani.
Redno tedensko čiščenje soteske letos ni več zadostovalo. Še posebno na odseku med parkiriščem in tretjim slapom je bilo treba večkrat na teden pobirati smeti, ki so tam ostale za večjimi skupinami nevzgojenih in nemarnih obiskovalcev. Prvič se je celo zgodilo, da je skupina brezbriž-nežev kar sredi belega dne in v obdobju požarne ogroženosti naravnega okolja zakurila ogenj na majhnem prostoru poleg tretjega slapa in si privoščila mesnine po balkansko. Zmenili se niso niti za pripombe drugih obiskovalcev soteske, še manj pa za to, da bi za seboj pospravili. Podobno oholo so se obnašali tudi nekateri »turisti«, ki so si na prostoru poleg mlina uredili prostor za poležavanje, in to tako, da so posekali najbližje
grmovje in si iz njega napravili senčnik, ki je po njihovem odhodu seveda obležal prav tam. Kar zadeva uničevanje infrastrukture, se je začelo že sredi zime, ko so nekakšni kvazialpinisti v derezah skakljali po poteh, mostovih in stopnicah, o čemer smo že poročali. Kakšen mesec dni po namestitvi žiga v Peklu, na kar so pohodniki čakali več let, je bil slednji že poškodovan in je romal na popravilo. Tarča vandalov je postala tudi vpisna planinska knjiga. Spet drugi objestneži so se spravili nad parkirišče za kolesa ter železne pokrove smetnjakov Še večji posebneži pa so metali težke skale na mlinsko kolo, pri čemer so polomili več lopatic, kar prej v skoraj dvajsetih letih ni nikomur padlo na pamet. Tik pred koncem sezone so neznanci ukradli še masivno rešetko, ki je ščitila dovod vode na mlinsko kolo. Med letošnjo obnovo smerokazov se je ugotovilo, da so bili odtujeni še smerokaza za četrti in peti slap ter smerna tabla za kolesarsko pot na vrhu soteske. Številne razprave na temo vandalizma v Peklu se vedno pogosteje ustavljajo pri potrebi po občinskem odloku, ki bi s primernimi kaznimi in doslednim izvajanjem le-teh poskrbel za njegovo zaščito. V nasprotnem primeru verjetno borovniški Pekel čaka usoda Iškega vintgarja, še preden je v njem vzpostavila red ižanska občina.
Damjan Debevec
Nerodno postavljen kontejner
Prejeli smo...
Zakaj tako?
Fotografija prikazuje izredno nerodno postavljen kontejner za odpadno embalažo v naselju Breg pred gasilskim domom. Kdo je tako postavil kontejner, sploh ni pomembno, ker bistvo nerodnosti je, da kdor želi nalepiti obvestilo - letak, mora imeti že nekaj plezalnih izkušenj, da lahko pride do občinskega panoja, ki je namenjen urejanju in lepljenju raznih obvestil in letakov.
Pa še krajša zgodbica. Na sam dan največjega terorističnega napada v Ameriki sva s kolegom iz Ljubljane le s težavo nalepila letak, ki naj ni obveščal prebivalce, da bo v soboto, 15. 9. 2012, po cesti skozi naselje potekala določena prireditev. In kaj se je zgodilo - letak je bil raztrgan in uničen prej kot v dvajsetih urah. Žalostno žalostno, saj tako početje ne koristi nikomur, storilcu pa tudi ne prinaša nekega velikega zaslužka. Višek energije je mogoče izkoristiti tudi bolj koristno in v druge namene tako, da bo storilcu v veselje, nam krajanom pa v zadovoljstvo. Borovnica 12.9.2012.
Besedilo in fotografija: Franc Klančar
Borovničani odnesli pokal v trajno last
PGD Preddvor vsako prvo soboto v septembru že tradicionalno organizira tekmovanje v spre-tnostni vožnji gasilskih vozil. Letos je tekmovanje za pokal Preddvora potekalo že petindvajsetič, udeležili pa so se ga tudi borovniški gasilci. Vozniki in sopotniki tekmujejo v treh kategorijah vozil: GV1 in GVV1, GVV2 in GVC 16/24 ter v t. i. kraljevskih kategorijah z vozili GVC 16/25 in GVC 24/50. V zadnji sta s 25 let starim gasilskim vozilom TAM sodelovali tudi borovniški ekipi Borovnica 1 in Borovnica 2 ter v konkurenci 14 vozil zasedli končni 1. in 2. mesto.
Borovničani so bili v svoji kategoriji nepremagljivi že petič zapored, zato so kot edina ekipa do zdaj dobili v trajno last veliki prehodni pokal tega tekmovanja.
Borovniške barve so zastopali:
1. mesto (Borovnica 1) - Blaž Palčič (voznik),
Jaka Mihevc (napadalec 1), Peter Žitko (napa-
dalec 2)
2. mesto (Borovnica 2) - Matej Jesenko (voznik), Rok Žitko (napadalec 1), Damjan Kržič (napadalec 2)
Po razglasitvi rezultatov najboljših ekip je sledilo skupinsko fotografiranje z zvestimi navijači in nazdravljanje s požirkom hladne penine iz prej pridobljenih pokalov.
Člani PGD Preddvor so obiskali Borovnico
PGD Borovnica in PGD Preddvor poleg gasilskih stikov negujeta tudi družabne - društvi sta namreč že nekaj let pobrateni. Potem ko so naši člani pred dvema tednoma iz Preddvora odnesli prehodni pokal tekmovanja voznikov gasilskih vozil, smo borovniški gasilci v goste povabili gasilce iz Preddvora. Sprejeli smo jih v Bistri, kjer so si najprej ogledali zbirke tehniškega muzeja pod strokovnim vodstvom Romana Gabrovška. Po ogledu muzeja
smo se zapeljali do čuvajnice 666, kjer jim je Turistično društvo Borovnica pripravilo ogled čuvajnice in v njej postavljene stalne zbirke slik. Nato so si gostje iz Preddvora ogledali še farno cerkev sv. Marjete v Borovnici, g. župnik Janez Šilar pa jim je na kratko opisal njeno zgodovino. Nad notranjostjo cerkve so bili navdušeni, saj je ob prenovi dobila res lepo podobo. Obisk Borovnice so Preddvorčani zaključili z ogledom cokle pri ostanku viadukta. Druženje se je nato nadaljevalo v borovniškem gasilskem domu ob domačem pecivu, družab-no-gasilskih igrah in vsem, kar spada zraven. PGD Borovnica se ob tem zahvaljuje vsem, ki so pomagali gostiti člane pobratenega društva, še posebej pa TMS Bistra, g. Romanu Ga-brovšku, g. župniku Janezu Šilarju, g. Damjanu Debevcu ter ge. Mariji Suhadolnik, ki so vsak s svojim prispevkom opisali naš kraj in druženje pobratenih društev še polepšali.
Za PGD Borovnica, Igor Trček Foto: Peter Žitko
1. oktober 2012
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS 19
PGD Brezovica pri Borovnici
Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici je lani praznovalo 60-letnico delovanja; prvo leto je sicer delovalo pod okriljem PGD Borovnica, leta 1952 pa je začelo samostojno pot. V štiriletnem planu sofinanciranja gasilskih vozil v Občini Borovnica je bilo za letos predvideno tudi gasilsko vozilo GVM-1 za potrebe PGD Brezovica pri Borovnici, in to po 60 letih samostojne poti. V soboto, 18. avgusta 2012, pa je bil postavljen nov mejnik v delu društva, saj je to slovesno prevzelo novo gasilsko moštveno vozilo peugeot expert 2,0 HDI - kar v sklopu zelo uspešne gasilske veselice. Prevzem in blagoslov so opravili župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, poveljnik društva Jože Pristavec in župnik, domačin g. Sebastijan Cerk. Krst vozila s penino sta opravila župan in predsednik društva Jože Drašler, ki si je najbolj prizadeval za novo pridobitev v Kotih. Pri prevozih moštva na intervencije, vaje in tekmovanja so se namreč zaradi velikega števila operativnih članov in še več mladih gasilcev že pojavljale težave. Nedav-
ni požari v okolici Borovnice so le še potrdili, da je bil nakup vozila več kot potreben, ker se je intervencij udeležilo od 24 do 27 operativnih članov društva.
Vozilo je bilo skoraj v celoti sofinancirano iz proračuna Občine Borovnica (90 %) in požarnega sklada za leto 2012. Kupili so ga v avtohiši Avto Lev na Vrhniki, nadgradnjo, grafično obdelavo, montažo luči, homologacijo in tipizacijo vozila pa je opravilo podjetje IVL iz Bresta pri Igu. Gasilci iz Kotov smo veseli nove pridobitve. Nekaterim starejšim članom še seže spomin v leto 1952, ko so imeli za intervencijo na voljo najbližjo konjsko vprego in izposojeno gasilsko opremo, danes pa v garaži stojita dobro opremljena gasilska avtomobila. Eden izmed gostov na prireditvi, ki zelo dobro pozna delovanje društva, je v šali hudomušno pripomnil, da smo glede na številne mlade gasilce prevzeli premajhno vozilo in bi morali imeti kar minibus. Na pomoč!
PGD Brezovica pri Borovnici
HUD-ov likovni tečaj
V začetku maja 2012 smo člani društva HUD Karel Barjanski organizirali začetni likovni tečaj in zaradi velikega zanimanja so se prosta mesta hitro zapolnila. Jeseni bomo tečaj nadaljevali, kot diplomirana slikarka pa sem mentorstvo prevzela sama. Lahko bi rekli, da nam zanimanja za umetnost ne bo zmanjkalo, saj opažamo, da se ljudje vse pogosteje zatekajo k različnim znanjem, pri katerih so potrebne ročne spretnosti in nadarjenost.
Likovni tečaj se odvija vsako soboto na Dolu, kjer naši tečajniki vztrajno burjo domišljijo ter izpopolnjujejo svoje znanje in spretnosti. Nikakor ne smemo zaobiti dejstva, da se iz nadarjenih ljudi oblikujejo pravi pravcati umetniki. Sledimo programu, ki smo si ga začrtali, in ga na določenih točkah celo nadgrajujemo. Tečajniki so se v krajšem obdobju naučili ne le gledati, ampak tudi videti. Dobili so občutek orientacije v prostoru v smislu risalne površine. Usvojili so osnove risanja, ki so prvi in tudi glavni korak do ustvarjanja pravilnih in trdnih kompozicij. Na tečaju smo spoznali in uporabili različne pripomočke, ki so potrebni za ustvarjanje risbe. Poigrali smo se s svetlobo in senco na predmetih ter med spoznavanjem osnovne risbe prešli že na zahtevnejšo raven, kjer se nam odpira pot do anatomije in figuralike. Vsekakor je treba poudariti, da imajo tečajniki polne roke
dela, saj se teh nekaj ur risanja na teden odraža tudi v njihovem vsakdanjem življenju. To pomeni, da se nenehna likov-nost že zrcali v njihovem dojemanju in razmišljanju, kako
in na kakšen način bi se lotili dela v danih okoliščinah. Vsekakor pa je najpomembnejše, da so se že naučili »videti«.
Natalija Ambrožič Foto: Mile Milosavljevic
Nova sezona z rekordno udeležbo
Pred vrati je nova, že 12. sezona Borovniške floorball lige, v kateri se bo letos za naslov prvaka borilo rekordnih 16 ekip. Petkovi večeri bodo znova rezervirani za druženje s športom. V borovniški osnovnošolski telovadnici bodo ekipe prve tekme odigrale 28. septembra 2012, sezono pa bodo zaključile konec aprila 2013.
Floorball sekcija TVD Partizan Borovnica nadaljuje tradicijo in je s septembrom znova aktivirala borovniške in okoliške rekreativce. Dobro podlago iz prejšnjih sezon so nadgradili in privabili nove ekipe, ki bodo dogajanje še popestrile. Vodja tekmovanja Davor Matijaše-vic je ob tem povedal: »Ponosni smo, da smo v ligo privabili tudi ekipe iz drugih mest in ne le lokalne. Upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.«
Liga se je od svojega začetka razvila v najštevilčnejše in najkakovostnejše rekreativno floorball tekmovanje v Slovenji. Od premierne sezone se je število ekip podvojilo, prav tako pa število igralcev.
Jani Trček, FBC Borovnica
Mladi Borovničani na svetovno prvenstvo
Slovenska reprezentanca v floorballu do 19 let se je prek kvalifikacjskega turnirja uvrstila na svetovno prvenstvo B-divizje, ki bo odigrano maja 2013 v nemškem Hamburgu. Kvalifikacije so potekale v Ciampinu, neposredni bližini italijanske prestolnice. V konkurenci Nizozemske, Belgije, Avstrije, Velike Britanije, Španije in Italije je Slovenja osvojila prvo mesto, ki je edino zagotavljalo napredo-
vanje. V predtekmovalni skupini so osvojili drugo mesto (poraz proti Španiji), v polfinalu so razmeroma gladko ugnali Belgijce, v velikem finalu pa z rezultatom 1:0 še gostitelje tekmovanja. Na tradicionalno defenzivno postavitev nasprotnikov, s katero so bili v pol-finalu prevelika ovira za favorizirane Špance, so Slovenci odgovorili s preudarno igro, ki Italiji ni dopuščala veliko prostora za protinapade. Zmagoviti gol je dosegel Rok Prevodnik iz Ško^e Loke.
V dvajsetčlanski zasedbi je svoj pečat pustilo tudi 6 igralcev iz Borovnice. Andraž Podržaj, Ambrož Rot, Davor Stražišar, Jan Stražišar, Robert Košir in vratar Žan Petrič so k ekipnemu uspehu Slovenje prispevali vsak svoj delež. Vsi so se odrezali odlično, še posebej pa velja pohvaliti Petriča, ki je 15 minut pred koncem finalne tekme, ob rezultatu 0:0, italijanskemu kapetanu ubranil kazenski strel. Nekaj minut pozneje so naši povedli in se veselili zmage.
Mladinska reprezentanca se bo tako maja odpravila v Hamburg, kjer bo imela v konkurenci Estonije, Madžarske, Poljske, Nemčije, Kanade, Avstralije in Japonske težko delo.
Tadej Bizjak, FBC Borovnica
AJDA na izletu
Prvo soboto v septembru smo se podali na strokovno ekskurzijo. Več kot štirideset članov in članic društva Ajda si je ogledalo lepote Brkinov. Zjutraj smo se zbrali na železniški postaji v Borovnici, naša prva postaja pa je bila ekološka kmetija Turn, kjer redijo ovce avtohtone pasme istrska plamenka. Ponudili so nam domači ovčji sir, jabolčni sok in žganje. Pot smo nadaljevali ob reki Reki in se ustavili v Ilirski Bistrici, kjer je bil semnji dan. Po ogledu starega mestnega jedra in stojnic smo se odpravili na značilno brkinsko malico, to je jota s klobaso. Po povrnjeni energiji smo obiskali
staro domačijo, kjer so nam razkazali notranjost hiše z etnološko zbirko in mlin. Ustavili in sprehodili smo se še v vasici Prem, kjer smo videli srednjeveški grad in si ogledali Kettejeve spominske sobe. Obiskali smo cerkev sv. Helene, ki slovi po izrazitih baročnih elementih in zanimivih poslikavah Toneta Kralja. Na brkinski sadjarski kmetiji so nam pripravili bogato degustacjo domačih dobrot iz sadovnjaka. Okusili smo lahko različne marmelade, likerje, žganice in jabolčne kise.
Svoj izlet smo zaključili z večerjo in se siti ter s prjetnimi vtisi vrnili domov.
Jana Bizjak
Iz zgodovine - junj 2012 • Iz zgodovine -junj 2012
Slovenski narod, 14. april 1876 (let. 9, št. 86), str. 3
- (Od Borovnice) 9. aprila se nam piše: Denes mej krščanskim naukom je nastal v Uhanici poleg Borovnice ogenj. Otroci 8 letne starosti zakurili so na nekem podu. Užge se in na je-denkrat je bila skoro cela vasica s slamo krita v ognji. Pogorelo je 10 poslopij. Razven jednoga, kateri je letos asekurancji odpovedal, bili so vsi zavarovani. Ni to velika lahkomiselnost staršev, otroke brez nadzorstva doma puščati? Bili bi oni otroke v cerkev soboj vzeli, nesreča bi bila izostala. Starši pazite na otroke tukaj se uže vsak paglovec uči tobak kaditi. Tej grdi navadi bi se moralo brezpogojno v okom priti. Obžalovanja vredno je, da vas Borovnica, bro-ječa 90 hiš, nema brizgalnice, ne jednoga železnega mačka, sploh nobene priprave ogenj gasiti. Modrijani, ki sedite v občinskem zasto-pu, mar menite, da res ni treba v tem obziru kaj učiniti?
Slovenski narod, 24. marec 1883 (let. 16, št. 68), str. 3
Iz Borovnice 22. marca. [Izviren dop.] Star pregovor pravi, da vie sušec če ne z glavo pa z repom. Letos je pa to vse drugače, združila sta se glava in rep skupaj in tako je že celi mesec jako neprijetno vreme, glava bila je mrzla, burja pihala je tako, da je kar bolelo, kamor je do živega prišla. Svečan bil nam je veliko ljubši in toplejši. No, pa naj pustim vreme pri miru,
preidem raji k drugi stvari. Že dolgo se je mislilo, da napravimo pri nas brizgalnico. Zadnji požar, (katerega sem bil ob času v »Slov. Narodu« objavil) pripeljal je naše občinske gospodarje do tega, da so spoznali, da brizgalnico neobhodno potrebujemo in s tem smo prišli zopet jeden korak naprej v gospodarskem oziru. Ne mislite pa nikakor, da je s tem, če dobomo brizgalnico, vse v redu; to nikakor ne -. Treba se bode vaditi, kako se z brizgalnico ravna, če bomo hoteli, da nam bode ta stroj dobro služil. Ne bodem trdil, da moramo takoj požarno stražo ustanoviti, tega ne, kajti obleka in druge komedije preveč stanejo in Borovnica ni tako velika, kakor bi morda kdo mislil. Namesto uniformirane požarne straže napravili bi rajši društvo, katero hočem imenovati »Gasilno društvo«. Preverjeni bodimo, da bodemo ravno tako lahko v domačih »hlačah« gasili, kadar bode sila. Zadovoljni bodemo najbolj, če bi nam brizgalnico ruja snedla, to je toliko rečeno, da bode najboljše, ako je ne bodemo nikdar rabili, ne v domačih, ne v drugih hlačah. - Zraven brizgalnice napeljali bodemo letos tudi vodo in sicer po železnih cevih. Voda pritakala bode v dveh krajih. Vrlo dobro, le tako naprej; s časom, če bo šlo po sreči, napravimo še svetilnice po vasi. Dobre volje je treba. - Na svidenje! Pribislav.
Zbral: DD
20 NAŠ ČASOPIS	Občina f	Horjul	1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
			
•	Občinske novice • Občinske novice •
•	Odvoz kosovnih odpadkov in gum
Odvoz kosovnih odpadkov in gum v Občini Horjul bo organiziran v četrtek, 25. oktobra 2012. Na zbirnem mestu pri Športnem parku Horjul boste lahko občani odlagali odpadke izključno v sredo, 24. oktobra 2012, med 10. in 21. uro.
•	Popis števcev
V prihodnjih dneh se bodo opravljali popisi števcev za porabljeno vodo. Da bo delo popisovalcev potekalo čim hitreje in nemoteno, vas prosimo, da popisovalcu omogočite dostop do števcev.
•Prostor za razstave
Občina Horjul vabi k sodelovanju ustvarjalce, ki bi svoja dela želeli postaviti na ogled občanom in občankam. Brezplačni prostor za razstavo je na voljo v atriju in hodniku občine. Za več informacij pokličete na 01/759 11 20 ali pišite na obcina@horjul.si.
•Vabljeni na oktobrski Tržni dan
Vabljeni na Tržni dan v soboto, 6. oktobra 2012, od 8. do 12. ure na Občinskem trgu v Horjulu. Povabilo velja predvsem za domače kmete in proizvajalce, ki jim želimo ponuditi priložnost za trženje svojih izdelkov, občanom pa omogočiti nakup domače hrane v lokalnem okolju. Prostor na občinskem trgu je brezplačen, za stojnice pa poskrbite sami. Pravila prodaje na tržnici so bila objavljena v prejšnji številki Našega časopisa in na spletni strani občine.
Spoštovane občanke in občani,
OBVEŠČAMO VAS,
da bo v četrtek, 25. 10. 2012,
organiziran reden odvoz kosovnih odpadkov in gum
na območju Občine Horjul.
Tudi letos bo v Občini Horjul organiziran odvoz kosovnih odpadkov in gum, ki pa se bodo zbirali le na enem skupnem zbirnem mestu. Zato občane naselij Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Ljubgojna in Lesno Brdo naprošamo, da kosovnih odpadkov in gum ne odlagate pri zabojnikih ali drugih vaških zbirnih mestih, temveč kosovne odpadke in gume pripeljete v Horjul, kjer bo pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL (ob Vrhniški cesti) za to posebej pripravljen prostor.
Na lokaciji pri ŠPORTNEM PARKU HORJUL se kosovni odpadki in gume lahko odložijo izključno v sredo, 24. 10. 2012, med 10. in 21. uro.
Dne 25. 10. 2012 odlaganje ni več dovoljeno, saj bo podjetje Snaga začelo izvrševati odvoz odpadkov.
Prosimo vas, da zgoraj navedena termina dosledno spoštujete, ker odlaganje izven navedenega časa ne bo mogoče. Prosimo tudi, naj vas ne moti, če bo oseba, ki bo nadzirala odlagališče, povprašala po vašem osebnem imenu. To bo storila zato, ker je odlaganje kosovnih odpadkov namenjeno samo občanom Občine Horjul. Opozarjamo pa, da bodite pozorni na to, kaj spada med kosovne odpadke in kaj ne, saj se bodo odpadki, ki ne spadajo med kosovne, zavračali.
Med kosovne odpadke ne spadajo:
-	gospodinjski odpadki ter zemlja, listje, veje;
-	gradbeni odpadni material in salonitke;
-	nevarni odpadki (olja, barve, baterije, akumulatorji ...);
-	steklo;
-	avtomobilski deli.
Te kosovne odpadke je treba odpeljati na odlagališče odpadkov Zbirni center Barje.
Občina Horjul
Popravek
V pretekli številki se nam je na prvi strani pri najavi horjulske novičke zapisalo, da sta se z dna morja na vrh Triglava povzpela Simon Rožnik in Tadej Muha. No, pri zadnjem nam jo je zagodel tiskarski škrat - pravilno je Aleš Muha.
Uredništvo Našega časopisa
1. A, razredničarka Irena Leskovar
Anže Bogataj, Alma Borštnik, Nives Dolinar, Lejla Fazlic, Sani Gabrovšek, Lara Habič, Enej Kavčič, Maša Kogoj, Matej Križanec Grdadolnik, Klara Mazi, Jakob Rožmanec, Urban Skubic, Timotej Slovša, Vita Škof, Aleksan-dar Todic, Alen Zdešar
1. B, razredničarka Marjeta Oblak
Anej Gabrovšek, Iza Gabrovšek, Petra Kogovšek, Lara Maglajic, Benjamin Mlinar, Stela Muha, Vanč Oblak, Simon Podržaj, Bor Prebil, Mitja Samo-torčan, Ronja Smrtnik Dobravec, Jan Tominec, Miha Trček, Katarina Vi-drih, Špela Vrhovec, Filip Žvokelj
V	Horjulu skozi šolska vrata dvaintrideset prvošolcev
V	ponedeljek, 3. septembra, se je za osnovnošolce in dijake začelo novo šolsko leto. V Slovenji je šolski prag prvič prestopilo 19.213 prvošolcev, od tega jih je skozi šolska vrata OŠ Horjul stopilo dvaintrideset.
September za šoloobvezne otroke ni najbolj priljubljen mesec, saj morajo domača dvorišča zamenjati s šolsko telovadnico, domače naslonjače s šolskimi klopmi, televizijo in računalnik z učbeniki in delovnimi zvezki, bedenje do poznih večernih ur pa skrajšati na zgledno uro, ki omogoča redno zgodnje jutranje vstajanje. Se pa najdejo tudi otroci, ki so težko pričakovali prvi šolski dan. Med take prav gotovo sodijo tisti, ki so šolska vrata prestopili kot prvošolčki. Ta dan je zanje prav poseben in otrokom ostane v spominu za vedno. Tega se zavedajo ne le njihovi starši, pač pa tudi njihovi učitelji, zato se potrudijo ter jim ta dan naredijo poseben - prijeten in zanimiv. Na Osnovni šoli Horjul je prvi šolski dan za večino od 280 osnovnošolcev potekal po usta-
ljenem redu. Eni so v šolo prišli peš, druge je pripeljal šolski kombi, tretje pa so pripeljali starši. Teh je bilo letos največ, so povedali člani Upokojenskega društva Horjul, ki so prve
Ostanimo v stiku!
Največji vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ bo tudi letos gradil most med generacijami. Delavnice računalniškega opismenjevanja starejših bodo v okviru različnih modulov potekale od 15. do 19. oktobra. Projekt, ki je prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, je lani poskrbel za kar 96 % zadovoljnih udeležencev, 93 % udeležencev pa zdaj samozavestno uporablja računalnik. Tudi letos bodo mladi v duhu prostovoljstva in skrbi za druge delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta ter mobilne telefonije. Veseli bomo, če se boste brezplačnih delavnic na naši lokaciji (OŠ HORJUL) udeležili v tednu od ponedeljka, 15. oktobra, do petka, 19. oktobra, v dopoldanskem terminu od 9. do 11. ure in popoldanskem terminu od 16. do 18. ure. Na delavnico se lahko prijavite prek telefonske številke 040 940 888 ali spletne strani http://www.simbioza.eu. Zadnji rok za prijavo prostovoljcev in udeležencev je četrtek, 11. 10. 2012.
Mentorica: Mateja Istenič
Članom upokojenskega društva, ki so prve šolske dni skrbeli za varnost horjulskih otrok, se je zahvalil ravnatelj Primož Garafol.
šolske dni pazili na varnost otrok. Večina jih je začela s poukom ob 8.30, nekateri, lahko jim rečemo kar srečneži, pa so že prvi šolski dan odhiteli na tabor in šolo v naravi ter tako še nekoliko podaljšali šolske počitnice. Horjulski prvošolčki pa so svoj prvi šolski dan začeli ob 9.30. Tokrat so svoje zelo lepo urejene otroke v šolo pospremili ponosni starši. Skupaj so si ogledali učilnico, kjer so jih pričakale njihove
učiteljice, pozdravit pa jih je prišel tudi ravnatelj Primož Garafol. Prvošolčki so se razdelili po oddelkih, na razreda 1. A in 1. B, ter se prek spoznavne igrice predstavili svojim sošolcem, s katerimi bodo šolske klopi brusili vseh devet let. Nato so skupaj odšli na lutkovno predstavo gledališča Labirint, kjer so si z zanimanjem ogledali lutkovno predstavo Dinozavri. Po predstavi so se vrnili v učilnico, kjer jih je čakalo sladko presenečenje. Vsak prvošolec je prejel rumeno rutico, obesek z imenom in prikupno maskoto Lili/ Bine, ki jih bo spremljala skozi vse šolsko leto.
Da jim bo ta dan, zaradi drobnih pozornosti, ostal v lepem spominu, so potrdili tudi sami prvošolčki:
»Prvi šolski dan mi je bilo zelo všeč. Dobili smo medalje, na kateri piše tvoje ime, v predstavi so igrali dinozavri. Veliko smo se naučili, ker smo videli, kako se izleže dinozavrovo jajce. Vsi smo uživali.« Vita Škof, 1. a
»Dobila sem rumeno rutko. Gledat smo šli predstavo o dinozavrih. Jedli smo tortico.« Lara Maglajic, 1. b
Nadja Prosen Verbič
Nov režim odvoza odpadkov
Podjetje Snaga, ki je izvajalec javne službe odvoza komunalnih odpadkov, je na vsa gospodinjstva v občini Horjul pred kratkim poslalo brošuro - Napotki za ravnanje z odpadki, ki med drugim opisuje nov režim odvoza komunalnih odpadkov. Snaga bo na vsa gospodinjstva v sredini oktobra razvozilo zabojnike za embalažo, odvozi teh zabojnikov pa se bodo začeli izvrševati z novembrom. Za enkrat so predvideni zabojniki za embalažo, steklo in papir pa se bo še naprej zbiralo na ekoloških otokih.
Motoristični izlet v Bosno
Motoristi Padli borci, ki na leto prevozijo kar lepo število kilometrov, so se konec avgusta odpravili na potepanje po manj znanih poteh Bosne. Na štiridnevno pot so povabili tudi svoje stanovske kolege iz Moto bande Casius. Z motorja so si ogledali narodni park Kozaro s spomenikom in muzejem iz NOB, na poti proti Konjicu pa tudi Tešanjski grad iz 15. stoletja. Najbolj zanimiv pa je bil zagotovo ogled bunkarja ARK, ki so ga gradili za vodstvo nekdanje države Jugoslavije kar šestindvajset let in je njegova gradnja stala približno 4,6 mili-
jarde dolarjev. Po prehojenih rovih globoko pod zemljo je pot naprej vodila vse do Šipova, ki je znano po Janjinih otokih in izvorom reke Plive. Na poti proti domu je sledil še ogled nacionalnega parka Zelenkovac, ki je bogat po svojem rastlinstvu in živalstvu, saj tam raste več kot petsto vrst gob, od katerih je užitnih le okrog 54 vrst. Po 1450 prevoženih kilometrih se je sedemnajst motoristov srečno vrnilo domov, na potovanje pa so ostali lepi spomini; rodile so se že nove ideje za naslednje motoristične podvige.	PD
Motoristi pred bunkerjem ARK
1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si	Občina	(J Horjul	NAŠ ČASOPIS 21
			
Znova na vrhu
V Škofii vasi pri Celju se je z zadnjo tekmo končalo tekmovanje za pokal Gasilske zveze Slovenje. Pokal najboljše ekipe v letošnji sezoni so med člani A osvojili gasilci iz Žažarja, društveni uspeh pa so s 3. mestom v skupnem seštevku dopolnile članice A. Doseženi rezultati so odlična popotnica za pripravo na kvalifikacije za gasilsko olimpijado prihodnje leto v Franciji.
cej pestro, saj sta se ekipi članov A in članic A intenzivno pripravljali na niz pokalnih
Vse od maja do septembra je bilo pred gasilskim domom v Žažarju v večernih urah pre-
rA si H 1 JC-H H J*
rauuM TtAiittUijf
tim.
*i m
/".''i. 5 f Tfif \
V' ■' c* 1
t v v 1 *
- J « * t. » v
i 4
tekmovanj Gasilske zveze Slovenje. Dobra tehnična in kon-dicijska pripravljenost članov in članic se je pokazala že na prvi tekmi, kjer sta ekipi nakazali, da bosta letos napadali sam vrh slovenske gasilsko-tekmovalne elite. Svojo formo so člani A stopnjevali iz tekmo v tekmo in na koncu osvojili tri prva mesta ter še dvakrat stali na stopničkah, kar jim je prineslo zanesljivo zmago in laskavi naslov pokalnih prvakov GZS za leto 2012. Po menjavah v ekipi so uspešno nastopale tudi članice A, ki so skorajda nepremagljive v štafetnem teku. Po osvojenem tretjem mestu na državnem tekmovanju v Velenju so 3. mesto dosegle tudi na pokalnem tekmovanju GZS in tako dopolnile letošnji uspeh društva na tekmovalnem področju.
Pred ekipama pa so že novi zahtevni treningi za čim boljšo uvrstitev v kvalifikacijski tekmi, ko se bo odločalo, katere ekipe bodo zastopale barve Slovenje na gasilski olimpija-di v Franciji julija 2013. Mj
Oratorij v Horjulu
Letošnji oratorij smo doživljali od 27. junja do 1. julija, tema pa se je glasila GREM JAZ. Dnevi so potekali karseda živahno in glasno. Veliko smo se igrali, zabavali in peli. Anima-torji smo otrokom vsak dan predstavljali živ-
posebno uživali.
Skozi oratori nam ni primanjkovalo pozitivne energije, saj smo animatorji vseh pet dni skrbeli za dobro voljo in nasmehe na obrazih otrok. Z veseljem lahko rečemo, da je tudi letošnji oratorij uspel! Uživali smo in komaj čakamo naslednjega, seveda pa ničesar ne bi mogli izvesti brez skrbnih donatorjev; to so Občina Horjul, Kovinos, d. o. o., Excenter, d.
ljenje Marije Dominike Mazzarello, ki je bila do svoje družine in sorodnikov zelo prijazna in jim je pomagala z vsemi močmi. Ko pa je zbolela in jim ni več mogla pomagati, je skupaj z don Boskom ustanovila Družbo Marije Pomočnice. Želela je skrbeti za uboga zapuščena dekleta enako, kot je don Bosko skrbel za uboge zapuščene fante. Tako smo tudi ani-matorji poskušali doseči, da bi se otroci v teh dneh vživeli v vlogo Marie Dominike, da bi bili prijazni in pripravljeni pomagati staršem ali komu drugemu.
Tudi na zabavo nismo pozabili. V četrtek smo organizirali izlet na Dolenjsko, k izviru Krke. Tam smo imeli sveto mašo, nato pa smo se odpravili do jame. Ker nas je bilo veliko, smo si morali jamo ogledati v dveh skupinah. Prvi so si jo ogledali starejši, nato pa še mlajši otroci. Mlajši so nas prav nasmejali. Nekaj nadobud-nežev je modrovalo, ali je človeška ribica, ki jo prikazuje maketa v jami, prava ali ne. Vodička jim je med razlago trikrat povedala, da je plastična, a so na koncu vseeno zaključili, da je prava.
Po ogledu so sledile kateheze, ki smo jih ani-matorji pripravili kar v naravi, ob poti proti avtobusu. Ob poti so bile pripravljene tudi »postaje« za veliko igro, pri kateri so otroci še
o. o., Metrel, d. d., Metrel mehanika, d. d., Fortrade, Varikon, d. o. o., DG 69, TD Krka, PGD Podolnica in PGD Horjul. Zahvaljujemo se tudi OŠ Horjul ter vsem družinam in posameznikom, ki so primaknili kakšen evro več, prinesli pecivo in sladoled ali se spomnili na animatorje. Hvala tudi g. župniku, ki nas je spremljal v teh dneh.
Geslo oratorja nam sporoča, da bi se v življenju radi odzivali na potrebe drugih, da bi aktivno prevzemali pobude in sprejemali odgovornosti, ki nas čakajo. Zato pred vsako nalogo, ki nas čaka, rečemo GREM JAZ!!! Lepo vas pozdravljamo animatorji horjulske-ga oratorja.
Slovenja pred najpomembnejšimi predsedniškimi volitvami doslej
Slovenija je pred najpomembnejšimi predsedniškimi volitvami po letu 1990. Tako kot takrat, ko smo se borili za samostojnost, se bomo tudi letos novembra odločali, ali bomo
ohranili svojo finančno in gospodarsko suverenost. Zato je toliko pomembnejše, da letos dobimo takega predsednika republike, ki bo s svojo aktivno vlogo pomagal pri zavarovanju suverenosti, ki bo skupaj z vlado, državnim zborom, socialnimi partnerji ter zainteresirano javnostjo iskal podporo za rešitve iz finančne in gospodarske krize in ne bo zgolj politično nasprotoval predlaganim ukrepom. Slovenia si namreč ne more privoščiti spodkopavanja reformnih sposobnosti vlade, zato mora v ustavo vpisati fiskalno pravilo, sanirati svoj bančni sistem, sprejeti pokojninsko reformo in reformo trga dela, predvsem pa mora nastopati enotno. Samo tako bomo zavarovali svojo samostojnost in samo tako bomo izšli iz krize.
Dr. Milan Zver
Vabimo vas, da oddate vaš podpis podpore za dr. Milana Zvera na www.zdruzujemozaprihodnost.si.
1. Šurkov športni dan
V soboto, 15. septembra 2012 se je v Podolnici odvijal pravi športni spektakel pod okriljem Razvojnega društva Urh, Podolnica.
Idejnemu vodji in glavnemu organizatorju Zdešar Blažu gre zahvala za preporod športnega udejstvovanja v vasi, saj je na njegovo pobudo društvo investiralo v mrežo za odbojko, čemur je sledila še revitalizacija vaškega Da intenzivna igra ne bi prinesla neželjenih igrišča. Navdušenje in športni duh se je v naši poškodb in izčrpanosti smo se podprli s pijačo skupnosti nato samo še stopnjeval in nadgraje- in picami Okrepčevalnice Pr'Kozinc. Podjetje
val ob preživljanju skupnih večerov ob športu. Tako se je rodila ideja o športnem dnevu, ki smo ga s skupnimi močmi tudi uresničili. Tekmovalci smo se pomerili v treh disciplinah in sicer v košarki, badmintonu in odbojki. Da bi preprečili vsakršne špekulacije pa so bili pari in ekipe določeni z žrebom. Vsi tekmovalci so bili visoko motivirani in požrtvovalni, tako da o izjemnem športem vzdušju ne gre izgubljati besed.
Damit iz Horjula pa nam je pomagalo, da smo v šurkovih majicah izgledali kot pravi športni tim. V duhu zdrave tekmovalnosti smo se odločili, da z medaljami nagradimo le zmagovalce, ostali pa zasluženo zasedejo drugo mesto. Po tem dogodku je očitno, da v Podolnici med drugim ne primanjkuje niti športnega talenta zato komaj čakamo nove športne izzive. Utrinke s športnega dneva si lahko ogledate tudi na naši spletni strani http://www.podolnica.si/.
Z leve proti desni: Dejan Mesec (2. mesto), Rok Janež (1. mesto), Darko Puhan (3. mesto)
Teniški turnir v Horjulu
Teniški klub Horjul je 18. avgusta organiziral že tradicionalni, vsakoletni teniški turnir posameznikov. Pomerilo se je 12 igralcev, ki so prišli iz Ljubljane, z Vrhnike, iz Borovnice in seveda tudi iz horjulske občine. V sončnem in vročem vremenu so se odvijali napeti dvoboji, med najboljše tri pa so se uvrstili Rok Janež iz Horjula (1.), Dejan Mesec z Vrhnike (2.) in Darko Puhan iz Ljubljane (3.).
22 NAŠ ČASOPIS	Občina Horjul	1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@horjul.si
		
Start gorskih tekačev
Tako je kanal ceste, ki je predstavljal ciljno črto, prečkal eden iz- Strnjena kolona kolesarjev na začetku vzpona iz Horjula proti med najhitrejših tekačev.	Koreni.
Najboljši med najbolj vztrajnimi, ki so od maja do septembra šteli vzpone na Koreno.
Absolutne zmagovalke v teku: 1. Marolt Laura, 2. Močnik Andreja, 3. Končan Darija
Absolutni zmagovalci v kolesarjenju: 1. Alič Simon, 2. Potisk Ti-len, 3. Bošnjak Matic
Praznik športa in druženja
Horjul, 15. september - Sončna septembrska sobota je tudi letos v Horjul privabila mnogo športnih navdušencev, rekreativnih kolesarjev in gorskih tekačev. Kolesarski klub Zapravljivček je že dvanajsto leto zapored organiziral kolesarski vzpon ter tretjič gorski tek na Koreno, prvič pa so razpisali in podeljevali odličja v duatlonu.
Slabih 400 metrov višinske razlike je bilo potrebno premagati, pa naj si bo s kolesom ali peš, da je tekmovalec iz starta v Horjulu prečkal ciljno črto na vrhu Korene. Ne le strm klanec, pač pa tudi toplo jesensko sonce je tekmovanje naredilo še bolj zahtevno in zanimivo. Vendar je kljub temu podvig uspel vsem prijavljenim, 65 kolesarjem in 3 kolesarkam, 23 tekačem in 3 tekačicam ter 9 duatloncem in 1 duatlonki, ki so se pomerili v obeh disciplinah. Prvi so se ob 12. uri pred startno črto^ pri hor-julski cerkvi postavili tekači. Robert Šušteršič, predsednik Kolesarskega kluba Zapravljivček, jim je naznanil start in tekma se je začela. Šestindvajset tekačic in tekačev se je podalo po asfaltirani cesti, nato pa preostanek po stezi, ki se je ves čas vzpenjala, na srečo je ta večino časa vodila po gozdu, kajti sonce je kljub letnemu času toplo grelo in tako iz tekačev iztisnilo marsikatero kapljo znoja. Prvi je kanal ceste na vrhu
Korene, ki je predstavljal ciljno črto, prečkal Simon Alič s časom 14:55, za njim pa je kot drugi pritekel Matej Jakša in tretji Metod Močnik. Ti časi sicer niso primerljivi s časi doseženimi na tekih v preteklih dveh letih, saj se je trasa teka spreminjala, bodo pa merilo za prihodnja leta, saj bo po besedah organizatorjev tudi tekaška proga ostala v bodoče enaka. Vsi tekači so progo pretekli v manj kot tridesetih minutah ter s tem dokazali, da so prav vsi tekaško dobro pripravljeni. Eni bolj drugi manj utrujeni so si privoščili zasluženo okrepčilo, ki jih je čakalo pod kozolcem kmetje odprtih vrat Pri Lenart ter se prepustili vzdušju. Tisti najbolj zagnani pa so se kmalu ponovno podali na start, tokrat s kolesom. Kolesarji so se zbrali pri Športnem parku v Horjulu, kjer je bil ob 14. uri naznanjen leteči start. Sprva še v strnjeni koloni so se podali na 5,8 kilometrov dolgo progo, ki je vodila najprej skozi center Horjula, mimo cerkve, Doma sta-
rejših, kjer pa se je teren začel vzpenjati in tu so se kolesarji že razkropili po skupinah. Tisti najhitrejši so lovili čas 13:12:83, ki ga je leta 2005 na kolesarski dirki dosegel Matic Strgar in ta čas bodo skušali izboljšati kolesarji tudi naslednje leto, saj je letos najboljši Simon Alič za njim zaostal dobro minuto in pol in tako na cilj prispel s časom 14:44:00. S tem je dokazal, da je najboljši v obeh disciplinah, tako vprašanja o zmagovalcu duatlona ni bilo več. Slabo minuto za njim sta kolesarsko dirko zaključila Tilen Potisk kot drugi in Matic Bošnjak kot tretji. Zadnji pa je v spremstvu kolesa ciljno črto prečkal 79-letni Blaž Geč, ki je dokazal, da leta nikakor niso ovira za šport.
Sledil je prijetnejši del programa, in sicer podelitev priznanj in nagrad tekmovalcem. Odličj pa niso prejeli le najboljši, pač pa tudi najbolj vztrajni, ki so vse od 1. maja letos pa do dneva pred tekmo, torej vse do 14. septembra, nabirali kilometre in šteli vzpone na Koreno. Letos se je akcje udeležilo 44 kolesarjev. Skupaj so opravili kar 690 vzponov. Odličja pa so prejeli vsi, ki so opravili več kot 15 vzponov, ti so si prislužili bron, tisti z več kot 30 vzponi so osvojili srebro, zlato pa je pripadlo vsem, ki so se s kolesom na Koreno povzpeli več kot 60-krat. Zmagovalec med najbolj vztrajnimi je že petič postal Branko Vrhovec s 127 vzponi, drugi je bil Gorazd Petkovšek s 111 vzponi in tretji Ludvik Leben
s 104 vzponi. Tomo Gabrovšek, ki je kot moderator skrbel za vzdušje in pestrost programa na Koreni, je kratek intervju opravil tudi z zmagovalcem Brankom Vrhovcem. Ta je povedal, da na Koreno kolesari in šteje vzpone že osem let, tako je letos 11. septembra opravil svoj jubilejni 1000 vzpon. Za ta dosežek si je prislužil bučen aplavz navzočih ter še posebno nagrado organizatorja. Za najbolj vztrajnimi pa so bili nagrajeni še najboljši tistega dne. Medalje so prejeli najboljši med ženskami in moškimi po starostnih kategorjah za discipline gorski tek, kolesarjenje ter duatlo. Absolutni zmagovalci pa so prejeli še pokale. Odličj torej ni bilo malo, zato o mnogi domov odšli kar pošteno obloženi. Vse rezultate gorskega teka, kolesarske dirke in duatlona lahko najdete na spletni strani zapravljivčka. Kolesarski klub Zapravljivček, ki šteje petnajst članov in v svoje vrste vabi nove rekreativne kolesarje, je tudi letos odlično poskrbel za orga-nizacjo športnega dogodka. Tudi člani so bili z dogodkom zadovoljni, posebej z udeležbo, saj je ta iz leta v leto večja. Letos pa se lahko pohvaljo še z mednarodno udeležbo, saj se je dirke, poleg tekmovalcev iz bližnje in daljne okolice Horjula, udeležil tudi en tekmovalec iz Italije. Tako bo dobro ime o dogodku ponesel tudi izven meja naše Slovenje in pripomogel, da bo prepoznavnost Dirke na Koreno še večja.
Nadja Prosen Verbič
In-line hokej
Začetek sezone 2012-13
Na prvi septembrski ponedeljek letos u je v Športnem parku Horjul, kjer domuje naš hokejski klub Dinamiti Horjul, ponovno zadišalo po hokejski opremi. Slabe tri mesece po koncu lanske sezone so se končno začeli treningi tudi na »plati«. Po dveh tednih nabiranja kondicje in fizične mase za sezono so fantje komaj čakali, da si nadenejo rolerje in oblečejo vso svojo opremo, ki je pridno počivala vse poletje. Letos so v našem klubu nastale nekatere spremembe.
Prva je že ta, da bodo treningi v okviru kluba samo še v treh kategorijah, kar tudi pomeni, da bodo obsežnejši in pogostejši. Najmlajši člani hokejske šole (U-10) bodo svoje znanje pilili kar trikrat na teden (ponedeljek, četrtek in petek). Letos sta se ekipi pridružila najmanj dva nova člana, njihove treninge bo tudi letos vodil Boštjan Breznik.
Naslednja skupina bodo dečki in kadeti, ki bodo letos na treningih delovali skupaj, vodil pa jih bo Aleš Fajdiga. Na prvem treningu se jih je zbralo kar osemnajst plus vratar Mark
Fink, drugi vratar Alex Vecko pa je soigralce poškodovan spremljal izza ograde. Nekateri izmed fantov, ki lahko igrajo že precej hitrejši hokej, se bodo priključevali tudi članski ekipi Dinamitov. Ta skupina bo imela treninge v ponedeljek, torek, četrtek in petek, sreda pa bo, kot vse kaže, rezervirana za telovadnico in fit-nes. Letos bo vse potekalo resneje in profesionalno že čez celotno sezono. Med člani so letos nastale nekatere spremembe. Glavni cilj - kot vsako sezono - ostaja naslov državnih prvakov, zato je ekipa malo zarezala tudi v igralski kader. Iz članske ekipe Dinamitov so letos izpadli Rok Jecelj, brata Žan in Žiga Kogovšek, Janez Breznik in Jakob Leskovec. Vsi ti bodo igrali za drugo moštvo Dinamitov, t. i TNT Horjul. Slednji bodo nastopali v drugi ligi državnega prvenstva, omenjenim igralcem pa se bodo pridružili tisti kadeti, ki si bodo ta nastop izborili z dobrim treniranjem pri Dina-mitih. Na prvem treningu članov je bilo sedem igralcev in vratar Drašler. Manjkali so Boštjan Kos, Jure Ferjanič in poškodovani Klemen For-
tuna. Letošnji okrepitvi sta Janez Igličar in Rok Prusnik, ki pa bo še vedno igral tudi hokej na ledu za ljubljansko Slavjo. Igrali naj bi v vseh treh ligah, odvisno je samo še, kaj bo s tretjo ligo. V njej naj bi letos nastopalo kar deset moštev. Novinci v prvi in drugi
ligi sta moštvi Prevoj, obe ekipi sta se prebili iz nižjih dveh lig. Tekmovalni lokacji bosta ponovno Lukovica in Horjul, tekme vseh treh lig pa se bodo začele natančno čez en mesec, 5. oktobra 2012.
Rok Logar
1. oktober 2012, 397. elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si	Občina Dobrova L^Ü - Polhov Gradec	NAŠ ČASOPIS 23
		
Občina Dobrova- Polhov Gradec objavlja
Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin
Predmet javnega zbiranja ponudb sta travnika v občinski lasti v Babni Gori.
Izhodiščna cena je 90 tisoč evrov.
Več o ponudbi v uradnem razpisu na koncu občinskih strani.
Nova cesta od šole do Kaplanije
Obnovljena cesta do Kaplanije
Previdno v okolici šole, kjer hkrati skrbimo za varnost otrok!
V Polhovem Gradcu je obnovljena cesta na Kaplanijo, vključno z izgradnjo pločnika, obnovljena pa je tudi javna razsvetljava. Cesta je velikega pomena predvsem za osnovnošolske otroke. Sočasno je s projektom pridobljenih več parkirnih mest, ki so več kot potrebna za sam Polhov Gradec, in sicer za potrebe pokopališča in za »vikend« izletnike. Gradbena dela je izvajal domači izvajalec Zdenko Dolenec, s. p, za asfaltno prevleko pa je poskrbel KP Ljubljana, d. d. Sredstva za obnovo ceste so bila zagotovljena v letošnjem proračunu. Na omenjeni lokaciji v okolici šole velja tudi nova omejitev hitrosti vožnje, in sicer cona 10! (sa)
"Ne rešuje se tvoja zemlja, rešuje se zemlja Jankovica"
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je v četrtek, 6. 9.2012, javnost seznanilo o spremenjenih rešitvah državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
čitev zatekanja poplavnih vod proti objektom v Dolenji vasi. Skupna dolžina celotnega nasipa je 350 m. Za znižanje gladin je predvideno podaljšanje obstoječega nasipa do lokalne ceste. Dolžina podaljšanja je 50 m. Tako vsi objekti na zahodni strani Prošce postanejo poplavno varni pred visokimi vodami Gradaščice. Na območ-
mnogih, med drugim tudi strokovnjakov, popolnoma nepotrebni, saj naj država predhodno poskrbi za redno in skrbno vzdrževanje vodotokov, na katere je v celoti pozabila, in koncesionar hkrati prejema denar za neopravljeno delo. Kot je dejal eden izmed udeležencev: "Ne rešuje se tvoja zemlja, ampak se rešuje zemlja Jankovica!"
Številna udeležba domačinov na ponovna javni seznanitvi z DPN za zagotavljanje poplavne varnosti
Na javni seznanitvi so bile predstavljene spremenjene rešitve, ki so nastale kot posledica upoštevanja pripomb in predlogov z javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec.
Zadrževalnik Razori
Z dopolnitvami po drugi javni razgrnitvi in recenziji dokumentacije je bila na zadrževalniku Razori obdelana dodatna varianta poteka nasipa zadrževalnika, ki upošteva tudi načrtovano širitev Dobrove na območje vzhodno od ceste Dobrova-Šujica. Trasa nasipa je spremenjena na njegovem severovzhodnem delu, na preostalem delu zadrževalnik Razori ostaja nespremenjen. Na odseku, kjer je trasa nasipa v javno razgrnjeni varianti potekala neposredno ob cesti Dobrova-Šujica, je trasa sedaj odmaknjena od ceste tako, da na območju med cesto in traso nasipa zadrževalnika ostane kmetijski prostor, ki poplavno ni več ogrožen. Dolžina nasipa je 1500 m do ceste Dobrova-Stran-ska vas, dodatni nasip severno od ceste pa je dolg 200 m. Prostornina nasipa je 81.000 m3. Spremenjen je tudi potek nasipa ob Horjulki. Z namenom, da se prepreči nekontrolirano prelivanje, se izvede dodatni nasip med regionalno cesto oziroma Dobrovo in strugo Horjulke. Na podlagi presoje vplivov in funkcionalnosti je bila izbrana varianta, kjer na zgornjem delu območja od regionalne ceste proti Horjulu nasip poteka vzporedno s plinovodom, preide na severno stran opuščene struge Horjulke in se na zahodnem robu Dobrove priključi na že nasut teren. Na spodnjem delu trase ob regionalni ce-
sti poteka nasip vzporedno z regionalno cesto Šujica-Razori do načrtovanega inundacijskega prepusta pod regionalno cesto. Taka varianta trase poteka nasipe omogoča tudi širitev naselja Dobrova na območje za nasipom in tako upošteva želje občine. Ker se ob regionalni cesti oziroma ob cesti proti Horjulu zbirajo meteorne in zaledne vode z območja Dobrove, je treba ob cesti vzpostaviti odvodnik (jarek ali kanal), ki bo prečkal nasip ob priključku na regionalno cesto. Prepust pod nasipom je opremljen s protipov-ratno loputo. Na območju vzporednega poteka z regionalno cesto je ob nasipu treba urediti obcestni jarek do inundacijskega prepusta oziroma do mostu čez Horjulko v Razorih. Območje med nasipom in Dobrovo je mogoče nasuti do višine nasipa. Ker del ceste proti Horjulu na osrednjem delu Dobrove poteka v depresiji, bo vzporedno z nasipavanjem treba urediti odtok zalednih in meteornih vod. Nasipavanje med nasipom in cesto proti Horjulu ter s tem povezana ureditev zalednih in meteornih vod za nasipom ni predmet ureditve DPN. Nasip je visok od 1 do 2 m.
Gradadščica in Prošca v Dolenji vasi
Gre za razširjeno območje DPN. Na tem delu prej ni bilo načrtovanih rešitev, zato tudi sprememb rešitev ni. Kot nova ureditev se izvede visokovodni nasip (povišanje in podaljšanje obstoječega). Nasip se zviša, kar zagotavlja preprečitev prelitja obstoječega visokovodnega nasipa, podaljšanje nasipa na dolvodni strani do lokalne ceste v Dolenjo vas ter podaljšanje nasipa s priključkom na višji teren na gorvodni strani. Predlagajo izvedbo krajšega nasipa tudi na desnem bregu izlivnega odseka Prošce za prepre-
ju, kjer se zviša obstoječi nasip, se izvede tudi zvišanje križanja nasipa z lokalno makadamsko potjo. Nasip vpliva predvsem na poplavno varnost zahodnega dela Dolenje vasi na vplivnem območju Gradaščice. Za povečanje poplavne varnosti vzhodnega dela se uredi krajši nasip, dolžine 33 m, ob desnem bregu izlivnega odseka Prošce. Nasip preprečuje vdor Gradaščice proti objektom na vzhodni strani lokalne ceste skozi Dolenjo vas. Nasip ima predvsem usmerjevalno funkcijo. S tem ukrepom se objektom na vzhodni strani lokalne ceste izboljša poplavna varnost. Poplavna voda Gradaščice se bo sicer še vedno razlivala, vendar bo količina omejena, globina vode pa ne bo presegala 20 cm.
Božna in Mala voda v Polhovem Gradcu
Dodatne hidravlične analize so pokazale, da bi ob izvedbi uvajalnega nasipa po trasi, ki je bila predstavljena na javni razgrnitvi, poplavne vode Božne pri Q100 še vedno zatekale po lokalni cesti za nasip in naprej proti urbaniziranemu območju. Zato se trasa nasipa pomakne dolvodno. Uredi se nasip med lokalno cesto, ki je na tem mestu najvišje nad dolinskim dnom, in levim bregom Božne. S tem nasipom se usmerijo vse poplavne vode iz levega brega nazaj v strugo Božne in se tako prepreči zatekanje na urbanizirana območja ob levem bregu. Nasip je visok 1 do 2 m, naklon brežin je 1 : 2, dolžina nasipa pa 60 m. Objekti gorvodno od nasipa, ki ostanejo poplavno ogroženi, se zaščitijo z lokalnimi ukrepi, ki niso predmet DPN. Vendar ministrstvo ni naletelo na pozitiven odziv domačinov, kot si je morda predstavljalo. Domačini Dobrove in okolice se soglasno niso strinjali z novimi spremembami in predlogi za ureditev protipoplavne varnosti na danem območju. Kot že vsa leta doslej domačini nasprotujejo gradnji zadrževalnikov, ki so po mnenju
Poleg tega je se je uprlo kar precej domačinov na območju Žirovnika, ki so ugotovili, da so bili popolnoma "izbrisani" iz reševanja problema protipoplavne varnosti.Kot obrazložitev je bil odgovor predstavnikov ministrstva, da za omenjeno območje niso prejeli nobenih predlogov, zatorej ni predlaganih novih rešitev. Sklicevali so se tudi, da občina ni podala pripomb. Župan je v danem trenutku ostro izrazil svoje mnenje in podal kritiko na predloge: "Občina je predlagala način, kako se izogniti temu zadrževalniku, saj je bilo izdelanih šestnajst študij, med katerimi so štiri, po katerih je mogoče zadrževati vodo brez predlaganega zadrževalnika. Res pa je, da so predlagane opcije dražje in je dražje tudi vzdrževanje. Na ta način bi si občina zagotovila redno vzdrževanje strug, ki ga zadnjih 60 let ni." Stvar predlagatelja rešitev je tudi zavedanje o urejanju in vzdrževanju objektov, ki jih namerava zgraditi. Na številne kritike glede vzdrževanja so predstavniki predlagatelja jasno izrazili mnenje, da vzdrževanje ni njihov problem. Župan je dodal: "Brez jasno zapisanih in predstavljenih rešitev vzdrževanja objektov se državnega prostorskega načrta ne da sprejemati." Na svoj komentar je župan prejel bučen aplavz udeležencev. Poleg vseh kritik, ki so jih prejeli predstavniki ministrstva, jih je eden izmed udeležencev postavil tudi pred dejstvo in po njegovem laž, da so na dveh seznanitvah, ki so jih organizirali v tem sklopu, podali različne podatke o številčnosti poplav na območju: "V Ljubljani ste namreč predstavili, da bo Gradaščica v obdobju petdesetih let poplavila več desetkrat. Danes, tri ure kasneje, pa se po vaših besedah število poplav v istem obdobju drastično zmanjša, na tri poplave." Po močnem uporu domačinov so predstavniki ministrstva pospravili svojo opremo in brez besed zaključili razpravo. (sa)
Otroci novega oddelka vrtca v Polhovem Gradcu
Navdušeni otroci z Dobrove
Nova
oddelka vrtca
IV» •
v občini
S 1. septembrom 2012 niso prestopili šolskega pragu le osnovnošolci, temveč tudi vrtičkarji. Dolgo pričakovana nova oddelka vrtca sta sprejela dodatno število otrok. Zaradi več rojstev, predvsem v letih 2009 in 2010, je minulo leto v občini brez vrtca ostalo kar precej otrok. Občina je letos poskrbela za odprtje dveh novih oddelkov: enim na Dobrovi in enim v Polhovem Gradcu. To pomeni, da se je letos zelo zmanjšal seznam čakajočih otrok. Otroke je obiskal tudi župan Franc Setnikar, ki se je na lastne oči prepričal, da so otroci zadovoljni in navdušeni nad novimi igralnicami.
24 NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
397., 1. oktober 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec 21. oktobra 2012 vabi na 4. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka. Zbor pohodnikov bo ob 9.30 pri osnovni šoli v Polhovem Gradcu. Pohod se zaključi na Setnici, kjer bo ob 12. uri v cerkvi sv. Uršule sveta maša v Kozjekov spomin.
Dodatne informacije:
Stane Dvanajščak, 041 514 397
Ansambel BITENC
ter
Andrej Šifrer, Fantje s Praprotna, Ans. Saša Avsenika, Ivan Hudnik in Ans. Stanka Petriča
bomo skupaj zapeli na
velikem koncertu ob 5-letnici
Glasba naše mladosti
v petek, 19. oktobra, ob 20.00
v Športni dvorani Dobrova
Veselimo se druženja z vami!
Občina Dobrova - Polhov Gradec in Snaga približujeta ločevanje odpadkov tudi občanom Občine Dobrova - Polhov Gradec
Od 17. septembra 2012 naprej boste vsi uporabniki Snaginih storitev dobili svoj zabojnik za ločeno zbiranje embalaže.
Količine ločeno zbranih odpadkov se zelo povečujejo: Slovenci smo pri ločevanju boljši od povprečnega Evropejca, vendar pa se zvišujejo tudi pričakovanja: zakonodaja zahteva, da do leta 2020 recikliramo vsaj polovico svojih odpadkov.
Občina Dobrova - Polhov Gradec in javno podjetje Snaga zato uvajata spremembe; za še preprostejše, priročno in dosledno ločevanje je Snaga pred vašo hišo pripeljala nov zabojnik za embalažo. Prebivalci hiš ste poleg črnega zabojnika dobili še 240-litrski zabojnik z rumenim pokrovom, ki je namenjen odlaganju embalaže. Seveda pa so izjeme: če na določenem odjemnem mestu stoji 770-litrski zabojnik za preostanek odpadkov (ki ga na primer uporabljajo tri hiše), je Snaga poleg njega postavila 1100-litrski zabojnik za embalažo.
Nov urnik odvoza odpadkov
Tudi odvoz odpadkov je zasnovan na novo. Glavna sprememba so manj pogosti odvozi preostanka odpadkov (črni zabojniki). Tam, kjer zabojnike za preostanek odpadkov Snaga prazni enkrat na teden, bo zabojnike še naprej praznila ob istih dnevih, in sicer bo po novem vsako vrsto odpadka (preostanek in embalaža) odpeljala enkrat na 14 dni, predvidoma po 1. marcu 2013 pa enkrat na tri tedne. Urnik odvoza bioloških odpadkov za zdaj ostaja nespremenjen, prav tako ostaja nespremenjena cena, ki jo uporabniki plačujete za Snagine storitve.
Dejstvo je, da mora Snaga zbrati in odpeljati vse komunalne odpadke, ki pa jih zaradi ločevanja seveda ni nič manj. Količina odpadkov ostaja enaka, z njihovim ločevanjem pa vsi skupaj izpolnjujemo obveznosti, ki nam jih nalaga zakonodaja, in ohranjamo naravne vire.
Zbiralnice oz. ekootoki ostajajo v uporabi
Snaga spremenjeni način zbiranja odpadkov uvaja zato, da bi občane spodbudila k ločevanju odpadkov (pogled v povprečen črni zabojnik pokaže, da je v njem utežno več kot 30 odstotkov embalaže, prostorsko pa več kot 60 odstotkov), pa tudi zakonodaja Evropske unije določa, da bo treba do leta 2020 reciklirati kar polovico zbranih odpadkov. Kljub spremenjenemu načinu zbiranja pa zbiralnice oziroma ekootoki ostajajo v uporabi, saj zabojnik na uporabnikovem zbirnem mestu ni zamenjava oziroma nadomestilo za zabojnik na ekootoku. Zato ni možnosti, da bi zavrnili brezplačni zabojnik za embalažo,.
Uveljavljena evropska praksa
Več zabojnikov pred hišo ni izjema, pač pa uveljavljena praksa v številnih evropskih in tudi slovenskih mestih. Gre namreč za temeljno določilo pri ravnanju z odpadki: za odpadke, ki jih ustvarimo, smo sami odgovorni (tako zase kot za svoje potomce), obveznost javne službe pa je, da za zbrane odpadke ustrezno poskrbi.
Kam postaviti zabojnik?
Odziv uporabnikov, ki so zabojnike že dobili, je pokazal, da včasih ne vedo, kam postaviti dodatni zabojnik. Odlok o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov določa, da mora uporabnik zagotoviti prostor, na katerem stojijo zabojniki, saj določa: "Zbirno mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni površini in je namenjeno za postavitev posod za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij." Odločitev, kam na svojem zemljišču boste postavili zabojnike, je torej vaša, poskrbite le, da jih na dan odvoza postavite na prevzemno mesto ali omogočite dostop do prevzemnega mesta (če je to na zasebni površini) in jih po odvozu vrnite na zbirno mesto. Če boste ugotovili, da dostavljeni zabojnik za embalažo ne zadošča vašim potrebam, lahko na Snagi naročite dodatnega: spletno naročilnico najdete na naslovu http://www.mojiodpadki.si/narocanje/ sprememba, lahko pa tudi pokličete v Snagin center za podporo in pomoč uporabnikom na številko 01 477 96 00, kjer so vam na voljo tudi za vsa druga vprašanja.
Zaradi doslednejšega in bolj priročnega ločevanja je črn zabojnik postal prevelik ... Nov sistem zbiranja in odvoza odpadkov bo pri številnih uporabnikih povzročil spremenjene potrebe glede prostornine zabojnikov. Nekateri boste zaradi manjše frekvence odvozov potrebovali večje, drugi pa zaradi doslednejšega ločevanja manjše zabojnike. Ker se Snaga želi oz. se v duhu gospodarnosti celo mora izogniti prenagljenim zamenjavam zabojnikov in ker se realne potrebe po zabojnikih zaradi redkejših odvozov ter navad pri ločevanju odpadkov pokažejo po nekaj mesecih od uvedbe novega sistema, bo Snaga vaš zabojnik zamenjala za manjšega po 1. marcu 2013. Zamenjave črnih zabojnikov, ki ste jih uporabniki že posredovali oziroma ki jih boste posredovali v prihodnje, bo Snaga torej uredila po prehodu na tritedenski urnik odvoza, hkrati pa se vam opravičuje, ker boste na zamenjavo morali počakati in upa, da razumete trenutne okoliščine, ki onemogočajo hitrejši odziv na vaše naročilo.
Kako bo z novimi zabojniki in novimi urniki v Občini Dobrova - Polhov Gradec?
Uporabniki ste nove zabojnike za embalažo bolj ali manj že dobili, Snaga pa vam jih bo prvič izpraznila po 22. oktobru. Po novem bo pri vas odvoz odpadkov potekal enkrat na teden na isti dan kot doslej, vendar izmenično glede na vrsto odpadka: ob lihih tednih vam bodo odpeljali embalažo, ob sodih tednih pa preostanek odpadkov. Vsako vrsto odpadka vam bo Snaga torej odpeljala enkrat na 14 dni, po 1. marcu 2013 pa enkrat na tri tedne. Do spremembe sistema bo Snaga embalažo, zbrano v zbiralnicah, odvažala enako kot doslej, nato pa hkrati kot s prevzemnih mest.
V zabojnike z rumenim pokrovom odlagamo:
•	plastenke pijač in živil, čistil in pralnih sredstev,
•	pločevinke živil in pijač,
•	kartonsko votlo embalažo od mleka, sokov ipd.,
•	plastične vrečke in lončke,
•	plastično embalažo šamponov, zobnih past in tekočih mil,
•	embalažo CD-jev in DVD-jev,
•	plastično in aluminijasto folijo, v katero so zaviti izdelki,
•	embalažo iz stiropora.
Občina Dobrova - Polhov Gradec v sodelovanju s javnim podjetjem Snaga, d. o. o.
Opravičilo
Na občinskem tekmovanju Gasilske zveze Dolomiti v nedeljo, 23. septembra 2012, je pri izračunu rezultatov v kategoriji članic A prišlo do napačnega izračuna in posledično do napačnega vrstnega reda tekmovalnih enot.
Po ponovnem izračunu doseženih časov je pravilni vrstni red v tej kategoriji sledeč: 1. PGD Zalog, 2. PGD Butajnova-Planina, 3. PGD Polhov Gradec
Za napako se vsem enotam opravičujemo.
Tekmovalni odbor
Salonitnih streh ni treba zamenjati
Nobenega znanstvenega dokaza ni, da bi beli azbest v salonitu kakorkoli škodil zdravju ljudi.
Prodajalci strešnih kritin skušajo pogosto strašiti lastnike hiš s salonitnimi ploščami, češ, kako strašno nevaren je azbest v azbestno-cementnih izdelkih. Včasih jih hočejo v nakup nove kritine prepričati celo s trditvijo, da so azbestno-cementne kritine prepovedane in da jih je zakonsko obvezno zamenjati. In občasno se najde celo novinar, ki take neosnovane trditve zapiše. Slovenia je z Uredbo o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Ur.l.RS, št. 49/2001) res povsem ukinila proizvodnjo, promet ter uporabo azbesta in azbestnih izdelkov z začetkom leta 2003. Ampak, uporaba izdelkov, ki so bili na dan uveljavitve Uredbe (1. januar 2003) že v uporabi, ni prepovedana! Prav tako noben zakon ne določa, da bi morali biti do kakršnegakoli roka odstranjeni. Evropska in slovenska zakonodaja sicer uvršča salonitne kritine in druge cementno-azbestne materiale med nevarne odpadke, ki zahtevajo posebno rokovanje in odlaganje na pooblaščena smetišča. Ampak, domnevna nevarnost belega azbesta, ki se je uporabljal za izdelavo salonitnih kritin, cevi ter ognjevarnih gradbenih plošč, je le politična odločitev EU in nima nikakršne osnove v znanstvenih rezultatih. Najverjetneje je posledica želja in lobi-ranja prodajalcev »nadomestnih« izdelkov, zagrizenosti skrajnih okoljevarstvenikov, ter nejasnega pomena izraza "azbest".
Azbest je skupno ime za šest naravnih silikatnih mineralov. Vsi tvorijo vlaknaste kristale, ki jih je mogoče uporabiti kot ognjevarne snovi. Vendar se v drugih lastnostih bistveno razlikujejo. Amfiboli ali modri azbesti obsegajo pet vrst "azbesta". Njihova vlakna so trda in se ne topjo v blagih kislinah, kakršne najdemo v pljučih. Če jih vdihamo, ostra vlakna fizično ranijo pljučno tkivo, ki se sicer zaceli, vendar brazgotinasto tkivo ni več sposobno absorbirati kisik. Tudi, če se ostra vlakna modrega azbest s kašljanjem izpulijo iz ranice, se zapičijo drugam, zato trajno obremenjujejo pljuča. Posledice večje izpostavljenosti so ponavljajoča se vnetja in izguba pljučne kapacitete - azbestoza. Ob tako obremenjenih pljučih se poveča tudi tveganje rakastih obolenj, vključno z malignim mezotelio-mom.
Krisotil ali beli azbest, ki se uporablja za izdelavo azbestno-cementnih izdelkov kot je salonit, ima mehka vlakna, ki se topijo v blagih kislinah, kakršne najdemo v pljučih. Samo akutno vdihanje velike količine vlaken lahko povzroči zadihanost zaradi začasne izgube pljučne kapacitete. Vendar se mehka vlakna ne morejo zapičiti v pljučno tkivo, ne povzročajo ran, se kmalu stopijo ali jih izkašljamo. Zato beli azbest ne more povzročiti azbestoze. Ne obstajajo nikakršni znanstveni dokazi, da bi lahko izpostavljenost prahu belega azbesta povzročila kakršnekoli trajnejše bolezenske posledice. Kdor ima na strehi salonitke, ki še vedno držijo vodo, jih torej lahko obdrži. Noben zakon mu tega ne prepoveduje in nikakršne nevarnosti za zdravje ne predstavljajo.
Ampak, slej ali prej se bodo salonitke postarale, popokale in pričele puščati. Takrat jih bo seveda treba zamenjati, in to bo draga operacija, ker po zaslugi evropskih birokratov cenenih azbestno-ce-mentnih kritin ni mogoče več kupiti. Zamenjavo bo še podražila zakonska določba, ki vse azbestno-cementne izdelke uvršča med nevarne snovi, zato jih lastnik ne sme odstraniti sam, ampak mora delo plačati pooblaščenemu izvajalcu, ki si je pridobil uradni certifikat in bo svojo ekskluzivno pooblastilo tudi drago zaračunal. A to je pač le še ena cena, ki jo plačujemo za vstop v EU in neskončno modrost bruseljskih birokratov.
Mišo Alkalaj
1. oktober 2012, 397.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS 25
Razstava ostankov okupacijske meje med drugo svetovno vojno na Polhograjskem
Polhov Gradec, 7. september - V petek je v Polhograjski graščini potekalo odprtje razstave z ohranjenimi ostanki in zbranimi pričevanji iz življenja ob nemško-italijanski meji med drugo svetovno vojno na Polhograjskem, ki je nastala na pobudo Milana Koširja ter v sodelovanju z Javnim zavodom Polhograjska graščina.
ZzZ'Sr*"-*
u6rajske graščine
Vsak ^k Sr i '" Le
Lepo vabljeni vsi, ki vaj, Ur°"
V Polhograjski graščini je na izredno pomemben dan, 7. septembra, ko je pred 164 leti cesar Franc Jožef podpisal listino, ki je pomenila konec fevdalnega sistema in s tem konec tlačanstva, potekalo odprtje razstave, ki prikazuje ostanke
nemško-italijanske okupacijske meje med drugo svetovno vojno v Polhograjskem hribovju. »Konec fevdalnega sistema je pomenil eno ključnih točk v zgodovini človeka in tudi tu pri vas je shranjena zgodovina, tista ki je prispevala k osamo-
Pobudnik razstave Milan Košir iz Črnega Vrha.
Zviti jekleni in leseni drogovi, na katerih je napeta bodeča žica, simbolizirajo mejo med italijansko in nemško stranjo.
svojitvi Slovenje,« je v svojem nagovoru dejal glavni govornik odprtja razstave, zgodovinar prof. dr. Stane Grand. Pohvalil je avtorje razstave za njihov trud in čas, saj razstava zajema zgodovino iz življenj navadnih ljudi, kar je po njegovih besedah najtežje ohraniti. »Ta razstava mora biti kraju v velik ponos,« je dejal in nadaljeval: »saj se vsaka zgodovina začne v domačem kraju.« Tega se zaveda tudi sam pobudnik razstave Milan Košir, ki ostanke in spomine iz življenja ob nemško-italijanski meji na Polhograjskem zbira in beleži že nekaj let. Med drugo svetovno vojno je še kot mlad fant živel z družino na Črnem Vrhu, od koder je bila med drugo svetovno vojno pot v Šentjošt in Polhov Gradec prepovedana, kot tudi iz Srednjega Vrha, Planine nad Horjulom in Suhega Dola. Osebna izkušnja ga je nagovorila, da je pred leti, ob praznovanju 60. obletnice šole na Črnem Vrhu, dozorela ideja o pripravi razstave s predmeti iz življenja ob meji. Tako je prvo razstavo pripravil že lansko jesen in jo postavil na ogled ob različnih priložnostih. Ker je dobil številne pohvale in spodbude, je zbiranje nadaljeval in do danes
zbral mnoga pričevanja in zanimive predmete ter ostanke, ki so danes na ogled v Polho-grajski graščini. Meja - redeča nit razstave - je bila v nagovorih gostov mnogokrat omenjena kot povzročiteljica mnogih grozodejstev in žalostnih spominov, saj je globoko posegla v življenja civilistov - ljudi, ki so živeli ob njej. Ljudje namreč niso vedeli za zaminirane dele in kaj hitro se
je zgodila nesreča, niti niso vedeli, da je njihovo poslopje postavljeno na meji, kar je takrat pomenilo porušenje domačije in izselitev družine neznano kam. O takšnih žalostnih dogodkih sta v svojih osebnih pričevanjih spregovorila Janez Cankar s Planine nad Horjulom in Janez Malovrh iz Butaj-nove.
Odprtja se je udeležilo lepo število obiskovalcev, ki so iz-
kazali zanimanje za z vino našega kraja, med njimi tudi župan Franc Setnikar, ki je v nagovoru izrazil sočustvovanje z ljudmi, ki so jih grozote vojn na kakršenkoli način prizadele in hkrati izrazil upanje, da se to ne ponovi nikoli več. Na koncu se je zahvalil vsem soudeleženim v pripravi razstave, vsem ki pomagajo pri ohranjanju zgodovine.
Nadja Prosen Verbič
Maketa stražnega stolpa, ki je bil postavljen v Suhem Dolu.
Razstavljeni so številni vojaški predmeti, kot so bojne mine, vojaška čelada, nahrbtniki, vojaško orožje, razna vojaška dokumentacija, pisma, časopisne novice in drugo, kar spominja na mejo med drugo svetovno vojno.
Simbioz® bo letos povezala Slovenijo med 15. in 19. oktobrom
Največji vseslovenski prostovoljski projekt Sim-bioz@ bo tudi letos gradil most med generacijami. Brezplačne delavnice za učenje veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše
bodo v okviru različnih modulov potekale od 15. do 19. oktobra. Na delavnicah bomo odkrivali osnove računalništva in raziskovali, kaj računalnik je in kako napisati besedilo, pokukali bomo v svet interneta ter brskali po spletu, seznanili se bomo z elektronsko pošto in ustvarili elektronski naslov, skočili bomo v svet socialnih omrežij in se pobliže spoznali z omrežjem
Facebook ter si pogledali, kako deluje mobilna telefonija.
Projekt, ki je prejel nagrado Evropskega parlamenta Državljan Evrope, je lani poskrbel za kar 96% zadovoljnih udeležencev in 93% samozavestnih uporabnikov računalnika. Tudi letos bodo mladi v duhu prostovoljstva delili svoje znanje in starejše popeljali v svet računalnika, interneta ter mobilne telefonije. K projektu Simbioz@ lahko pristopi vsak, saj lahko sodelujete kot prostovoljec, udeleženec na delavnicah, član organizacijske ekipe na te-
renu ali pa se prijavite s Simbioz@ učilnico (lokacijo, kjer razpolagate z najmanj 5 računalniki in kontaktno osebo). Prijave za prostovoljce in udeležence potekajo do 11.10.2012, za Simbioz® učilnice pa do 21.9.2012. Prijave so možne preko telefonske številke 040 940 888, spletne strani www.simbioza.eu ter Info točk na Si.mobilovih izpostavah. Veseli bomo vaše pomoči in aktivnega sodelovanja v vseslovenskem prostovoljskem in med-generacijskem projektu. Ostanimo v stiku tudi v letu 2012!
Več informacj glede delavnic in pomoč pri vpisu lahko dobite na naslednji lokacijah:
-	Krajevna skupnost Črni vrh
-	Študentsko društvo SILAQ - KPD IC Šentjošt
-	Gasilski dom Butajnova
-	OŠ Polhov Gradec
-	OŠ Dobrova,
V občini Dobrova-Polhov Gradec bodo brezplačne delavnice učenja veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše potekale na zgoraj naštetih lokacijah.
Kapelice na Kalvarijo z novo kritino
Polhov Gradec - Poročali smo že, da so konec letošnjega aprila neznani vandali iz osmih streh kapelic križevega pota, ki vodjo na pol-hograjsko Kalvarjo, znano tudi kot Stari grad, ukradli bakrene strehe. Ta kulturni spomenik, ki Polhov Gradec bogati že iz časa grofa Blaga-
ja, je bil, tako kot že v času druge svetovne vojne, ponovno prizadet. In tudi tokrat mu je bila po zaslugi dobrih krajanov še pred deževno jesenjo in snežno zimo vrnjena lepa podoba. Dela - popravilo streh kapelic - je opravljal Pavel Tomšič, s. p. Strošek sta poravnala Občina Dobrova - Polhov Gradec in Javni zavod Polhograjska graščina. Poudariti pa je treba, da so obnovitelji ravnali nadvse smotrno, saj so baker, ki je bil prvotno nameščen kot kritina streh kapelic, zamenjali z veliko cenejšim in manj zanimivim aluminijem ter poskrbeli, da so sedaj strehe manj mamljive in privlačne za morebitne nepridiprave. Vsi, ki spoštujemo kulturno dediščini kraja, si želimo, da bi takšna podoba kapelic ostala večno oziroma čim dlje ter tako krasila in bogatila Polhov Gradec.
Nadja Prosen Verbič
Naravna in kulturna podoba naše občine (4)
Gozdni poljub
Poletje mineva, dopusti so za nami in spet se začenjajo vsakdanji dnevi z že skoraj jesenskim nadihom. Megla je začela zjutraj z belimi tančicami zastirati naša polja in sonce ne sije več s tako močjo. V nas pa živijo odmevi vročih dni, ko smo pohajali po senčnih gozdnih poteh in srečevali naravne in kulturne zanimivosti. Tudi take, kot je tale na fotografiji. Je iz naše občine. Kje rasteta ti dve drevesi, pri katerih se je narava poigrala na prav poseben način? Blizu naših domov. Malo pod vrhom Lovrenca ob stezi, ki vodi od čebelarskega doma, preden se sreča s potjo z Briš, si bukvi izkazujeta posebno pozornost. Pokojni Pavle Setničar je povedal, da so domači imenovali to stičišče Pri Facjevi smreki. Smreke že dolgo ni
več, ledinsko ime pa bi bilo kljub temu dobro ohranjati. In dobro je hoditi okrog z odprtimi očmi in spoznavati dušo narave, ki se izraža z večno neponovljivo umetnostjo.
Milka Bokal
Zrasli bukvi pod vrhom Lovrenca. Foto: Milka Bokal
26
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
397., 1. oktober 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Na varnost polhograjskih osnovnošolcev so prve šolske dni pazili člani PGD Polhov Gradec.
(Ne)varno v šolo
V ponedeljek, 3. septembra, se je začelo novo šolsko leto in zato je tudi povečan promet v okolici šol in vrtcev. Za varnost polhograj-skih osnovnošolcev, ki jih v šolo pripeljejo starši ali pa se pripeljejo z avtobusom, kom-bijem ali pridejo peš, so prve dneve skrbeli člani prostovoljnih gasilskih društev Dvor, Polhov Gradec, Zalog, Črni Vrh, Butajnova in Šentjošt. Tako je bila njihova pot v šolo varnejša in brezskrbnejša. Posebno to velja za tiste polhograjske osnovnošolce, ki hodijo v šolo in iz nje peš, in to mimo avtobusne postaje v Polhovem Gradcu. Ti namreč vsaj enkrat prečkajo cesto na neoznačenem cestišču, in zato toliko bolj nevarnem delu. S pločnika na eni strani cestišča do pločnika na drugi strani manjka talna označba prehoda za pešce oziroma zebra, ki pešcem daje prednost, voznike pa opozarja na dodatno pozornost na pešce. Občina, ki je pristojna za urejanje cestišč v občini in zadev, povezanih s cestišči, je bila, po besedah domačinov, glede navedenega problema že nekajkrat obveščena in opomnjena, vendar vse do prvega šolskega dne v šolskem letu 2012/13 še ni ustrezno ukrepala.
Šolsko leto se je komaj začelo, zato vsi starši in drugi želimo, da bi otroci in drugi v šolo in vrtec pešačili varno.
Nadja Prosen Verbič
Obnovljena podružnična šola Šentjošt
S septembrom 2012 so se končala obnovitvena dela druge faze na osnovni šoli Šentjošt. Glavni namen zunanje obnove, ureditve športnega in otroškega igrišča podružnične šole v Šentjoštu je ureditev standardom primernega objekta in s tem ohranitev podružnične šole, ki
je pomembna za enakomeren razvoj območja, katerega glavna značilnost je izjemno velika razpršenost gospodinjstev in kmetij. Glavne aktivnosti projekta so vključene v tri faze:
1. faza - zaključeno septembra 2011
POŠ Šentjošt v novi preobleki
Nova otroška igrala
•	postavitev male čistilne naprave,
•	zamenjava strešne kritine
2.	faza - zaključeno septembra 2012
•	obnova dotrajane fasade,
•	postavitev novih otroških igral.
3.	faza - predviden zaključek septembra 2013
•	gradbena dela, povezana z ureditvijo športnega igrišča,
•	nakup opreme za igrišče,
•	ureditev okolice (zatravitev, postavitev košev za smeti in klopi).
Po končanem projektu lahko pričakujemo urejeno otroško igrišče, urejeno zunanjost POŠ Šentjošt, urejeno sodobno športno igrišče, povečanje števila športnih prireditev v Šentjoštu in organizirano rekreacijo za krajane. 50% upravičenih stroškov vrednosti projekta je financiranih iz evropskega programa LEADER.
Na občini odgovarjajo o prehodu
Na uredništvu smo se pozanimali glede omenjenega prehoda za pešce na občini, kjer so nam odgovorili naslednje: »V zvezi z ureditvijo prehoda za pešce v Polhovem Gradcu občina vrši aktivnosti že vrsto let. Letos februarja smo prejeli zavrnitev za lokacijo prehoda za pešce pred mostom Božna z razlago, da ni primerna preglednost. Ponovni apel na DRSC je bil podan na tehničnem pregledu odseka regionalne ceste R3-641 Srednja vas-Polhov Gradec junija 2012, saj smo sočasno z rekonstrukcijo ceste izvedli tudi javno razsvetljavo skladno z zahtevami direkcije. Do 13.12. 2012, ko poteče rok za odpravo pomanjkljivosti po zapisniku, bo znana odločitev direkcije v zvezi z zarisom prehoda.
Občina vztraja da dobi soglasje za ureditev prehoda za pešce, ki bo služil varnejši poti otrok v šolo. Za namen zagotavljanja varne poti v šolo je občina uredila prehod za pešce pri avtobusni postaji, saj v tem delu ni odvisno od soglasja Direkcije. Občina Dobrova- Polhov Gradec v želji, da omogoči šolarjem prijeten začetek novega šolskega leta, izvede vsako leto, tako tudi letos, naslednje aktivnosti na področju varnosti in prometa v cestnem prometu:
-	pregled šolskih poti, ki zajema tudi osvežitev oz. zaris talnih cestnih označb, postavitev morebitnih novih prometnih znakov, obnovitev avtobusnih postaj,....
-	v okviru vsakoletne akcje Začetek šolskega leta obe osnovni šoli, OŠ Dobrova
in OŠ Polhov Gradec, opremimo z novimi, vidnejšimi plakati »šolska pot«. Omenjeni plakati se izobesijo na šolske poti in z njimi opozarjamo voznike na pričetek šolskega leta. Plakati so trikotne ali pravokotne oblike, z značilnim motivom šolarjev, ki tečejo iz znaka. Ilustracije na plakatu so delo znanega ilustratorja Boža Kosa. Letošnji začetek šolskega leta je občina zabeležila dodatno tudi s postavitvijo mobilnih prometnih troznakov »šolska pot - vozite previdno«, ki so izdelani po priporočilih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenje. S tem dodatnim obvestilom želimo otrokom zagotoviti varno pot v šolo na področju naše občine, voznike pa pravočasno opozoriti na pešce, ki šele pridobivajo izkušnje v prometu.«
Podružnična šola Črni Vrh, razredničarka Simona Planinc, učiteljica v oddelku Irena Tosetto Prvošolci: Nace Košir, Nejc Jug in Jaka Plestenjak
Osnovna šola Polhov Gradec sprejela dvainštirideset prvošolčkov
Osnovna šola Polhov Gradec je letos bogatejša za dvainštirideset prvošolcev, kar je za kar deset več kot lani. Tako je sicer predvsem po zaslugi podružničnih šol, saj se v Polhovem Gradcu odpira le en oddelek za osemindvajset učencev, v Šentjoštu se bo enajst prvošolcev priključilo drugošolcem, v Črnem Vrhu pa bodo trije prvošolci delali družbo drugošolcem in tretješolcem.
Začetek šolskega leta je izredno pomemben dogodek za šolarje pa tudi njihove starše in učitelje. Prav poseben dan, ki navadno za vedno ostane zapisan, pa velja za vse tiste, ki so šolski prag prestopili prvič. Nekateri so ta dan nestrpno pričakovali in se ga veselili, za druge pa je začetek šole velika obremenitev in stres, saj v otrokovo življenje prinaša spremembo. Zato je še kako pomembno, da je otrok na prvi šolski dan pripravljen, saj mu to omogoča lažji in prjetnejši prehod iz počitnic v nov šolski ritem. Poleg tega je pomembno, da se tega zavedajo ne le starši, pač pa tudi učitelji ter tako otroku ta dan naredjo prjeten in zanimiv, takšen, da se ga bo vselej rad spominjal.
In prav gotovo se bodo tega dne radi spominjali prvošolčki Osnovne šole Polhov Gradec ter podružničnih šol v Črnem Vrhu in Šentjoštu, saj so bili deležni velike pozornosti. Na prvi šolski dan so otroke v hram učenosti pospremili njihovi starši. Najbolj zgodni so bili v Črnem Vrhu, kjer so že ob 7.30 na šolskih vratih tri prvošolčke veseli pričakali župan Franc Setnikar, ravnateljica Albina Jerman Stare, razredničarka Simona Planinc ter druga učiteljica Irena Tosetto. Namenili so jim nekaj prjaznih in spodbudnih besed ter jih pospremili v razred, kjer jim je župan v imenu Občine Dobrova - Polhov Gradec poklonil knjigo Ti si moje srce. Čez dan dneva pa so se prvošolčki spoznali s svojimi sošolci, saj so v tej šoli učenci prvega razreda v oddelku skupaj še z učenci drugega in tretjega razreda.
Na Podružnični šoli Šentjošt so za enajst prvošolcev sprejem pripravili kar sami učenci s svojimi učiteljicami. Zapeli so jim slovensko himno ter deklamirali pesem Prvošolčki. Obiskala sta jih tudi župan Franc Setnikar ter ravnateljica Albina Jerman Slabe, ki sta jim namenila nekaj prijetnih besed ter izročila darilo. Po prijetnem sprejemu na šolskem stopnišču so drugošolci s svojo razredničarko Jano Prebil svoje nove sošolce v oddelku pospremili v učilnico, kjer so se igrali spoznavne igre, poslušali pravljico
Najpozneje, ob 10. uri, se je prvi šolski dan začel za prvošolce v Polhovem Gradcu. Lepo urejeni prvošolčki s težkimi torbami in drugimi potrebščinami so skupaj s svojimi ponosnimi starši pred vhodom v šolo pričakali gospo ravnateljico Albino Jerman Slabe ter njihovo razredničarko Cilko Trobec ter učiteljico Urško Logar, ki so jih pozdravile ter povabile v šolske prostore. Skupaj so se sprehodili skozi garderobo in šolske hodnike ter se ustavili pred učilnico 1. A, kjer je letos prostor za osemindvajset radovednih glavic. Tja bodo odslej zahajali vsak dan in od tam bodo odhajali
1.A, razredničarka Cilka Trobec, učiteljica Urška Logar Jošt Bogataj, Maša Borštnar, Aljaž Cankar, Gašper Čepon, Žiga Do-bnikar, Anja Dolenc, Neli Dolinar, Ana Jankovec, Tadej Kadivec, Alja Koritnik, Mark Lepen, Žan Lešnjak, Rok Malovrh, Tjaša Mrz-likar, Anže Osredkar, Taja Osredkar, Žiga Osredkar, Anže Rihar, Matic Setnikar, Zala Setnikar, Nik Sovič, Tajda Stanovnik, Nik Škof, Ana Trobec, Rebeka Ana Vogrinčič, Tomaž Založnik, Ana Zibelnik, Klara Zorc
bogatejši in pametnejši. V razredu jih je pričakal gospod župan Franc Setnikar, ki je otrokom v imenu občine otrokom poklonil knjigo ter jih v novo šolsko leto pospremil z besedami: »Z zanimanjem poslušajte učiteljico, radi se učite, pomagajte si med seboj in držite skupaj.« Zatem so se ločili od staršev, ki so v sosednji učilnici prisluhnili splošnim informacijam za prvošolčke, ti pa so ta čas z gospo ravnateljico pozorno brali pravljico Nekoč je bila ... Sledilo je ustvarjanje ilustracj pravljice. Polhograjski prvošolčki si bodo prvi šolski dan zapomnili tudi po sladkem prigrizku, ki so ga dobili, preden so prvič letos zapustili šolske klopi in za seboj zaprli šolska vrata.
Na vprašanje, kaj jim je bilo na prvi šolski dan najbolj všeč, pa so prvošolčki povedali:
Taja: »Na prvi šolski dan je bilo zelo lepo. Barvali smo imena in risali pravljico.«
Mark: »Prinesli smo svoje torbe.«
Žan: »Igrali smo se.
Ana J.: »Prišel je tudi župan z vrečko.«
Ana Z.: »Risali smo od miške pravljico.«
Gašper: »Igrali smo se, barvali in risali. Dobili smo knjige.«
Podružnična šola Šentjošt; razredničarka Jana Prebil Prvošolci: Sara Grdadolnik, Neja Žakelj, Ajda Ušeničnik, Lea Košir, Grega Maček, Tadej Trobec, Matej Čuk, Matej Oblak, Domen Ložar, Maks Oblak, Erik Adam
Anže R.: »Začeli smo se učiti.«
Klara: »Lepo je bilo, ker smo prinesli torbe.«
Nik Š.: »Pomahali smo mamicam.«
Ana T. »Men je bilo fejst, ker smo videli, kakšni sta učiteljici.«
Alja: »Dobili smo knjige. Lepo je, ker smo 1. A.«
Nadja Prosen Verbič
1. oktober 2012, 397.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec . si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS 27
Najlepša hiša
Turistična zveza Dolomiti je že spomladi v Našem časopisu objavila razpis za izbor najlepše hiše in javili sta se dve domačiji. Domačija z Dobrove, na naslovu Pot čez Horjulko, se je tik pred objavo premislila, naziv najlepše pa si je prislužila favoritinja izbora iz Polhovega Gradca 138, kjer domujejo Češ-novarjevi.
Pogovarjal sem se z Anico Češnovar, ki je najzaslužnejša za lepo cvetočo podobo domačije. Pohvalila je sina Klemna, ki pri urejanju veliko pomaga - sam sem ga srečal med prvim fotografiranjem domačije, ko je na lestvi ob škarpi trgal uvele cvetove.
Največ cvetočih rož, ki jih gojijo, je bršljink, ki so večletne in lahko prezimijo v hiši; bohotijo se tudi pelargonije, prav tako večletnice, med njimi pa je nekaj enoletnih surfinij. Anica svoje rože občasno razvaja z vodotopnim gnojilom za cvetenje, med vsakoletnim presajanjem pa jim dodaja gnojilo za hitro rast. Toliko cvetja vsak dan zahteva vsaj uro dela, predvsem zalivanja med poletno sušo. Rože popijejo toliko vode, da jih rešuje le domači studenec na vrtu, ki nikoli ne presahne. Nekaj vode, a dosti premalo za vseh 120 cvetličnih korit pa kapne tudi s strehe v zbiralnik. Letos so zalivali tudi trto vrste izabela, ki je oblikovana v pravi špalir, sprehajalni senčni koridor. Gre za zelo hvaležno sorto, ki ne potrebuje škropljenja. Anica mi je ob obisku na mizo prinesla bokal rdečega vina, pridelanega doma. Slastno je, saj ima okus po grozdnem soku, hkrati pa vsebuje dovolj alkohola, da razveseli dušo in srce. Moja sogovornica je sicer upokojenka, ki skorajda nikoli nima časa, saj poleg dela z rožami skrbi tudi za goste v lokalu. »Ja, je treba malo od doma it'!« pove z nagajivim nasmeškom. Nica, hvala ti za cvetlični okras naše vasice in ostani tako mlada še naprej!
Sebastjan Vehar
V novo šolsko leto po novo znanje
Z začetkom septembra so prvošolci prvič prestopili prag šole in sedli v šolske klopi.
Na Dobrovi je slavnostni pouk začelo triintrideset prvošolcev, ki so začeli dolgo zanimivo pot šolanja.
Prvošolčke sta sprejela tudi ravnatelj Vilijem Kovačič in župan Franc Setnikar. Slednji je malčke prijazno nagovoril in jih spodbudil k pridnemu učenju in spoznavanju novega znanja. Novo šolsko leto pa ni prineslo novosti
Župan je prvošolcem zaželel čarobno in radovedno pot šolanja.
le za prvošolce, temveč tudi nekaj sprememb za preostale osnovnošolce. OŠ Dobrova je letos začela s spremenjenim začetkom pouka, in sicer ob 8.20. Zamik prve šolske ure omogoča jutranje izvajanje predur, saj po novih pravilih osnovnošolci ne smejo začeti pouka pred 7.30. Zamaknjen pričetek pouka šolarjem omogoča, da so dodatne ure pred poukom in tako dopuščajo možnost za izvajanje ob-šolskih dejavnosti v popoldanskem času. OŠ Polhov Gradec se za spremembo ni odločila in pouk začenjajo po starem. Pri njih so vse dodatne ure po pouku. Zaradi spremembe urnika so se spremenili tudi vozni redi šolskih avtobusov. Po spremembi začetka pouka se je zamaknil tudi prevoz šolskih otrok v šolo. Vendar so ugotovili, da so trenutni vozni redi postavljeni ravno v konici jutranjega prometa na Dobrovi, zaradi česar nastajajo zamude, zato se vsi šolarji s koncem septembra vozijo v šolo deset minut prej. (sa)
1. a razred, od leve proti desni
Eva Rozman, Vid Dolničar, Matic Ciuha, Lara Gerbič, Taja Koželj, Miša Bernik, Enej Ko-mac, Nejc Vončina, Gabriela Setina, Lev Repovš, Martin Grosek, Luka Surlan, Asja Czer-ny, Ema Ana Žura, Tian Novak in Pika Bernik; učiteljica Simona Glavič in vzgojiteljica Antonija Bizovičar
1. b razred, od leve proti desni
Neža Zadnikar, Sara Stupar, Anja Stupar, Tia Smolec, Matic Marinko, Jonathan Marinko, Hana Popovič, David Plevnik, Žan Slatinek, Hana Štojs, Domen Lampret, Ambrož Zdešar, Pia Peklaj, Selman Kljajič Rus, Gašper Trobec; učiteljica Andreja Kogoj in vzgojiteljica Antonija Bizovičar
v
Športna šola na Dobrovi
OŠ Dobrova vsako leto organizira športno šolo, kjer se v športnih dejavnostih preizkusijo učitelji, učenci in starši.
Svet staršev Osnovne šole Dobrova organizira športno šolo v tednu otroka, katerega letošnja tema je Radosti in stiske odraščanja in se začne vsak prvi ponedeljek v oktobru ter traja sedem dni. V tednu otroka potekajo različni pros-točasni in razvedrilni programi za otroke. To je čas, ko otrokom in mladostnikom s pomočjo različnih organizacij, ki jim odpirajo svoja vrata, omogočamo nešteto brezplačnih vodenih ogledov, kino- in gledaliških predstav, širšo javnost pa se še bolj opozarja na kršenje otroških pravic, ki so v času finančne krize še pogostejše in izrazitejše. Sama športna šola na Dobrovi je zaključek tedna otroka in je nastala kot neformalno druženje, ki temelji na prostovoljni ravni. Teden otroka končajo s športnimi prireditvami in spodbujajo aktivno športno udejstvovanje, h kateremu so vabljeni tudi starši. Tudi letos ste vsi vabljeni k navijanju na športni šoli, ki bo v popoldanskem času potekala prvi petek v oktobru v športni dvorani Dobrova. (sa)
Polhov Gradec v dimu
Kadilo se je, kot da je v vasi požar, a k sreči je potekalo le primitivno zaži-ganje vlažnega odpadnega rastlinja in vej. Kaj je res potrebno v 21. stoletju, ko je naš planet zaradi onesnaženja na robu preživetja, uničevati rastline na tak način?
Miša Pušenjak nam v svoji knjigi Vodnik po vrtu, ki je na voljo tudi na Pošti polhov Gradec, razloži pomen rastlin kot gnojila (kompost), pa ne le to, so zelo primerne za zastirko. Rastline potrebujejo dušik, fosfor in kalij. Najpogosteje, a ne najpametneje gnojimo s hlevskim gnojem, vendar pozor - odležan naj bo vsaj šest mesecev, saj svež gnoj poškoduje korenine in uniči mikroorganizme v tleh. Idealen čas za gnojenje z gnojem je jeseni, da pozimi primerno razpade in ne škoduje rastlinam. Hlevski gnoj
počasi sprošča gnojila, večino dve ali tri leta, zato ni nujno gnojiti z njim vsako leto. Kompost iz rastlin je najboljše gnojilo, a kompostni kup moramo skrbno načrtovati; stoji naj na senčnem mestu, naj ne bo le koš za kuhinjske odpadke, ampak v plasteh mednje nalagamo seno ali travo ter vmes še plast hlevskega gnoja, pa spet kuhinjske odpadke. Pravilo je torej raznovrstnost, pa tudi dovolj zračnosti med posameznimi plastmi, kar dosežemo s senom, vejicami, tudi živalski odpadki so zaželeni vmes. Nikar pa pasjih in mačjih iztrebkov, saj lahko vsebujejo zajedavce, niti lupine pomaranč in banan niso zaželene zaradi prevelike količine pesticidov, ki zavirajo kompostiranje. Nekaj mesecev jih bomo zbirali in nato bo nekaj mesecev narava »kuhala« svojo čarovnijo in pripravila spodaj pri spodnjih vratcih najboljše
naravno gnojilo za naš vrt in rože! Količina potrebnega komposta na vrtu je približno štiri litre na vsak meter zasajene površine.
Rastline kot zastirka ali prevrelka
Poleti zastremo tla okoli naših vrtnin s še svežimi deli trave in grmovja in tako preprečimo preveliko sušenje tal in še rast plevela bo manjša. Nekatere rastline celo odganjajo škodljivce. Rastlinske prevrelke lahko uporabimo za dognojevanje, torej v postano vodo ali še bolje deževnico namočimo zelene dele rastlin, damo nekam na toplo in vsak dan premešamo. Ko se tekočina neha peniti, je proces končan, z zalivanjem rastlin dodajamo vrtninam in rožam dušik, če je prevrelka gabezova, pa s kalijem.
Rastline na deponiji Barje
Če je naša parcela le za občasen piknik in parkirišče, če se z vrtom ali rožami ne ukvarjamo,
lahko zeleni obrez, kot rečemo travi in grmovju ali vejam, prepustimo deponiji Barje na Viču, saj v Polhovem Gradcu rjavih zabojnikov še ni, ker kraj nima 2000 prebivalcev. Drugo leto bo drugače, saj Snaga pripravlja rjave zabojnike tudi za gospodinjstva v krajih z vsaj 500 prebivalci! Že letos pa bodo gospodinjstva prejela rumene zabojnike za embalažo in modre za papir, hkrati pa se bo zmanjšala pogostost odva-žanja navadnih odpadkov v črnih zabojnikih. Zaenkrat pa lahko zeleni obrez odpeljemo v center za ločeno zbiranje Snage na Cesto dveh cesarjev, poleg sejma rabljenih avtomobilov, kjer Snaga zbira vejevje in daje v gospodarjenje podjetju Tisa, ki iz njega pripravlja kompost za nadaljnjo prodajo, tako da je krog spet sklenjen.
Izbira je torej pestra, odločitev je vaša. Če veje zakurimo, kar je žal še vedno pogosta praksa pri starejših in manj izobraženih občanih, se sproščajo strupeni ogljikovi oksidi in dušljiv ogljikov dioksid, da o smradu in motenju sosedov ne govorimo.
Vehar Sebastjan
28
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
397., 1. oktober 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
10. planinski tabor MO PD Šentjošt - Koprivna 2012
v	v
Letošnji planinski tabor, ki je bil že deseti planinski tabor mladih planincev PD Šentjošt, je potekal v Koprivni, majhni vasici v Občini Črna na Koroškem, v povirju reke Meže, na pobočjih Pece in Olševe. Tudi letošnji tabor smo organizirali skupaj s PD Koper, PD Snežnik Ilirska Bistrica in PD Piran.
Ja, desetič smo se že družili pod platneno streho v osrčju naših gora. V vseh teh letih smo bili pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, Karavankami in Julijskimi Alpami. Vseh lepot, doživetij in občutkov mnogih otrok in vseh odraslih, vpletenih v planinski tabor, ni mogoče zapisati, zapisani so v njihovih in naših srcih in glavah. Kako se je pravzaprav vse začelo? Spodbude članov Marka in Staneta iz PD Šentjošt, leta 2002,
preživeli z nami. Ponosna sem na vse otroke, posebno pa na tiste, ki so kot otroci udeleženci začutili svoje poslanstvo v taborih in so že postali vodniki PZS in mladinski voditelji MK PZS. Ponosna sem na naše planinsko društvo, ki je majhno in je v teh letih raslo, do ustanovitve MO PD Šentjošt, člani so prepoznavni in dejavni v MK PZS in MDO.
Priprava in izvedba planinskega tabora v šotorih
Peco, kjer spi Kralj Matjaž, sta bila osrednja nit našega tabora Kralj Matjaž in njegova Alenčica. Zvečer nas je »Kralj Matjaž« celo obiskal in predstavili smo mu naše graščine - šotore. Sobotna noč je bila deževna in prav tako nedeljsko jutro. Po zajtrku smo se kljub temu s kombiji prepeljali v Mežico na ogled rudnika. Za otroke in tudi za vodstvo je bil obisk rudnika nepozaben. Pred vstopom v rudnik smo se oblekli v delovne
domačini in takrat se je vedno igralo - Šentjošt : Koroška.
Popoldne smo »oznanili«, da bo zvečer »tekmovanje v najbolj smešni frizuri«. Otroci so se zelo potrudili, tako, da je bilo zvečer na izboru ob ognju kar nekaj aplavzov. V sredo je bilo jutro malo bolj sproščeno, saj se ni hitelo na pohode, čakala pa nas je orientacija. Za začetek so nam neki »zamaskirani nepridi-
naj se udeležim seminarja za mentorje planinskih skupin v planinskem učnem središču v Bav-šici, češ, da naš PD potrebuje mentorja, ki bi začel delo z mladimi v društvu, so me izzvale, da sem postala mentorica PZS in se naslednje leto udeležila seminarja Organizacije planinskih taborov. Tam sem imela srečo, da sem spoznala prave ljudi, »Primorce«, od katerih sem se ogromno naučila in ki so mi pomagali pri organizaciji prvega planinskega tabora v Kamniški Bistrici. Bilo je nepozabno. Seveda najprej strah, ali mi bo uspelo, potem pa navdušenje PD Šentjošt, otrok, ki so se udeležili prvega tabora, in staršev, ki so nam zaupali in pomagali. Vodnikov in mentorjev v društvu ni bilo, zato sem za pomoč prosila sosednja društva, ki so se odzvala in nam »posodila« vodnika in mentorja. Skupaj z njima in ob pomoči naših članov ter kuharice smo pod streho spravili prvi planinski tabor. Vsi skupaj smo spoznali radosti bivanja pod platneno streho, v začasnem bivališču v naravi, kjer poleg igre, razvedrila in spoznavanja narave premagujemo in krepimo tudi samega sebe. Bivanje v šotorih, skromne bivanjske razmere, pomivanje posode, jutranje vstajanje, pohodi, taborni večeri, vse to so izzivi, ki otrokom pomagajo pri pridobivanju osebnostnih navad in lastnosti. Vsega tega sem se dobro zavedala in na neki način me je skrbelo samo, ali nam bo uspelo tabore za otroke organizirati še naprej. V društvu nismo imeli izobraženega kadra, to pomeni, da nismo imeli ne vodnikov ne mentorjev. Prva naloga društva je bila izobraževanje kadra, da bi lahko speljali planinski tabor še naprej. Odziv je bil dober in vsako leto smo imeli več vodnikov in mentorjev, ki so sodelovali pri organizaciji in izpeljavi vseh naslednjih taborov, vse do desetega. Ne morem mimo vseh otrok in staršev, ki so nam zaupali svoje otroke, da so delček počitnic
zahteva od vseh vpletenih društev veliko priprav in truda. Tabor v šotorih pripravljamo vse leto. Poiskati je treba prostor in se dogovoriti z lastnikom prostora, pripraviti je treba program, se prijaviti na razpis, iskati dodatna finančna sredstva, priskrbeti vso taborno in planinsko opremo, nazadnje »zgraditi« začasno naselje in tabor tudi izvesti. Včasih imaš vsega dovolj, vztrajaš zato, ker imaš pred sabo cilj - otroke, ki se morajo imeti nepozabno lepo in se naučiti novih spretnosti, veščin in zakonov, ki jim bodo pri gibanju v gorah ostala za vse življenje. V veselje je tudi sodelovanje z drugimi vpletenimi društvi in vodstvom svojega društva, ki nam vsem prinaša veliko lepih trenutkov, veselja in sprostitve. Letos je naš tabor potekal od sobote, 14. julija, do sobote, 21. julija. Skupaj z nami je bilo na taboru še osem otrok iz PD Horjul, kjer ima mentorica Marjeta planinski krožek. Otroke, ki obiskujejo planinski krožek, je povabila, naj del svojih počitnic preživijo z nami na taboru. Tudi letošnji program tabora smo pripravljali z vedenjem, da je glavni cilj planinskih taborov razvedrilo in na drugi strani vzgojno-izobraže-valni del.
V soboto zgodaj dopoldne smo se odpeljali z avtobusom iz Šentjošta, pobrali še otroke iz Horjula in se skupaj odpeljali naprej proti Črni na Koroškem, ki je za večino povsem neznan del Slovenje.
Na tabornem prostoru so nas pričakali prijatelji iz Ilirske Bistrice in nas najprej opozorili na miši, ki naj bi jih bilo toliko, da si bivališča delijo z otroki, ki imajo v nahrbtnikih kaj sladkega. Takoj smo pobrali vse sladkarije in jih spravili na varno, o mišjih obiskovalcih pa smo se v času bivanja v taboru lahko prepričali tudi sami. Popoldne je minilo ob razporejanju po šotorih, izbiranju imen za šotore in skupine, ki so bile letos štiri. Ker smo letos imeli tabor tako rekoč pod
plašče, dobili smo čelade in nekateri še svetilke. V rudnik smo se peljali z rudniškim vlakcem, s kakršnim so se včasih na delo vozili rudarji. V jami smo se razdelili v dve skupini in z vodniki odkrivali rudniške skrivnosti. Čisto na koncu smo srečali tudi rudniškega škrata - »perkmandelca«, ki nam sicer ni pokazal, kje se skriva zaklad, pripravil pa nam je sladko presenečenje. Po obisku rudnika nas je čakalo že tradicionalno nedeljsko kosilo - goveja juha, dunajski zrezki, ocvrta zelenjava in solata. Popoldne nam je bilo vreme že malo bolj naklonjeno. Lahko smo pripravili izobraževalne delavnice na nogometnem igrišču, ki je bilo letos na tabornem prostoru. Otroci so poslušali zelo zanimivi predavanji o prvi pomoči in vremenu. Kratkočasili so se tudi v ustvarjalnih delavnicah, izdelovali so krone za Kralja Matjaža, nakit, risali na lesene ploščice.
Večer smo preživeli ob ognju in družabnih igrah.
V ponedeljek so bili na sporedu pohodi. Prva, najmlajša skupina je šla do Sv. Ane, druga skupina do Sv Jakoba, tretja in četrta skupina sta šli na Olševo, poleg tega pa so si ogledali še Potočko zijalko.
Popoldne smo pripravili veliko igro, v kateri so otroci zbirali material za risanje kraljestva Kralja Matjaža. Za zaključek dneva je sledil še »kino pod platneno streho«, ogledali smo si gorniški film Sfinga.
Tudi v torek smo sopihali v hrib. Prva in druga skupina sta se povzpeli do Doma pod Peco in si ogledali še votlino Kralja Matjaža. Tretja skupina se je povzpela na vrh Pece, četrta pa je šla na Ra-duho. Popoldne je ena od skupin plezala v pleza-lišču Burjakove peči v dolini Tople, drugi pa so se zabavali ob družabnih igrah in nogometu, ki je bil letos zaradi igrišča kar velikokrat najbolj zaželena dejavnost. Ob večerih so nas obiskovali še
pravi« s kombijem ugrabili Kralja Matjaža, zato je bila orientacija pravzaprav iskanje dobrega kralja po okoliških vzpetinah. Najbolj zavzeti so ga kar hitro našli. Popoldne so nekateri spet obiskali plezališče, drugi pa so si ogledali Črno.
Zvečer smo imeli kviz, na katerem so otroci pokazali, kaj vse so se že naučili na taboru. Četrtek je bil spet dan za pohod. Prva skupina se je povzpela do Sv. Jakoba, druga skupina si je ogledala Potočko zijalko, tretja je šla do Sv Ane, najstarejši pa so šli na Peco. Popoldne smo se hladili ob vodnih igrah in vsesplošnem »špri-canju«. Po večerji smo »postavljali rekord«: na igrišču smo poskušali vsi zaplesati na vse »verzije« pesmi Ai se eu te pego. Otroke je razveselil tudi družabni večer ob ognju z igro vroča čebula.
Letos so bili vsi zelo navdušeni nad plezanjem, zato so šle v petek dopoldne vse skupine še enkrat v plezališče. Pripravili smo tudi delavnice o opremi v gorah ter delavnico o vozlih in vrvno ograjo. Popoldne smo imeli piknik in pripravo na zaključni večer ter podelitev nagrad. Petkovi večeri so tradicionalni: planinski krst, ko novi udeleženci dobijo planinsko ime, taborna poroka ter družabnost ob ognju, nato pa »zabave« po šotorih.
Sobota je dan za odhod domov in besede, da se vidimo na naslednjem taboru. Ob koncu 10. tabora se zahvaljujem vsem članom vodstva, da so si vzeli čas, zahvaljujem se staršem, da so nam zaupali otroke, in Osnovni šoli Polhov Gradec, ker nam je posodila kombi. Zahvaljujem se tudi PD Šentjošt za vsakoletno podporo in pomoč.
Glede organizacije planinskega tabora pa sem prepričana, da nam bo tudi prihodnjih deset let uspelo organizirati tabore v objemu gora.
Mateja in Katja Maček
-J
1. oktober 2012, 397.
elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec .si
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
NAŠ ČASOPIS
29
»
Grem jaz!«
Polhov Gradec - V toplih sončnih dneh od 20. do 24. avgusta je župnija Polhov Gradec pripravila Oratorij, počitniški teden za otroke, kjer se je letos veselilo, pelo in igralo sto šest otrok, za njih pa je skrbelo šestindvajset animatorjev in več kot dvajset pomočnikov in voditeljev delavnic.
Sončen konec letošnjih počitnic je več kot sto otrok preživelo na župnijskem vrtu, kjer ni manjkalo veselja, smeha, iger, zabave, petja, molitve, učenja novih spretnosti, odkrivanja novih talentov in drugih otroških presenečenj. Osrednja junakinja letošnjega oratorija je bila sveta Marija Dominika Mazzarello, ustanoviteljica redovne družbe hčera Marije Pomočnice ali, kot jim rečemo po domače, salezijank. V življenju je bila živahna, navihana, vztrajna, vesela, vedno pripravljena pomagati ali poprijeti za katerokoli delo, zato se je letošnje geslo oratorija glasilo »Grem jaz!«. To geslo se je v tednu oratorija slišalo mnogokrat in naj le njen zgled otroke navdušuje in spremlja tudi v vsakdanjem življenju.
Dan na oratoriju je navadno potekal po ustaljenem urniku. Začel se je zgodaj, z zbiranjem okoli pol osme ure, ko so otroke na župnijski vrt pripeljali starši. Za animatorje je sledila priprava na prihajajoči dan, otroci pa so ta čas izkoristili za vpis v želeno delavnico. Sledil je dvig zastav, ki zaznamuje začetek oratorijskega dne, najprej slovenske, potem pa še oratorijske, seveda v spremljavi zapetih himen. Sledila je uprizoritev delčka iz življenja letošnje oratorij-ske junakinje, ki so jo vsak dan uprizorili deve-tošolci. Nato so se otroci po starostnih skupinah odpravili na kateheze, pri katerih so razmišljali o pomenu družine, o povezanosti dolžnosti in veselja, o prostovoljstvu, o voditeljstvu, o pre-
Marij Dominika Mazzarello je bila osebnost, ki so jo letos spoznavali, zgodbe iz njenega življenja pa so uprizorili devetošolci.
Pridne roke so vsak dan nasitile in odžejale sto šest otrok, šestindvajset animatorjev in preko dvajset pomočnic.
Najbolj športen in svež dan oratorija so otroci preživeli na briških termah.
Vodne igre so se letos prav prilegale.
prostosti in o poslanstvu. Po katehezah pa je sledilo delo v delavnicah. Letos so otroci spoznavali gasilce, pekli kruh v krušni peči, pekli slaščice, barvali majice, slikali, bili novinarji in biologi ter raziskovalci. Po delavnicah je sledilo kosilo in potem še popoldanske igre. Ker je bilo tudi letos zelo vroče, so bili otroci najbolj veseli vodnih iger, še posebej pa srede, ko so se ves dan hladili v Mali vodi. Po vsem tem, se je ob šestnajsti uri s spustom zastave in odpetima himnama dan zaključil.
Svoje tedenske utrinke so v petek pri zaključni
Zadnji dan so otroci svoje tedenske utrinke predstavili svojim staršem.
maši in po njej predstavili svojim staršem. To pa še ni vse, saj je v tedenskem zapisniku voditeljice Eme Nartnik lahko prebrati: »Prepričana sem, da bo vsak otrok s seboj v šolsko leto odnesel košček oratorijske sreče.« Naj ta traja čim dlje, saj je srečen otrok največje zadovoljstvo ne le za njihove starše, pač pa tudi vse tiste, ki so letošnji oratori omogočili in sooblikovali. Da pa bodo spominčki na prijeten in pester ora-torijski teden ostali tudi zapisani na papirju, je poskrbela novinarska delavnica, ki je zbrala nekaj izjav otrok:
Peka kruha v krušni peči je bila ena najbolj zanimivih delavnic letos.
Andrejček: »Všeč mi je bil obisk Term na Brišah, saj smo lahko skakali s trampolina v vodo.« Samo: »Všeč so mi bile vodne igre, ker smo lahko polivali punce.«
Rok: »Zelo mi je bilo všeč barvanje majic, saj zelo rad rišem in barvam.«
Nika: »Zelo všeč mi je bila slaščičarska delavnica in obisk Term.«
Beti: »Vodne igre in igra Lavrencija, ko jo je bilo konec.«
Ana: »Kruh iz krušne peči.«
Maja: »Všeč so mi igrice, ki jih igramo po kosilu, gasilska delavnica in peka kruha.«
Nadja Prosen Verbič (foto: Jelka Koprivec)
Svete Višarje
Za letošnji jesenski planinski izlet TD Briše smo zbrali Svete Višarje v Italiji, kamor prihajajo različni narodi: Italijani, Furlani, Nemci in Slovenci. Mi smo se v nedeljo, 9. septembra, pripeljali do vznožja gore z avtobusom. Nekaj se jih je odločilo, da se bodo do tega romarskega kraja odpeljali s kabinsko žičnico, večina pa
nas je šla peš po poti, ki vodi mimo kapelic križevega pota. Na čelu naše skupine so bili otroci, ki še niso občutili teže let, ko smo šli navkreber po kolovozni poti. Vsak s svojim namenom smo premagovali pot. Triurna hoja res ni bila zaman, ker smo v sončnem vremenu z Višarij (1766 m) lahko občudovali naše gore:
Mangart, Jalovec in Kanin. Od italijanskih so nam bili najbližji Kamniti lovec, Viš in Montaž. Pogled nam je segel tudi proti Avstriji, kjer smo prepoznali Dobrač. V zahvalo za vse lepo in s prošnjo za nas same in naše domače smo se opoldne udeležili romarske svete maše pri višarski kraljici. Nazaj v dolino smo krenili naravnost po smučarski progi, ki so jo nekateri od naših pohodnikov že večkrat

_
presmučali. Večina otrok pa se je s kabinskimi žičnicami odpeljala proti dolini. Od tam smo se skupaj vračali v Slove-njo, kjer so se naši pogledali ustavljali na mogočnih vršacih, ki so bili obsjani s popoldanskim soncem. Domov smo prišli zadovoljni, da smo lahko skupaj občudovali to lepoto stvarstva, kamor so naši predniki radi romali že stoletja pred nami.
Jelka Koprivec
Tarokisti
Zmagovalci
Balinarski turnir trojk
Na državni praznik, 15. avgusta 2012, je Balinarski klub Blagajana v Polhovem Gradcu organiziral tradicionalni balinarski turnir trojk. Udeležilo se ga je 16 prijateljskih ekip iz Ljubljane, Horjula, Brezja, Dragomerja, Žirov, Idrije in Ivančne Gorice.
Turnir je odprl predsednik kluba Janez Ko-vačič, ki je vsem ekipam zaželel dobro igro, srečno roko in prijetno počutje v Polhovem Gradcu. Spodbudne besede jim je namenil tudi podžupan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franci Bitenc, ki je ob tej priložnosti predsedniku kluba izročil posebno priznanje za 20-letno delovanje.
Za tekmovalni del sem letos poskrbela sodnica Jelka Vrhovec, s kosilom pa nas je postregla neumorna kuharica Gordana, ki je pripravila prvovrsten golaž. Organizirali smo tudi bogat srečelov. Zahvaljujemo se številnim sponzorjem, predvsem gostilničarki Ireni Mrežar, za lepe dobitke in druge prispevke. Na turnirju je vsako leto posebna pozornost namenjena ekipi tarokistov, ki vsak odmor pridno izkoristi za partijo taroka. Čeprav se vsako leto udeležijo samo našega turnirja, so le za točko izgubili uvrstitev v četrtfinale. A na žalost je prvi del tekmovanja za osem ekip vedno usoden in tudi letos ni bilo drugače. Pred nadaljevanjem smo izvedli posebno tekmovanje za najboljšega bližalca in zbijal-ca turnirja. Najboljši bližalec je postal Mirko Kogovšek iz Horjula, ki je za eno samo točko premagal domačina Francija Široka. Pokal (do-
mačo salamo) za najboljšega zbjalca je za vse možne zadetke dobil Franci Mlinar iz Žirov. Osem najboljših ekip je nato nadaljevalo tekmovanje v četrtfinalu. Tu so nato obstali še Žirovci, ki so izgubili proti Bičevju, Horjulce so premagali Dragomerčani, Zgornja Šiška je izločila Idrijo, Tivoli pa je bil boljši od ekipe Sonja Vesel iz Ivančne Gorice. Za končno zmago sta se po uspehu v polfinalu pomerili ekipi Bičevje in Dragomer. Uspešnejši so bili igralci Bičevja, za katere to ni bila prva letošnja turnirska zmaga. Čestitamo. Prvo mesto jim je prineslo tudi prehodni pokal, prevzeli pa so ga iz rok lanskih zmagovalcev iz Horjula. Tretje mesto je zasedla ekipa iz Tivolija, četrto pa balinarji Zgornje Šiške. Tako zmagovalci kot poraženci so dobre volje sedli za skupno mizo, kjer jim je z večerno malico postregel naš nepogrešljivi Dane. Balinarski turnirji so organizirani z namenom, da se ekipe srečajo in družijo v prijetnem vzdušju, da so balinarji dobro razpoloženi, da preživijo prijeten športni dan, spoznajo nove prijatelje ali po dolgem času spet srečajo stare. V Polhov Gradec balinarji radi prihajajo in organizatorji smo veseli njihovega zagotovila, da se prihodnje leto spet vidimo. (jv)
30
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
397., 1. oktober 2012 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si
Letošnja novost je tudi vadba TRX.
Vadba FitKO za otroke od 3. do 8. leta
OK fit center začel svojo 5. sezono
Spremenljivo jesensko vreme in krajši dnevi marsikoga prisilijo, da športne dejavnosti na prostem zamenja z vadbo v dvoranah in fitnes centrih. Tega se zavedajo tudi v OK fit centru na Dobrovi, kjer so svojim članom septembra spet ponudili ugodne vadbene pakete in še pestrejši nabor skupinskih vadb.
Poleg že ustaljenih programov les mills in ritmične zumbe so v centru letošnjo sezono oblikovali več zvrsti t. i. funkcionalnega treninga. Tovrstne vadbe, katerih priljubljenost pri nas strmo narašča, temeljijo na vajah, ki odražajo naravno gibanje človeka in prav zato spadajo med najučinkovitejše oblike vadb, saj krepijo celotno telo in povečujejo gibljivost. Treningi se izvajajo s pomočjo lastne teže in z različnimi pripomočki, kot so uteži, elastični trakovi in žoge. V OK fit centru tako lahko izbirate med vadbami TRX, HIIT in bootcamp, ki potekajo pod vodstvom izkušenih vaditeljev in so primerne tako za začetnike kot za tiste z zelo dobro fizično pripravljenostjo.
Za najzahtevnejše so v OK fit centru na voljo usposobljeni osebni trenerji, ki bodo glede na vaše želje, cilje in trenutno telesno pripravljenost oblikovali individualen program vadbe in načrt zdravega prehranjevanja. Za trening z osebnim trenerjem se danes odloča vse več posameznikov, saj so rezultati vadbe tako vidni hitreje, trener pa je tudi najboljši motivator, saj
vadečemu nenehno postavlja nove izzive.
V	OK fit centru tudi letos niso pozabili na tiste v nekoliko zrelejših letih (Zlata leta ter Vadba za moč in vitalnost). Novost je vadba FitKO za
najmlajše (od 3. do 8. leta), pri kateri bodo otroci skozi igro spoznali osnove gimnastike in atletike ter tako razvijali motorične sposobnosti.
Če niste navdušeni nad skupinskimi vadbami, lahko v OK fit centru obiščete sodobno opremljeni fitnes, ki so ga dopolnili z nekaj novimi rekviziti. Da bo trening varen in uspešen, bo poskrbel inštruktor fitnesa, ki vas bo seznanil z delovanjem naprav in vam svetoval pri vadbi.
V	OK fit centru stremijo k čim večjemu zadovoljstvu svojih članov, zato se trudijo, da poleg organiziranih vadb poskrbijo za druge oblike druženja, kot so predavanja o zdravi prehrani in učinkovitem treningu, prednovoletno druženje ob kuhanem vinu in skupni tekaški treningi. Ti se v okviru programa OKejevci osvajamo kilometre ravno začenjajo, saj se bodo člani letos vnovič udeležili Ljubljanskega maratona in tam poskušali doseči čim boljše tekaške rezultate.
OK fit center je na Dobrovi in v bližnji okolici zagotovo popestril ponudbo športnih dejavnosti. Več podrobnejših informacj o ponudbi najdete na domači spletni strani www.ok-fit.si ali pa se oglasite na centru, kjer vam bodo osebno svetovali pri izbiri najprimernejše vadbe.
Predavanje o nenasilni komunikaciji
Svet staršev in Osnovna šola Dobrova organizirata poučno delavnico nenasilne komunikacije.
Nenasilna komunikacija je v svoji srži pristop k sebi, življenju in ljudem okrog nas, ki dramatično vpliva na kakovost komunikacije, odnosov in osebnega življenja nasploh, uporablja pa se pri razvoju lastnih komunikacijskih veščin, odnosov in kompetenc, vzpostavljanju kakovostnih odnosov v družinah, delovnih okoljih, šolah, uporablja se v mediacji v konfliktih, povečevanju sposobnosti obvladovanja kritičnih komunikacijskih situacij, osebni in duhovni rasti ...
Ko se je v človeških družbah pred mnogimi tisočletji začela oblikovati izrazita hierarhija po vertikali (plemstvo, svečeništvo, organizirana vojska ...), so tisti, ki so bili na hierarhični lestvici višje, začeli uporabljati kognicjo in jezik, ki sta tovrstne odnose omogočala, podpirala in učvrščevala. Tako imenovani razdiralni jezik se je skozi generacije povsem integriral v kulture, se razvijal, sofisticiral in postal sestavni del medčloveških odnosov. Tudi mi smo ga praktično popili z materinim mlekom in se skozi opazovanje sveta in odnosov okrog sebe ter ponotranjanje vrednot, ki smo jih bili deležni skozi zgodbe in filme, naučili osebo, ki se ne obnaša v skladu z našimi željami, avtomatično negativno okarakte-rizirati (je nesposoben, nesramen, aroganten, pomilovanja vreden .), okriviti (jaz mu nisem nič naredil, on pa je kar začel kričati in težiti, ti si prva začela ...), kaznovati (jaz sem se trudil na lep način, on je bil kar naprej nesramen, sedaj se pa tudi jaz ne bom trudil, saj si niti ne zasluži tega .) in torej argumentirano zahtevati določeno vedenje. Drugi osebi tovrsten odnos seveda ni všeč in ker je tudi sama odraščala v podobnem kontekstu, nam vrne na enak način: z okarakteriziranjem, okrivljanjem, kaznovanjem in zahtevami. Tovrstna kognicja v nas poteka na nivoju podzavestnega avtomatiz-ma, razsežnost in posledice tega razdiralnega
jezika pa je mogoče videti v vseh porah našega življenja: partnersko življenje, družinski odnosi, šolstvo, gospodarstvo, politika .Povsod smo priča nenehnim negativnim etiketira-njem, okrivljanjem, kaznovanjem in zahtevam ter neskončnim spiralam navzdol. Še bolj tragično je, da imamo tovrsten razdiralen odnos tudi do samih sebe, ravno tako avtomatično se karakteriziramo, etiketiramo, primerjamo, vrednotimo, okrivljamo, kaznujemo ...Posledično je v nas relativno malo spontane in zdrave samozavesti, visoke lastne vrednosti in sproščene živosti.
Pri osvajanju zavedanja in veščin nenasilne komunikacije gre za transformativno učenje, kar pomeni, da se ne učimo zgolj teoretičnih konceptov in poskušamo razumeti določene modele, saj to nikakor ne bo dovolj za vpeljavo nenasilne komunikacije v naše življenje. Za to je treba v obini transformirati stare vzorce doživljanja, interpretiranja in odzivanja, za kar potrebno veliko časa in potrpljenja. Izobraževanje na temo nenasilne komunikacije je zato izrazito dogodek izkušenj, poln interakcije, introspekcje, praktičnega raziskovanja, demonstracij, vaj in treningov. Uvodna delavnica nenasilne komunikacije traja dva polna dneva, v nadaljevanju pa je na voljo zelo širok spekter nadgradnje in poglabljanja na mnogih področjih življenja.
Nenasilno komunikacijo bo predstavil Robert Kržišnik, psiholog, predavatelj, mediator in od leta 2011 mednarodno certificirani trener pri Center for Nonviolent Communication (edini v Slovenji in na vsem območju nekdanje Jugoslavije). Robert se je za nenasilno komunikacijo med drugim izobraževal pri avtorju koncepta, Marshallu Rosenbergu. Zato vabljeni vsi v ponedeljek, 22. oktobra 2012, v avlo OŠ Dobrova, kjer se lahko udeležite poučne in koristne delavnice. (sa)
Na podlagi 22. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), 35. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011) in Letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2012 Občina Dobrova - Polhov Gradec ponovno objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin v lasti Občine Dobrova - Polhov Gradec
1.	Naziv in sedež prodajalca in organizatorja javnega zbiranja ponudb: Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova, matična številka: 5874998, davčna številka: 91166004.
2.	Predmet javnega zbiranja ponudb in izhodiščna cena:
2.1	Predmet javnega zbiranja ponudb sta naslednji nepremičnini: parc. št. 1648/3, k. o. Babna Gora - ID znak 1983-1648/3-0, travnik v izmeri 756 m2, in parc. št. 1648/4, k. o. Babna Gora - ID znak 1983-1648/4-0, travnik v izmeri 373 m2, skupaj 1129 m2.
Zemljišči sta na podlagi Potrdila o namenski rabi zemljišča stavbni parceli, dostop je mogoč s ceste R3 641 Ljubljanica - Dolgi most, nato po asfaltirani javni cesti do parcele.
2.2	Nepremičnini sta v posesti prodajalca. Pravno stanje nepremičnine je urejeno, parceli
sta vpisani v zemljiško knjigo. Parceli sta bremen prosti.
2.3	Izhodiščna cena: 90.000,00 EUR (devetdeset tisoč evrov 00/100).
2.4	Davek na promet nepremičnine, ki bo odmerjen na podlagi sklenjene prodajne pogodbe, plača kupec. Navedene cene ne vključujejo davka na dodano vrednost oz. davka na promet nepremičnin.
3.	Pogoji prodaje:
3.1	Prodajna pogodba bo sklenjena v obliki zasebne listine.
3.2	Nepremičnini sta naprodaj nerazdelno, po načelu »videno - kupljeno«, prodajalec ne odgovarja za
stvarne in pravne napake predmeta prodaje.
3.3 Izbrani ponudnik bo moral skleniti prodajno pogodbo v roku 15 dni po opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši ponudnik ne sklene pogodbe v navedenem roku, se najugodnejšemu ponudniku lahko podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne več kot za 15 dni ali pa se zadrži njegova varščina. Če najugodnejši ponudnik tudi v podaljšanem roku ne podpiše pogodbe, se bo štelo, da je od nakupa odstopil, in ima Občina Dobrova - Polhov Gradec pravico zadržati vplačano varščino.
3.4. Po plačilu celotne kupnine se bosta kupcu izročili nepremičnini v last in posest s pravico vpisa lastninske pravice na kupljeni nepremičnini v zemljiški knjigi v skladu z določili prodajne pogodbe. Plačilo celotne kupnine v roku 30 dni po sklenitvi prodajne pogodbe je bistvena sestavina pogodbe.
4.	Način in rok plačila kupnine:
Kupnino bo kupec poravnal na po-dračun zakladniškega računa občine št. 01221-0100000813, ki se vodi pri Banki Slovenje, sklic na številko 2012-500, v roku 30 (tridesetih) dni od dneva sklenitve prodajne pogodbe, v enkratnem znesku. Kupec je poleg ponujene kupnine dolžan plačati stroške davka na promet nepremičnine, stroške notarske overitve pogodbe in stroške vknjižbe lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist v zemljiški knjigi pristojnega sodišča.
5.	Pogoji za udeležbo v postopku javnega zbiranja ponudb:
5.1 Zavezujoča ponudba za nakup nepremičnine mora vsebovati:
◊	podatke o ponudniku (ime in priimek oziroma firmo kupca, naslov stalnega prebivališča oziroma sedež ponudnika, EMŠO oz. matično številko, davčno številko, številko transakcjskega računa, naziv in naslov banke za vračilo varščine),
◊	navedbo nepremičnin, na katere se ponudba nanaša,
◊	ponujeno ceno, ki ne sme biti nižja od objavljene izhodiščne cene nepremičnine,
◊ PRILOGE:
-	potrdilo o državljanstvu, kopijo osebnega dokumenta in kopijo davčne številke fizične osebe,
-	overjeni izpis iz poslovnega registra (samostojni podjetniki posamezniki), ne starejši od treh mesecev,
-	overjeni izpis iz sodnega registra (pravne osebe), ki ne sme biti starejši od 3 mesecev,
-	potrdilo o vplačani varščini,
-	izjavo o sprejemanju pogojev javnega zbiranja ponudb,
-	izjavo o vezanosti na dano ponudbo do 90 dni od dneva, ko poteče rok za oddajo ponudbe.
5.2	Ponudniki morajo oddati popolno ponudbo z vsemi prilogami do vključno 26. oktobra 2012. V primeru, da ponudba ne bo oddana v skladu z določili tega razpisa, se pri izboru ne bo upoštevala. Obrazci so na voljo na spletni strani občine (www. dobrova-polhovgradec.si).
5.3	Ponudniki morajo ponudbo oddati priporočeno po pošti, v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin« na naslov Občina Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova.
5.4	Ponudba, ki bo prispela po razpisnem roku, se bo štela kot nepravočasna ponudba in bo izločena iz postopka ter zaprta vrnjena pošiljatelju. Ponudnik, ki bo oddal nepopolno ponudbo, bo pozvan k dopolnitvi; rok za dopolnitev ponudbe je pet dni po prejemu poziva za dopolnitev.
6. Varščina:
6.1	Ponudniki, ki željo sodelovati na javnem razpisu, morajo do izteka roka za oddajo ponudb vplačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene. Varščina se nakaže na podračun zakladniškega računa občine št. 01221-0100000813, ki se vodi pri Banki Slovenje, sklic na številko 2012-500, z navedbo: »plačilo varščine - javno zbiranje ponudb« in navedbo imena in priimka oziroma naziva ponudnika.
6.2	Plačana varščina se izbranemu ponudniku všteje v kupnino; neuspelim ponudnikom bo varščina vrnjena brez obresti v roku 8 dni po
opravljenem izboru najugodnejšega ponudnika.
6.3 Če kupec ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine, občina obdrži varščino.
7.	Dodatne informacije:
Dodatne podrobnejše informacije o pogojih javnega zbiranja ponudb in natančnejše podatke o nepremičnini interesenti dobijo na tel. št. 01/3601800, kontakt: Mateja Tavčar. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru.
8.	Postopek izbire najugodnejšega ponudnika:
8.1	Javno odpiranje prispelih ponudb bo dne 29. oktobra 2012 s pri-četkom ob 12. uri na sedežu občine, Stara cesta 13, 1356 Dobrova.
8.2	Edino merilo za izbor najugodnejše ponudbe je višina ponujene kupnine.
V primeru, da bo prispelo več ponudb, se bodo po zaključenem postopku javnega odpiranja ponudb z vsemi zainteresiranimi ponudniki opravila še pogajanja v smislu pravil javne dražbe, in sicer ne glede na to, ali so prisotni vsi ponudniki oz. njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Najmanjši dvig ponudbene cene je 200,00 EUR. Šteje se, da je najvišja ponujena cena v postopku javnega zbiranja ponudb tudi izklicna cena v postopku javne dražbe in da ponudnik, ki je ponudil najvišjo ceno, sprejema tudi izklicno ceno v postopku javne dražbe.
8.3.	Ponudniki, ki se ne udeležijo javnega odpiranja ponudb, bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni od odpiranja prispelih ponudb oziroma v 15 dneh po opravljenih pogajanjih.
8.4.	Obveznost občine, da sklene ponudbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno, je izključena. Župan lahko ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla, ne da bi za to navedel razloge in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški.
Številka: 478-0011/2012-2 Datum: 19. 9. 2012
Franc Setnikar l. r.
župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Knjižnica Dobrova
V jesenskem mesecu smo za vas pripravili:
•	3. 10. 2012 ob 17. uri vabljeni na uro pravljic s pravljičarko Jelko Krošelj.
Tokrat boste otroci lahko uživali ob pravljicah Anje Štefan Kotiček na koncu sveta.
Po pravljici boste ustvarjali glavne junake pravljic.
•	23. 10. 2012 ob 19.15 vabljeni na potopisno predavanje Skalno gorovje Kanade s popotnico in fotografinjo Petro Draškovič.
Popotnica nas bo popeljala v nacionalne in provincialne parke, znane po dih jemajoči pokrajini. Skalnati razgibani vrhovi, ledeniki, alpski travniki, jezera in številni kanjoni vsako leto pritegnejo na milijone turistov. Dotik divjine je močan in srečanja z živalmi so nepozabna.
• Vabljeni na likovna razstavo Marte Bartolj od 1. oktobra do 30. novembra.
Razstavljene bodo ilustracije diplomirane slikarke Marte Bartolj, ki nastajajo v tradicionalnih tehnikah (akvarel, barvice, gvaš ...). Njen ilustratorski opus v slovenskih slikanicah je že precejšen.
Knjižnica Dobrova
Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc Ul. Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova www.mklj.si
Tel. št.: 01/364 20 40, e-naslov: dobrova@mklj.si
Vodja knjižnice: Maja Car Marn
Spremenjeni, nekoliko podaljšani urnik knjižnice:
pon.: 8.00-15.00
tor., sre., pet.: 12.30-19.00
čet.: zaprto
1. oktober 2012
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS 3i
Prva je padla cestninska postaja Log
Ta je prva izmed cestninskih postaj v državi, na kateri so odstranili betonske bloke. Družba za avtoceste v Republiki Slovenji (Dars) je v začetku septembra začela preurejati cestninsko postajo Log, dela so bila končana hitro, v desetih dneh, potekala po so brez večjih zapletov. »Dela so potekala na ustrezen način in racionalno, s približno 30 krat nižjimi stroški, kot so nas glede tega prepričevali s strani prejšnjega vodstva Darsa,« je ob ogledu cestninske postaje povedal minister za infrastrukturo in prostor, Zvonko Černač. V prvi fazi preureditve so odstranili ločilne betonske bloke, s čimer želijo zmanjšati tveganje za nastanek prometnih nesreč na območju cestninske postaje. Skoznjo se boste v Občini Log - Dragomer po novem lahko peljali nekoliko hitreje, in sicer 60 km/h. Za avtomobile z vinjetami sta po novem odprta dva vozna pasova proti Kopru in dva proti Ljubljani Zaradi spremenjene prometne ureditve na območju cestninske postaje bo varen potek prometa zagotovljen le, če bodo
vozniki spoštovali prometno signalizacijo in predvsem omejitev hitrosti, poudarjajo na Policiji, kjer bodo poostreno merili hitrosti, postavili pa bodo tudi stacionarne radarje. »Cilj policije in Darsa je zagotoviti, da bo promet na območju cestninske postaje potekal varno. Voznike zato pozivamo, naj svojo vožnjo prilagodijo novemu prometnemu režimu in naj na območju cestninske postaje vozijo umirjeno, spoštujejo omejitev hitrosti ter vozijo na primerni varnostni razdalji,« je Policija zapisala v sporočilu za javnost, v katerem še poudarja, da nova prometna ureditev lahko posamezne voznike zmede in se odločijo za nepričakovane manevre: »Zato sta ustrezna hitrost in pozornost na druge udeležence še toliko pomembnejši!«
Druga faza, ki bo omogočila še višjo hitrost skozi cestninsko postajo - 100 kilometrov na uro - se bo predvidoma začela prihodnjo pomlad.
Vesna Erjavec
Zahvala župana
V postopku priprave dokumentacije za izgradnjo kanalizacije je bilo od lastnikov zemljišč potrebno pridobiti 140 služnosti. Doslej smo jih že pridobili 97. V postopku podpisovanja in overjanja jih je še 31. Celotni projekt je zelo velik in zahteven v vseh pogledih. Uslužbenci občine in pooblaščenci so vodili aktivnosti skozi ves počitniški čas. Zaradi mnogih težav pri pridobivanju služnosti so projektanti morali spreminjati projekte. Vse to je povzročilo kar nekaj logističnih in drugih težav, ki so jih čutili tudi nekateri občani, lastniki zemljišč oziroma služnostni zavezanci. Vsem, ki smo jim kakor koli povzročili kaj težav se opravičujem in prosim za razumevanje. Te služnostne pogodbe so pridobljene neodplačno.
Vsem, ki so dali neodplačne služnosti izrekam, v imenu občine, in lastnem imenu, iskreno zahvalo.
Kot kažejo zgoraj navedene številke, z dvanajstimi služnostnimi zavezanci ni bilo možno doseči neodplačne služnosti. Vsem tem sporočam, da projektanti drugih projektnih možnosti niso imeli. To pomeni, da bomo sprožili postopke pridobivanja služnosti v javnem interesu in bo te služnosti, v mejah zakonodaje, reševala Upravna enota na Vrhniki.
Mladen Sumina, župan
■fc T	t v* •	v t •	•	v
Na občini zaceli s pripravo proračuna za prihodnje leto
Tako kot v prejšnjih letih so pripravo proračuna za leto 20l3 na občini začeli s pobudo župana članom občinskega sveta, javnim zavodom in društvom k sodelovanju pri naboru proračunskih postavk. Občinska uprava je predloge zbirala do sredine septembra in do roka dobila tudi nekaj pobud. Kljub temu pa je do tega trenutka še veliko neznank glede proračuna. Med drugim še ni znana višina glavarine, možnost koriščenja kohezijskih sredstev za odpadno in pitno vodo, od katerega so odvisne prioritete prihodnjega proračuna. Na občini tudi ne vedo zagotovo, kako
bo z drugimi morebitnimi sofinanciranji z zunanjimi sredstvi, urejanjem Cera, ukrepanjem ob nujnosti sočasnih gradenj s plinifikacijo, kolesarskimi stezami in pločniki ... »Težko je tudi predvideti, v kakšni meri bodo naši programi odvisni od splošnega gospodarskega stanja v širšem okolju,« je še pojasnil župan Sumina. Več bo znanega novembra, ko bodo osnutek proračuna prvič obravnavali svetniki, ki bodo končno različico tega dokumenta na mize ponovno dobili še decembra, ko naj bi tudi sprejeli proračun za prihodnje leto. (ve)
Občina LOG - DRAGOMER	Uradne ure:	
Dragomer, Na Grivi 5	Ponedeljek:	9.00-12.00
p.p. 9	Sreda:	9.00-12.00
1358 Log pri Brezovici		in
		14.00-16.00
Tel.: 01 / 75 07 700	Petek:	9.00-12.00
Fax.: 01 / 75 07 705		
e-naslov:	Tajništvo ima	uradne ure vsak
obcina@log-dragomer.si	dan med poslovnim časom.	
rt
Dejavnosti KUD Kosec
v oktobru
6.10.2012 Ličkanje koruze
ob 19. uri Lokacija: Vrbičev kozolec
poleg Bara Mlinček na Logu
Vabimo vse, ki se bi učili angleščine, francoščine in španščine, da se prijavijo pri Olgi Drofenik (tel.: 041 775 771), do 15. oktobra 2012.
KUDjf Kosec
Log - Dragomer
Klekljarice!
Krožek klekljanja bomo znova začeli v torek, 9. oktobra 2012, ob 15.30 v domu upokojencev, Pot na Ferjanko št. 3.
Vabimo klekljarice z znanjem pa tudi začetnice. O priboru za klekljanje (za začetnice) se bomo dogovorili na krožku.
Tečaj je brezplačen. S seboj prinesite le dobro voljo! Društvo upokojencev Log
Cestna rešitev za Log - Dragomer dobiva obrise; Dars pripravlja dokumentacijo za nov avtocestni priključek na Lukovici.
Korak naprej do novega avtocestnega priključka na Lukovici
Dars je pri Agenciji RS za okolje zaprosil za okoljevar-stveno soglasje, ki je eden izmed pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zamisel o novem avtocestnem priključku se sicer razvija, a začetka gradnje na Darsu kljub temu ne morejo napovedati.
Na Darsu nadaljujejo pripravo dokumentacije za nov zunajnivojski priključek na Lukovici. »Vloga za pridobitev okoljevarstvene-ga soglasja, ki jo je Dars, d. d., posredoval na Agencijo Republike Slovenje za okolje, se nanaša na zgraditev novega, zunajnivojskega priključka Brezovica na avtocestnem odseku Ljub-ljana-Vrhnika in zahodne obvoznice Brezovica, za katerega je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem
načrtu,« je pojasnil Marjan Koler iz Darsove službe za komuniciranje. Dodal je, da se v skladu z zakonom o varstvu okolja okolje-varstveno soglasje šteje za projektni pogoj za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Kdaj naj bi začeli graditi, še ni jasno
Po pridobitvi okoljevarstve-nega soglasja bodo izdelali projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, temu bo sledilo pridobivanje gradbenega dovoljenja ter nato odkup zemljišč in drugih nepremičnin, potrebnih za graditev.
Na vprašanje, kakšna bo dinamika in kdaj naj bi začeli gradnjo novega avtocestne-
ga priključka na Lukovici, pa na Darsu niso odgovorili. Kot je pojasnil Koler, so plani investicij v prihodnjih letih še v pripravi, zato v tem trenutku dinamike ne morejo napovedati. Načrtovani novi priključek bo Log-Dragomerčanom skrajšal pot do avtoceste, razbremenil promet skozi Brezovico in skrajšal pot iz zalednih krajev. Zunajnivoj-ski priključek naj bi se po uredbi na severnem delu priključil na regionalno cesto, na južnem pa naj bi vodil do železniškega prehoda v Vnanjih Goricah. Poleg priključka naj bi v okviru istega projekta zgradili povezovalno cesto po Barju, ki bo potekala med Vnanjimi in Notranjimi Goricami.
Vesna Erjavec
Za izpade elektrike so krive ptice
Tako vzrok za pogoste električne mrke v Občini Log - Dragomer pojasnjujejo na ljubljanskem Elektru, kjer dodajajo, da drugo težavo pri zanesljivi oskrbi z električno energjo predstavlja dotrajani srednjenapetostni kabel. Kot je razložil Andrej Matoš iz Elektra Ljubljana, se območje Občine Log - Dragomer napaja iz daljnovoda, ki z Vrhnike poteka prek mokrišč Ljubljanskega barja: »Na tej dolžini je izpostavljen atmosferskim razmeram, največji problem pa predstavljajo ptice, ki pri vzletanju povzročajo medfazne in zemeljske stike.« Poleg tega je vzrok za izpade elektrike dotrajani srednjenapetostni kabel; pred časom so ga sicer že hoteli zamenjati, a so naleteli na težave. Ker jim ni uspelo pridobiti dveh manjkajočih služnosti, niso mogli pridobiti gradbenega dovoljenja. Naj ob tem dodamo, da se Elektro s pomočjo občine trudi ti dve služnosti pridobiti že od začetka lanskega leta. Zaradi tega na Elektru ne vedo, kdaj bodo kabel lahko sanirali, saj so, kot pravijo, dela odvisna od pridobitve gradbenega dovoljenja za zamenjavo tega kabla. Ali bodo na Elektru Ljubljana služnosti poskušali pridobiti z instrumentom služnosti v javno korist - to so služnosti, ki se ustanovijo v javnem interesu, in sicer v korist države, lokalnih skupnosti, izvajalcev javnih služb in nosilcev različnih infra-strukturnih dejavnosti, če je to nujno potrebno za postavitev omrežij in objektov (gospodarske)
Za pogoste električne mrke v Občini Log - Dragomer so krive ptice, ki pri vzletanju povzročajo medfazne in zemeljske stike, druga težava pa je dotrajani električni srednjenapetostni kabel.
javne infrastrukture ter njihovo nemoteno delovanje -, pa boste izvedeli v prihodnji številki Našega časopisa.
Na Elektru pa naj bi vendarle izvedli nekaj izboljšav na področju zanesljivosti oskrbe z električno energjo. »Zanesljivost obratovanja zračnega daljnovoda nameravamo izboljšati z vgradnjo dodatnih izolacijskih elementov, ki bi na izpostavljenih mestih pticam preprečili stik z deli pod napetostjo. Z izdelovalcem izolacijskih materialov smo že opravili ogled na terenu, zdaj pa čakamo na ustrezno tehnično rešitev,« še pravi Matoš. Termin sanacije zračnega voda je odvisen od uspešnih tehničnih rešitev in razpoložljivih finančnih sredstev. Vesna Erjavec
32 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Energetika je začela graditi plinovodno omrežje
Konec avgusta so na Lukovici ob regionalni cesti le zabrneli gradbeni stroji Prenove gradbenika, ki je začel s plinifikacijo Občine Log - Dragomer. Po nekoliko neobetavnem začetku, ko je pridobivanje dokumentacije in soglasij ter dovoljenj terjalo nekoliko več časa od pričakovanega, je sledil obetaven začetek del, Energetikin izvajalec je z izjemnim tempom položil prvih nekaj sto metrov cevi. Dela so se nekoliko ustavila pri prvih objektih, a kot smo izvedeli, potekajo v skladu s terminskim načrtom, do sredine novembra pa naj bi plinovodne cevi položili do Dragomerja.
Prvi korak k plinifikaciji je star že dve leti in pol. Marca 2010 je občinski svet, še v stari sestavi, sprejel Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer, ki je bil pogoj za poznejšo sklenitev koncesijskega razmerja z Energetiko Ljubljano ter za začetek gradnje plinovodnega omrežja. Na Energetiki so začetek gradnje sprva napovedovali spomladi, pozneje na začetku poletja, na koncu pa so zaradi daljšega pridobivanja gradbenega dovoljenja ter soglasij za gradnjo v makadamsko cestišče zakopali čisto na koncu poletja.
Kot so nam pojasnili na Energetiki, je izvajalec del Prenova gradbenik. Gradbeni stroji so prvih dvesto metrov plinovodnih cevi položili le v enem tednu, precej dlje pa so se zadržali pri prvih objektih. Kako poteka gradnja, je pojasnil Dare Stiplošek: »Vse gre po planu. Dela potekajo tako kot ponavadi in nismo imeli omembe vrednih težav.« Nekoliko več podrobnosti smo izvedeli pri stanovalcih, ki so nam pojasnili, da so imeli delavci nekaj težav z vodotoki, ki so vsa-
Energetika Ljubljana je konec septembra začela plinovodne cevi polagati ob regionalni cesti na Lukovici.
kih nekaj deset metrov v ceveh speljani pod regionalno cesto. A kot je povedal Stipolšek, se pri večini projektov soočajo s podobnimi težavami. Sicer pa so plinovodne cevi položili precej globoko. »Globina je od 1,80 do 2 metra, plinovodno omrežje poteka po levi strani regionalne ceste v makadamu, polagamo pa cevi $ 160 mm,« je še dodal Stiplošek.
Gradnjo so nekoliko upočasnili vodotoki..
Sicer pa smo pri stanovalcih še izvedeli, da je bilo v prvih dneh nekaj hude krvi tudi zaradi večdnevnega zaprtja dostopa do hiš ter zaradi neobveščanja o zapiranju dostopov do domov stanovalcev, kar pa je izvajalec del pozneje rešil. Na vprašanje, zakaj stanovalcev niso obveščali o prekopavanju makadama, pa nam na Energetiki niso odgovorili.
Do konca leta do Dragomerja
Delavci bodo z gradnjo plinovodnega omrežja nadaljevali še prihodnja dva meseca. Do kje naj bi plinovodne cevi položili letos in kakšna bo dinamika gradnje v prihodnjih letih, je pojasnil Srečko Trunkelj iz ljubljanske Energetike: »Obseg gradnje v letu 2012 je omejen na glavni plinovod po Tržaški cesti od Brezovice do naselja Dragomer in na območje med Dragomerško cesto in Tržaško cesto. Gradnja plinovoda do osnovne šole je predvidena v letu 2013.« Plinifikacijo Občine Log - Dragomer naj bi Energetika po načrtu končala leta 2015. Do sredine decembra naj bi poleg glavnega voda zgradili še posamezne hišne priključke na objektih ob regionalni cesti. Znana je tudi že okvirna cena priključka na plinovodno omrežje: za priklop boste predvidoma odšteli od 600 do 650 evrov. Sicer pa Energetika Ljubljana letos ponuja tudi finančne spodbude. »Trenutno so na razpolago še dodatne ugodnosti z razpisi za nepovratne finančne spodbude za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije pri končnih odjemalcih. Nepovratne finančne spodbude je mogoče pridobiti tudi pri priključitvi na plinovodno omrežje, če gre pri tem za zamenjavo starega kotla na druga goriva (kurilno gorivo, trda goriva, utekočinjen naftni plin) z novim kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin z visokim izkoristkom,« še pravijo na Energetiki Ljubljana. Razpisno dokumentacijo najdete na spletni strani www.energeti-ka-lj.si/ucinkovita-raba-energije. To je Program Energetike Ljubljana za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih za letos, ki ga je odobril Ekosklad.	Vesna Erjavec
Otroke dragomerske enote po poletju pričakal lepši vrtec
V dragomerski enoti vrtca so med poletjem naredili kar nekaj izboljšav, nabavili nekaj novih igral ter nekoliko uredili še okolico vrtca. Medtem pa v objekt, kjer domuje loški vrtec, niso vlagali večjih sredstev. Namesto obnove starih igralnic naj bi na Logu uredili nov vrtec. Kdaj in kje naj bi stal, nismo izvedeli.
Tudi to poletje so enoto vrtca v Dragomerju zasedli delavci, ki so med poletjem obnovili eno igralnico ter nabavili novo pohištvo. Kot nam je pojasnila pomočnica ravnateljice Jožica Zorc, je obnove v dragomerski enoti potrebna le še ena igralnica. Sicer pa to ni edina obnova, letos spomladi so na notranjem vrtčevskem igrišču asfal-
tirali manjši del le-tega. »To je bilo nujno, saj je cesta od občine do vrtca, ki smo jo včasih uporabljali za rolanje in vožnjo s kolesi in dostop do košarkaškega igrišča, postala zelo prometna,« je dodala pomočnica ravnateljice. Poletje so izkoristili tudi za ureditev igrišča ob prizidku, kjer so postavili novo nizko ograjo ter
dve novi igrali, nabavili pa so še tri ponjave za prekrivanje peskovnikov.
V	prihodnjih letih se bodo varneje igrali tudi najmlajši. V atriju pred igralnicami prvega starostnega obdobja so namreč tla na terasi prekrili z gumo, igrišče pa krasita še dve novi igrali. Obnove, popravil in barvanja so bila deležna tudi nekatera igrala na igrišču drugega starostnega obdobja.
V	prihodnjih letih enoto vrtca v Dragomerju čaka še prenova ene igralnice, nujna pa je tudi celovita sanacija dotrajane kuhinje. Medtem pa na Logu letos v vrtec niso vlagali večjih sredstev, tam so obnovili ograjo na obeh delih igrišča ter poleg manjših popravil in investici zamenjali še dotrajan gugalnik. Kot smo izvedeli, naj loške enote vrtca ne bi obnavljali, namesto tega naj bi uredili nove igralnice. Kdaj in kje pa še vedno ni znano;
kot smo izvedeli, je v igri več lokacij, podrobnih informaci pa na občini še niso želeli razkriti. V vrtcu letos 167 otrok
Ti bodo obiskovali devet oddelkov: dva na Logu, preostale pa v Dragomerju. V vrtec so sprejeli vse otroke iz Občine Log - Dragomer, ki izpolnjujejo pogoje in so jih starši vpisali v vrtec, je pojasnila Zorčeva.
Na Logu bo vrtec obiskovalo 42 otrok v dveh oddelkih drugega starostnega obdobja. V Dra-gomerju pa precej več, in sicer 125 otrok. Otroci prvega starostnega obdobja iz Dragomerja, Lu-kovice in Loga bodo vrtec obiskovali v Drago-merju, kjer bodo letos trje tovrstni oddelki. V dragomerski enoti je še en kombiniran oddelek, sestavljen z otrok prvega in drugega starostnega obdobja ter trje oddelki s starejšimi otroki.
Vesna Erjavec
Med poletjem so v dragomerski enoti obnovili eno igralnico.
Igra malčkov bo varnejša, na terasi so položili gumo.
Nova igrala pred prizidkom
Otroci bodo risali, se rolali ter kolesarili na novi asfaltni ploščadi.
V novo šolsko leto zakorakalo 458 otrok
Log - Dragomer, Bevke - 410 učencev Osnovne šole Log - Dragomer je po koncu poletnih počitnic znova sedlo v šolske klopi, 48 prvo-
šolčkov iz Loga - Dragomerja in Bevk pa je šolski prag prestopilo prvič. Na matični šoli so za 34 novincev, ki bodo obiskovali šolo v Občini Log - Dragomer, program pripravili učenci višjih razredov. Učenci in učitelji Podružnične šole Bevke pa so prvi šolski dan medse sprejeli štirinajst prvošolk in prvošolcev, ki
so jih na otroškem igrišču pričakali s kratkim kulturnim programom s pesmijo, plesom ter pozdravnim nagovorom ravnateljice Mihaele Mrzlikar.
Učenci višjih razredov so že prvi dan začeli z ustaljenim šolskim življenjem, seznanitvijo z urnikom v novem šolskem letu, razredno uro
ter po dvomesečnem oddihu prvi šolski dan ponovno začeli tudi s poukom. Sicer pa je ravnateljica Mihaela Mrzlikar pojasnila, da šola med počitnicami ni samevala; potem ko so lani prenovili kuhinjo, so se tokrat delavci lotili še šolskih sanitarij.
Vesna Erjavec
1. a razred
Razredničarka Brigita Žitko, 2. učiteljica Tatjana Möscha Vivijana Demšar, Zana Kozjek, Jure Medved, Luna Mercina Wolf, Zala Mesojedec, Živa Nagode, Pia Nahtigal, Pia Opresnik, Anssi Pavlič Martinčič, Zal Pintar - izobraževanje na domu, Ažbe Pod-lipec, Kaja Ruzzier, Ema Sojer, Davo Svjetlanovic, Lucijan Škof, Lukas Tosic, Nejc Verhovec, Pia Rozalija Žalec.
1. b razred
Razredničarka Sandra Jovanov, 2. učiteljica Lidija Maček Mihačič Bajt Neža, Bohinc Lev, Bremec Alina, Bremec Beatrice, Bremec Lucia, Cukjati Aljaž, Čavlek Hana, Dolžan Zoja, Flegar Nejc, Humar Jaka, Husič Hana, Jelnikar Jure, Miškic Lana, Pečan Kristjan, Rozman Zala, Tisak Nina, Žnidarič Brina
1. c razred - podružnična šola Bevke (Osnovna šola Log - Dragomer) Razredničarka Klara Eniko
De Angela Amiti Naomi, Kevin Beganovic Medo, Filip Dolinar, Aleks Ferjančič, Anej Fajdiga, Matic Gregorka, Tia Hozjan, Rok Lenarčič, Anže Perko, Sara Rubido, Anže Trček, Neja Vrhovec, Jaka Zlobko, Ul Zorc Rupnik.
1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si	Občina		Log - Dragomer	NAŠ ČASOPIS 33
				
Športfejst v znamenju športa in Kingstonov
Log - Dragomer, 15. september 2012 - Letošnji že šesti tradicionalni praznik športa, log-dragomerški Športfejst, je znova postregel s pestro športno in spremljevalno ponudbo, v večernih urah pa so občinstvo na noge spravili Kingstoni. Glavni organizator ŠŠD Log - Dragomer je s prireditvijo izjemno zadovoljen, nekoliko manj le z udeležbo.
Pokroviteljica Občina Log - Dragomer je organizacijo tokratnega Športfejsta zaupala ŠŠD Log - Dragomer, ki je s soorga-nizatorji ŠD Log, ŠPD Korenjak, PD Rega, DU Log, NK Dragomer, ŠD Dragomer - Lukovica, BŠD Dragomer in ŠD Dragomer ves dan skrbel za pester športni, zabavni in družabni program. »Z organizacijo smo zelo zadovoljni, predvsem ker se je angažiralo veliko članov društva, zadovoljni smo tudi s programom in odzivom društev ter še posebno s kulturnim programom, odziv ljudi pa je pod priča-
kovanji,« je povedal Simon Strgar iz ŠŠD Log - Dragomer. Tisti, ki so se prireditve udeležili, so se sicer imeli odlično, so prepričani organizatorji; kako tudi ne - za obiskovalce so pripravili pester športni program ter v goste prvič povabili Kingstone.
Pestra športna ponudba
Tako kot vsako leto so športne aktivnosti najbolj zgodaj začeli planinci PD Rega, ki so se znova odpravili na Ključ, za njimi pa so se na nekoliko lažji pohod po Ljub-
ljanskem barju odpravili še drugi pohod-niki, in sicer v organizaciji DU Log. Lep septembrski dan so izkoristili tudi gorski kolesarji, ki so do poznega popoldneva premagovali strmine okoliških hribov. Že dopoldne je bilo pestro tudi v obeh športnih parkih. Na Logu se je na plezalni steni za medalje na Master Juniorju borilo petdeset mladih plezalcev iz vse Slovenije. Slavili so tudi v domačem društvu ŠPD Korenjak - Tina Vintar se je v kategoriji mlajših deklic povzpela na najvišjo stopničko, Lan Möscha je slavil med sta-
V3MJf\ v*
fj jff|
- . j
m
Mt
1 / ' ^ M* i-o **
i j ■ ■ -
- ^ Tnr.' W
H 1 J
i
m
rejšimi cicibani, mlajše cicibanke, domačinke Pia Purkart, Zala Zlobko in Maša Margon, so poskrbele za trojno vodstvo Korenjaka, veselili pa so se še enega domačega uspeha, brona Roka Bošnjaka v kategoriji mlajših cicibanov. Na drugi strani parka, na nogometni zelenici, so se takrat na turnirju merili mladi nogometaši. Živahno pa je bilo tudi v dragomerškem športnem parku, kjer so se športniki pomerili na turnirju tenisa in balinarskem memorialu. Kot nam je zaupal Strgar, so prav posebno vzdušje pričarali balinarji novoustanovljenega Športno-balinarskega društva Dragomer. Ti so z organizacijo 2. memoriala Slavka Vindišarja zelo zadovoljni, kot nam je povedal Branko Šefran iz BŠD Dragomer, pa so bili zelo zadovoljni tudi vsi gosti. Na memorialu so balinarske krogle metali tekmovalci 16 društev iz vse Slovenije. Memorial je osvojila Cesta, drugi so bili šiškarji, sledila pa sta Logatec in Žiri. Tako kot vsako leto so popoldan na Logu rezervirali za dva zanimiva obračuna. Na nogometni tekmi med Dragomerjem in Logom je z rezultatom 5:2 slavila ekipa prvega. Če so se Dragomerčani izkazali za boljše nogometaše, pa so bili Ložani že drugič zapored nepremagljivi na košarkarskem igrišču. Strgar je dejal, da se za prihodnost teh športnih obračunov ni bati, saj na plan prihajajo mladi košarkarji.
Tekmovanje so že petič zapored pripravile tudi Žabice; tako kot lani sta na tekmovanju v partnerskih dvigih slavila Matevž Remškar in Ida Grom.
Prireditev popestrili z bogatim spremljevalnim programom
Tega so zaznamovale Žabje plesne delavnice, cheerleading, akrobatika, manjkal pa ni niti ustvarjalni kotiček, v katerem so otroci izdelovali navijaške cofce. Žabice so postavile svojo infostojnico, otroci so se ves dan zabavali na napihljivem dvorcu, na srečelovu so se lovile bogate nagrade, obiskovalci pa so lahko tekmovali na divjem rodeo biku. Zvečer so na Frogs Cheer Team Showu z vratolomnimi dvigi in meti navdušile Žabice, večer pa so zaznamovali tudi zahvala organizatorja ŠŠD Log - Dragomer Občini Log - Dragomer za razumevanje in dolgoletno podporo Žabic, licitiranje za medaljo, jedača in pijača ter seveda nepozabna zabava s skupino Kingston. Ti so na plesišče privabili stare in mlade ter z živahnimi ritmi poskrbeli za ples in veselo druženje.
Vesna Erjavec
34 NAŠ ČASOPIS
Občina
Log - Dragomer
1. oktober 2012 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo • Prejeli smo
Še vedno neurejen center Dragomerja
OO Desus v zadnji številki Našega časopisa upravičeno opozarja na neurejenost centra Dragomerja. Pri tem izraža prepričanje, da bi investitor z gradnjo bloka rešil ta problem. Krajani Dragomerja bloka niso hoteli, kar še ne pomeni, da krajevno središče zaradi tega ne more biti urejeno.
Vsekakor je nesprejemljivo, da krajani mirno gledamo zbiranje gradbenih odpadkov na nekdanjih Fridl-Takajevih parcelah. Menim, da bi morala občina problem reševati odločneje. Verjamem, da lahko OO Desus prek svoje svetnice - podžupanje županu in občinskemu svetu poda konstruktiven predlog, da se v okviru pristojnosti ustreznih služb sankcionira početje lastnika obeh parcel. V skrajnem primeru lahko
občinski svet na predlog župana sprejme odlok o odstranitvi gradbenih in drugih odpadkov, ki kvarijo videz urbanega in naravnega okolja v občini. Možna rešitev za Mercatorjevo parcelo pa je upoštevanje predloga skupine občanov za spremembo namembnosti parcele v zelenico z otroškim igriščem, ki so ga nekateri občani podali v pripombah na predlog OPN.
Ivan Klenovšek, Dragomer
Večnamenski objekt z manjšo trgovino - OPN
V času javne razprave o občinskem prostorskem načrtu (OPN) je skupina osmih krajanov na občini predlagala dvoje: da se v večnamenski objekt, ki bi ga občina zgradila ob občinski hiši, umesti manjša trgovina, Mercatorjevi parceli pa
se spremeni namembnost v zelenico z otroškim igriščem. Priložena je bila tudi strokovno izdelana idejna skica večnamenskega objekta z manjšo trgovino v pritličju in prostori za družbene dejavnosti v prvem nadstropju. S skice je jasno razvidno, da je umestitev takšnega objekta zraven
občinske hiše možna. Investicija občine v večnamenski objekt je po mnenju predlagateljev dobra, saj rešuje oba problema - pomanjkanje prostorov za družbene dejavnosti in trgovino. Če bo kdaj pozneje med avtocesto in regionalko vendarle zgrajena večja trgovina, pa bo lahko občina pritličje namenila drugim dejavnostim, ki jih bomo razvijali krajani v Dragomerju. Zdaj je na vrsti občinski svet, da na predlog župana o obeh predlogih razpravlja in se odloči.
Priloga: idejne skice trgovine.
Olga Drofenik Stanislav Plevnik
2. memorialni turnir Slavka Vindišarja
V soboto, 15. septembra, je BSD Dragomer organiziral 2. memorialni turnir Slavka Vindišarja. Turnir je potekal v sklopu občinske športne prireditve Športfejst. Udeležilo se ga je 15 povabljenih ekip, od tega kar tri prijateljske ekipe iz Primorske. Tudi slavili so primorski balinarji, BSK Cesta, ki je v finalnem obračunu premagala ekipo Šiške. Za to sta igrala tudi Blaž in Zala, sin in vnukinja Slavka Vindišarja.
Organizatorji so najboljša igralca turnirja nagradili s pokalom. Med zbijalci je bil najboljši Aleksander Vodopivec (Cesta), med bližalci pa Blaž Vindišar (Šiška). Končni vrstni red: 1. Cesta, 2. Šiška, 3. Logatec, 4. Žiri, 5. Radna, 6. Polhov Gradec, 7. Dren, 8. Dragomer - mladi itn.
Tudi prihodnje leto bo občina gostila najboljše plezalce sveta
Občina Log - Dragomer bo že tretjič zapored na balvanski steni v Športnem parku na Logu gostila svetovno plezalno smetano. Za organizatorji sta že dve izjemno organizirani tekmi svetovnega pokala, tretjo pa si boste lahko ogledali 11. in 12. maja 2013. »Na podlagi pozitivnih izkušenj, izjemne podpore staršev, sponzorjev, nacionalne zveze ter lokalne skupnosti smo se odločili, da ponovno kandidiramo za tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Iz mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) so nam sporočili, da je naša kandidatura potrjena, kar pomeni, da bo Log - Dragomer že tretjič zapored gostil najboljše balvanske plezalce z vsega sveta,« so pojasnili v Športnem plezalnem društvu Ko-renjek, ki je ponovno organizator tekmovanja. Nekaj dni pred izidom Našega časopisa so se
Lani je z zmago domače občinstvo razveselila Mina Markovič.
že prvič sestali ključni člani organizacijskega odbora, več podrobnosti o dogodku pa v prihodnji številki. (ve)
Regin 17. tradicionalni pohod na Triglav
V petek, 7. septembra, smo se zbrali v Dragomerju in se z avtobusom odpeljali do Pokljuke. Od tam smo jo mahnili do Vodnikovega doma in naprej do Konjskega prevala ter se prek Kalvari-je povzpeli do Triglavskega doma na Kredarici. Po enournem počitku se nas je 12 pohodnikov odpravilo na Triglav. Med vzponom na vrh smo morali čakati pol ure, saj se je s Triglava vračalo sto žensk. Pri Aljaževem stolpu je sledil krst treh pohodnikov, ki so prvič osvojili simbol slovenstva. Občudovali smo bližnje in daljne vršace, se malo okrepčali in odpočili, nato pa počasi krenili nazaj na Kredarico, kjer smo prespali. Naslednje jutro smo se odpravili do Planike in naprej do Vodnikovega doma, kjer smo se poslovili od treh članov, ki so odšli domov. Pot smo
in Tone s harmoniko. Župan Mladen Sumina je Jasni, Bojanu in Sandiju podelil pohvale za prvi vzpon na Triglav.
Naj omenim, da nam je bilo vreme ves čas naklonjeno - sončno, brez oblačka na nebu, družba je bila krasna in vzdušje enkratno.
Vsem sponzorjem se zahvaljujemo za pomoč pri organiziranju in uresničevanju naših ciljev.
Letos se nam je na pohodu pridružila Jasna Les-njak, Slovenka, ki živi v tujini, in nam pozneje poslala naslednjo zahvalo: Naključje je hotelo, da sem se s planinarjenjem začela ukvarjati šele v Španiji, in kar malo za malo se mi je zdelo, da v Pirenejih obiskujem tritisočake, na
nadaljevali čez Planino Jezerce do Planine Krste-nica in Planine Laz, kjer nas je čakalo presenečenje: pričakali so nas štirje naši člani. Skupaj smo se odpravili do koče na Planini Jezero. Po večerji nam je oskrbnik Ivo zaigral na harmoniko in zapel nekaj prelepih pesmi. V nedeljo zjutraj smo po zajtrku krenili do Planine Vogar, si z razgledne točke ogledali prekrasno Bohinjsko jezero in se nato spustili do Stare Fužine. Odložili smo nahrbtnike, se preoblekli v enake majice in se z avtobusom odpeljali do športnega parka na Logu. Tam so nas že čakali člani društva, sponzorji, Stane z odlično hrano
našem Triglavu pa še nisem bila, zato sem vodstvu PD Rega hvaležna, da me je sprejelo v svoje vrste in mi pomagalo uresničiti to željo. Pohod je bil res lep, tudi osvojeni vrh me je zelo osrečil, predvsem pa se bom svojega prvega vzpona na Triglav spominjala po izjemni odprtosti, ljubeznivosti in dobrovoljnosti Re-ginih planink in planincev; to so res zelo srčni ljudje dobre volje. Navdušil in prijetno presenetil meje tudi visok organizacijski nivo društva, skrb za varnost ter profesionalnost obeh vodnikov. Vsem še enkrat iz srca hvala in upam, da se v gore spet skupaj odpravimo prihodnje leto; če ne v Julijcih, pa v Pirenejih.
Aleš Bravhar
Dragomer - prvi na Korošici
Letošnji avgust je bil še posebno uspešen za člane smučarske sekcije ŠD Dragomer - Lukovica. V soboto, 18. avgusta, smo se že ob 5. uri odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe.
in drugimi ekipami smo se odpravili proti dolini, kajti ura se je že bližala peti popoldne. Za varno vožnjo je tudi letos skrbel Anže, le da smo kombi tokrat najeli v Ljubljani.
V zahvalo in spomin na našega mnogo prezgodaj preminulega člana Bogota smo enoglasno sklenili, da pokal predamo njegovi ženi Marti in sinu Gašperju.	Franc Novak
Udeležili smo se 17. turnirja v malem nogometu na planini Koroši-ca (1.808 m) pod Ojstrico, ki ga že tradicionalno organizira PD Celje Matica. V številčnejši in močnejši postavi glede na lani smo osvojili pokal za 1. mesto. Ekipo so sestavljali naslednji mojstri nogometa, smučarji in planinci: Stane Petrič, Jože Camernik, Anže Valentinčič, Luka Kos, Mišel Štefanac, Marjan Oreškovič, Ivo Novak, Silvo Novak in Franc Novak. To je bila že naša 6. udeležba na teh turnirjih, žal pa že druga brez našega nekdanjega člana, učitelja in mentorja planinarjenja Bogota Prešerna, ki je bil rojen pod kamniškimi planinami - na Zduši. Leta 2006 nas je neuke planince (iz Kamniške Bistrice) prvič peljal igrat nogomet na njemu domače planine. Na turnirju je sodelovalo sedem ekip. Priznati moram, da smo se v polfinale »privlekli« skozi šivankino uho. V polfinalu in tekmi za 1. mesto pa smo suvereno premagali oba nasprotnika iz Savinjske regije, za kar so najzaslužnejši strelci šestmetrovk Anže, Mišel, Jože in naš Luka, ki je branil ključna strela s šestih metrov. Po zasluženi mrzli pijači in fotografiranju s pokali ter pozdravi z organizatorji
Zmagovalna postava na Korošici
Prve tri najboljše ekipe
1. oktober 2012
elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si
Občina
Log - Dragomer
NAŠ ČASOPIS 35
O dejavnosti DU Log v septembru 2012
V	društvu septembra organiziramo piknik s praženim krompirjem kot glavno jedjo. Tokrat, 12. septembra, nam vreme ni bilo naklonjeno; točno ob 13. uri, ko se je zbrala ekipa za pripravo piknika, je začelo deževati. Vendar nam dež ni prišel do živega. Na pragu gasilskega doma smo pražili našo kultno jed in pekli prilogo - čevapčiče, v notranjih prostorih pa smo si pripravljene jedi tudi privoščili.
Nekatere članice so prisluhnile namigu našega organizatorja Mateja ter pripravile in prinesle nekaj drugih dobrot, med drugim piškote, potico, gobe in mladi sir. Osnovno sestavino kultne jedi pa je skuhano doniral tandem Marko in Dani Remškar. Klub slabemu vremenu se nas je zbralo približno 80 članov in gostov. Gostja in obujanje spominov na praženi krompir sta trajala vse do mraka.
V	soboto, 15. septembra, pa se nas je zbralo približno 30 članov in smo v okviru Športfejsta opravili pohod po bližnji okolici.
Tokrat nismo šli v hrib, temveč smo se odpravili po Barju mimo Malega placa do cerkvice v Bevkah ter se ustavili v športnem parku Bevke na kavi in čaju. Po približno treh urah smo se vrnili v športni park na Logu, kjer so nas organizatorji Športfejsta obdarili z majicami in pogostili z zelo okusnim golažem. Člani DU Log smo organizirali tudi izlet v Maribor - mesto kulture, in sicer 19. septembra. Kako smo se imeli, pa bomo poročali v naslednjem članku o naši dejavnosti. Člane bi še povabil, da se udeležijo merjenja krvnega tlaka in sladkorja v krvi, ki se začne prvo sredo v oktobru, to je 3. oktobra, ob 9. uri v gasilnem domu na Logu. Mislimo tudi že na martinovanje. Matej načrtuje »ekskurzijo« v okolico Črnomlja v tednu po Martinu in volitvah predsednika.
Besedilo: Jože Štemberger Foto: Zlatko Verbič
Nevarno je na varnem
Dragomer, 18. september 2012 - Občani Log - Dragomerja so se zopet množično odzvali na akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo vrhniška komunala v občinah Log - Dragomer, Vrhnika in Borovnica tradicionalno organizira dvakrat letno. Tokrat se jo je udeležilo 160 občanov, ki so na zbirno mesto pred dragomerški gasilski dom prinesli in pripeljali 2380 kilogramov nevarnih odpadkov.
Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov so Log - Dragomerčani v zadnjih letih nedvomno vzeli za svojo, število občanov, ki oddajo nevarne odpadke se namreč iz leta v leto povečuje. Na letošnjo jesensko akcijo so nevarne odpadke pripeljali iz 160 gospodinjstev, kar je bistveno več kot lani, ko se je na septembrsko akcijo odzvalo 115 prebivalcev Loga, Lukovice in Dragomerja. Zbrali pa so tudi bistveno več odpadkov in sicer skoraj 2,4 tone. Jožica Rupnik, iz Komunalnega podjetja Vrhnika nam je povedala, da je bil odziv na akcijo v vseh treh občinah izjemno velik. Na komunali so prepričani, da je dober obisk rezultat nenehnih akci osveščanja občanov, ki jih komunala izvaja s pomočjo letakov, plakatov, objavami v časopisih, prilogami k položnicam ter obiski na šolah. Sicer pa je Rupnikova še dodala, da opažajo, da se količine nevarnih odpadkov zmanjšujejo. A ne zato, ker akcije niso uspešne, temveč zato, ker so občani večinoma iz svojih kleti in pod-streši že pospravili težke nevarne odpadke, kot so na primer akumulatorji. V občini Log - Dragomer se je količina zbranih odpadkov tokrat zvišala, a predvsem zaradi večjega odziva, količine preračunane na osebo pa ostajajo približno enake. Povprečno je vsako udeleženo gospodinjstvo, tako letos, kot tudi lani, oddalo malo manj kot 15 kilogramov odpadkov.
Tako kot vsako akcijo, so Log - Drago-merčani tudi tokrat oddali izjemno velike količine barv, črnil in lepil, na akcijo so jih prinesli kar 1560 kilogramov. Občani čez leto doma pridno zbirajo tudi odpadna jedilna olja, na komunali so jih natehtali 200 kilogramov ter motorna olja, teh je bilo 240 kilogramov. Tudi ostale količine
zbranih nevarnih odpadkov so visoke, izstopa 70 kilogramov zdravil, 90 kilogramov pesticidov, 80 kilogramov spre-
2380 kilogramov nevarnih odpadkov in občine Log - Dragomer je na varnem.
jev in 45 kilogramov fluorescentnih cevi. Akumulatorjev je tako kot je povedala Rupnikova iz leto v leto manj, tokrat 9 kilogramov, na akcijo pa so občani prinesli še nekaj kislin, alkali, bateri ter odpadne električne in elektronske opreme. Zbrane odpadke je prevzelo vrhniško podjetje Kemis, ki jih je ustrezno predelalo oziroma sortiralo za nadaljnjo predelavo.
Tisti, ki so se na akcijo odzvali so bili tako kot vedno deležni prijaznega sprejema komunalnih delavcev. Ti so občanom prijazno odgovorili na vsa vprašanja in jim svetovali kako najbolj učinkovito ločevati odpadke..
Nevarne odpadke boste v Dragomerju naslednjič lahko oddali aprila, med letom pa jih lahko pripeljete na Vrhniko v tamkajšnji Center za ravnanje z odpadki. Tam jih lahko oddate v ponedeljek, torek, četrtek in petek med 7:00 in 15:00, v sredo med 7:00 in 17:00 oziroma ob poletnem času do 19h, ob sobotah pa je center odprt med 8:00 in 16:00.
Na septembrsko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov se je odzvalo 160 občanov
Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizaci in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizaci (Uradni list RS, št. 122/08) objavlja Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici
JAVNI RAZPIS
ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČNE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIZACIJ V LETU 2012
1.	NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA:
Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici
2.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpisu lahko sodelujejo:
-	organizacije, društva, združenja in zveze, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne, v njihovih programih pa morajo biti elementi skrbi za invalide, reševanje socialne stiske prebivalcev ali članov, dobrodelnost in samopomoč in so registrirane za izvajanje opredeljenih dejavnosti,
-	mladinske skupine, klubi, društva ter druge organizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih,
-	organizacije in skupine tehnične kulture,
-	stanovske organizacije.
Izvajalci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 4. člen Pravilnika za vrednotenje programov organizaci in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij.
3.	OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV JAVNEGA RAZPISA:
Okvirna višina sredstev javnega razpisa je 5.000,00 €.
4.	ROK ZA PORABO SREDSTEV:
Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2012. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2012. Sredstva niso prenosljiva.
5.	RAZPISNI ROK IN NAČIN DOSTAVE PREDLOGOV:
Ponudniki morajo ponudbe oddati po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p. p. 09, 1358 Log pri Brezovici, kot priporočeno pošiljko najkasneje z datumom 15. 10. 2012 ali osebno na Občini Log - Dragomer najkasneje do 15. 10. 2012 do 12. ure.
Ponudba mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter mora vsebovati zahtevane priloge.
Nepravočasno oddane ponudbe ne bodo upoštevane. Ponudba v zaprti ovojnici mora biti označena z imenom in naslovom ponudnika, v spodnjem levem kotu pa opremljena s pripisom "Za SOFINANCIRANJE DRUŠTEV - 43012/2012".
6.	DODATNE INFORMACIJE:
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so na voljo na sedežu občine ali po telefonu (01) 750 77 03 - kontaktna oseba Jolanda Fon.
7.	ODPIRANJE PONUDB:
Odpiranje ponudb bo po preteku razpisnega roka. Odpiranje ne bo javno. V primeru nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo bodo ponudniki pozvani, da v roku 8 dni prijavo dopolnijo. V primeru, da ponudnik prijave v danem roku ne bo dopolnil, bo ponudba izločena kot nepopolna.
8.	RAZPISNA DOKUMENTACIJA:
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo na sedežu Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Brezovica pri Ljubljani, vsak dan - v ponedeljek, torek in četrtek, od 8.00 do 15.00, v sredo od 8.00 do 17.00 in v petek od 8.00 do 13.00, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo ponudb.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani www. log-dragomer.si in jo je možno dobiti tudi po elektronski pošti.
9.	IZID RAZPISA:
Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni s sklepom v roku 30 dni po odpiranju vlog. Z izbranimi kandidati bo Občina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju programov za leto 2012.
Številka 430-12/2012 Dragomer, 3. septembra 2012
OBČINA LOG - DRAGOMER OBČINSKA UPRAVA
36 NAŠ ČASOPIS	Skupne strani
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pravnica svetuje
Franc iz Borovnice sprašuje: Kako po novem poteka prepis rabljenega vozila?
Prepis rabljenega avtomobila se je s 1. julijem 2011 spremenil. V primeru prodaje rabljenega avtomobila morata prodajalec in kupec še vedno skleniti in podpisati prodajno pogodbo, vendar od 1. 7. 2011 prodajalcu ni več treba overiti podpisa na pogodbi. Prodajalec in kupec se morata tako osebno identificirati z veljavnim osebnim dokumentom, v samem postopku prepisa. Ko se prodajalec in kupec sporazumeta in podpišeta pogodbo, morata opraviti prepis lastništva avtomobila na novega lastnika. To storita tako, da se oba osebno zglasita na upravni enoti ali pri strokovni organizaciji, ki opravlja tehnične preglede vozil ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil. Poleg pogodbe morata imeti s seboj veljaven osebni dokument za identifikacijo. Če prodajalec in kupec opravljata prepis na upravni enoti, mora kupec predhodno urediti zavarovanje vozila. Če prepis urejata pri organizaciji, ki opravlja tehnične preglede, lahko zavarovanje uredita tudi ob samem prepisu.
Prodajalec mora vozilo odjaviti, kupec pa ga prijavi. Stroški odjave vozila znašajo 11,46 evra. Pri odjavi dobi prodajalec tudi povrnjen sorazmerni del plačila cestnine. Stroški prijave znašajo 19,46 evra, pri tem pa se mora poravnati tudi strošek cestnine.
Kot že omenjeno, mora kupec urediti tudi zavarovanje vozila. Ker tega ni mogoče opraviti na upravni enoti, je treba v primeru, da prepis avtomobila poteka tam, zavarovanje urediti pred prepisom in s seboj prinesti tudi dokazilo. Prepis vozila mora biti opravljen v 15 dneh od same prodaje. Po novem zakonu mora imeti kupec, ki želi registrirati vozilo na svoje ime, za to vozilo tudi veljavno vozniško dovoljenje. Vozilo lahko novi lastnik registrira na svoje ime tudi, če nima veljavnega vozniškega dovoljenja, vendar mora v tem primeru določiti »uporabnika vozila«. Ta pa mora imeti veljavno vozniško dovoljenje za to vozilo. Uporabnik vozila je skupaj z lastnikom vpisan v prometno dovoljenje, zanj pa veljajo iste določbe zakona, kot veljajo za lastnika vozila.
Nina Scortegagna Kavčnik
Nove kadrovske
v. •	1 • • •
štipendije in zaposlitev po zaključku šolanja
v Ljubljanski
-i • • • • urbani regiji
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRALUR) je 11. septembra 2012 objavila razpis za štipendije za šolsko leto 2012/2013. Gre za kadrovske štipendije, ki so sofinancirane s strani delodajalcev s sedežem v eni izmed 26 občin Osrednjesloven-ske regije. V letošnjem letu 27 delodajalcev ponuja priložnost za 50 štipendij v različnih izobraževalnih programih. Seznam aktualnih razpisanih štipendij je objavljen na spletni strani RRA LUR (www.rralur.si), kjer je dostopen tudi obrazec vloge za prijavo.
Rok za oddajo vlog je 11. oktober 2012. Več podrobnosti na www.rra-lur.si.
Zakon o društvih
Uresničevanje ustavne pravice do združevanja
Društva so ena izmed najpogostejših oblik združevanja civilne družbe. Njihovo delovanje je v Slovenji zelo razširjeno že od druge polovice 19. stoletja in še danes predstavlja enega izmed najpomembnejših načinov uresničevanja pravice do svobodnega združevanja.
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki fizičnim in pravnim osebam omogoča uresničevanje skupnih interesov skladno z Zakonom o društvih (ZDru-1, Uradni list RS, št. 64/2011 - UPB2). Združevanje v društvu je prostovoljno in temelji na enakopravnosti članov. Vsakdo lahko postane član društva in v njem deluje pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti. Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov mora društvo namenjati za uresničevanje svojega namena in ciljev.
Zadnja sprememba Zakona o društvih, ki je stopila v veljavo 9. 6. 2011, je prinesla kar nekaj novosti. Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa njegov temeljni akt, pri čemer je treba določiti tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) ter meje pooblastil za zastopanje (neomejeno
ali omejeno). Društvo lahko v pravnem prometu uporablja tudi skrajšano ime, ki mora vsebovati besedo društvo, združenje, klub ali družina. Pridobitna dejavnost mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti - SKD 2008. Društva, ki so že registrirana, pa morajo dejavnost, ki je pridobitna, uskladiti s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta. Vlogi za registracijo je treba predložiti le en izvod temeljnega akta. Dne 1. 1. 2012 pa se je začel uporabljati Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP, Uradni list RS, ŠT. 20/2011). Ta med drugim določa pogoje, pod katerimi bodo lahko nepridobitne pravne osebe, med drugimi tudi društvo, pridobile status socialnega podjetja z vpisom dostavka »socialno podjetje« pri imenu društva v register društev. Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. Na območju Upravne enote Vrhnika je trenutno registriranih 207 društev, od tega na Vrhniki 146, v Borovnici 32 in v Občini Log - Dragomer 29.
Upravna enota Vrhnika
Volitve predsednika RS, 11. novembra 2012
V Uradnem listu Republike Slovenje št. 57, z dne 27. 7. 2012, je bil objavljen Odlok o razpisu volitev predsednika republike. Za dan razpisa volitev, s katerim se pričnejo volilna opravila, se šteje 20. avgust 2012.
Splošne informacije:
a)	splošno glasovanje v nedeljo, 11. novembra 2012;
volišča bodo odprta v nedeljo, 11. novembra 2012, med 7.00 in 19.00 uro.
Predsednik ali član volilnega odbora ugotovi istovetnost volivca z osebnim dokumentom ali na drug način. Istovetnost se lahko ugotovi na podlagi vsakega osebnega dokumenta, ki izkazuje osebne podatke volivca.
b)	predčasno glasovanje v torek, 6. novembra 2012, v sredo 7. novembra 2012 in v četrtek 8. novembra 2012, na sedežu okrajne volilne komisije - Tržaška 1, Vrhnika in sicer od 9.00 ure do 17.00 ure.
c)	glasovanje po pošti na območju Republike Slovenje za osebe, ki bodo 11. novembra 2012:
1.	v bolnišnici ali zdravilišču;
2.	v domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu;
3.	na prestajanju kazni zapora ali v priporu;
in bodo najpozneje do 31. oktobra 2012 vložile zahtevo za tako glasovanje pri okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote.
Obrazec zahtevka za glasovanje po pošti se lahko dobi v zavodu, kjer se volivec nahaja ali pa na spletni strani www.dvk-rs.si.
č) glasovanje na domu 11. novembra 2012 za osebe, ki se zaradi bolezni ne bodo mogle zglasiti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 8. novembra 2012 sporočile okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote, da željo glasovati na domu.
d)	volivci, ki željo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo okrajni volilni komisiji sporočiti svojo namero, da bodo glasovali na takem volišču in ne na volišču za območje katerega so vpisani v volilni imenik, najpozneje v četrtek, 8. novembra 2012.
e)	glasovanje na posebnih voliščih OMNIA za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja - volivci, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, morajo sporočiti okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote, na območju katerega so vpisani v volilni imenik, da željo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za območje pristojnosti di-plomatsko-konzularnega predstavništva RS (izseljenci), pa bodo na dan glasovanja 11. novembra 2012 v Republiki Slovenji in željo glasovati na volišču v Slovenji najpozneje v četrtek, 8. novembra 2012.
OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 2. VOLILNEGA OKRAJA 3. VOLILNE ENOTE
Sklep o določitvi volišč in njihovih območij za izvedbo predčasnih volitev v državni zbor, št. 041-3/2012, z dne 30. 8. 2012 je objavljen na oglasni deski Občine Borovnica, Paplerjeva 22, Občine Log-Dragomer, Na Grivi 5 in Občine Vrhnika, Tržaška 1 in na spletni strani Upravne enote Vrhnika.
Volitve predsednika republike
Okrajna volilna komisija 3. volilne enote, 2. volilnega okraja volivce, ki so prejšnja leta glasovali na volišču KRAJEVNE SKUPNOSTI BLATNA BREZOVICA v prostorih Gasilskega doma Blatna Brezovica, opozarja, da je prišlo do spremembe volišča. Novo volišče bo ob nekdanji trgovini v prostorih Krajevne skupnosti Blatna Brezovica. Volivce prosimo, da se ob prejemu obvestila o volitvah predsednika republike napotijo na novo volišče.
Okrajna volilna komisija 3. volilne enote, 2. volilnega okraja
v	v	s/
Črna kronika avgust 2012 • Črna kronika avgust 2012 • Črna kronika avgust 2012
s/
• Črna kronika avgust 2012
Območje PP Vrhnika
Policisti Policijske postaje Vrhnika so se avgusta na svojem območju ukvarjali z nelegalnimi nasadi konoplje, vlomi, krajami in več prometnimi nesrečami.
Približala se je jesen in z njo čas pobiranja pridelka s polj, s čimer so se letos na neki koruzni njivi v Bevkah med službenim časom ukvarjali tudi vrhniški policisti. Točneje, koruzo so opleli za več kot 100 sadik plevela indijskega porekla, ki v posušeni različici na slovenskem črnem trgu dosega visoke cene. Skrivnostnega sejalca, ki je v svojih namerah že oplel, za zdaj še iščejo. Kazensko ovadbo pa sta si že prislužila navdušenca nad starimi kompresorji, ki ju je na Vrhniki pri trgovskem centru Spar legitimirala policijska patrulja. S svojo zvrhano polno kia sephio prav daleč nista prišla, saj so kompresorji pripadali CRO Vrhnika, kamor so jih po tem kratkem izletu nato tudi vrnili. Za zdaj neznan pa ostaja zmikavt, ki je v prav tem trgovskem centru izkoristil nepazljivost nakupovalke in ji iz nakupovalnega vozička izmaknil denarnico. Prav tako še poizvedujejo za žejnim vlomilcem, ki je nasilno vstopil v vrtni lopi pri Bistri ter si postregel s šestimi plo-
čevinkami piva union in tremi radlerji. Ja, žeja je huda reč. Cena takšne pločevinke pa še hujša.
Policisti so poleg tega obravnavali še 11 prometnih nesreč, ki so se v treh primerih končale z lažjimi telesnimi poškodbami.
Območje PP Ljubljana - Vič
Na območju Policijske postaje Ljubljana - Vič je bilo avgusta znova pestro.
Ljubitelji barvnih kovin so se potikali po bakreni strehi mrliške vežice na Dobrovi, pri čemer jim je bila ta tako všeč, da so jo kar odnesli s seboj. Na Dobrovi so se ljubitelji tuje lastnine nepovabljeni sprehodili tudi skozi stanovanjsko hišo, na Vrzdencu pa so pravcati hrusti v žep pospravili bagrsko zajemalko in več delov delovnega stroja. Očitno jim ni nihče povedal, da je gradbeništvo v krizi.
V Stranski vasi si je neki neznanec v vozilo skrivoma naložil električni agregat, s katerim bo zdaj menda Elektru povzročal poslovno škodo. Neki drugi nepridiprav pa je sebe naložil v tuje osebno vozilo in se odpeljal iz Šentjošta v širni svet. Bojda bi lahko bil v
sorodu z voznikom, ki si je istega meseca brez plačila natočil gorivo na Petrolovem servisu v Horjulu, ali pa sta vsaj obiskovala isto tatinsko šolo. Okrog Horjula se je potikal še en »lepljivoprsti«, ki je na Planini izmaknil denarnico z dokumenti. Vse naštete možje v modrem še iščejo.
Kar sama se je našla pogrešana oseba iz Horjula in tako policistom olajšala delo. Težka roka pravice pa je našla tudi ramo goljufa, ki si je na Dobrovi poskušal brez plačila prisvojiti avtomobil. Možje postave so med drugim posredovali v dveh sporih, prvič zaradi služnostne poti na Osredku, drugič pa zaradi uporabe dovozne poti v Stranski vasi. V obeh primerih so hladili razgreto ozračje, udeležence pa poučili o regularnih pravnih postopkih, ali drugače povedano, jih napotili na zasebno tožbo. Za razgretega razgrajača v Ljubgojni pa so kar po hitrem postopku spisali plačilni nalog.
Žal so imeli ta mesec policisti tudi najneprjetnejše službeno opravilo; na Setniku so obravnavali nesrečo pri uporabi delovnega stroja s smrtnim izidom.
Zbral in uredil: Damjan Debevec
1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Skupne strani	NAŠ ČASOPIS 37
		
• Zelena rubrika • Zelena rubrika • Zelena rubrika	• Zelena rubrika • Zelena rubrika •	Zelena rubrika • Zelena rubrika •
Gradbeni odpadki
V	občinskem Odloku o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanja z odpadki je napisano:
•	da lahko povzročitelji manjše količine gradbenih odpadkov (do 350 kg na dan) te pripeljejo na Center za ravnanje z odpadki in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor;
•	da količina tako pripeljanih odpadkov ne sme presegati 3.500 kg na leto;
•	da se določila tega člena ne nanašajo na odpadke, ki nastanejo pri dejavnosti pravnih oseb.
Navodila za oddajanje gradbenih odpadkov na Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika:
V	skladu z občinskim Odlokom o načinu opravljanja lokalne javne službe lahko povzročitelji manjše količine gradbenih odpadkov te pripeljejo na CRO Vrhnika in jih brezplačno odložijo na za to pripravljen prostor. Količina takih odpadkov pa ne sme presegati 3.500 kg na leto/gospodinjstvo.
Gospodinjstvo, ki želi pripeljati gradbene odpadke na CRO Vrhnika, mora pri vhodu predložiti dokazilo o zadnji plačani položnici za komunalne storitve, ki jih obračunava JP KPV, d. o. o., šele nato lahko odpadke brezplačno odloži. Ko se na podlagi evidence ugotovi, da je posamezno gospodinjstvo preseglo dovoljeno količino brezplačno odloženih odpadkov, vse nadaljnje odlaganje gradbenih odpadkov zaračunamo po navedeni ceni. Cena za odlaganje gradbenih odpadkov (katerih količina presega 3.500 kg) je 21,6992 €/m3 brez DDV.
Okoljska dajatev za odlaganje gradbenih odpadkov (katerih količina presega 3.500 kg) je 5,2162 €/m3 brez DDV.
Gradbeni odpadki - lasten dovoz na zbirni center
Do 3.500 kg/leto brezplačno. Odpadke odložite po navodilu sprejemalca odpadkov. Med gradbene spadajo odpadki manjših adaptaci in popravil v gospodinjstvu (opeka, omet, strešniki
-	ne azbest!, kosi betona, cement, keramične ploščice ...), ki jih opravljate sami. Če vam gradbena dela opravljajo obrtniki ali podjetja, jih s pogodbo zavežite, da vam po končanih delih gradbene odpadke odstranijo.
Najem 5-kubičnega zabojnika in odvoz s kontejnerskim vozilom
Postopek: pokličite na JP KPV, d. o. o., na tel. št. 01/750 29 59 (Rupnik) ali 01/750 29 68 (Kogovšek). Najem 5-kubičnega zabojnika stane 0,9014 €/dan, prevoz zabojnika pa 42 €/uro. Cena za odlaganje gradbenih odpadkov (katerih količina presega 3.500 kg) je 21,6992 €/m3 brez DDV. Znesek okoljske dajatve za odlaganje gradbenih odpadkov (katerih količina presega 3.500 kg) je 5,2162 €/m3 brez DDV.
Azbest
Navodila za oddajanje azbesta na Centru za ravnanje z odpadki Vrhnika: odložite ga po navodilu sprejemalca odpadkov. Gradbeni material, ki vsebuje azbest (predvsem salonitno kritino), je treba naložiti na palete in oviti z embalažno folijo. Če pripeljete manjše količine (do 10 kosov), jih lahko odložite na poseben prostor, predpisano skladanje in ovijanje pa opravijo zaposleni na CRO Vrhnika. Odlaganje azbesta se plačuje po veljavnem ceniku JP KPV, d. o. o.: embaliran azbest (zavit v folio) na paletah - 0,0902 €/kg brez DDV, neembaliran azbest (neovit v folio)
-	0,1063 €/kg brez DDV.
Komunalno podjetje Vrhnika
Kako omejiti
stroške
ogrevanja?
Vse se draži in tudi strošek ogrevanja za marsikoga postaja občutno previsok. Posebno tisti, ki se ogrevajo na plin in kurilno olje, se pritožujejo nad ceno in predragim energentom, predvsem pa nad davki in trošarinami, ki nadgrajujejo primarno ceno. Ta se spreminja praktično vsak mesec, na žalost samo v eno smer; navzgor. Tisti, ki uporabljajo drva, jim naenkrat ni več preveč težko opravljati vsakodnevnega dela ob izračunu, koliko manj denarja zapravijo za kurilno sezono. Biomasa nekako ponovno postaja zanimivejša v vseh njenih izvedbah in v naši deželi je je dovolj. Uporabniki toplotnih črpalk spremljajo cene električne energije in upajo, da se le-ta ne bo preveč povišala. Pritiski na ceno električne energije obstajajo na borzah te dobrine pa tudi pri uvedbi dodatnih davčnih obremenitev, katerim
se, kot kaže, ne bomo mogli izogniti. Slovenja ima električno energijo sicer na 81 % povprečne cene evropske unije. Da se ljudje zavedajo rasti cen električne energije, priča dejstvo, da je v letu 2011 zamenjalo dobavitelja 33.518 gospodinjstev. Obnovljivi viri energije, na primer sonce, so še vedno dostikrat dokaj visoka naložba glede na čas povrnitve stroškov. Razvoj v pomenu čim manjše porabe toplotne energije, ne glede kateri energent uporabljamo, je v zadnjem obdobju šel v smeri preprečevanja toplotnih izgub z izolativnimi materiali in izvedbami, kot so tri-slojna okna, silikonska tesnila, debelina izolacije pod objektom, nad njim in okoli njega, preprečevanje izgub toplotnih mostov, rekuperacija (prezračevalni sistem z minimalnimi toplotnimi izgubami) itn.
Kakor koli tisti, ki začenjajo z gradnjo bivalnega objekta, naj si vzamejo čas in dobro premislijo, kaj je zanje primerna rešitev, ki na koncu prevlada med željami, zmožnostmi, višino investicije in ceno energenta, ki ga bodo uporabljali. Naj si odgovorijo tudi na naslednja vprašanja:
•	Koliko vas bo stala investicija in kdaj se vam bo povrnila v primerjavi z nekim drugim ogrevalnim sistemom in energentom?
•	Ali država na dotični energent pobira posebne dajatve in ima možnost, prostor, potrebo, da jih še povečuje?
•	Zunanji vplivi večjih razsežnosti (vojna žarišča, politične krize, naravne katastrofe), naj imajo čim manjšo vzročno povezavo z gibanjem cen vašega energenta.
Kaj pa lahko naredijo tisti, ki že imajo ogrevalni sistem in uporabljajo energent (npr. plin, kurilno olje), ki je bil v preteklosti sprejemljive cene, zdaj pa je občutno predrag? V tej vnaprej izgubljeni bitki lahko vztrajamo in upamo na cenovni preobrat ali pa se odločimo za spremembo ogrevalnega sistema in energenta.
Avtor: Andrej M.
Zadnje čase je veliko povpraševanja po predelavah obstoječih (tudi kombiniranih) oljnih peči za sistem ogrevanja na pelete. Na peči se zamenja gorilnik, doda tedenski zalogovnik peletov in tako imenovani polž, in že se ogrevamo od 50-do 60-odstotno ceneje. Poseg v obstoječe strojne inštalacije in krmiljenje ni potreben. Peleti so izdelek iz biomase (les, žagovina, lesni prah), ki omogoča avtomatizacijo ogrevanja, pri čemer se združita ugodnost kurilnega olja in cena drv, kar je za mnoge idealna rešitev. Za 1.000 litrov
kurilnega olja, pripeljanega na dom, odštejemo 1.150,93 evra (Petrol), za 2 toni peletov, ki energetsko ustrezata tej količini, pa približno 440 ev-rov. Peleti imajo od 1 do 4 odstotke slabši izkoristek od kurilnega olja in od 10 do 12 odstotkov boljšega od drv.
Ogrevanje je in bo ostalo sezonski družinski strošek, a lahko tega s premišljenimi odločitvami zmanjšamo ali omejimo na sprejemljiv znesek.
T"!	• •	•
Energija in ogrevanje
Na to temo sem pisal že poprej - o hiši, stari povprečno 30 let, in stroških ogrevanja. Zaradi vse dražjih energentov in tako tudi večjih stroškov za posamezno gospodinjstvo bom poskušal podati še nekaj podatkov, ki vam bodo morda pomagali pri odločanju za vse nujnejše ukrepe varčevanja pri tovrstnih stroških. Povprečen lastnik avtomobila na leto prevozi približno 15.000 km in za gorivo odšteje okoli 1.800 evrov, če prištejemo še registracijo, servis, pnevmatike, vinjete in amortizacijo, pa so stroški primerljivi s stroški za ogrevanje zelo potratne hiše. Ob podatku, da dva avtomobila, ogrevanje in elektrika povprečno družino stanejo skoraj 10.000 evrov na leto, se moramo zamisliti. Ker so električni avtomobili še predragi, javni prevoz pa je ugoden le za nekatere, se bomo lotili stroškov ogrevanja (in hlajenja) individualne hiše. Stroški ogrevanja so odvisni od toplotnih izgub objekta, izbire energentov in tehnološke opreme za ogrevanje. Če nas to stane več kot 1.000 evrov na leto, je treba nekaj storiti. Ob poplavi bolj ali manj strokovnih člankov, nasvetov in reklam, ki so večinoma brez kalkulaci in cen, se povprečni občan težko odloči ali dobi jasno predstavo, kaj je dobro zanj, še težje pa, kdaj se vložek povrne. Zelo je pomembno, s čim se ogrevamo, zato si ob primeru 100m2 ogrevane solidno izolirane hiše, ki porabi 150 kWh/m2 na leto (cca. 1.650 litrov kurilnega olja), oglejmo, koliko nas stane posamezni energent (ob upoštevanju cen z začetka septembra 2012 in upoštevanju izkoristkov kurilnih naprav). (GLEJ PREGLEDNICO) Ocenjujem, da se bodo vsi energenti dražili, le cena plina bi s prihodom Gen-I in EON-a na trg morala pasti. Od »gospodarnih« sistemov so najudobnejši peleti, ki ne zahtevajo velikega volumna. Pri toplotnih črpalkah sistem zrak-voda pomeni veliko investicijo, sistem zrak-zrak brez radiatorjev pa je posebna zgodba, ki še prihaja. Najbolj se izplača zmanjšati toplotne izgube. Najcenejši ukrepi so izboljšave tesnenja oken ter vhodnih in balkonskih vrat, nastavitve radiator-skih ventilov in zračnikov ter montaža izolacijskih plošč z alufolijo za radiatorji, ki so na zunanjih stenah. Temperaturo tople vode zmanjšamo na največ 45 stopinj Celzija, in tako se poleg izgub zmanjšata hitrost cirkulacje ter nepotrebno segrevanje tal in sten poleti. Če imamo okna z roletami, je nujno vsaj v kopalnici in dnevni sobi dodatno zatesniti reže in po možnosti vgraditi dodatno izolacijo. Glede na prihranjene kW pa je najcenejša vgradnja ekspandiranega polietilena z alufolijo. Vsi ti ukrepi se poplačajo že prvo zimo. Če vemo, da gre pri povprečni hiši približno tretjina toplotnih izgub skozi strop, tretjina skozi okna in zunanja vrata ter tretjina skozi stene, tla in zračnike, je odhajajoče kW najceneje naloviti s polaganjem mehke steklene volne ali filca po podstrešju v vsaj 20-centimetrski plasti. Če
je na podstrešju krama, je smiselno položiti gostejšo volno, filc ali stiropor, zelo uporabni pa so tudi odpadni izrezi notranjih vrat (v tovarni Liko jih je bilo mogoče dobiti zelo poceni). Sloj v širini 20 cm stane približno 6 evrov na kvadratni meter, investicija pa se povrne najpozneje v dveh letih, pa še poleti se spodnji prostori pozneje segrejejo.
Če imamo na podstrešju mansardo, smo po navadi omejeni z višino, zato je izolacija večinoma le med tramovi in v debelini tramov, zgoraj je parna zapora, spodaj pa mavčna plošča. Odvod vročega zraka iznad parne zapore običajno ni rešen in poleti je nujno hlajenje s potratno klimatsko napravo. Če hiša nima termostatskih ventilov, pa so prostori v mansardi zelo topli tudi pozimi. Najpreprosteje je, da dodatno izolacijo vgradimo z zgornje strani med letve ali prek špirovcev. Zelo primerne so plošče iz les-noceluloznih vlaken (agipan), ki toploto prepuščajo počasneje kot stiropor ali steklena volna. Pri izolaciji ostrešja ne smemo pozabiti na odvode vročega zraka na slemenu, da se mansarda poleti ne pregreva.
Investicija, ki se prav tako dokaj hitro povrne, je vgradnja črpalke za toplo vodo. Stane približno 2.000 evrov, strošek elektrike pa predstavlja približno tretjino stroška za porabljeno kurilno olje. Pomembno je, da poleti hladen zrak usmerimo v hišo in pozimi preprečimo hlajenje hiše. Zamenjava oken je več ali manj nujna. Zdajšnja okna odvajajo okoli 1,6 W/m2K, skozi špranje gre še več energije in skozi ohišja za rolete največ. Sodobna okna nimajo špranj, troslojni termopan je nuja in toplotna prehodnost je pod 1W/m2K. Okna in police je treba vzidati s poliuretanom (RAL), kar odpravi tudi toplotne mostove in zmanjša hrup. Okno, veliko 1 x 1 m, stane približno 400 evrov; večje je dražje. Ob zamenjavi oken je treba nujno poskrbeti za dovajanje svežega zraka v prostor. Najceneje je, če ob tuljavi dimnika ali v cevi zračnika omogočimo segrevanje vhodnega zraka z iztrošenim zrakom. Tako se rešimo pomanjkanja kisika, glavobolov in za večino neznanih vzrokov slabega počutja. Na slabo rešeno prezračevanje nas sicer hitro opozori kak vlažen vogal pod stropom. Nova fasada pomeni, da bodo balkoni vsaj 10 cm ožji, preden pa se obnovi, je treba tudi razmisliti, koliko materiala se bo odstranilo ob oknih in vratih; police bodo širše, če bomo kdaj morda montirali zbiralnike sončne toplote, prezračevalni sistem z rekuperacijo ali fotovoltaiko, pa je treba pod fasado skriti kako cev ter prestaviti razne luči, doze in omarice. Stroški za fasado bodo kakih 10.000 evrov in kar nekaj let bo trajalo, da se investicija povrne. Sončni kolektorji običajno segrevajo toplo vodo, ki je na osebo porabimo od 20 do 80 litrov na dan. Potrebujemo 1-2 kvadratna metra zbiralnikov na stanovalca, vsaj 150-litrski izmenjeval-nik, razne črpalke in regulacijo. Dva meseca na leto imamo prevročo vodo, šest mesecev nekako gre, pozimi pa je ni dovolj. Cevni vakuumski ko-lektorji so precej boljši od klasičnih, a pod 3.000 evrov za hišo ne bo šlo. Koliko se nam izplačajo glede na prihranek 200 litrov kurilnega olja na leto ali 50 evrov elektrike za toplotno črpalko, je stvar presoje.
Fotovoltaika se je zelo pocenila in majhen panel, priključen na grelec, bi lahko vodo grel brezplačno. Prav take rešitve pa ne ponuja nihče. Elektrarna do 50 KW je najdonosnejša zaradi subvencij, a te bodo gotovo zmanjševali... Upam, da vam bo kateri od podatkov v pomoč.
Ciril Krašovec, Lukovica
Obstoječo peč na kurilno olje vam brez posebnih posegov preuredimo na sistem ogrevanja na pelete. Probus, d. o. o., www.pecinapelete.si 068 160 766
Energent	Strošek: €/leto	Tip grelnika
elektrika	1.860	el. centralno ogrevanje
utekočinjeni naftni plin	1.840	kombinirani kotel
kurilno olje	1.660	kombinirani kotel
elektrika	1.610	termoakumulacijske peči
utekočinjeni naftni plin	1.530	nizkotemp. grelnik
kurilno olje	1.440	nizkotemp. kotel
utekočinjeni naftni plin	1.330	kondenzacijski grelnik
kurilno olje	1.270	sodobni nizkotemp. kotel
zemeljski plin	1.230	nizkotemp. grelnik
zemeljski plin	1.080	sodobni nizkotemp. grelnik
zemeljski plin	940	kondenzacijski grelnik ZP
biomasa	650	kotel na pelete
elektrika	610	toplotna črpalka zrak-voda
elektrika	470	toplotna črpalka zrak-zrak (inverter)
biomasa	460	kotel za drva
biomasa	410	kotel za sekance
38
NAŠ ČASOPIS
Skupne strani
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje »Naše zdravje • Naše zdravje • Naše zdravje ■
Mobilna enota v eni od osrednjeslovenskih občin
Maksimiljan Kadivec in Vesna Briški z Onkološkega inštituta ter direktor ZD Vrhnika Tomaž Glažar
Prihaja Dora
Brezplačna mamografija na Vrhniki
Vrhnika, 12. september - Vodstvo Zdravstvenega doma Vrhnika se je dogovorilo z Onkološkim inštitutom v Ljubljani, da na Vrhniko za več mesecev namestijo mobilno enoto za presejalno mamografijo. Na brezplačen pregled dojk bodo vabili ženske med 50. in 69. letom starosti, ki so v najbolj kritičnih letih, da zbolijo za rakom dojk.
Ženske ki so mlajše od petdeset let, ne bodo prejele pisnih vabil na presejalno mamografijo (državni presejalni program za raka dojk - Dora). Rak dojk je namreč pri mlajših redkejši, hkrati pa je njihovo tkivo dojk za mamografijo manj pregledno, ker je še pod vplivom spolnih hormonov. Po presoji osebnega zdravnika bodo na mamografijo napotene tudi mlajše ženske, vendar le tiste, ki jih vsaj en nevarnostni dejavnik uvršča med bolj ogrožene z rakom dojk. Zato je
Notranjost mobilne enote
pomembno, da se oglasite pri osebnem zdravniku ali ginekologu, da vas po strokovni presoji napoti v specializirano ustanovo. Mobilno enoto, ki jo Onkološki inštitut namešča po občinah osrednjeslovenske statistične regije, je po več letih prišla tudi na Vrhniko, in se bo zopet vrnila čez nekaj let. Nameščena bo na parkirišču za zdravstvenim domom. Kot sta pojasnila
Maksimiljan Kadivec in Vesna Briški z oddelka za radiologijo Onkološkega inštituta, bodo sprva vabili ženske z območja občin Vrhnika, Borovnica in Logatec, pozneje pa še z Brezovice, Horjula, Dobrove - Polhovega Gradca in Loga - Dragomerja. Gre za okoli 5700 žensk, katerim bo mobilna enota na voljo predvidoma od oktobra do februarja prihodnjega leta. Od aprila 2008, ko je začela delovati mobilna enota, pa do konca leta 2011 so na presejalno mamografijo povabili več kot 44 tisoč žensk. Vabilu se je odzvali skoraj 35 tisoč žensk, kar je 78,6-% udeležba. V tem času so med pregledanimi odkrili 252 rakov dojk. Kot je dejal Kadivec, je časovna doba od pregleda oziroma od ugotovitve raka do kirurške sobe zelo kratka, dober mesec, kar je v danem trenutku lahko vzpodbudna vest. V praksi tudi pomeni, da če bolezen odkrijejo v zgodnji fazi, je verjetnost za zdravljenje velika.
Statistično gledano je na nadaljnjo obravnavo povabljena ena od desetih mamografsko pregledanih žensk. Spremembo bodo strokovnjaki poskusili razjasniti s slikanjem v dodatnih projekcijah, lahko pa bodo ob soglasju ženske naredili tudi punkcijo ali utrazvočni pregled. Pri večini (v 95 odstotkih) se pri dodatnih preiskavah pokaže, da so spremembe dojk nenevarne. Direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Tomaž Glažar je izrazil zadovoljstvo nad prihodom mobilne enote, saj nenazadnje zdravstveni dom tako še bolj uresničuje svoje poslanstvo. »Upam, da bo odziv žensk čim boljši,« je še dodal. (gt)
Minilo je dolgo in vroče poletje društva Kneipp na Vrhniki
Vreme, ki nas je nagrajevalo toploto in nam je omogočilo živeti z naravo, je kneippovce zvabilo marsikam, tudi k vodi. Naše delovanje je namreč v skladu s Kneippovimi terapijami povezano z vodo in njeno raznovrstno uporabo.
Junija je naša skupina odšla na izvir v Žiberšah, kjer smo si dodobra namočili pregrete noge in z vodo, ki pozitivno učinkuje na zdravje, napolnili steklenice.
Vnovič smo dobili povabilo v Fram pri Mariboru na ogled ekološke kmetje ter osnovne Kne-ippove terapije stopanja in gibanja po hladni vodi. Ogledali smo si zeliščni vrt in zelenjavni nasad, kjer pridelujejo ekološko hrano, lastnica pa nam je podarila sadike rastlin. Izvedli smo Kneippov princip, se gibali na prostem, uživali žlahtno pohorsko vodo ter se zabavno družili, kar je prav tako pogoj za dobro počutje.
Tretji dogodek je bil avgustovski obisk kraja Podčetrtek ter ogled njegovih znamenitosti in posebnosti. Dr. Cvetka Avguštin, vodja centra zdravja, nam je predstavila terme. Slišali smo, da se v terapijah, ki jih ponuja zdravilišče, prepleta niz Kneippovih principov, imajo tudi Kneippovo vodno pot in rekreacijski center, poseben poudarek pa je na zdravi prehrani, načinu življenja in pitju termalne vode ob vsakem obroku. Spoznali smo edinstvenost in posebnosti tako imenovanega selffitnesa, ki je nastal prav v termah Olimia po zamislih dr. Avguštinove. Izčrpno predavanje je poglobilo naše znanje o dobrodejnosti Kneippovih stebrov - principov. Ogledali smo si zanimivosti v samem kraju in bližnji okolici. Posebej se nam je vtisnil v spomin grad Olimje s samostanom ter prečudovito cerkvijo in staro lekarno. V tej še danes pripravljajo mešanice zdravilnih čajev v skladu z ustnim in pisnim izročilom, starim stoletja, kot je star pregovor: »Za vsako bolezen rož'ca raste.« Opatje so prav tako kot Sebastian Kneipp skrbeli za bližnje in daljno prebivalstvo, ki je potrebovalo njihova rastlinska zdravila in pre-nekateri nasvet za zdravo življenje, kar velja še danes.
Poletje je mimo, mi pa se bomo posvetili izobraževanju, delavnicam in vsekakor skrbi za zdravje. Obiščite nas v čitalnici Cankarjeve knjižnice Vrhnika vsako drugo sredo v mesecu ob 18. uri.
Društvo Kneipp Vrhnika, M. Artenjak
VABILO - TEST HOJE NA 2 KM V BOROVNICI, NA VRHNIKI IN V LOG - DRAGOMERJU
V okviru zdravstvenopreventivnega centra vsako jesen organiziramo tradicionalni
PREIZKUS HOJE NA 2 KM,
zato vabimo vse, da se nam pridružite
v petek, 5. oktobra 2012, od 16.00 do 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali
v soboto, 6. oktobra, od 8.30 do 10.00 pri gasilskem domu na Stari Vrhniki ali
v soboto, 6. oktobra, od 11.00 do 12.30 pri Osnovni šoli Log - Dragomer (NOVO).
Na osnovi tako hitre hoje, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja,
vam bomo določili telesno zmogljivost.
Test hoje je namenjen starostni skupini od 20 do 65 let.
Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev.
Naredite nekaj zase in se nam pridružite!
Prireditev bo v vsakem vremenu.
Pa še to: za tekače bomo izvedli Cooperjev test (moški 2.400 m, ženske 1.600 m) -v petek, 5. oktobra, ob 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici.
Organizator: ZD Vrhnika - zdravstvenopreventivni center
Tečaj prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, ponujamo pa tudi brezplačno izposojo literature. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 14. ure v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, na telefon 01/750 24 47 ali e-naslov rk.vrhnika@siol.net.
Pravočasno poskrbimo za svoje zdravje
Kako? Redno si merimo krvni tlak in krvni sladkor ter nadzorujmo holesterol in trigliceride. Kje in kdaj? Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak prvi torek v mesecu od 8. do 10. ure. Za merjenje krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov morate biti obvezno tešči!
Želite postati član ekipe prve pomoči RK Vrhnika?
Če ste odgovorili pritrdilno, nas pokličite na telefonsko številko 01/750 24 47, nam pišite po e-poš-ti (rk.vrhnika@siol.net) ali se osebno zglasite na našem sedežu na Poštni ulici 7B, Vrhnika. V organizirani družbi in normalnih razmerah človeka varujejo zakoni, kar potrebuje za preživetje, pa ima v svoji bližini. Vendar se včasih družbeni red poruši, zakoni se kršijo in človekovo naravno okolje zajame kaos, zato so njegova varnost, zdravje in celo golo preživetje ogroženi. Takrat si Rdeči križ prizadeva pomagati žrtvam in jih zavarovati.
Da bi v primeru naravnih in drugih nesreč kar najbolje pomagali prizadetim, vas vabimo, da se
nam pridružite kot prostovoljec/-ka in postanete član/-ica ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika.
Kaj vam lahko ob tem ponudimo? Najprej brezplačni 70-urni tečaj prve pomoči, ki se zaključi z izpitom in pridobitvijo naziva bolničar. Opremili vas bomo z večdelnim oblačilom - uniformo RK, ki je predvidena za vse člane tovrstnih ekip v državi. Tako usposobljena ekipa prve pomoči pri Rdečem križu Vrhnika bi nudila pomoč ob urgentnih akcijah za potrebe občine ali morda tudi širše - za primer naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti.
Pomoč v obliki rabljenih oblačil
Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto:
-	VSAK TOREK od 9. ure do 11.30,
-	VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU od 16. do 18. ure.
Lokacija skladišča je v kletnih prostorih večsta-novanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni. Vabljeni ste tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje in podobno radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B - vsak dan dopoldne oz. po dogovoru (telefon: 01/750 24 47). Prosimo, da
podarite le uporabne stvari! OZ RK VRHNIKA
Zahvala
Iskrena hvala občanki Vrhnike, ki že drugo leto vsak drugi teden daruje po pet litrov olja za socialno ogrožene družine in za podarjene šolske potrebščine.
specialistični zdravstveni pregledi in svetovanje
Naročite se lahko osebno
-	v Zdravstvenem centru Zlatica
-	v ambulanti dr. Rusa v pritličju ZD Vrhnika, od ponedeljka do petka v delovnem času.
www.zlatica.net
Center SPAR - Ljubljanska c. 29, Vrhnika
Ugodnosti za imetnike kartice zvestobe Lekarne Ljubljana
031/881 745, 051/637 140
ambulanta.dr.rus@gmail.com
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Skupne strani
NAŠ ČASOPIS 39
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ležišče boksita Kopitov grič-Železnik (454 m) pri Borovnici
Ležišča boksitov triasne natančneje karnijske starosti so v Evropi in svetu precej razširjena. Pri nas jih, razen nekaj izjem, najdemo prdvsem na območju južne Slovenje oziroma Dolenjske in Notranjske.
6.Boksitna breča je drobno- do srednjezrnata. Sestavljena je iz rja-vordečih nezaobljenih do slabo zaobljenih kosov kompaktnega zrnatega boksita, ki jih med seboj veže oranžno in bledo rjavkasto- rumeno drobnozrnato in amorfno boksitno vezivo.
B.Kemična in geokemična sestava boksita
a)Kemična sestava
Boksitno ležišče Kopitovega griča karakterizira zelo spremenljiva kvaliteta v vseh smereh. Najbolj kvalitetna ruda se dobi v osrednjem delu ležišča. Vzrok za spremenljivost kvalitete rude je treba iskati predvsem v različnih kemičnih in fizikalnih pogojih sedimentacije (raznolikost matičnega oz. izvornega materiala, sekundarne spremembe, zapleteni pogoji nastanka).
Kramer (1905) je navedel, da vsebnost železa v boksitni rudi Kopitovega griča niha od 13 % do 52 % in da vsebuje ta ruda še 4 % TiO2.
Lukacs in Kuhar (1964) sta podala sledeče reultate kemične analize dveh vzorcev boksita s Kopitovega griča:
Al2O3 SiO2 Fe2O3 TiO2 CaO žaro izguba
1.	47,09 % 12,70 % 27,97 % 2,3o % 0,00 % 11,37 %
2.	34,36% 38,41 % 10,8o % o,75 % 0,5o% 14,38%
b.Elektronska	mikroanaliza
Preiskave z metodo elektronske mikroanalize so pokazale, da se v boksitni rudi dobijo boksitni, železnati in železnato-boksitni ooidi in da je, kadar je osnova temnejša od ooidov, le-ta bogatejša z železom kot ooidi.
c.Geokemična	sestava - sledni elementi
Študij mikroelementov oziroma elementov, ki se pojavljajo v sledovih t.j. v zelo majhnih količinah v boksitih, bazalnih boksitnih glinah in karbonatnih kameninah talnine nam da koristne podatke za ugotavljanje nastanka oziroma geneze boksitov. Vsebnost mikroelementov v vzorcih rjavordečega oolitnega boksita, sivobelega boksita in cordevolskih kamenin v talnini boksita v ležišču Kopitov grič je na ''Inštitutu za sedimentne raziskave'' v Heidelbergu preiskal leta 198o avtor pod vodstvom prof. Dr. Germana Muellerja. Rezultati preiskave so podani v (ppm) , le pri Al, Fe, Ca in Mg so navedeni v procentih.
1)-Rjavo	rdeči oolitni boksit: Mg - 223,5o ppm, Mn - 195,oo ppm, Ni - 0,00 ppm, Na - 64,5o ppm, K - 2oo5 ppm, Si - 653,00 ppm, Pb
-	88,5o ppm, Zn - 0,00 ppm, Cu - 0,00 ppm, Cd - 4,50 ppm, Sr - 10,5o ppm ter Al - 31, o5 %, Fe - 10,10 %, in Si - 4,9o %.
2)-Sivo	beli oolitni boksit: Mg - 27l,oo ppm, Mn - 86,00 ppm, Ni
-	0,00 ppm, Na - 58,50 ppm, K - 12410,00 ppm, Si - 0,00 ppm, Pb
-	44,00 ppm, Zn - 0,00 ppm, Cu - 0,00 ppm, Cd - 1,00 ppm, Sr - 6,00 ppm, ter Al - 33,25 %, Fe - 0,79 %, in Si - 5,62 %.
3)-	Cordevolske karbonatne kamenine - talnina: Al - 7o2,00 ppm, Mn - 0,00 ppm, Ni - 0,00 ppm, Na - 101,00 ppm, K - 0,00 ppm, Si
-	39,00 ppm, Pb - 53,50 ppm, Zn - 0,00 ppm, Cu- 0,00 ppm, Sr - 81,5o ppm in Fe - 0,00 ppm.
Leta 2oo8 sta Maksimovic in Buser podala rezultate geokemičnih raziskav nekaterih boksitov Slovenje. Med drugim sta preiskala in analizirala tudi 11 vzorcev karnijskih boksitov Kopitovega griča in dobila sledeče povprečne vrednosti posameznih mikroelementov: B- 34,5o ppm, Be -1,80 ppm, Ga - 37,00 ppm, Cr - 1218,00 ppm, V
-	130,00 ppm, Nb - 76,00 ppm, Ni - 26,00 ppm, Co - 3,00 ppm, Cu
-	5,00 ppm, Zn - 0,00 ppm, Cd - 0,00 ppm, Mn - 300,00 ppm, Zr - 497,00 ppm, Sc - 30,00 ppm, Sn -14,00 ppm, Y - 49,00 ppm, La - 23,00 ppm, Sr- 60,00 ppm, Pb - 75,00 ppm in Ba -14,50 ppm.
V	vzorcih nabranih vzdolž vertikalnega profila se ne opaža koncentracija mobilnih mikroelementov v smeri proti talnini, kar pomeni, da se proces boksitizacije ni odvijal ''in situ'' in da je ležišče ali vsaj del tega ležišča verjetno presedimentirano.
c.Mineralna sestava boksita
V	boksitu Kopitovega griča se pojavljajo sledeči minerali: aluminijeva minerala boehmit in diaspor, železovi minerali hematit,limonit, goethit in ilmenit, titanova minerala anataz in rutil, glineni minerali klorit, illit, montmorillonit in kaolinit, od drugih mineralov pa sta omembe vredna kalcit in predvsem kremen. Glavni mineral boksit-ne rude na Železniku (454 m) je boehmit. Pojavlja se zlasti v različkih rjavo rdečega oolitnega boksita. Kaolinit je glavni mineral gostega ali pelitnega boksita. Illit je dokaj redek, pojavlja pa se le v najspodnjejših in obrobnih delih ležišča. Redke razpoke v boksitni rudi so zapolnjene s kalcitom in kremenom. Hematit je stalna sestavina rdečerjavih in predvsem rjavkastordečih boksitov. Limonit se pojavlja najpogosteje v vezivu boksitne breče in karbonatne breče z boksitnim vezivom. Po mineralni sestavi uvrščamo rdečerjave kompaktne zrnate boksite v skupino boehmita, ki ga v večji ali manjši meri spremljajo kaolinit, hidrargilit, hematit in kremen.
Starost boksita
Ker je boksitna ruda sedimentnega nastanka, torej sediment kot vse kamenine okrog njega, bi pričakovali, da vsebuje kakšne fosilne ostanke, po katerih bi lahko določili njegovo starost, vendar je žal v tem pogledu sterilen. Nobenemu raziskovalcu doslej namreč še ni uspelo najti v boksitu Kopitovega griča niti morskih ali sladkovodnih niti kopenskih fosilov. Zato je starost boksita na Železniku (454 m) določena po njegovi stratigrafski legi med spodaj ležečimi cor-devolskimi karbonatnimi kameninami z algami Diplopora annulata, ki sestavljajo talnino boksitov, in krovninskimi živopisanimi tuval-skimi klastičnimi kameninami, ki predstavljajo boksitovo krovnino. S primerjalnimi metodami smo ugotovili, da je borovniško ozemlje s širšo okolico bilo takrat kopno in da je kopenska faza tu trajala skozi cel jul in še v spodnji tretjini tuvala. Ta podatek nam že sam po sebi pove precej o starosti boksita in o takratnih paleogeografskih razmerah. Menimo, da je boksit nastajal predvsem v julski dobi, in to v glavnem v njenem najspodnjejšem delu.
O nastanku ali genezi boksita
V	času novoslovenske tektonske faze je na ozemlju južne in osrednje Slovenje nastalo obsežno karnijsko kopno in zaradi radialnih tektonskih sil in erozije še precej razgiban relief, ki je vključeval tudi dinarsko usmerjene plitve suhe kraške doline, uvale ter večje in manjše vrtače z globino 1o do 3o metrov, ki so bile zapolnjene z meteorsko vodo. Na karnijskem kopnem so nastajale lokve ter večja in manjša sladkovodna jezera, v katera so pritoki in površinsko spiranje prinašali rdeče boksitne ilovice oziroma gline. Izvora nanešenega materiala zaenkrat še ne poznamo, vendar le-ta izhaja najverjetneje največ od starejših ladinijskih vulkanski kamenin, ki so ob prelomih pogledale na zemeljsko površje. Kraški relief je bil plitev in precej zravnan, zato so vodni tokovi bili počasni in so lahko vnašali v jezera le prečiščen najdrobnejši pelitni in kolidni material, iz katerega je diagenetsko nastajal najprej kaolinit. Na mestih z nekoliko višjo energijo vode so nastajala zrna s koncentrično in podobno zgradbo (ooidi, pizoidi, onkoidi). Nato je sledila faza izsuševanja kopenskih kotanj z vodo vsled eporogenetskih in/ali drugih tektonskih sil, kar je bil glavni predpogoj za nastanek boksita. Pri spremenjenih hidrogeoloških pogojih (topla klima, velika množina in periodičnost letnih padavin, dobra poroznost sedimentov) se je namreč vršila boksitizacija ozi-
roma lateritizacija rdečih pelitnih in koloidnih sedimentov v boksit. Pri lateritizaciji so bili najbolj koncentrirani aluminij, železo in titan, tako da je boksit v bistvu ruda za pridobivanje aluminija, železa in titana. Končni produkt lateritizacije predstavljata alumninijeva minerala boehmit in diaspor, pri čemer slednji močno prevladuje. Kraški boksiti, katerim pripada tudi boksit Kopitovega griča, so v manjši meri nastajali ''in situ'' iz matičnih karbonatnih kamenin (apnenci, dolomiti, karbonatne breče) s preperevanjem. Netopni ostanek karbonatnih kamenin se je s spiranjem in vetrom prenašal v kraške kotanje, kjer je pri ugodnih klimatskih in hidrogeoloških pogojih nastajal boksit.
Železnati boksit Kopitovega griča je nastajal v kopenski fazi med cordevolom in tuvalom kot produkt kopičenja netopnega ostanka pri preperevanju diplopornih karbonatnih kamenin, večidel pa je aluvijalnega (vodotoki, spiranje) in eolskega (veter) nastanka. Na podlagi dosedaj zbranih podatkov ni moč natančneje oceniti, kolikšen je delež avtohtono nastale boksitne materije in v kolikšni meri gre za nakopičeno aluvijalno tvorbo v kraških vdolbinah v času cor-devolsko-julske kopenske faze, menimo pa, da v karnijskem boksitu alohtona materija močno prevladuje.	Dozet Stevo
Kako lahko povečate prodajo?
Z dobro komunikacijo na družabnih omrežjih - pri nas najbolj priljubljenem Facebook omrežju! Res je, danes spletna stran predstavlja vizitko podjetja, a Facebook stran podjetja je dvosmerno komunikacijsko orodje, ki nudi neposreden stik z vašimi kupci. Le-ta mora biti kreatev na pogled, da kupca že vizualno seznani s poslanstvom vašega podjetja. Komunikacija mora biti kakovostna, redna, v duhu blagovne znamke ter seveda vodena z vizijo. Facebook je medij, dostopen vsakomur, vendar zahteven za kakovosten in učinkovit nastop. Pokličite - lahko vam pomagamo!
Z atraktivno urejeno izložbo in trgovino! Ne pozabite, da je izložbeno okno ključni element, ki kupca privabi v vašo trgovino ali pa tudi ne! Trgovina je prostor, namenjen prodaji in ne le prostor za izdelke. Zato navdušite kupce z dobro izložbo, prodajno razporeditvijo izdelkov in atraktivnimi dogodki. Pokličite - lahko vam pomagamo!
S promocijskimi materiali, ki prodajajo! Imate zloženke, kataloge, brošure, vizitke, mape, letake, oglase in podobne tiskovine? Naj to ne bodo le promocijski material, temveč prodajni! Dobra ideja, prodajno usmerjeno besedilo ter vrhunsko oblikovanje so temelj prodajnih uspehov. Pokličite - lahko vam pomagamo!
Za sveže novice in popuste se nam pridružite na Facebooku - OKUSI!
OKUSI - Studio za oblikovanje in spletne komunikacije, M: 041 772 722, W: okusi.si, E: m.lamberger@okusi.si!
Pokličite! Vas
0Ko USi®
povabimo na kavo!
Studio za oblikovanje in spletne komunikacije
w: okusi.si m: 041-772 722
Ljubljansko barje in mejice
Za tistega, ki se pogosto znajde na Ljubljanskem barju, bodisi da tu živi, dela ali pa pride zgolj na sprehod in svež zrak, je kar samoumevno, da se zapelje ali sprehodi v senci dolgih vrst drevja in grmovja - mejic, ki so ena glavnih in najbolj prepoznavnih značilnosti Ljubljanskega barja. V prihodnje bo ohranjanje mejic eden od pogojev za pridobivanje neposrednih plačil prvega stebra skupne kmetijske politike.
Ogrodje mejicam dajejo drevesa: največkrat črna jelša, vrbe in dob. Nižje, kjer se krošnje dreves zožajo in ob straneh pustijo do svetlobe tudi drugim, najdemo brogovito, navadno kalino, črni trn, robido, šipek, na trdinskih delih tudi maklen in beli gaber. Dobra mejica se ponaša še z bogato podrastjo, v kateri se bohotijo mnoge cvetlice, trave in visoke steblike. Barjanska pokrajina, ki jo delijo poti, jarki in mejice, je v Slovenji edinstvena; tudi v svetu bi ji težko našli enako. Ustvarile so jo generacije prednikov, ki so še znale sobivati s tem, kar daje in omogoča narava. Ne le da so mejice razmejevale zemljišča, kakor pravi že ime; mejice dajejo še mnogo več. Dolge vrste drevja in grmovja delujejo kot protive-trni pasovi - zmanjšujejo namreč moč vetra in tako oblikujejo ugodnejšo klimo za poljščine. Ob tem pa vendarle omogočajo rahel pretok zraka, zato ob tem ni nevarnosti zračnih vrtincev, niti ne povzročajo za-stajanja mrzlega zraka ob tleh. Mejica ščiti robove njiv pred vetrom in pripeko in tako omogoča enakomernejšo rast posevka. Drevesa so, lahko bi rekli,
V zadnjem času je na območju Ljubljanskega barja nastalo nekaj večjih nedovoljenih posegov v mejice. V okolici Notranjih in Vnanjih Goric je bilo avgusta posekanih in izruvanih za skupaj več kot 3000 metrov mejic, in sicer tistih ob poljskih ob poteh in tudi mejic med travniškimi parcelami.
Ker gre pri tem za kršitev več določil Uredbe o KP Ljubljansko barje (izvajanje posegov, ki spreminjajo za krajinski park značilne krajinske elemente, sekanje, rezanje in vzdrževalna dela na lesni vegetacji in linijskih vegetacijskih strukturah v nepravem času, dela brez soglasj), je bilo proti kršitelju vloženih več prjav na inšpektorat, pristojen za kmetjstvo in okolje s strani krajinskega parka kot posameznikov Le redko telefoni na sedežu parka tako vztrajno zvonijo, kot so tokrat, kar kaže na vse večjo občutljivost in netoleranco domačinov do posegov, ki uničujejo naravno dediščino Ljubljanskega barja. Inšpektorica je izrekla globo in takojšnjo prepoved vseh nadaljnjih del, v primeru nadaljevanja posegov pa bomo na parku pripravili predlog za pregon po Kazenskem zakoniku.
Takšni posegi spreminjajo Ljubljansko barje v puščavo. (foto Barbara Zupanc)
pljuča pokrajine; vsrkavajo namreč ogljikov dioksid in proizvajajo kisik. Vsrkajo lahko tudi druge snovi, ki povzročajo onesnaženje v zraku. Mejice se ponašajo z bogastvom živega sveta; ptice, ki v mejicah gnezdijo, pojedo ogromne količine žuželk. Na vejah dreves prežijo za plenom tudi ujede. Med njimi je največ kanj, ki pospravijo veliko miši in voluharic. Plodovi, ki jih obrodijo brogovita, črni trn in druge grmovnice v mejicah, so pomemben vir
hrane za seleče se ptice; tu se okrepčajo in odpoči-jej°.
V bogati senci se odpočijemo in ohladimo tudi tisti, ki pridemo na Barje po opravkih ali zato, da si od-
dahnemo in se razgibamo. Ste vedeli, da pogled v zelenje zmanjšuje stres, pomaga očem, da se odpo-čijejo, in možganom, da se umirijo? Vsa ta spoznanja, nastala iz stoletnih izkušenj, so predniki s pridom uporabljali v splošno dobro. Škoda bi bilo, če bi danes pozabili znanje generacij. Zato se spomnimo, da je ohranjanje mejic v korist nas vseh. To priznavata tudi kmetijska stroka inpolitika, saj sta v nabor pravil, ki bodo veljala z novo finančno perspektivo do leta 2020, vključili tudi obveznost ohranjanja mejic in drugih ekološko pomembnih struktur. Vzdrževanje mejic bo torej v prihodnje pogoj za pridobitev kmetijskih subvencij. In kako vzdržujemo mejico? Tako, da počistimo zgolj tisto, kar je odveč - moteče veje in pregosto rast. Mejica naj ostane, le preredčimo jo! Ker želimo ob tem čim manj poškodovati njihove živalske prebivalce, opravljajmo ta dela pozimi. Pravila dobre kmetijske prakse in krajinskega parka Ljubljansko barje velevajo, da je primeren čas za čiščenje mejic od 1. oktobra do 15. marca.
Počasi so že znani obrisi nove Skupne evropske kmetjske politike, ki bo na novo premešala karte in tudi pogoje za pridobitev kmetijskih plačil. Kmetj-stvo in varstvo narave in okolja postajata vse bolj povezana. Kaj torej lahko pričakujemo z novo finančno perspektivo ? Kaj ozelenitev prvega stebra pomeni za kmetjstvo v parku in kaj za krajinski park? V KP Ljubljansko barje bomo to jesen in zimo pripravili serjo predavanj, na katerih bomo poskušali odgovoriti na ta vprašanja. Natančnejše datume in lokacje bomo objavili na spletnih straneh parka in Kmetjske svetovalne službe.
Krajinski park Ljubljansko barje vas v soboto, 13. 10. 2012, vabi na strokovno voden izlet z geografsko tematiko (KRAŠKI ROB LJUBLJANSKEGA BARJA), ki ga bo vodil Mag. Miha Pavšek. Program bo objavljen na spletni strani www.ljubljanskobar-je.si
Vaše prjave sprejemamo po elektronski pošti info-@ljubljanskobarje.si ali po telefonu 08 2052 350.
40
NAŠ ČASOPIS	Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Barvni prelivi Emilije Erbežnik
Vrhnika, 11. september - V galeriji Cankarjevega doma je odprla vrata slikarska razstava Dragomerčanke Emilije Erbežnik z naslovom Barvni prelivi.
Na razstavi so Erbežnikovo predstavili kot žensko številnih ustvarjalnih talentov, ki ima veliko splošne sreče in časa, da jih tudi izpelje. Seveda je bilo v ospredju njeno slikarstvo, ki ji je bilo položeno v zibelko, a življenjska pot je hotela, da se ni nikoli vpisala na tovrstno
*
: f / L:
* f* . v 1
Emilija Erbežnik ob šopku posušenih cvetov vrste helikrisium
strokovno šolo. Namesto tega je pozneje obiskovala razne tečaje in delavnice, kjer sta po besedah Damirja Globočnika, umetnostnega kritika, nanjo najbolj vplivala akademski slikar in pedagog Savo Sovre in akademski slikar Janez Kovačič. Pri prvem se je učila oljne tehnike, pri drugem pa akvarelno tehniko, ki je še vedno njena prevladujoča likovna zvrst. Gre za eno najtežjih likovnih zvrsti, saj ne dovoljuje popravljanja. V njenih motivih prevladujejo krajine, vedute, cvetlična tihožitja in šopki. Milka, kot jo kličejo prijatelji, je konec osemdesetih imela prvo samostojno razstavo, v začetku devetdesetih pa je že dobila prvo nagrado na ex temporu. Globočnik je še dejal, da je na razstavi kar nekaj del, ki jih je mogo-
če označiti za zgled akvarelnega slikarstva. Erbežnikova je na razstavi predstavila še dva svoja talenta: petje in aranžerstvo. Prvega je dokazala s prepevanjem v triu z Jožetom in Mili, drugega pa z velikim cvetličnim šopkom posušenega cvetja, ki je navdušil, pa tudi po-
Na odprtje razstave je prišlo veliko ljudi
~~f V
v 'i
Likovni kritik Globočnik je dejal, da je na razstavi kar nekaj del, ki so lahko zgled akvarel-nemu slikarstvu.
rodil veliko vprašanj.
Razstava je bila odprta do 30. septembra. (gt)
JSKD Vrhnika
T"1	•• t	V	•	I	• V«1	•
Regijsko srečanje starejših piscev
Vrhnika, 18. september - Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika je poskrbela za organizacijo regijskega srečanja seniorskih avtorjev in avtoric osrednje Slovenje. Za glasbeno plat srečanja je poskrbel družinski trio Rupnik.
Sredi letošnjega maja se je zaključil razpis re- avtoric, ki ga bo JSKD pripravil skupaj s svojo vije Mentor, ki je bi namenjen starejšim avto- izpostavo novembra 2012 v Domžalah. Izbor rjem, na njem pa so lahko sodelovali s svojimi najboljših besedil pa bo objavljen v posebnem še neobjavljenimi pesniškimi, proznimi in zborniku V zavetju besede 6. (gt) dramskimi besedili. Poslana dela so lahko obsegala največ 10 pesmi oziroma 30 tisoč znakov na prozo ali dramo.
Dela so »pregledovali« na petih regijskih srečanjih, na Vrhniki pa je potekalo zadnje - šesto. Tu so zbrani avtorji prejeli priznanja javnega sklada za sodelovanje, nagovorili so jih vodja območne izpostave JSKD Nataša Bregant Mo-žina, Dragica Breskvar, samostojna svetovalka za literarno dejavnost in urednica revije Mentor ter Miha Mohor, strokovni spremljevalec. Na razpisu je sodelovalo okoli 150 avtorjev in avtoric, od tega jih je bilo 28 iz osrednje Slovenje. Kot je dejal Mohor, je bila večina del pesniških, ta pa naj bi tudi kazala največjo izrazno moč. Zelo pohvalno se je izrazil glede kvalitete ter dodal, da smo Slovenci na tem področju sploh zelo dobri tudi v širšem merilu. V nadaljevanju večera je Mohor prispela dela pokomentiral, se pogovoril z avtorji in jim dal vrsto nasvetov. Izbrani avtorji in avtorice z regijskih srečanj bodo povab- Med pisci je bila tudi Marija Malovrh iz Pod-ljeni na državno srečanje starejših avtorjev in lipe.
Najboljši avtorji se bodo udeležili državnega srečanja v Domžalah.
Kiparska delavnica
V znoju in prahu do kamnitih skulptur
Lesno Brdo, 20.-25. avgust - Letos so se ljubitelji kiparjenja ponovno sestali v lesno-brdskem kamnolomu na vsakoletni kiparski delavnici Kamen, ki jo organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Sodelovalo je deset kiparjev iz vse Slovenje.
Mentorica je bila akademska kiparka Alenka Vidrgar, ki že vrsto let vodi roko in dleto kiparjev. »Na osnovi razpisa se je v delavnico prijavilo deset udeležencev iz vse Slovenje. Izhodišče za klesanje so majhne oblike iz narave. Tisti, ki se udeležujejo delavnice že leta zapored, pa se odločjo tudi za oblikovanje po svoji zamisli Vsak udeleženec ima svoj kamen in vsak ima svoj model - majhen plod ali seme rastline, majhno lupino polža ali školjke. Ti majhni modeli imajo celovito logiko gradnje volumna in so neizčrpen vir raznolikosti. Ko pogledaš v ta mali svet in ga nato desetero povečaš v kamnu, postane odkrivanje oblike s klesanjem zadovoljstvo, ki ga še povečuje skupna želja po ustvarjanju,« je pojasnila Vidrgarjeva.
Poudarek je bil na kiparskem pristopu, pridobivanje kamnoseških veščin je bil le nujen pogoj za oblikovanje. Ob strokovni pomoči mentorice so udeleženci klesali od jutra do poznega popoldneva. Vsi niso dokončali skulptur, temveč jih je delo čakalo še doma. Posamezne skulpture pa smo v vseh teh letih že lahko videli na razstavah - bodisi posameznih kiparjev bodisi v okviru skupinskih razstav. No, izdelke s kiparske delavnice Kamen so prvič predstavili leta 1998, ko so bili vključeni v razstavo Rog izobilja v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki. Leta 2002 so pripravili obsežno in odmevno razstavo v Zgodovinskem atriju ljubljanskega Magistrata, 2009 pa so nova dela predstavili v Galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki.(gt)
Nedelja, 7. 10., ob 15.00
MUZEJSKA NEDELJA: Predstavitev tiskarskega oddelka
Vodeni ogled stalne zbirke tiskarskega oddelka in razstave Edvard Prodan (1909-1990) in njegov inovativni stroj za brezkončno tiskanje.
Nedelja, 21. 10., od 15.00 do 18.00
PROJEKCIJSKA NEDELJA: Poljudni film Domovina odličnih čebelarjev
Nedelja, 28. 10., od 14.00 do 18.00
DRUŽINSKA NEDELJA: Delavnica izdelovanja »brenčača«
Druge prireditve
Od torka, 9. 10., do petka, 12. 10., od 9.00 do 16.00 in v nedeljo, 14. 10., od 11.00 do 18.00: DNEVI FIZIKE
Sobota, 13. 10., in ponedeljek, 15. 10.: Vodstvo za slepe in slabovidne (prireditev ob dnevu bele palice). Za slepe in slabovidne ter spremljevalce bosta vstop v muzej in vodstvo oba dneva brezplačna.
Delavnice
Za vse delavnice so obvezne prijave do srede pred izvedbo, in sicer po telefonu (01/750 66 72, 041 957 146) ali prek elektronske pošte
(programi@tms.si). Če bo prijav premalo, delavnica odpade.
Sobota, 6. 10., ob 9.30: Delavnica polstenja Sobota, 20. 10., ob 9.30: Izdelajmo naravno rastlinsko milo
Sobota, 20. 10., ob 9.30: Delavnica rezbarstva Občasne razstave
15. 5.-3. 12. 2012: Razstava Tvigi in Vid iz Bistre: Volk v Slovenji
1. 3. 2011-3. 12. 2012: Mednarodna razstava A Taste of Europe/Okus Evrope
Muzej pošte in telekomunikacij
Nedelja, 7. 10., ob 15.00: Mesečno vodstvo po muzejskih zbirkah
Torek, 9. 10.: Svetovni dan pošte
Ob 15. uri se nam pridružite na vodstvu po muzejskih zbirkah, ob 16. uri pa otroke vabimo na delavnico izdelovanja štampiljk. Na ta dan bo vstop v muzej brezplačen.
Torek, 30. 10., od 10.00 do 13.00:
Počitniške delavnice za otroke
Predšolski otroci bodo barvali pobarvanke, osnovnošolski pa izdelovali poštne kape, štampiljke in poštne rogove. Prijave niso potrebne.
V Arboretumu se predstavljata Drago Vit Rozman in Marta Frei s šopkom kamnih cvetov - litopunktutrnih igel. Kamniti cvetovi predstavljajo trajanje mladosti tam, kjer se lepota izraža v dišečem cvetu trajne ljubezni. Sam namen namestitve litopunkutrnih igel je čiščenje energije prostora in poleg estetskosti omogoča cvet in razcvet bitju in sožitju prostora. Razstava bo na ogled do 31. 12. 2012.
Marta Frei vabi tudi na slikarsko razstavo Ex-Tempore Piran 2012 v skladišče Monfort v Portorožu (do 7. 10. 2012), kjer je bilo izmed 276 udeležencev izbranih 106 del za razstavo. Med slednjimi se Freieva predstavlja s sliko z naslovom Morje v tehniki akrila.
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto	NAŠ ČASOPIS
41
Razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki
•Klub Zakon • Klub Zakon • Klub Zakon^
Sobota, 20. oktobra, ob 22. uri - klub Zakon, Vrhnika
Klubski maraton Radia
v
Student: Foe Spre Glass Om, The Kojn
Klubski maraton je koncertna turneja, nastala pred dvanajstimi leti na pogorišču Novega Rocka, ki se je v 80. in 90. letih vsako leto dogajal v Križankah. Namenjena je podpiranju mladih oz. neuveljavljenih glasbenih izvajalcev širokega žanr-skega razpona ter lokalne klubske scene v Slovenji. Na natečaj Klubski maraton 2012 se je prijavilo 99 glasbenih skupin in izvajalcev, med katerimi je strokovna komisija izbrala šest finalistov. Na Vrhniki se bodo v sklopu turneje predstavili Foe Spre Glass Om in The Kojn. Foe Spre Glass Om je hipnotična trip-ho-povska elektronika, ki jo občasno prečkata z debelo distorzijo oplemenitena kitara in blaga industrialna začimba.
The Kojn ima hrupno in umazano roc-kovsko držo, oprto na punk/hardcore estetiko ter eksplozivnost, ki se otepa vsakršnih konvencionalnih aranžmaj-skih vzorcev.
www.radiostudent.si/klubskimaraton Vstop prost
Torek, 23. oktobra ■ nika
klub Zakon, Vrh-
Tečaj slovenskega znakovnega jezika 1
Znakovni jezik je bil prvi način sporazumevanja med ljudmi, ko še niso znali govoriti. Telesna govorica in obrazna mimika sta bili zelo pomembni za razvoj komunikacije. Znakovni jezik gluhih so razvili škoje v Franciji, potem pa so ga dodelale posamezne države. V svetu
obstajata dva načina poučevanja gluhih - oralna in znakovna metoda. Oralna metoda pri gluhih spodbuja govor, znakovna pa uporabo znakovnega jezika. Glede tega, katera metoda je uspešnejša, strokovnjaki niso soglasni. Vsaka država ima svoj znakovni jezik, v zadnjih letih pa se je izoblikovala tudi mednarodna kretnja, ki je univerzalna. Če te zanima komuniciranje s celotnim telesom in si želiš vzpostaviti stik z gluhimi ali pa si sam/-a gluh/-a ali naglušen/na in bi rad/-a izpopolnil/-la svoje znanje znakovnega jezika, je ta tečaj primeren zate. Poučevanje bo podkrepljeno z uporabo vizualnih medjev, ki so gluhim in naglušnim zelo v pomoč. Na tečaju prve stopnje bomo obravnavali zgodovino razvoja znakovnega jezika, zgodovino poučevanja gluhih, kulturo gluhih prek pogovora z njimi, pravice in zakone na področju gluhote, različne vrste abeced (enoročno, dvoročno, logopedsko ...), mimiko, kretnje za različne tematske sklope, ki so razdeljeni po stopnjah, in slovnična pravila slovenskega znakovnega jezika.
Štirideseturni tečaj slovenskega znakovnega jezika 1 bomo začeli 23. oktobra. Prijave pošljite učiteljici Tinkari Belčič po e-pošti (tinkara@tin-kara.si) do 9. oktobra. Tečaj bo predvidoma potekal ob torkih med 16.30 in 18.00. Najmanjše število prijavljenih je 5, največje 10. Prijavite se lahko tudi neštudenti. Cena tečaja je 120 €, za študente 100 €, mogoče je plačati v dveh obrokih. Cena učbenika je približno 25 €. Vabljeni!
Kandidacijski postopek za organe Kluba vrhniških študentov
Na podlagi 93. člena Statuta Kluba vrhniških študentov in 8. člena Volilnega pravilnika Kluba vrhniških študentov razpisujem kandidacjski postopek za funkcje v organih Kluba vrhniških študentov.
Klub vrhniških študentov razpisuje funkcje v organih:
Upravni odbor Kluba vrhniških študentov: predsednik Kluba vrhniških študentov (1 mesto)
podpredsednik Kluba vrhniških študen-
tov (1 mesto)
tajnik Kluba vrhniških študentov (1 mesto)
blagajnik Kluba vrhniških študentov (1 mesto)
član Upravnega odbora Kluba vrhniških študentov (1 mesto)
Nadzorna komisija Kluba vrhniških študentov:
član Nadzorne komisje Kluba vrhniških študentov (3 mesta)
Disciplinska komisija Kluba vrhniških študentov:
član Disciplinske komisje Kluba vrhniških študentov (3 mesta) Opis nalog za posamezno funkcjo najdete v statutu Kluba vrhniških študentov, ki je objavljen na spletni strani KVŠ (www.kvs-klub.si).
Kandidatura mora vsebovati: ime in priimek, rojstne podatke, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko,
letnik in smer študja ter originalno potrdilo o statusu študenta za tekoče študj-sko leto,
podpisano izjavo, da kandidat ne opravlja funkcje v izvršilnih odborih političnih strank oz. njihovih podmladkov, kratko vizjo delovanja, življenjepis in lastnoročni podpis kandidata.
Postopek:
Kandidaturo je treba poslati priporočeno po pošti do vključno 8. 10. 2012 (velja datum odpošiljanja, ki ne sme biti poznejši od 8. 10. 2012) na naslov: Klub vrhniških študentov, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, s pripisom »za Nadzorno komisjo - NE ODPIRAJ«.
Kandidatura mora vsebovati navedbo funkcje, za katero kandidat/-ka kandidira.
Pravico biti voljen v organe društva ima vsak študent s stalnim ali začasnim prebivališčem v Upravni enoti Vrhnika, ki izpolnjuje pogoje članstva, določene s statutom društva.
Nadzorna komisja bo najpozneje 3 dni po izteku roka za oddajo kandidature pregledala prispele kandidature. Nepravočasne in nepopolne bodo zavrnjene, kandidati pa ne bodo imeli možnosti dopolnitve kandidature.
Eva Semič,
predsednica Kluba vrhniških študentov
Drage obiskovalke in obiskovalci abonmajskih predstav v Cankarjevem domu na Vrhniki!
Pred nami je jesen in nova abonmajska sezona 2012/2013, ki nam bo razsvetlila nekaj temnih večerov tja do nove pomladi. Tudi letos smo v Otroški abonma 11. šola uvrstili pet predstav. Obiskale nas bodo različne lutke, maske, decembra pa nam bo čarodej pričaral celo Dedka Mraza!
V Gledališki abonma smo združili šest predstav, večinoma uspešnic minulih dveh sezon. Pri izbiri programa smo upoštevali tudi vaše odgovore na lanska anketna vprašanja. Zahvaljujemo se vam za zelo visoko oceno lanskega izbora predstav, kar dokazuje tudi precej povečano število abonentov v novi sezoni. Začetek abonmajskih predstav prestavljamo na 19.30, uro, ki je po mnenju mnogih obiskovalcev in večine gostujočih gledališč za zimski čas primernejša. Na druge dneve v tednu prestavljamo predstave le izjemoma, kadar gledališča nikakor ne morejo gostovati ob petkih.
Upamo, da bomo v čim večjem številu skupaj preživeli prijetne ure, in vam želimo obilo gledaliških pa tudi glasbenih užitkov!
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Gledališki abonma in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
Petek, 5. oktober 2012, ob 19.30 Alfred Hitchock/P. Barlow/J. Buchan 39 STOPNIC
Vohunski triler, komedja Špas teater
Režja: Jaša Jamnik
139 vlog v 100 minutah odigrajo: Uroš Smolej/Jurj Zrnec Nataša Tič Raljan Gojmir Lešnjak - Gojc Primož Ekart
Hitchockov klasični vohunski triler 39 stopnic je dobil svojo odrsko različico. Komedja združuje najboljše iz filma, romana in gledališča. Žanre mojstrsko prepletajo odlični igralci, ki na oder prinašajo svežino z izvirno, zabavno in zelo duhovito gledališko verzjo klasike, stare skoraj 100 let.
Predstava traja dve uri in ima odmor.
Otroški abonma 11. šola in za IZVEN
Cankarjev dom Vrhnika
Sobota, 6. oktober 2012, ob 16. uri Jure Karas GLAVKO IN ZBRK
Zgodba o (ne tako) strašnem zmaju Bimbo teater in KUD France Prešeren
Režja: Jure Karas Kostumografija: Aleksandra Šepec
Igrata:
Juš Milčinski Urška Mlakar
Glavko in Zbrk sta pravljični bitji, ki potujeta po svetu in otrokom pripovedujeta zgodbe, ki sta jih nabrala na svojih dolgih popotovanjih. Tokrat bosta mladim in tudi ne več tako mladim gledalcem predstavila zgodbo o nenavadno prijaznem in umirjenem zmaju Samu ter njegovem iskanju prijatelja, ki bi ga razumel in sprejel takšnega, kot je.
Predstava traja 30 minut; primerna je za otroke od 3. leta.
Od 19. novembra 2012 si v Galeriji lahko ogledate fotografsko razstavo Davorina Tometa
KO SE DVIGNEJO MEGLICE.
V	torek, 2. oktobra 2012, ob 19. uri bo v Galeriji odprtje fotografske razstave Andreje Peklaj
gozd Sumi.
Razstava, ki jo pripravljamo skupaj z JSKD OI Vrhnika, bo odprta do 30. septembra 2012.
V	torek, 23. oktobra 2012, ob 18. uri bo v Galeriji odprtje razstave Andreja Kosa
ODVIHANE ZGODBE: Zgodbe so tu že bile, jaz sem samo odvihal vogalčke in jih povabil med vas. Razstava bo odprta do 11. novembra 2012.
Vse razstave si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure in ob drugih prireditvah v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Vabljeni!
)V
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Sport In turfzem Vrtinika
Program prireditev za oktober 2012 Cankarjev dom Vrhnika
Do 30. 9. 2012. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Milka Erbežnik BARVNI PRELIVI Razstava akvarelov in akrilov Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
Do 19. 11. 2012. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Davorin Tome KO SE DVIGNEJO MEGLICE Fotografska razstava Avla Cankarjevega doma na Vrhniki
PONEDELJEK, 1. 10. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROCI AVALONA (Natalija Nanevska Duričic) ČARNI ANGEL (Danila Žorž) Literarni večer ob Tednu otroka Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 2. 10. 2012, ob 19. uri. Vstop prost.	JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Andreja Peklaj GOZD ŠUMI Fotografska razstava bo odprta do 21. oktobra 2012. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 5. 10. 2012, ob 19.30. Vstopnina: 15 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA GLEDALIŠKI ABONMA in IZVEN Špas Teater Alfred Hitchcock 39 STOPNIC Vohunski triler Režija: Matjaž Zupančič Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SOBOTA, 6. 10. 2012, ob 16. uri. Vstopnina: 5 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN Bimbo teater in KUD France Prešeren Jure Karas GLAVKO IN ZBRK Zgodba o (ne tako) strašnem zmaju Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 12. 10. 2012, ob 20. uri. (83 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA DIKTATOR Komedija (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
SREDA, 17. 10. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA VEČER KARLA GRABELJŠKA - GABRA Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
TOREK, 23. 10. 2012, ob 18. uri. Vstop prost.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Andrej Kos ODVIHANE ZGODBE Zgodbe so tu že bile, jaz sem samo odvihal vogalčke in jih povabil med vas. Razstava bo odprta do 11. novembra 2012. Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki
PETEK, 26. 10. 2012, ob 20. uri. (102 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA PLAČANCI 2 Akcijska pustolovščina (12+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
NEDELJA, 28. 10. 2012, ob 17. uri. (93 min.) Vstopnina: 3 €.	ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA KINO VRHNIKA MADAGASKAR 3 Sinhronizirana animirana družinska pustolovščina (5+) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki
Predprodaja vstopnic za prireditve: Turistični informacijski center (TIC) Vrhnika, Tržaška cesta 9, tel.: 01/755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si, ponedeljek-petek: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 14. ure, in pol ure pred predstavo na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika. Nakup vstopnic prek spleta: www.mojekarte.si . Dodatne informacije o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si	
42 NAŠ ČASOPIS
Kultura Vrhnika - Cankarjevo mesto
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Pravljična urica v Podlipi
Letos bo Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s KS Podlipa - Smrečje prvič organizirala pravljične urice v Podlipi. K obisku vabimo vse otroke med 4. in 10. letom. Prva pravljična urica bo v ponedeljek, 1. oktobra 2012, ob 17.30 v
prostorih gasilskega društva Podlipa - Smrečje. Starši otroke pripeljete do 17.30 ter se ponje vrnete med 18.15 in 18.30. Za več informacij pokličite na telefonsko številko 041 363 755 ali pišite na e-naslov sonja.zakelj@gmail.com.
Ure pravljic v Cankarjevi knjižnici Vrhnika
Ko v deželo zapiha jesen, se v knjižnico vrnejo pravljice. S pravljicami se vrnejo malčki bralčki, živžav in pisane risbice. V sredo, 3. oktobra 2012, ob 17. uri vse zaljubljene v pravljice vabim, da se mi pridružite v naši pravljični sobi (od 4 do 9 let). Med pravljico se starši lahko zadržite v čitalnici in se po otroke vrnete med 17.45 in 18.00.
Pravljičarka Zlatka Brezovar
Vabilo na knjižno čajanko
Z veseljem sporočam, da z oktobrom začenjamo že sedmo sezono KNJIŽNIH ČAJANK. Na njih se srečujemo ljubitelji lepih knjig in kakovostnega branja. Od maja, ko smo zaključili prejšnjo sezono, je minilo kar nekaj časa in prepričana sem, da tako kot jaz tudi »čajankarice« že komaj čakate, da se spet snidemo. Vabim vas na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice Vrhnika v četrtek, 18. oktobra 2012, ob 9. uri. Ob čaju, pecivu in prijetnem druženju vam želim predstaviti jesensko bero knjižnih novosti za otroke, mladostnike in odrasle. Čajanka nosi naslov MIKADO. Prisrčno vabljeni stari in novi člani!
Zlata Brezovar
Literarni večer ob Tednu otroka
Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vas ob Tednu otroka vabita^na Literarni večer. Spoznali bomo prvi del fantazijske sage ČARNI ANGEL (serija Pravi svet) in mladinsko pisateljico Danilo Žorž, mlado odvetnico iz Ajdovščine, ki je bila že dvakrat nominirana za nagrado večernica. Delo je na videz lahkotno, skriva pa številne plasti, ki zadovoljijo tako mlade kot odrasle, zahtevne in preproste
bralke in bralce. V zgodbo odraščajočih gimnazijcev je vpletena magija, čaranje s kristali, predvsem pa teme, s katerimi se lahko poistovetimo prav vsi: socialne razlike, težave s starši in sošolci, iskanje svojega mesta med ljudmi, prve ljubezni ... Jezik v knjigi je premišljena kombinacija visokega knjižnega jezika in mladostniškega pogovornega slenga. Avtorica Natalia Nanevska Duričic, arhitektka iz Ljubljane, po rodu iz Bitole, pa je izdala prvi del pustolovsko-fantazijske sage OTROCI AVALONA (serija Pozabljeni). Snov zajema iz sveta kralja Arturja, čarovnika Merlina in legend, ki so se napletle okoli njiju. Knjiga je napeta, v neverjetno domišljijski svet zaprede celo počasne in obotavljive bralce. Spoznamo življenje osmošolke in njenih prijateljev s povsem vsakdanjimi pojavi, tudi problemi, ki pa se nenadoma znajdejo v paralelnem, mitološkem, že pozabljenem svetu ... vhod v katerega je, tako v knjigi, tudi v Retovju pri Verdu! S pisateljicama se bo pogovarjala Tadeja Zupan Ar-sov, urednica založbe Ph-RED, v ponedeljek, 1. oktobra 2012, ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Vljudno vabljeni!
Grabeljškov večer
Združenje borcev za vrednote NOB, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika vljudno vabimo na Grabeljškov večer, ki bo v sredo, 17. 10. 2012, ob 18. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma. Večer Karla Grabeljška Gabra bodo poustvarili Jani Kikelj, Marija Iskre-novic, Nataša Oblak Japelj in Iza Obal. Vabljeni!
Simbioz@
bo letos povezala Slovenijo med 15. in 19. oktobrom
Največji vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ bo tudi letos gradil most med generacijami. Brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja starejših bodo v okviru različnih modulov potekale od 15. do 19. oktobra. Na delavnicah bomo odkrivali osnove računalništva in raziskovali, kaj računalnik je in kako napisati besedilo, pokukali bomo v svet interneta ter brskali po spletu, seznanili se bomo z elektronsko pošto in ustvarili elektronski naslov, skočili bomo v svet socialnih omrežij in pobliže spoznali omrežje Facebook ter si ogledali, kako deluje mobilna telefonija. K projektu Simbioz@ lahko pristopi vsak, saj lahko sodelujete kot prostovoljec, udeleženec na delavnicah, član organizacijske ekipe na terenu ali pa se prijavite s Simbioz@ učilnico (lokacijo, kjer razpolagate z najmanj 5 računalniki in kontaktno osebo). Prijave za prostovoljce in udeležence potekajo do 11. 10. 2012, za Simbioz@ učilnice pa do 21. 9. 2012. Prijave so možne prek telefonske številke 040 940 888, spletne strani www.simbioza.eu in infotočk na Simobilovih izpostavah.
Veseli bomo vaše pomoči in aktivnega sodelovanja v vseslovenskem prostovoljskem in medgeneracijskem projektu. Ostanimo v stiku tudi v letu 2012!
Več informacij glede delavnic in pomoč pri vpisu lahko dobite tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (01/755 31 14). Na Vrhniki so mesta za udeležence že skoraj zasedena, zato res lepo vabimo prostovoljce. Na Vrhniki bodo brezplačne delavnice učenja veščin računalništva in mobilne telefonije za starejše potekale na naslednjih lokacijah:
•	v OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika,
•	v OŠ Ivana Cankarja Vrhnika in
•	v Cankarjevi knjižnici Vrhnika.
Lokalni sponzorji:
KjTBR
fcJ.
Fl JE
Ä
CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA in
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA vas ob Tednu otroka vabita na
LITERARNI VEČER,
ki bo v ponedeljek, 1. oktobra 2012, ob 18. uri
v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Spoznali bomo prvi del fantazijske sage ČARNI ANGEL (serija Pravi svet) in mladinsko pisateljico Danilo Žorž, mlado odvetnico iz Ajdovščine, ki je bila že dvakrat nominirana za nagrado večernica. Delo je na videz lahkotno, skriva pa številne plasti, ki zadovoljijo tako mlade kot odrasle, zahtevne in preproste bralke in bralce. V zgodbo odraščajočih gimnazijcev je vpletena magija, čaranje s kristali, predvsem pa teme, s katerimi se lahko poistovetimo prav vsi: socialne razlike, težave s starši in sošolci, iskanje svojega mesta med ljudmi, prve ljubezni .
Avtorica Natalia Nanevska Duričic, arhitektka iz Ljubljane, po rodu iz Bitole, pa je izdala prvi del pustolovsko-fantazijske sage OTROCI AVALO-
NA (serija Pozabljeni).
Snov zajema iz sveta kralja Arturja, čarovnika Merlina in legend, ki so se napletle okoli njiju. Knjiga je napeta, v neverjetno domišljijski svet zaprede celo počasne in obotavljive bralce. Srečamo se z življenjem osmošolke in njenih prijateljev; s povsem vsakdanjimi pojavi in težavami, ki pa se nenadoma znajdejo v paralelnem, mitološkem, že pozabljenem svetu ... vhod v katerega je, tako v knjigi, tudi v Retovju pri Verdu!
Sage, kot so Harry Potter, Gospodar prstanov, Somrak in dela R. R. Martina, so v svetu najbolj vroče branje; pri nas pa nastajajo prav take - in še boljše! Za mlade in vse tiste, ki so kljub letom ohranili željo po pustolovščini, romanci in neskončni domišljiji. Skrivnosti iz napetih sag in zabavne podrobnosti vam bosta pisateljici izdajali s pomočjo urednice Tadeje Zupan Arsov.
VLJUDNO VABLJENI!
Vrhnika -Cankarjevo mesto
Novosti v avgustu 2012
0	SPLOŠNO:KNJIŽNIČARSTVO,EN-CIKLOPEDIJE,ZBORNIKI... PRIHODNOST znanosti
1	FILOZOFIJA.ETIKA.OKULTIZEM. PSIHOLOGIJA.
BADIOU, A.: Deleuze, hrumenje Biti CYRULNIK, B.: Sram: če povem, bom umrl
DEMARTINI, J. F.: Preštejte svoje darove
FINLEY, G.: Gospodar svoje usode FONE, H.: Tehnika čustvene svobode - EFT za telebane GRÜN, A.: Živimo zdaj! JAMES, M.: Rojeni za zmago Jameson, F.: Kulturni obrat KRYSTAL, P.: Ponovno povezovanje z energijo ljubezni
LOZAR, J.: Fenomenologija razpoloženja
SLOTERDIJK, P.: Navidezna smrt v mišljenju
WHARAM, J.: Čustvena inteligenca YAGER, J.: Ko prijateljstvo boli
2	VERSTVO
DALRYMPLE, W.: Devet življenj GALGANI, G.: Sama z Jezusom GRÜN, A.: Očenaš IRIGARAY, L.: Marijina skrivnost KOVAČIČ Peršin, P.: Duh inkvizicije SORČ, C.: Povabljeni v Božje globine VIDER, V.: Zakon, ki osrečuje ZAJC, N.: Slovanska podoba besede
3	SOCIOLOGIJA.POLITIKA.EKONO-MIJA.PRAVO.VZGOJA.ETNOLOGIJA. ČELIK, P.: Naši financarji: (1918-1946) JUHANT, M.: Srečni otroci LAZAR, T.: Vitezi, najemniki in smodnik
LEGAN Cvikl, J.: Razgaljeni LIPTON, B. H.: Spontana evolucija LORENČIČ, A.: Prelom s starim in začetek novega LÜPKES, S.: Zapuščam te OCEPEK, R.: Premagajmo predsodke do živali
PODBREŽNIK, V.: Jecljam! Si mi kos? - Sem si kos? RUČIGAJ, Z.: Vzgoja kot drevo v zdravi rasti
ULČAR, M.: Vodič po zemljiški knjigi
WILKINSON, R.: Velika ideja
5	OKOLJE.MATEMATIKA.ASTRO-NOMIJA.FIZIKA.KEMIJA.BIOLOGI-JA.
BAJD, Ba.: Moji prvi morski polži in školjke
BRUS, R.: Drevesa in grmi Jadrana SHAW, T. R.: Slovene caves & Karst pictured 1545-1914
6	MEDICINA.TEHNIKA.KMETIJ-STVO.VODENJE .INDUSTRIJA.OBRT. BREZNIK, P.: Kdo ima prednost? CHIA, M.: Fuzija petih elementov CHIA, M.: Kozmično razstrupljanje KAST-Zahn, A.: Vsak otrok se lahko nauči jesti
MCDOUGALL, J. A.: Izzivalno drugo mnenje
VIDIC, J.: Pes, nov družinski član ZAJC, B.: Od posla do užitka
7	UMETNOST.ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA.GLASBA.ŠPORT. ALENKA Bartl: kostumografca CUXART, B.: Ustvari red brez hišnih zmed
KRISTAN, S.: Športni terminološki slovar
MATJAŽ Klopčič: eseji in pričevanja PALLASMAA, J.: Misleča roka PORI, M.: ABC rolanja PRASSEL, I.: Filmografija slovenskega animiranega filma 1952-2012 STEFANČIČ, Marcel, jr.: Velika čistka
TORRES, L.: Okrasi si sobo TORRES, L.: Okrasi si stvari za šolo
81	JEZIKOSLOVJE VR KOCMUT, A.: Pravipis, zbirka pogostih pravopisnih kavljev z nekaj napotki za brskanje po e-slovarjih POŽGAJ-Hadži, V.: Izazovi kontra-stivne lingvistike
SMOLEJ, M.: Besedilne vrste v spontanem govoru
VRBINC, A.: Insights into sports English
ŽELE, A.: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola
82	KNJIŽEVNOST DELEUZE, G.: Proust in znaki KOSOVEL, S.: Pravica: mladi verujejo vate, Pravica
82-1 POEZIJA.
BERGLES, C.: Med angeli in vampirji MAURER, N.: Drevo spoznanja ROSSETTI, C. G.: Lokvanj v vzbur-kanih vodah
STRLE, V.: Barviti totem Zemlje TELLEGEN, T.: Brodišče
82-3 ROMANI.KRATKA PROZA. BARNES, J.: Limonova miza DEMŠAR, A.: Obsedenosti v času krize
EGAN, J.: Tatovi na obisku FITZEK, S.: Drobec FRANČIČ, F.: Slepe ulice ISHERWOOD, C.: Samec LEE, L. F.: Škrlatne čipke LUPTON, R.: Potem MIKLIČ, M. M.: Odprta ograja MUSIL, R.: Zgodbe, ki to niso OSTOJIČ, M.: Prekmurski zmaj OZ, A.: Zgodba o ljubezni in temnini PETRIZZO, F.: Pripoved neke psice PINTER, J.: Tarča RECACOECHEA, J. de: Ameriška viza
SHUKRI, M.: Goli kruh STASIUK, A.: Taksim ŠEGA, I.: Profesor TILLER, C. F.: Reber ULČAR, C.: Zgodbe z bolšjaka VALDES Greenwood, D.: Homo domesticus
82-4... 9 ESEJI.HUMOR.SPOMINI. DNEVNIKI.POTOPISI. PAHOR, B.: Knjiga o Radi REPAR, P.: Apokrif bitja RUGELJ, S.: Delaj, teci, živi ZLOBEC, C.: Trn ali radost v srcu?
82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. LAINŠČEK, F.: Ko bova velika
9 DOMOZNANSTVO.GEOGRAFIJA. ZGODOVINA.BIOGRAFIJE. KOŽINOV, V. V.: Velika ruska vojna SLOVENIA: turistični vodnik 15naj WRIGHT, Ed: Levični velikani svetovne zgodovine
Najbolj brane ali iskane knjige v avgustu 2012
1.	Woodiwiss, K. E.: Shanna
2.	Brown, S.: Nebeška vročica
3.	Wickham, M.: Usodna nedelja
4.	Gregory, P.: Kraljičina norčica
5.	Brown, S.: Fantazija
6.	Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru
7.	Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni
8.	Alexander, T.: Usodni valček
9.	Sparks, N.: Talisman
10.	Colgan, J.: Dobimo se v slaščičarni
Zvočni CD za odrasle in mladino The CHEEKS: Royal pop elevation DOMINOE: No silence — no lambs GRAHAM, Jon Dee: Summerland HEAVY Metal Kids: Kitsch NADINE: Back to my senses ROBY, Kenny: Mercury's blues TIMESBOLD: Timesbold
Zvočna knjiga - DVD LAINŠČEK, Feri: Sprehajališča za vračanje
Dokumentarni filmi COOKING history = Kuhati zgodovino
The ENGLISH surgeon = Angleški kirurg
Filmi za odrasle:
A la folie — pas du tout = Druga plat ljubezni
AMERICAN psycho = Ameriški psiho
AS good as it gets = Bolje ne bo nikoli BABEL = Babilon The BEAVER = Bober CONAN the barbarian = Konan barbar
The DAY of the locust = Dan kobilic The DESCENDANTS = Potomci DRACULA = Drakula ERIN Brockovich Les FEMMES du 6eme etage = Ženske iz 6. nadstropja
FORREST Gump
FREEDOM writers = Besede svobode The GODFATHER. part 1, 2 in 3 = Boter. 1, 2 in 3 GREASE = Briljantina HABEMUS Papam = Imamo papeža HATARI!
HUSTLE & flow = Gor in dol INDIANA Jones and the kingdom of the crystal skull = Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje
IRON man 2
IT'S a wonderful life = Čudovito življenje
JANE Eyre John Carter
LISTY do M. = Pisma sv. Nikolaju LORD of war = Gospodar vojne
Novitete prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si.
Izbor: Niko Nikolčič
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreacija
NAŠ ČASOPIS
43
Število udeležencev LPS od leta 2006 do 2012
Razvoj športa v Občini Vrhnika med letoma 2006 in 2012
Na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika smo opravili analizo razvoja športa po panogah in po programih. Pri analizi smo upoštevali samo tiste programe, ki imajo športno panogo določeno; tako npr. vadba za predšolske otroke ali vadba za zdravje ni upoštevana itn. Kot je razvidno iz predstavljenih podatkov, število udeležencev vseskozi narašča, razen pri razpisu za leto 2012, ko je prijavljenih 50 udeležencev manj. Da je temu tako, lahko pripišemo dejstvu, da je bil razpis za leto 2012 objavljen bistveno hitreje in so se nekateri vsakoletni izvajalci nanj pozabili prijaviti.
se v program prijavili tudi predstavniki panog košarka, tenis in floorball. Siritev tako po vrstah panog kot po številu udeležencev v posamezni panogi kaže na trend zelo velikega nabora športnih panog v Občini Vrhnika.
Število udeležencev programa 1 (programi otrok in mladine) LPŠ od leta 2006 do 2012
Število udeležencev programa 3 (kakovostni šport) LPŠ od leta 2006 do 2012
	n	JH1	JHP	JOP	JHU	J*ll	JOU	NU
			j3Si	JSM	TT	IUI		H
			im	,.J&	LiM	1lH	nfe	■■
--1----JW=1 — HP4<N4 r 'Hpfc-		PJK	Ul A	rm		Ml	|TJM	■ 1
								
Financiranje izvajalcev Letnega programa športa od leta 2006 do 2012
Največje povečanje števila udeležencev je zaznati pri programih za otroke in mladino. Sicer so nihanja pri posameznih podprogramih, skupno število pa se, kot smo že povedali, občutno povečuje. Prav tako opažamo nihanja na rekreaciji. Posamezni prijavitelji eno leto prijavijo skupino, drugo leto pa ne. Stevilo dejanskih rekreativcev je bistveno večje, saj marsikatera rekreativna skupina, ki sicer najema dvorane, svojega programa ne prijavlja na razpis. To potrjuje tudi dejstvo, da smo na zavodu najprej stoodstotno zapolnili kapacitete dvoran, nato pa še podaljšali obratovalni čas.
Rezultati torej kažejo, da je šport v Občini Vrhnika izjemno pomembno družbeno-politično področje. Zaradi želje po boljšem in hitrejšem razvoju je bil leta 2006 ustanovljen Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Leta 2009 je prevzel v upravljanje vse telovadnice. Enotna politika upravljanja telovadnic in fleksibilnost, ki jo prinaša javni zavod, pa pokažeta dobre rezultate tudi v realnem življenju. To potrjujejo podatki, ki sledjo v nadaljevanju. Občina mora vztrajati na poti, ki si jo je začrtala, in še naprej spodbujati razvoj športa. Z vizijo ureditve športnega parka, morebitne revitalizacije bazena oz. njegove preureditve v športno dvorano ter obenem intenzivnega razmišljanja o nadaljnjih pokritih prostorih za športno vadbo bo tudi občina odgovorila na izjemno povpraševanje in potrebo po športnem udejstvovanju občanov. Iz grafa 1 je razvidno, da se je število udeležencev LPŠ od leta 2006 neprestano zviševalo. Če smo imeli leta 2006 2.325 udeležencev, smo jih letos našteli 3.075. To pomeni več kot 30-odstotno rast števila udeležencev Letnega programa športa.
Graf 2, še izrazitejše je povečanje števila otrok in mladine v Letnem programu športa. Od leta 2006 je naraslo za skoraj 60 %. Tu težko govorimo o naključju, temveč lahko trdimo, da gre za sinergične učinke zelo širokih prizadevanj. Prepričani smo, da bi številke še naprej strmo rasle, če bi društvom zagotovili boljše pogoje (atletika, nogomet, lokostrelstvo, badminton, košarka, rokomet ...). Visok odstotek vključenosti otrok v športne programe mora biti spodbuda vsem, da bi si prizadevali k čim hitrejšemu reševanju prostorskih težav, s katerimi se srečujejo društva, in tudi napredek posameznikov in ekip bi bil tako mnogo večji.
Graf 3, za 266-odstotno povečanje števila udeležencev programa LPŠ Kakovostni šport so najbolj zaslužne panoge nogomet, lokostrelstvo in balinanje. Poleg njih pa so
Graf 4, tudi pri programu Šport invalidov lahko opazimo, da gre za področje, ki ima na Vrhniki velik pomen. Skoraj 80 športnikov je izvajalcev omenjenega programa in tudi tu je zaslediti rast števila udeležencev, kar je pohvalno.
Zaključek
Zgornji grafi potrjujejo, da so ukrepi (strategija, letni program športa, ustanovitev zavoda ...), sprejeti na občini, obrodili dobre sadove. Kot že omenjeno, pa bi bili lahko sadovi še obilnejši, če bi se sredstva vložila v obnovo ali gradnjo športnih infrastrukturnih objektov (revitalizacija bazena, celostna obnova Športnega parka Vrhnika, izgradnja nove športne dvorane idr.) in če bi trendu rasti števila aktivnih športnikov sledila tudi proračunska sredstva. Če zadnjih sedem let spremljamo trend rasti števila udeležencev LPŠ, so sredstva, namenjena izvajalcem LPŠ, v zadnjih štirih letih na povsem isti ravni. Ob tem pa se moramo zavedati, da je poskočilo tudi število prijaviteljev na razpis (npr. leta 2008 je bilo prijaviteljev programov 31, leta 2011 pa že 44).
Občina Vrhnika je v letu 2006 za vsakega športnika namenila 70,32 €, v letu 2012 pa samo še 57,84 €. Če bi želeli ohraniti znesek financiranja iz leta 2006, bi bilo treba za programe nameniti 38.374 € več. Če pa bi želeli ohraniti enako realno vrednost, bi morali upoštevati tudi inflacijo, ki je od januarja 2006 do avgusta 2012 znašala 19,4 odstotne točke. Seveda predpostavljamo, da bi se na razpis prijavilo enako število športnikov kot leta 2012. Glede na rast prejšnjih let pa lahko pričakujemo celo povečanje. Ob upoštevanju inflacije in povečanega števila športnikov bi se morala sredstva iz leta 2012 povečati celo za 80.336,53 €.
Zavedamo se, da je finančna situacija občine težka, a v teh kriznih časih ljudje iščejo uteho in navdih tudi na področju športa. Zato si ta zasluži finančno spodbudo kot odgovor na ves trud in čas številnih prostovolj-
Wnih športnih delavcev ter kot odgovor _	na ves trud in čas, ki ga mladi in malo
manj mladi vlagajo v to izjemno pomembno družbeno področje. Pripravil strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati, prof. šp. vzg.
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, Sport in turizem Vrhnika
Število udeležencev programa 5 (šport invalidov) LPŠ od leta 2006 do 2012
Financiranje izvajalcev Letnega programa športa od leta 2006 do 2012
Graf 5
44 NAŠ ČASOPIS	v Šport in rekreacija	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Novičke
v
Športne zveze Vrhnika
Počitniško razpoloženje je kar malo prehitro minilo. V začetku septembra se je začelo resno delo. Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Vrhnika je na seji 4. septembra, po obravnavi Predloga Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Vrhnika, sprejel sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo in predlagal Občinskemu svetu, da ga posreduje v javno obravnavo. Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika in Športni zvezi Vrhnika pa je odbor predlagal, da do 27. septembra oz. do prve seje Občinskega sveta uskladita spremembe pravilnika. V primeru uskladitve je odbor predlagal, da se pravilnik obravnava in sprejme že na prvi seji Občinskega sveta. Takoj ko smo bili seznanjeni z navedenim sklepom odbora, smo sklicali sejo Izvršnega odbora Športne zveze Vrhnika. Že na začetku mandata, to je leta 2010, smo se dogovorili, da bomo imeli vse seje, če bo le mogoče, ob torkih. V torek, 11. septembra, nas je bilo lepo videti. Ob prisotnosti predsednice nadzornega odbora smo se sestali vsi člani izvršnega odbora. Predlagan dnevni red je bil preobsežen za večer, ko je bila na sporedu pomembna tekma za kvalifikacije za SP 2014 v nogometu. Naša reprezentanca se je namreč v Oslu pomerila z Norvežani. Za nogomet pa tako pravimo, da je druga najpomembnejša stvar v življenju, ali ne? Na seji smo pozorno pregledali predlagane spremembe posameznih členov, pa ne samo te, ampak tudi besedilo nekaterih členov, za katere predlagatelj ni pripravil sprememb, pa bi bile po našem mnenju potrebne. Za tako podrobno usklajevanje in utemeljevanje posameznih sprememb ter oblikovanje skupnih stališč smo porabili kar precej časa. Do prejetih petih predlogov glede spremembe Modela vrednotenja športnih panog se nismo opredeljevali. Menimo, da bi bilo treba za vse predlagane spremembe pripraviti simulacijo. Ne moremo si predstavljati, da kdor koli ve, kakšne spremembe v sofinanciranju športa bi povzročil sprejem katerega koli predloga. Sklenili smo, da se čim prej dogovorimo za sestanek z županom. Do oddajanja teh novičk sklepa nismo realizirali. Po naših informacijah je občinska uprava ugotovila, da Občinski svet po tako hitrem postopku sprememb pravilnika ne more sprejeti. Še enkrat več se je pokazalo, da naglica in ustvarjanje časovne prisile ne obrodi sadov. Predlog bo posredovan v javno obravnavo, ki naj bi trajala štirinajst dni. Z navadno pošto bomo vse naše člane obveščali o dogajanju in jih seveda vključevali v potrebne aktivnosti. Na seji smo se seznanili tudi z informacijo o letnem programu športa za leto 2013. Lani smo prejeli prošnjo, da podamo svoje mnenje
k temu aktu, letos pa ne. Lani smo si prizadevali povečati delež za vrhunski šport iz 1,5 % na 2 %, kar nam je nekako uspelo. Letos pripravljavec za to vsebino predlaga 2,5 %. Lani je bilo v času razpisa sedem vrhunskih športnikov, trenutno jih ima ta status pet, morda bo v času razpisa osem ali devet vrhunskih športnikov? Podatke bo OKS objavil v začetku oktobra. Začudeni smo bili nad povečanjem deleža sredstev za rekreacijo in kakovostni šport. Obe vsebini sta namreč razvrščeni v drugo prioriteto nacionalnega programa športa. Tem vsebinam, po naših podatkih, od leta 2004, ko je v uporabi pravilnik, tako visok delež proračunskih sredstev še ni bil namenjen. Sicer smo pa v obrazložitvi gradiva prebrali, da je podlaga za razlike predlog sprememb pravilnika. V informacijo smo prejeli gradivo z naslovom Analiza števila udeležencev letnega programa športa v Občini Vrhnika od leta 2006 do leta 2012. Ugotovili smo, da je gradivo samo del tistega, za kar že zelo dolgo časa prosimo.
Sicer pa v času pisanja novičk še ne vemo, ali je v tej številki Našega časopisa objavljen Javni razpis za sofinanciranje športnih vsebin izvajalcev letnega programa športa na območju Občine Vrhnika v letu 2013. Kakor koli, naše člane bomo o razpisu zagotovo obvestili pravočasno.
Zaradi zgodnjega zaključevanja redakcije Našega časopisa (prispevek oddajamo dva tedna pred izidom) še ne moremo napovedati datumov nekaterih dogodkov v oktobru. Razmišljamo namreč, da bi letno skupščino »združili« z javno obravnavo o spremembah pravilnika. Več nam bo jasno po septembrski seji Občinskega sveta.
Tako kot lani bomo tudi letos skupaj s člani, v drugi polovici oktobra vsem radovednežem, mladim in malo manj mladim, predstavili športe, s katerimi se ukvarjajo v naših društvih in klubih ter posredovali informacije o včlanitvi v posamezno društvo ali klub. Povabljeni smo na Mini olimpijado v Logatec, pa na posvet predstavnikov športnih društev in društev upokojencev v Postojno, Tek Ulov-ka bosta pripravili ŠD Povž in ŠD Zaplana ... Spletno stran www.sportnazveza-vrhnika. si bomo redno dopolnjevali z aktualnimi novicami. Prosimo vas, da nam posredujete informacije o dogodkih v vaših društvih in klubih.
Za vse informacije nas pokličite po telefonu 041 820 764 ali nam pišite na e-naslov sport-nazvezavrhnika@gmail.com Uradne ure so vsak torek od 16. do 18. ure v pritličju poslovnega dela telovadnice Partizan.
Športna zveza Vrhnika
Ekipa Vrhnike državni prvak, prav tako Vlado Ravnikar med posamezniki
Letošnje državno prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo za veteranke in veterane, ki se ga je udeležilo več kot 130 strelk in strelcev iz vse Slovenje, je organizirala Mestna strelska zveza Ljubljana. Tekmovanje je potekalo na strelišču MSZ na Dolenjski cesti v Ljubljani. Strelci veterani SD Vrhnika so znova prekrižali načrte vsem tekmecem, saj si je med posamezniki v kategoriji strelcev od 50 do 60 let 1. mesto in zlato kolajno pristreljal Vladimir Ravnikar z doseženimi 187 krogi, 2. mesto si je priboril njegov strelski tovariš Bojan Lampreht st. z doseženimi 185 krogi, tretji član
zmagovalne ekipe Matija Japelj pa je zasedel odlično 24. mesto, saj je nastopal v kategoriji z mnogo mlajšimi tekmeci. Odlično sta se borili tudi strelki veteranki; Benjamina Rudolf je zasedla 3. mesto, Mojca Rus pa si je pristreljala 5. mesto. Bojan Lampreht se je tokrat preizkusil tudi med strelci s pištolo in zasedel zelo dobro 10. mesto glede na to, da v tej disciplini trenira in tekmuje šele nekaj zadnjih sezon. Mojca Rus se je izkazala tudi na državnem prvenstvu za invalide - v svoji kategoriji je osvojila 2. mesto.
(V. R.)
Naš športnik - Vlado Bek, trener v KK Vrhnika
»Potrebujemo visoke igralce«
Tokrat smo za pogovor prosili Vlada Beka iz Ljubljane, ki že več let vihti trenersko piščalko v Košarkarskem klubu Vrhnika. V letošnji sezoni si pod njegovim trenerskim vodstvom nabirajo znanje starejši pionirji in kadeti. Pravi, da za košarko ni nikoli prepozno, uspešen igralec lahko postane tudi tisti, ki je začel trenirati šele v drugi polovici devetletke. Seveda pa sta pogoj dobra motorika in delavnost.
Ste v klubu že začeli s treningi?
Da, 20. avgusta smo začeli s prvimi urami treningov, potekajo pa po trikrat ali štirikrat na teden. Do tega trenutka (do sredine septembra - op. a.) smo odigrali nekaj prijateljskih tekem, s koncem septembra pa se bodo začeli že prvi ligaški dvoboji.
Sezono ste začeli z novostjo, to je člansko ekipo, ki je v klubu kar nekaj časa ni bilo.
Res je, po novem imamo tudi člansko ekipo, ki jo sestavljajo domači mladi igralci, vodi pa jo Matic Vidic. Menim, da je pametno, da ima klub rep in glavo. Najmlajše, U-10, imamo, pa smo si dejali, dajmo postaviti še člansko ekipo. Tudi sicer je dobro, da jo imamo, ker v nasprotnem primeru pri mladih opažamo, da pri mladincih in kadetih začne upadati motivacija, ker nimajo ničesar več pred sabo. Ostanejo jim samo klubi s članskimi vrstami v sosednjih krajih, kar pa verjetno nikomur, ki je navajen vrhniškega kluba, ne diši preveč. Poleg tega je tudi članska ekipa v vsakem klubu tista češnja na vrhu torte, brez katere videz sladice ni tako mikaven, pa tudi okusen. Med člani je kar naval, očitno smo zadeli terno, kar posledično pomeni, da moramo delati selekcijo za prvo postavo. Taka konkurenčnost vodi k boljši igri posameznikov, saj se zavedajo, da jih lahko v primeru slabe igre v hipu zamenja soigralec s klopi.
Katere cilje ste si zadali v letošnji sezoni?
Čaka nas veliko dela z mladimi igralci, da jih čim bolj dobro pripravimo na članske vrste. To je naš generalni cilj. Jesen bomo s člani začeli v četrti ligi, kjer smo, po mojih predvidevanjih, v vrhu. Ampak, to so samo predvidevanja, prve trening tekme so pokazale, da se lahko merimo tudi s tretje-ligaši. Nikakor pa ni naš letošnji cilj napredovanje v tretjo ligo. Če nam bo uspelo, bo to odlično, če pa ne, pa tudi ne bo tragedije. Mladinske vrste sestavljajo tudi kadeti in bodo sezono začeli kot drugoligaši. Cilj je sicer prva liga, a je to visoko postavljen cilj. Bomo videli. Preboj v prvo ligo pa je uspel kadetom, ki so v zelo močni skupini. Pod košem se bodo merili z Olimpijo, Komendo, Stražiščem, Grosupljem in Elektro Gorenjsko Prodajo (Triglav). Vsekakor jim ne bo lahko. Starejšim pionirjem ne kaže tako dobro kot lani, a so še vedno v prvi ligi. Zelo pa bi pohvalil mlajše pi-
onirje, ki sodijo med šestnajst najboljših v Slovenji. Naši upi so tudi med najmlajšimi, U-10, ki pa bodo začeli tekmovati v novembru.
Kje nabirate kadre?
Večina igralcev prihaja iz Slomškove in Cankarjeve šole, nekaj jih je tudi iz sosednjih občin, kot so Log - Dragomer, Borovnica in Horjul. Nove kadre novačimo tudi skozi košarkarsko šolo na Slomškovi in Cankarjevi šoli. Košarkar-
Kar pa zadeva pogoje dela, so ti zelo dobri. Treniramo v Slomškovi dvorani, ki je sicer zelo lepa, a tudi draga in prevelika za nas. Zato z mlajšimi kategorjami treniramo na tretjini igrišča. V športni dvorani OŠ Ivana Cankarja, ki je po prenovi parketa in drugega tudi odlična, trenirajo člani in mladinci, prav tako kadeti.
Recimo, da bi se nekdo želel včlaniti v vaš klub in igrati pri vas. Kako to stori? Je sedaj že prepozno, ker ste začeli sezono?
Ne, pri nas ni nikoli prepozno, na vrata kluba lahko vedno potrkajo: bodisi v času uradnih ur ali pa kar po telefonu oziroma elektronski pošti. Vse to najdejo na naši spletni strani. Dobrodošli bodo v vseh selekcijah, le pri članih so članske vrste že zasičene oziroma, če bo boljši kot preostali, si bo zagotovil mesto med izbranimi. Drugače pa bi si želeli visoke igralce, ki
ska šola bo delovala tudi v OŠ v Dragomerju. Iz teh šol potem nadarjene posameznike poskušamo navdušiti za igranje v našem klubu.
Na Vrhniki imate v množičnih športih tekmeca v nogometu.
Med mladimi je nogomet v ospredju, ker ga otroci v primerjavi s košarko igrajo lažje. Je pa tako, da lahko postaneš dober igralec košarke, četudi začneš trenirati šele pri dvanajstih letih. Nič še ni zamujenega, če otrok pred tem ni treniral. Seveda pa je pogoj, da je otrok marljiv in motoričen.
Tovrstni množični športi sicer za posameznike niso tako dragi, verjetno pa so stroški kluba zavoljo najema dvoran kar visoki.
Več kot eno tretjino denarja dobimo iz naslova vadnin, preostalo pa iz razpisa ZIC-a in od sponzorjev. Seveda ni preprosto, ker ni nikoli dovolj denarja. Vsak poskuša po svojih najboljših močeh delovati v dobro kluba, bodisi s prosto-voljstvom bodisi z nagovarjanjem potencialnih sponzorjev.
nam jih nasploh primanjkuje.
Vaš klub ima že dolgoletno tradicijo in zagotovo si je nekaj mladcev utrlo pot tudi v prestižnejše košarkarske vrste. Nenazadnje je to tudi dokaz dobrega dela z mladimi. Iz zadnje generacije (letniki 97) naj omenim Tjaža Hada-lina, ki je prestopil k Heliosu in je v kadetski reprezentanci. Milan Kovačevič (letnik 96, sedaj član Slovana) je kadetski reprezentant, prav tako Jan Novak (95) uspešno igra v Slovanu in bo letos igral za člane našega kluba kot posojeni igralec. Domen Novak (97) in Žiga Habat (97)pa sta del mlajše kadetske reprezentance. Seveda imamo v klubu še kar nekaj zanimivih mladih igralcev, ki bodo ob zavzetem delu lahko igrali v članski ligi v prihodnosti.
Dokaz dobrega dela z mladimi je tudi osvojitev drugega mesta v državi v pokalnem tekmovanju z generacijo letnikov 97 in 98 letos spomladi. Za nami so bile recimo pionirske ekipe Slovana, Olimpje, Heliosa, Laškega in drugih.
Gašper Tominc
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Šport in rekreacija	NAŠ ČASOPIS
45
Atleti v reprezentanci
V zadnjih petih letih se ni zgodilo, da atletska sekcija pri Športnem društvu Vrhnika ne bi dobila vabila za nastop njenih atletov v reprezentanci. Letos so se v najboljšo vrsto uvrstili štirje atleti, in sicer Maja Petrovič, Martina Jan, Pia Zupan in Jernej Marčič. Maja in Martina sta natopili v mladinski reprezentanci, Jernej Marčič, ki se je izkazal v metu krogle, in Pia Zupan v skoku v višino pa v pionirski. Slednja sta se v septembru podala na Igre treh dežel, ki so bile letos že 49. leto zapored.
V reprezentanco je bil kot spremljevalec povabljen tudi trener atletske sekcije Vrhnika, Jernej Fefer, ki se je tudi sam pred enaintridesetimi leti udeležil iger treh dežel. Na igrah so sodelovale reprezentance Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenje. Namen iger je športno tekmovanje in druženje mladih športnikov. Poleg atletike so se na igrah pomerili še košarkarji, tenisači, odbojkarice, nogometaši in igralci namiznega tenisa.
Jernej Marčič in Pia Zupan
Odhod reprezentance je bil v petek, 14. 9.2012. Z avtobusom so se športniki odpeljali na Koroško, kjer so se nastanili ob Vrbskem jezeru. Na atletskem stadionu, ki je bil od hotela oddaljen slabe pol ure, je bila otvoritvena slovesnost, na kateri so bili prisotni vsi udeleženci iger. Urnik tekmovanja je obsegal vse osnovne atletske discipline, razen meta kopja, diska, kladiva in tekov na dolge proge. Slovenski tekmovalci so dobro nastopili in skoraj ni bilo discipline, kjer ne bi stopili na zmagovalni oder. Tudi oba atleta atletske sekcije Vrhnika sta se izkazala. Pia Zupan je s preskočenimi 159 centimetri zasedla prvo mesto in osvojila 6 točk, Jernej Marčič, ki je veljal za favorita, pa je imel smolo in se je rahlo poškodoval že pri prvem metu. Na srečo mu je ta dobro uspel, tako, da je z metom 13,40 metra zasedel drugo meto in prispeval 5 točk v skupni seštevek.
Po zaključku vseh disciplin so delegati sešteli osvojene točke in razglasili, da so slovenski atleti osvojili prvo mesto. Drugouvrščeni so bili atleti iz Furlanije-Julijske krajine, tretje mesto pa so zasedli predstavniki s Koroške.
Tekmovanja v ekipnih športih so za razlike od atletskih potekala dva dni. Slovenski športniki so pokazali, da so dobro trenirali in tudi v namiznem tenisu, tenisu, košarki in odbojki premagali svoje tekmece. Le nogometaši niso imeli športne sreče, vendar kljub temu osvojili drugo mesto. Že pred zaključno prireditvijo je bilo jasno, da bo po seštevku točk iz vseh športov Slovenia osvojila prvo mesto. Predvidevanja so se uresničila in na zaključni prireditvi so predstavniki Olimpijskega komiteja, ki je organiziralo udeležbo na Igrah treh dežel, iz rok prirediteljev prejeli pokal.
Poudariti je treba, da so športniki kljub svoji mladosti dokazali svojo zrelost in dostojno zastopali svojo domovino. Čestitamo.
Pio in Jerneja že čez deset dni čaka še ^en nastop, in sicer na peteroboju Hrvaške, Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenje.
Da se bo tradicija nastopanja na mednarodnih tekmovanjih in v reprezentanci nadaljevala, vabimo vse, ki bi se želeli ukvarjati z atletiko, da nas pokličete na št. 041 751 128, Srečo Železnik, ali 031 602 865, Jernej Fefer. Z veseljem se bomo pogovorili z vami in odgovorili na morebitna vprašanja.
Odbojka na mivki
Odbojkarski pokal v roke Ljubljančanom
Športna prireditev Pokal Vrhnike v odbojki na mivki je bila sprva predvidena za soboto, 1. septembra 2012, zaradi slabega vremena pa smo jo prestavili na soboto, 8. septembra. Odločitev je bila prava, saj nas je ta konec tedna pričakalo čudovito, sončno in toplo vreme. To je rekreativne igralce odbojke na mivki zvabilo na peščeno igrišče, kjer so v prjateljskem duhu tekmovali za pokal Vrhnike v odbojki na mivki. S to prireditvijo smo tudi simbolno zaključili športno poletje na Vrhniki. Letos smo vpeljali novost, in sicer so v vsaki ekipi nastopali trie igralci, ekipe pa so bile lahko mešane po spolu. Na turnir se je prijavilo 10 ekip oziroma 30 igralcev. Zanimivo je, da se ga niso udeležile le domače ekipe, temveč tudi ekipe iz Ljubljane in Postojne. Kvalifikacije so se začele ob 10. uri, s finalno tekmo pa smo zaključili okoli 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je s preostalimi organizatorji poskrbel, da tako igralcem kot publiki ni ničesar primanjkovalo. Ob spremljanju zanimivih tekem so se tekmovalci in gledalci lahko okrepčali s picami iz Cankarjevega hrama in osvežili s pijačo. Da pa spomin na letošnji vrhniški turnir ne bi takoj zbledel, so igralci v dar prejeli spominske majice. Po napetih bojih je prvo mesto osvojila ljubljan-
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
ska ekipa Drimtim, ki je z odlično igro v finalni tekmi premagala ekipo Bossaball, prav tako iz Ljubljane. Obe ekipi sta bili mešani, s čimer so dokazali, da lahko tudi dekleta sestavljajo kakovostno odbojkarsko moštvo. Bron pa je osvojila ekipa Boss iz Postojne.
Vsi obiskovalci so bili s turnirjem nadvse zadovoljni, zato smo se organizatorji odločili, da bomo turnir v odbojki na mivki organizirali tudi naslednje leto
Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati
IronMan Podersdorf, Avstrija
Triatlon v razdalji IronMan (3,8 km - 180 km - 42,2 km) se je v osemdesetih letih začel v Ameriki, na Havajih, vendar ima tudi v Evropi
bogato tradicijo. Tako je bil leta 1988 v Poders-dorfu ob Nežiderskem jezeru v Avstriji tak triatlon, eden prvih v Evropi. Tradicija se je obdržala skozi vsa leta in tako so letos 25. avgusta organizirali jubilejni 25. IronMan. Udeležila sta se ga tudi David Pagon, ki je prvič tekmoval na tako zahtevni preizkušnji, in Matjaž Bajec za katerega je bilo v tej sezoni to
David Pagon
Matjaž Bajec
že drugo tako tekmovanje (prvo maja na Lan-zarotu - Kanarski otoki). Tekma jima je zelo dobro uspela. David je na plavalnem delu dosegel čas 1 h in 17 min, sledilo je 180 km popolnoma ravninske kolesarske proge, ki jo je prevozil v 5 h in 2 min. Tek na maratonski razdalji je bil zahteven, temperature so bile visoke, vendar je kljub temu dosegel odličen čas 3 h in 9 min, kar je bil tudi eden najboljših časov na teku med vsemi tekmovalci. Tako se je na koncu s časom 9 h in 34 min med 260 nastopajočimi uvrstil na 18. mesto, v kategoriji 35-39 let pa na 4. mesto. Matjaž je plavanje končal v 1 h in 16 min, kolesaril je odlično,
4	h in 56 min, kar pomeni, da je bila povprečna hitrost več kot 36 km/h. Na teku se je utrujenost stopnjevala, a je uspel maraton končati v solidnih 3 h in 42 min. Skupni čas 9 h in 58 min je na koncu pomenil uvrstitev na 26. mesto, v kategoriji 45^9 let pa na 2. mesto.
5	tem tekmovanjem se je sezona končala, septembra bo aktivni počitek, oktobra pa se bodo že začeli treningi za novo sezono in nove izzive.
Klara Bajec
Ulična košarka
Indijanci boljši od
V	t •	• • VI
sunk in jajck
Že osmi turnir v ulični košarki na Vrhniki smo sprva želeli organizirati v Športnem parku Vrhnika, zaradi izjemno mrzlega in deževnega vremena pa smo prireditev, ki je bila v soboto, 1. septembra, prestavili v športno dvorano pri OŠ Ivana Cankarja Vrhnika. Zaradi tega je bilo sicer na turnirju manj gledalcev, so pa odločitev pozdravili igralci, saj je igranje na parketu prijetnejše kot igranje na asfaltu.
Turnirja se je udeležilo 16 ekip iz Slovenje. Med tekmovalci smo lahko videli najboljše slovenske igralce v ulični košarki ter tudi igralce mladinskih in kadetskih selekcij najboljših slovenskih košarkarskih klubov. Zaradi kakovostnih ekip so se med 11. in 17. uro odvijale tekme z vrsto zanimivih akcij. Da pa smo turnir popestrili, smo za igralce in gledalce izvedli še tekmovanje v metanju trojk, igro knockout in metanje na koš s sredine igrišča.
Ob 17.30 smo dobili končne zmagovalce, ki so prejeli pokale in nagrade. Ob tem bi se zahvalil donatorjem, ki so prispevali nagrade
in malico, in sicer Gostilni in pizzerji Boter, Slaščičarni Berzo ter trgovini TW, ki je priskrbela praktične nagrade. Zmagovalci Ulične košarke na Vrhniki '12 so:
1.	mesto: INDIJANCI (Matevž Mikuš, Nejc Kobal, Matic Urbas, David Milič)
2.	mesto: HEMENDEGS (Mitja Simčič, Gregor Hlebec, Sandi Dimc, Jaka Hladnik)
3.	mesto: VESOTOVA KLET (Mark Hudo-bivnik, Matic Hudobivnik, Žiga Vovk, Matej Guček)
-	v metanju trojk: Jaka Hladnik
-	v knockoutu: Matic Hudobivnik
-	v metu s sredine: Tom Mišič
Z dolgoletnimi partnerji, sprva iz vrst slovenske demokratske mladine, nato pa izmed

vrhniških rekreativnih igralcev košarke, smo pred osmimi leti začeli organizacijo prireditve Ulična košarka na Vrhniki. Prireditev je postala tradicionalna in stalnica med vrhniškimi igralci košarke. Na žalost pa so se so-organizatorji utrudili in izrazili željo, da bi bil to njihov zadnji turnir in v prihodnje ne bi več sodelovali. Na tem mestu bi se zahvalil pobudnikom Ulične košarke na Vrhniki, Mateju Dormišu in predvsem Mariu Antoloviču.
>v
ZIC
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika
Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati
46
NAŠ ČASOPIS	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Rekreacija za občane v šoli na Tržaški 2
Vaje za hrbtenico, vsak ponedeljek od 18.30 do 19.30 in 19.30 do 20.30 ter vsako sredo od 17.30 do 18.30 in 18.30 do19.30. Vadba je primerna za osebe vseh starosti, ki so že imeli bolečine v hrbtenici oz. željo bolečine preventivno preprečiti. Vodila bo višja fizioterapevtka gospa Marija Murn. Inf. po telefonu 7551 628 (ob pon. od 14. do 19. ure, od torka od 7. do 14. ure). Začetek v ponedeljek, 1. 10. 2012.
Aerobika v telovadnici Partizan: v ponedeljek miks aerobika, zumba, taebo od 19.30 do 20.30, vodila bo Valentina Čeček, vaditeljica aerobike in inštruktorica zumbe: 041 210 743, valentina.cece-k@gmail.com.; začetek v ponedeljek, 24. 9. 2012.
Aerobika, Tržaška 2: v ponedeljek STEP od 20.30 do 21.30, v sredo TNZ-STEP od 20.30 do 21.30, vodila bo Jana Kogovšek V primeru večjega zanimanja bo aerobika tudi v ob nedeljah zvečer! Zaičetek v ponedeljek, 24. 9. 2012.
Pilates: vadba je primerna za vsakogar in poteka ob mirni glasbi in traja 2-krat na teden po 60 minut: v torek od 18.30 do 19.30 in četrtek od 18.30 do 19.30. Vodila bo Ana Dežman, inštruktorica aerobike, pilatesa in joge. Začetek v torek, 25. 9. 2012.
Gimnastične in aerobne vaje za moške: vodila bo profesorica športne vzgoje - specialistka za fitnes, vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utež-mi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi za 40 let in več zaradi individualne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze; torek od 20.00 do 21.00; četrtek od 20.00 do 21.00; vodila bo Valentina Rebec.
Gimnastične in aerobne vaje za ženske: vodila bo profesorica športne vzgoje - specialistka za fit-nes, vaje za moč, gibljivost, spretnost, z manjšimi utežmi in elastiko; primerno za vse starosti, tudi za 40 let in več zaradi individualne prilagoditve težavnosti, pripomore tudi k preprečevanju nastanka osteoporoze; torek od 19.00 do 20.00; četrtek od 19.00 do 20.00; vodila bo Valentina Rebec.
Pilates - vadba bo potekala v toplem prostoru v majhnih skupinah z individualnim pristopom. Vadba bo v četrtek od 19.30 do 20.30, učilnica 2, vodila bo Ana Sajko, inštruktorica za jogo in pila-tes; ana.smrtnik@gmail.com; 070 866 383.
Dinamična joga je intenzivnejša vadba joge za povečanje gibljivosti, moči, zmanjšanje stresa in sprostitev. Primerna za vse starosti za ženske in moške. Vadba bo potekala v toplem prostoru v majhnih skupinah z individualnim pristopom. Vadba bo v četrtek 20.35 do 21.45, učilnica 2. Vodila bo Ana Sajko, inštruktorica za jogo in pilates; ana.smrtnik@gmail.com; 070 866 383.
Orientalski trebušni plesi - V prejšnjih letih je na Vrhniki čare orientalskega plesa spoznavalo že več kot dvesto deklet in žena. Skupino bo vodila Ana iz Plesnega mesta in če boste želele, boste z njo lahko tudi nastopile na raznih prireditvah ali pa se lahko odločite tudi za tekmovanja. Info: 510 84 84, 031 333 303; www.plesnomesto.si.
Telovadba za dojenčke z mamicami: vsak ponedeljek ob 15. uri v učilnici 1. Ker je v otrokovem razvoju dotik še kako pomemben, se bodo naučile osnovnih masažnih prjemov. Boste videli, kar predli boste od zadovoljstva. Telovadba je primerna za dojenčke od šestega tedna pa vse do devetega meseca starosti.^Vodila bo diplomirana delovna terapevtka Petra Šmid Seljak, info 051 395 059 po 15. uri.
Tehnike sproščanja in vadba za večjo gibljivost telesa: ponedeljek, 1. skupina od 18.30 do 19.40, 2. skupina od 19.45 do 21. ure v učilnici 2 OŠ Ivana Cankarja, Tržaška 2. Na vadbi se bomo naučili uporabnih tehnik za obnavljanje, sprostitev in stalen pritok energje iz starodavne joge, chi gonga, tibetanskih pomlajevalnih vaj, vadbe shiatsu, se naučili pravilno dihati. Vladimira, info: vladimi-ra23@gmail.com, 040 43 00 66.
Informacje: 01 7506 876 od 7. do 14. ure, popoldne 01 7506 878.
Informacje o cenah vadbe dobite pri izvajalcih (kjer je naslov oziroma stik) ali vinko.bizjak@gu-est.arnes.si
Vrhniški mladinci v savatu blesteli na EP
Na Evropskem mladinskem sa-vate prvenstvu 2012 v belgjskem Butgenbachu so se v 13-članski ekipi kar trije Vrhničani odlično odrezali v disciplini francoski
boks, ki je le ena izmed tekmovalnih v športu savate. Neža Oma-hen je osvojila bronasto medaljo v francoskem boksu - lahki kontakt, tehnični disciplini, pri ka-
teri so udarci kontrolirani. Tako pri mlajših tekmovalcih v savatu ni poškodb, vseeno pa je zaradi večje varnosti predpisana zaščitna oprema, zato dekleta nosijo ščitnike za golenice, genitalije in prsi ter boksarsko čelado. Se uspešnejša je bila Maja Brade-ško, ki je osvojila srebrno medaljo. Vrhničan v kadetski vrsti pa je bil Domen Cigale, ki je moral v močni mednarodni konkurenci za zdaj priznati premoč drugim tekmovalcem.
Mladi Vrhničani so ob vse manj intenzivni vadbi na Vrhniki v okviru društva, ki ni bilo aktivno v Savate zvezi Slovenije (SVZS), v Ljubljani poiskali savate društva, ki so člani SVZS, in tako nadomestili vse tisto, kar jim je še manjkalo do forme za nastop
na mednarodnih prvenstvih. Ob njihovem rastočem zanimanju za tekmovalni francoski boks oz. savate pa je bil na Vrhniki lani ustanovljen Savate klub Vrhnika (SKV). S tem dejanjem SKV francoski boks in borjenje s palico, katerega aktivnosti pod okriljem Notranjske zveze borilnih veščin beležimo vse od leta 2003, pod prepoznavnim imenom panoge savate spet umešča v letne programe športa Občine Vrhnika, a tokrat prvič po letu 2010 kot vrhunski šport, priznan s strani Olimpjskega komiteja Slovenje. Savate klub Vrhnika na svoje treninge vabi vse, ki jih zanima resno tekmovalno in seminarsko delo pod okriljem Savate zveze Slovenje. Informacje: vrhnika. savate@gmail.com, 041 899 638.
Mladinska ekipa
ßoksarka Nina Vehar se je uvrstila na olimpijado borilnih športov 2013
Vrhničanka je še vedno najuspešnejša športnica Savate zveze Slovenje. Kot otrok se je najprej navdušila nad karatejem, nato je hitro napredovala v kikboksu in pred desetimi leti so jo kot mlado in vztrajno športnico spoznali v Savate zvezi Slovenje. Ob vsakodnevnem treniranju z odličnimi trenerji je lani postala svetovna in evropska prvakinja v francoskem savate boksu. Nagrajena je bila z Bloudkovo plaketo ter nazivom športnice Ljubljane in Vrhnike minulega leta in še vedno ima dovolj razlogov in želja, da nadaljuje športno kariero. Na svetovnem savate prvenstvu, ki je minuli konec tedna potekalo v bolgarskem Plovdivu, se je
Najboljša slovenska predstavnica Nina Vehar (foto: osebni arhiv)
uvrstila na odlično drugo mesto in se tako s srebrno medaljo na
stopničkah postavila ob bok zlati favoritinji iz Francje. S tem deja-
njem se je srebrna Veharjeva kot naša edina predstavnica uvrstila na olimpjado borilnih športov, imenovano tudi World Combat Games 2013. Naslednje leto bo to veliko tekmovanje potekalo v ruskem Sankt Peterburgu, tekmovalci pa se bodo pomerili v 15 uradnih borilnih športih, ki jih priznava tudi Olimpjski komite Slovenje. V Bolgarijo je letos odpotovala 24-članska slovenska ekipa in v moški članski ekipi je vrhunski rezultat dosegel tudi Matic Trebušak; kljub strogemu sojenju je osvojil odlično bronasto medaljo, vendar se mu zaradi izjemno močne konkurence žal ni uspelo uvrstiti na olimpjado.
Jure Žitko
TI	«1	V V«	• •
Borilne veščine za vse generacije
Aikido je moderna borilna veščina. Znanje črpa iz tradicje borilnih veščin Japonske in ga nadgrajuje. Leta razvoja aikida kot borilne veščine so prinesla metodiko poučevanja, ki je primerna za vsakogar - otroke in odrasle, tako ženske kot moške. Kaj ponuja aikido?
Pomaga pri stresu v vsakdanjem življenju. Nauči vas občutiti in obvladati svoje telo. Omogoči vam:
-	vseživljenjsko pot napredovanja in rasti,
-	vpogled v svet borilnih veščin - buda,
-	pridobitev discipline,
-	prijetno družbeno okolje, nove prijatelje in izkušnje.
Aikido klub Uruwashii je odprt in sodoben klub, ki ga vodi certificirani inštruktor aikida. Klub je član Aikikai zveze Slovenja, vse stopnje pa so mednarodno priznane. Deluje drugo leto, v njem pa že trenira približno
15 članov. Treningi potekajo v odlično opremljenih prostorih DojaFit, Pod Hruševco 42, na Vrhniki.
Vsi treningi so odprti za vse, vedno ste dobrodošli tudi kot gledalci. Začetnikom ponujamo začetni tečaj aikida, na katerem se v treh mesecih po zelo ugodni ceni spo-primete z osnovami te veščine. Starše, ki ne
veste, h kateri dejavnosti bi vpisali otroka, da bi koristno porabil odvečno energjo, vabimo, da skupaj z njim izberete tečaj aikida za otroke (od 9 let). Poleg trdega dela in discipline otroke naučimo samospoštovanja, empatje, komunikacje in, kar je najpomembnejše, kako živeti brez strahu ter se spoprijeti s težavami in bolečino - torej utrjujemo značaj.
Informacje:
Aikido društvo Uruwashii Mizni Dol 149, 1360 Vrhnika www.aikido-vrhnika.com info@aikido-vrhnika.com telefon: 031 400 961
Termini: torek/četrtek
otroški treningi: 18.00-19.00 začetni tečaj: 19.00-20.00 aikido: 20.00-21.30
Športni klub »2002«, Š. D. Dragomer -Lukovica
Teniška šola Žabec
Cena: že od 25 evrov/mesec (1-krat na teden)
Kje: Vrhnika, Dragomer Pristop: serviraj, igraj, štej (pristop je usmerjen k teniški igri - pravila in igrišča prilagojena starosti otrok - in igram z žogo). Doslej doseženi rezultati učencev teniške šole Žabec: v kategorijah mini, midi tenis, tenis do enajst let se po razpisu TZS v svojih skupinah uvrščajo med prve tri, v glavnem turnirju v četrtfinale. Teniška šola Žabec, Športni klub »2002«, Š. D. Dragomer - Lukovica čestitajo učencem za dosežene rezultate in spodbujajo k nadaljnjemu delu. Info.: 041 207 372.
Uspešen začetek sezone
Treninge smo začeli 20. avgusta, prva tekma pa je bila na sporedu že 1. septembra v Poreču, kjer se je odvjal 1. turnir Alpe-Adria v novi sezoni. Udeležili smo se ga s štirimi igralci (v kategoriji U-10 Luka in Miha Podobnik, v U-15 Nejc Nagelj in v U-19 Izak Oberčkal Pluško), domov pa smo že prinesli kolajno. Luka je osvojil odlično 3. mesto; za preboj v finale mu je zmanjkalo zelo malo, saj je v polfinalu proti nasprotniku izgubil z 2:3 (ta je eno kolo pred tem, torej v četrtfinalu premagal tudi mlajšega brata Miho). Obema čestitamo; to je rezultatsko lepa spodbuda za nadaljnji trening. Našima starejšima tekmovalcema Izaku in Nejcu se na žalost ni uspelo prebiti iz svojih predtekmoval-nih skupin, pridobila pa sta pomembne izkušnje (Izak letos prvič tekmuje v kategoriji U-19, v kateri so tudi tri leta starejši nasprotniki), ki jih bosta še
kako potrebovala.
Proti koncu meseca bo nova sezona že v polnem zagonu. Zahvaljujemo se vsem staršem, ki svoje otroke s prevozi in dobro voljo spremljajo na tekmah, saj tako na svoj način krepjo delo naše sekcje. (mk)
Vabljeni k vpisu
Vse otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole, ki željo spoznati osnove namiznega tenisa, se v tem zanimivem športu pomeriti s svojimi prijatelji, sošolci in vrstniki ter se ob tem zabavati, vabimo, da se nam pridružjo. Prav tako ste vabljeni starejši (od 6. do 9. razreda). Treningi bodo potekali v dveh skupinah; dvakrat na teden po eno uro za mlajšo, začetniško skupino (ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. ure) ter vse dneve razen srede od 18.00 do 19.30 za starejše.
Vpis bo možen ob vsakem terminu, ko potekajo treningi, v telovadnici OŠ Antona Martina Slomška (galerja zgoraj).
Več informacij:
040 869 189 (Matic Kaiser) 031 264 198 (Žiga Perovič)
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
v
Sport in rekreacija
NAŠ ČASOPIS
47
Tekma v spretnostnem jahanju
Člani Konjeniškega društva Vrhnika smo se dogovorili, da dogajanje na Vrhniki popestrimo s tekmo v spretnostnem jahanju. Primerno lokacijo smo našli na Butajnovi, saj gre tam mimo veliko rekreativcev in gobarjev.
Pridobili smo zemljišče, postavili poligon z ovirami, vse skupaj ogradili in že smo preizkušali funkcionalnost naprav. Potrebne so bile manjše korekcije, da bi čim bolj zmanjšali hitrost konj in tako preprečili poškodbe pri jahačih ali konjih. Naj dodam, da je naprave preizkušal tudi neki vneti plezalec in nam polomil napravo za alko.
Po »rezervaciji« sončnega konca tedna smo pridobili vsa potrebna dovoljenja, kar je milo rečeno sizifovo delo. Začelo se je lobiranje za sponzorje, zbiranje dobitkov za srečelov, ampak šlo je počasi. Naokrog smo hodili vsi zeleni, povpraševali in tarnali, in končno nam je le uspelo pridobiti nekaj dobrih ljudi. Na tem mestu se moram zahvaliti vsem, ki so nam omogočili
Predsednik društva Ludvik Lampe (levo) z do bitnikom kolesa na srečelovu in drugouvršče nim Krašovcem
Drugouvrščeni Boris Rome
prireditev; to so Gostilna pri Kranjcu, Slaščičarna Berzo, Trgovina Kocka, Komunalno podjetje Vrhnika, Prodajalna Modest, Gostilna Cankarjev hram, Gostilna Turšič, Fortrade, M-Orel, Blagomix, Frizerski salon Neška, Žganjekuha Kržič, Komplet, d. o. o., iz Logatca, Miha Ferjan
-	Borovnica, Plastika Mesojedec, Masterplast, Sintal, Ljubitelji konj Ljubljana, Cvetličarstvo Hlebec, Žganjekuha Gozdni Joža, Turistična kmetija Kisovec in še mnogi drugi.
Na prizorišču tekmovanja se je zbralo 19 jaha-čev in jahačic, pisana druščina ljubiteljev konj in narave. Vsi po vrsti smo bili dobre volje, saj nas je spodbujalo kar veliko obiskovalcev in Ansambel Livada. Marjan Pristavec, vodja tekme in obenem napovedovalec, je ob napovedanem času dal znak za začetek boja za pokale prireditve Spretnostno jahanje Vrhnika 2012. Zdaj je šlo zares; vsak je dal od sebe največ, kar je zmogel, skoraj kot da bi bili na olimpijadi, ne pa na vaški tekmi. Saj veste, kako je med Slovenci: »Jaz sem boljši od soseda...«
No, tekmovanje se je odvijalo tekoče; merili so se časi in padale so kazenske točke, favoritov pa je bilo vedno manj. Zadnji in najtežji del je bila alka, snemanje obročev s sulico v polnem galopu, kar pa so nekateri ležerno opravili v kentru. In glej ga vraga, imeli smo dva tekmovalca z enakim seštevkom točk, kar je skoraj nemogoče. Morala sta v ponovni krog, in to v polnem galopu, kjer se je pokazala spretnost jahača. Boljši, hitrejši in tako najspretnejši jahač na tekmi je bil naš bivši član društva Srečko Krašovec z Verda, hkrati tudi najstarejši udeleženec tekmovanja. Čestitamo mu
-	premagal je kar tri profesionalne tekmovalce,
Zmagovalec Srečko Krašovec
ki po Slovenji osvajajo prva mesta.
1.	mesto: Srečko Krašovec
2.	mesto: Boris Rome
3.	mesto: Nejc Zakrajšek
Sledile so podelitev rozet petim najboljšim konjem, podelitev pokalov trem najboljšim jezdecem za dosežena mesta ter podelitev nagrad - osovnikov, da se jahači še malo nabrusijo za naslednje leto.
Predsednik KDV, Ludvik Lampe
Festival Zmigaj se!
Letos z mednarodno udeležbo
Plesni spektakel, odlično vzdušje, najboljši slovenski plesalci ter tuji zvezdi Chachi in Pacman, dva vikenda plesnih delavnic in druženja plesalcev je le nekaj besed, ki opišejo letošnji plesni festival Zmigaj se!, ki ga je Slomškova šola gostila 8. in 9. ter 15. in 16. septembra.
Plesne delavnice so potekale dva vikenda. Hip hop so se p ma zvezdama Chachi in PacManom (Foto - Miha Schaffer)
lesalci učili s plesni-
Tokratni že 6. plesni festival Zmigaj se!, ki tradicionalno poteka na Vrhniki, so organizatorji še nadgradili. Letos so ga razdelili na dva dela: prvi vikend so plesalci nadgrajevali svoje znanje moderna z Jernejem Bizjakom ter Mic-halom Rynio in Nastjo Bremec, drugi vikend pa so pilili hip hop z znanima ameriškima plesalcema Olivio »Chaci« Gonzales ter Phillipom »PacManom« Chbeebo. Njuni delavnici sta bili izjemno dobro obiskani, pojasnjuje vodja projekta Mateja Podlipec: »Hip hop delavnice s Chachi in Pacmanom so imele povprečno 70 plesalcev na delavnico. Modern delavnice so bile malo manj obiskane kot pretekla leta. Na hip hop delavnicah smo bili kar malo ev-forični in navdušeni, da gostimo taki zvezdi.« Kako tudi ne, plesalci so svoje znanje hip hopa izpopolnjevali skupaj z najstniško koreografinjo leta, podporno plesalko na Poklonu Britney Spears, ki je bil del 2011 MTV Video Music Awards ter najmlajšo plesalko priljubljene ameriške skupine I.aM.mE - Chachi ter PacManom, ki prav tako pleše v tej skupini. Poleg tega ga lahko vidite tudi na filmskem platnu kino-dvoran v filmu Odpleši svoje sanje 4,
bil pa je tudi finalist ene od sezon So You Think You Can Dance. Kot je dejala Podlipčeva, pa plesalca nista navdušila le s svojimi uspehi ter izjemnim plesnim znanjem, temveč predvsem z velikim srcem, ljubeznijo do plesa ter odprtostjo.
»Phillip je izjemna osebnost, je nadvse navdihujoč in odprt človek, ki ne navdihuje le kot poseben plesalec z unikatnim stilom plesa, ampak tudi kot
razgledan človek, odprt za nove stvari, nova učenja ter ima veliko srce.« Oba plesalca si želita postati še boljša in v to vlagata ves svoj trud ter sta s svojim zgledom plesalce na delavnicah opomnila, da je treba trdo delati za svoje sanje. Kakšna je Chachi, je povedala Mateja Podlipec: »Chachi nas je opomnila, da je potrebno uživati vsak trenutek in se ob tem zabavati. Zato sem kot vodja projekta neizmerno hvaležna Chachi in Phillipu ter njunemu menedžmen-tu, da so se odzvali našemu povabilu. Saj sta tako izpolnila dolgoletno željo številnih slovenskih plesalcev, ki so se tokrat imeli priložnost učiti od njiju.«
Sobotni večer v znamenju plesnega spektakla
Vrhunec festivala, ki ga je finančno podprla tudi Občina Vrhnika, so organizatorji, Društvo Zmigaj se!, v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika tokrat pripravili 15. septembra, ko je Slomškova športna dvorana gostila veliki plesni šov z najboljšimi slovenskimi plesalci ter plesnimi skupinami in Chachi ter Pacmanom. Občinstvo je na odru ponovno videlo talentiranega Vrhničana - Jerneja Bizjaka, ki se je za kratek čas ustavil v domovini. »Nazadnje je nastopal na našem prvem festivalu in od takrat dalje smo ga želeli vsako leto gostiti, a je bil polno zaseden z nastopi in izobraževanjem v tujini,« je pojasnila Podlipčeva. Bizjak, ki trenutno svojo profesionalno pot nadaljuje na Danskem, v Danish Dance Theather, je sicer tokrat svoje znanje delil tudi na plesnih delavnicah. S točko, ki so jo pripravili posebej za Zmigaj se! so navdušili plesalci Kazi-nine plesne skupine Allthat - finalisti Slovenija ima talent, manjkali niso niti
Na sobotnem finalnem šovu se je s solo točko predstavil izjemen vrhniški plesalec Jernej Bizjak.
Artifex so sneli svoje maske.
Allthat so v plesno točko vnesli humor.
skrivnostni The Artifex, ki so prav tako navduševali na Talentih. Dih so občinstvu jemale Žabice iz sosednje Občine Log - Dragomer, z glasnim aplavzom pa so pospremili tudi evropsko pod-prvakinjo v stepu Maruško Avbelj in svetovno mladinsko prvakinjo v orientalskih plesih Niko Mlakar ter plesalke v petkah High heels high hopes. Z odlomkom iz predstave Compassion so se predstavili trje plesalci Kjara's dance project, občinstvo pa je poleg omenjenih videlo še pet plesnih točk: Kazinino malo člansko skupino hip hop, Petro Zupančič in Jana Ravnika, Nino Dremelj, Petro Peček in ProDan-
covo Street dance malo skupino. »Na finalnem šovu je bil večji obisk kot pretekla tri leta. Plesne točke so bile zelo, zelo dobre, na zelo visokem nivoju,« je povedala Podlipčeva, ki je ob tem izpostavila humor plesne točke skupine Allthat ter obe tuji zvezdi. »Vsak nastop je bil poseben in meni so bili vsi všeč. Navdušila me je plesna točka Allthat, ki je bila izpeljana samo tokrat za Zmigaj se! v izvedbi Ade, Željka, Miljana, Marka in Žiga. Koreografijo sta naredila Željko Božič in Marko Stamenkovic, ki sta resnično talentirana. Mene najbolj navdušuje, če lahko koreograf vključi elemente humorja v koreografijo in če se ljudje nasmejjo, je cilj koreografa dosežen. Navdušil me je tudi solo nastop Phil-lipa (PacMana), v kateri je delal neverjetne stvari. Res je poseben plesalec. Chachi je predstavila svoj slog plesa s tako sproščenostjo, da sem bila zopet navdušena. Solo nastop Jerneja Bizjaka mi je vzel dih.«
Festival si želijo nadgraditi v kulturo
Kot smo izvedeli, organizatorji v prihodnjih letih ne bodo zaspali na lovorikah, festival si želijo še nadgraditi, v celoti napolniti telovadnico OS Antona Martina Slomška, kjer napredujejo, ter plesno kulturo ponesti v center Vrhnike. »V bližnji prihodnost bi zelo rada naredila brezplačne začetne delavnice in delavnice za pare po celotnem centru Vrhnike (Sodnjiski trg, Športni park, Hotel Mantova itn.), vendar potrebujemo še več ljudi in še več vloženega denarja. V tem kontekstu bi se zelo rada osredotočila na družino kot ciljno skupino. Festival ima ogromno potenciala in zelo dobro ime,« pravi Mateja Podlipec. Z njo se strinja tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki je nad festivalom navdušen: »Smatram, da bo ta festival, ki mlade zelo pritegne in ki je zelo dobrodošel, na Vrhniki še našel mesto in bo v prihodnjih letih, upam vsaj, boljša situacija in bo tudi denarja nekoliko več, da bo izpeljan v tistih načrtih, ki so si jih organizatorji na začetku tudi imeli.«
Festival, ki ni tekmovalen, željo organizatorji še bolj razširiti med ljudi, predvsem pa jih je razveselil letošnji velik obiska otrok na finalnem šovu ter druženje plesalcev na festivalu. A kot pravi vodja projekta, so za kakovosten festival zaslužni vsi, ki so pomagali pri projektu in ga podprli, za kar jim je neizmerno hvaležna. Vesna Erjavec
48 NAŠ ČASOPIS	v Sport in rekreacija	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Prvi trije uvrščeni po kategorijah
Fantje do 18 let: Jošt Plestenjak, Rok Ogorevc, Tadej Janevski
Dekleta do 18 let: Ajda Košak, Nika Ogorevc, Tara Kukec
Ženske: Neža Plestenjak, Nina Gantar, Slava Volk Moški do 40 let: Jole Kovačevič, Sandi Petkovšek, Jan Jereb
Moški od 40 do 50 let: Iztok Škof, Matjaž Stare, Dejan Mesec
Moški nad 50 let: Ronko Gostiša, Jurij Janež, Rale Brajkovič
V sredini Jošt Plestenjak, zmagovalec v katego- Prve tri pri dekletih do 18 let riji do 18 let
Prve tri ženske
Moški nad 50 let
Moški od 40 do 50 let
Prva dva med moškimi do 40 let
turnirja udeležilo več tenisačev iz občin Horjul in Dobrova - Polhov Gradec, kar bi mu dalo še večji pečat.
V	najelitnejši kategoriji tenisačev do 40 let sta se v finalu pomerila prvi nosilec, Dragomerčan Jole Kovačevič, in Vrhničan Sandi Petkovšek.
V	zelo zanimivi, kakovostni in izenačeni igri je slavil Kovačevič. V kategoriji žensk pa je bila spodbudna udeležba devetih tenisačic, kar je največ do zdaj. Zmagala je nekoliko mlajša Neža Plestenjak, vendar so tudi starejše tekmovalke prikazale borbeni tenis. Veseli pa vrnitev najstarejše tenisačice Slave Volk.
Vsi tenisači in tenisačice so prejeli reklamne majice, prvi trije iz vsake kategorije pa zaslužene pokale. Glede na število tekmovalcev in veliko zanimanje gledalcev lahko zatrdimo, da je 7. turnir za pokal Našega časopisa uspel. Organizatorji TK Vrhnika si zaslužijo vso pohvalo za uspešno organizacijo. Za konec le še - nasvidenje naslednje leto, na 8. pokalu Našega časopisa!
Simon Seljak
Prestižna zmaga Dragomercanu
Na igriščih teniškega kluba Vrhnika je potekal že 7. medobčinski teniški turnir za pokal Našega časopisa. Udeležilo se ga je več kot sto igralcev tenisa, kar je največ do zdaj.
Tako lahko mirno rečemo in zapišemo, da je to po številu tekmovalcev in gledalcev ter po borbenih in kakovostnih igrah eden največjih teniških turnirjev v Slovenji. Pohvalili so ga tudi vsi navzoči in poudarili, da mora ostati, po možnosti pa naj bi ga tudi nadgradili in privabili še več tenisačev iz občin Horjul in Dobrova - Polhov Gradec.
Na igrišča so prvi stopili dekleta in fantje do 18 let, in to zadnji konec tedna pred začetkom šole. Pri fantih je prvo mesto osvojil Jošt Plestenjak iz Sinje Gorice. Mladi tenisač je prikazal zelo dobro igro in bi se lahko uspešno kosal tudi s starejšimi. Prav Jošt je eden izmed najperspektiv-
nejših vrhniških tenisačev, saj v svoji kategoriji uspešno tekmuje na turnirjih širom Slovenije. Tekmovalci starejših kategorij so se na igrišča teniškega kluba Vrhnika podali 8., 9. in 10. septembra. Tako je bila nedelja, 10. septembra, rezervirana za polfinalno in finalno srečanje. Lepo vreme je omogočilo kakovostne dvoboje. Skozi ves konec tedna si je skoraj sto dvobojev ogledalo veliko gledalcev. Udeležba je bila resnično izjemna; največ tenisačev je prišlo seveda iz Občine Vrhnika, nato iz Log - Dragomerja in Borovnice ter nekaj malega iz Horjula in Dobrove - Polhovega Gradca. Želja organizatorja Našega časopisa (ZIC-a) in TK Vrhnika pa je, da bi se
4
Skupinska fotografija vseh zmagovalcev
Naj bo masaža del našega vsakdana
Kako izbrati pravo masažo
Cilj kakršne koli masaže je odvrniti misli od vsakodnevnih obremenjenosti. Mirno okolje dovoljuje sproščanje in ponovno polnjenje telesa z energijo. Masažni dotik oziroma masaža pomaga ponovno sestaviti izgubljeni člen v verigi razpoloženja in utrujenosti skozi preobremenjen način življenja. Masaža omogoči dvig naravne oziroma fizične in čustvene kondicije, ki se skupaj borita in premagujeta napore in pritiske. Občutek ob fizičnem stiku, ko v možganih nastajajo endorfini, hormoni sreče, je dober in zadovoljiv.
Rezultat je boljše razpoloženje, večja samozavest ter znižanje morebitne bolečine. Z masažo se lahko znebimo posledic vsakodnevnega napora in pritiska ter omogočimo imunskemu sistemu (pospešeno razmnoževanje imunoglobulinov) in večjim telesnim organom, da ponovno delujejo normalno. Z masažo spomnimo naše telo na radosti življenja ter da si moramo vzeti čas zase. Živčni sistem nadzira napetost v celotnem organizmu. Naporno in težko življenje nas privede do težav, kot so različni glavoboli in depresija. Masaža pomaga pri zmanjšanju napetosti, in sicer v taki meri, da telesu dovaja pozitivno energijo in povečuje samozavest. V poplavi različnih vrst masaž, ki nam jih dandanes ponujajo masažni saloni, pa se je dostikrat težko odločiti, katero izbrati. Različne sprostitvene tehnike različno vplivajo na naše telo. V nadaljevanju vam jih predstavljano nekaj.
Masaža z vročimi kamni je podobna klasični masaži, s to razliko, da terapevt poleg rok uporablja tudi tople kamne. Z vlečenjem toplega in naoljenega kamna po telesu se ustvarja občutek sproščenosti, pri
čemer hkrati segrevamo sklepe in mišice, pospešujemo obtok in telo Refleksoterapija poživlja in sprošča, kar se kaže pri manjši utru-osvobajamo strupov. Je edinstvena povezava z naravo. Ponuja nam jenosti, boljšem čustvenem stanju. Poleg tega zvišuje naravno od-lepoto in duhovnost, na katero zelo pogosto pozabljamo. To je tret- pornost telesa, izboljšuje krvni pretok, odpravlja bolečine v sklepih, ma, ki zdravi telo, um in dušo ter nas pripelje v stanje, ko se zave- hrbtenici, vratu, iz telesa izloča strupe. Pomaga tudi pri težavah, kot damo svojega bitja. Pri nekaterih osebah lahko to stanje primerjamo so: hormonske motnje, težave z dihali, ponavljajočimi vnetji ipd. s stanjem duha v globoki meditaciji. V času trajanja tretmaja imamo Refleksoterapija traja v povprečju od 30 do 60 minut. Razmik med občutek lebdenja med budnostjo in spancem. Ima tudi izjemen uči- terapijami se določi glede na psihično in telesno stanje posamezni-nek drenaže in pripomore k izločanju škodljivih snovi. Pri masaži ka ter sposobnosti njegovega telesa, da prestane morebitne reakcije. uporabljamo bazaltne kamne; to so kamni vulkanskega izvora. Ba- Najpogosteje je 5 pa do 10 masaž v razmiku najmanj dva dni in zaltni kamen je idealen za tovrsten tretma zaradi svoje specifične največ sedem dni med posameznimi masažami. visoke toplotne kapacitete ter počasnega oddajanja toplote v času Da lahko dosežemo in potem tudi ohranimo ugodno zdravstveno tretmaja. Priporočamo jo vsem, ki imajo napete in otrdele mišice, stanje, sta priporočljivi ena do dve masaži na mesec. V primerih slabo cirkulacijo, revmatska stanja, bolečine v hrbtu, so napeti, ne- prizadetosti stopala lahko refleksoconsko masažo izvajamo na dla-speči ali depresivni.	neh.
Refleksoterapija je zdravilska metoda, ki temelji na holističnem pri- Spoznanje, da sodoben način življenja poleg prijetnih in dobrih stopu (telo se obravnava kot celoto) in predpostavki, da se na člove- stvari prinaša tudi kup neprijetnih in nezaželenih, postaja vse bolj kovem stopalu (dlani) odraža celoten organizem.	očitno in tudi boleče. Neprestani stresi, preveč sedenja in premalo
Je terapevtski proces, pri katerem gre za različne tehnike pritiska- gibanja, čezmerna telesna teža, nepravilno prehranjevanje - vse to nja na refleksne cone na stopalih (dlaneh). Tako izzovemo refleks, je velika obremenitev za telo.
ki prek živčnih, kemičnih, električnih impulzov na naraven način Presoterapija je aparaturna masaža, primerljiva z ročno limfno dre-vzpodbudi vzpostavitev porušenega ravnotežja v posameznih tki- nažo, ki deluje tako, da z nadtlačno zračno črpalko vpihava zrak vih, organih in organskih sistemih oz. vzpodbuja samozdravilni pod točno določenim tlakom v manšete, ki so pritrjene na telo, in mehanizem telesa.	pri tem vzpodbuja odtekanje limfe v glavne limfne vozle. Z njo iz-
boljšamo prekrvavitev tkiv, odplavimo odpadle produkte presnove iz telesa in bistveno zmanjšamo količino prosto plavajoče tekočine med celicami, ki je v veliki meri kriva za zastoj. Je nenadomestljiv člen v kombinaciji s preostalimi metodami za oblikovanje telesa in odpravo vseh stopenj celulita ter daje izvrstne rezultate. Je vrsta zdravljenja, ki omogoča nemoten pretok limfnih tekočin po telesu, zmanjša blokade v telesu, spodbuja k zdravemu načinu življenja. Blagodejno vpliva na utrujene, težke in otekle noge, bolečine v mišicah, krčne žile, nekateri terapevti verjamejo da celo zmanjša alergična obolenja, menstrualne krče, prehlade in zviša odpornost imunskega sistema.
Presoterapija se lahko izvaja sama ali v kombinaciji z ročno limfno drenažo (največkrat obraza). Tretmaji trajajo 30 minut. Terapije se izvajajo dvakrat do trikrat na teden, pozneje pa enkrat na teden. Kakor koli se boste odločili, vedite, da vključitev katere koli vrste masaže v vaše življenje pomeni samo boljšo preventivo in skrb za zdravo prihodnost.
Mateja Novak
V SOBOTO, 20. 10. OD 11 URE NAPREJ, VAS VABIMO NA BREZPLAČNE MINI OBRAZNE NEGE
Rezervacije sprejemamo na telefon 051 77 04 77 ali preko e- pošte: info@studioforte.si
Brigadirska 12, Vrhnika - Verd www.studioforte.si
popust ^ pri nakupu izdelkov Sothys.
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Šport in rekreacija	NAŠ ČASOPIS 49
O Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski kotičekO Planinski
1.-10. 8. 2012 - Kako je bilo v planinskem taboru - Nadiža 2012
Naj vam na kratko predstavim, kako smo se imeli na 10-dnevnem planinskem taboru ob reki Nadiži, ki ga je organiziral mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika. Bilo je šestdeset udeležencev. Opravili smo naslednje pohode in ture: vas Logje, Matajur, Mrzli vrh - Idrska planina, bivakiranje na Kobariškem Stolu, Mali in Veliki Muzec, Ivanovec (Mont Joanaz), Predoli-na, Mija (Monte Mia), Krn in slap Kozjak. Ogledali smo si Breginj, najzahodnejšo slovensko vas - Robidišče - ter Kobarid z znamenito kostnico, ki je posvečena italijanskim vojakom, ki so umrli v prvi svetovni vojni.
Na vprašanje »Kako smo se imeli?« dobite najmanj šestdeset različnih odgovorov. Vsak udeleženec bi vam povedal svojo zgodbo. V naslednjih vrsticah bom zapisal nekaj svojih vtisov. Ko so otroci prišli v tabor, so bili vidno utrujeni, saj so ovinki naredili svoje. Vendar po prvem zboru in preizkusu v pomnjenju imen je utrujenost kmalu izpuhtela. Ob obisku vasi Logje smo se razgledali po Breginjskem kotu in dobili prve občutke, kje smo in kakšna pokrajina nas obdaja. Na turah, ki so sledile v naslednjih dneh, smo vedno bolj spoznavali, da je to še en prečudovit košček Slovenie, ki je poln naravnih lepot ter ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Vreme je bilo kot naročeno - sončni dnevi z visokimi temperaturami. Tako smo lahko opravili načrtovane ture, popoldneve pa smo izkoristili s kopanjem v topli reki Nadiži. V njej so se od hoje razgreta telesa ohladila in odpočila. Posledica pa je bila, da so spočita telesa bedela v šotorih še pozno v noč, tako da je bil pravi živžav v šotorih in med njimi. Zjutraj pa vsi »pomečkani« na novo turo. Vsak dan smo pred večerjo razdelili taborno pošto. Glavna poštarica je bila Nika, jaz njen asistent, ključe nabiralnika pa je skrbno varoval vodja tabora - Andrej Stržinar. V očeh udeležencev je bilo opaziti, kako čakajo na pisemce skritega priatelja ali na kakš no darilce ali pismo, v katerem je bila zahvala prijatelja za pomoč na turi. Niso pa manjkala tudi hudomušna pisma. V nabiralnik so prispela tudi pisma s poezio, risbami in seveda z ljubezenskimi izlivi. Mogoče bo to zvenelo preveč prevzetno, ampak vseeno - na neki način ohranjamo tradicijo pisanja pisem v času digitalne tehnologie, ko se tovrstno pisanje izgublja. In mislim, da je tako prav. Letos se olimpiske igre niso dogajale samo v Londonu, ampak tudi v našem taboru. Discipline so bile prilagojene naravnim danostim, tako da so bile vse igre na vodni osnovi. Namesto stadiona smo imeli reko Nadižo, namesto reprezentanc smo imeli čete in namesto medalj iz žlahtnih kovin smo dobili lesene brezove medalje. Z geslom »Važno je sodelovati in se nasmejati« so igre potekale v prijetnem sproščenem vzdušju. Poleg večerov ob tabornem ognju s harmonikarsko spremljavo je bil en večer namenjen tudi »kinu pod zvezdami«. Na platnu, ki je bilo obešeno na drevo, smo si ogledali nekaj delov nadaljevanke Odprava zelenega zmaja. V zadnjih dneh tabora se vedno bolj čuti neka nevidna energija, ki poraja vprašanja in kalkulacije. Tipično vprašanje je: »Kdo bo letos krščen?« Kalkulacija pa zato, ker se otroci med seboj pogovarjajo in delajo
kombinacije, kdo bo lahko krščen. Zanimivost je v tem, da to ve le krstna komisija, ki po tehtnem premisleku obelodani na zadnji večer, ko je planinski krst. Letos si je komisija dodala nekaj dodatkov k opravi v duhu olimpijskih iger. Župnik Fosil je imel teniški »švic trak« s šiltom, mežnar Češark originalno čelado značilnega londonskega policaja Bobija, rabelj Krokar pa si je nadel gimnastični dres, saj je le tako lahko akrobatsko izvajal pokoro. Krstna imena so bila dodeljena naslednjim: Alenka Ravnik - MAMA MIJA, Sara Osredkar - CVETKA, Marko Stržinar Miljkovič - MUZEC in Tim Ravnik - MEH. Po krstu sta sledila veselo rajanje in petje, ki ni potihnilo še dolgo v noč. Deseti avgust pa je dan, ko se v taboru zgodi zadnje vstajanje, zadnji zbor, zadnje razdeljevanje pošte ... Nekaj pa ni zadnje oziroma je novo ali se nadaljuje: prijateljstvo, lepi spomini, izkušnje, novi so krščenci, novi so osvojeni vrhovi... Finančno in materialno so pomagali naslednji sponzorji: Avtoelektrikarstvo Robi Trček, Karoserija Novak, Ker-ing, d. o. o., Kmetija Habe, Kmetija Zalar, Naš časopis, Pekama Adamič, Pralnica Rosa, Pro-saf, d. o. o., PZS (Mladinska komisija), Tomaž bar, Stirn, d. o. o., Vrtnarstvo Hlebec, ZIC, Žito, d. d.
Ob letu osorej se zopet snidemo, do takrat pa - varen korak. Fotografije si lahko ogledate na spletni strani društva - www.pd-vrhnika.si Besedilo: Tomaž Stržinar Fotografije: Andrej Stržinar in Peter Suhadolnik
16.-20. 8. 2012 - Lintverni od Vrhnike do Triglava
V načrt večdnevnih pohodov za leto 2012 smo Lintverni zapisali: »16. 8. do 20. 8. 2012 - Vrh-nika-Triglav ob 25-letnici Lintvernov« in skladno z načrtom smo to pot tudi opravili. Zjutraj, v četrtek, na prvi dan pohoda, smo se zbrali na standardnem zbornem mestu, pozdravit sta nas prišla naš Lintvern Šolnik in predsednik društva Roman Novak.
Niti za kavo ni bilo časa, tako smo bili nabruše-ni, da so »logisti«: Stari - vodja logistike, Bankir in B'čar »zakurblali« avtomobile, ostali pa smo že brusili pete proti Mali Ligojni, Zaklancu, Polhovemu Gradcu.
Le Pastir, Peter Petkovšek in Vezist so se odločili, da se nam bodo na poti pridružili šele v nedeljo.
Sledil je vzpon na Polhograjsko Grmado, Tošč, spust do Sela, kjer so nas začele preganjati dežne kaplje, a smo lepo vedrili najprej na Ožboltu pri znancu Rafelnu s soprogo ob dobri postrežbi, se nato spustili v dolino in naslednjič vedrili pri Nacetu pod Lubnikom. Kar v dežju smo premagali 40-minutni vzpon na Lubnik in ga dosegli ob še zadnjih deževnih kapljah ter se predali v dobre roke skrbne oskrbnice in kuharice. Nepozabno dobro smo jedli, prespali prvo noč in ob obilnem zajtrku nadaljevali našo pot do sv. Tomaža, Praprotna in vse do Jamnika, začetka hudo dolge Jelovice. Kosilo nas je »ujelo« v Partizanskem domu na Vodiški planini in s polnimi želodci smo jo mahnili naprej Goški ravni naproti, kjer smo drugič prenočevali.
Tretji dan smo se namenili proti Kup-ljeniku, a nam je Špik s svojo »razširjeno« potjo omogočil vzpon nad Babji zob in šele nato spust v dolino do Kupljenika, kjer nam je logistika »vlila« novih moči in že so bili na vrsti Bohinjska Bela, vzpon pod sam Galetovec ter nadaljevanje poti do Gorjuš, Mrzlega studenca in Blejske koče na planini Lipanca, kjer je oskrbnik Jože z ekipo poskrbel za pijačo, prehrano in prenočišče.
Dodobra okrepljeni z obilnim zajtrkom smo nadaljevali pot pod Mrežcami, Debelim vrhom, se povzpeli na Srenjski preval in pod obema Dra-škima vrhovoma dosegli Studorski preval, ker smo skoraj do sekunde natančno prispeli skupaj s trojico, ki je tisti dan, v nedeljo, startala s planine Konjščice.
Vsi smo nadaljevali pot proti Vodnikovem domu, ki je bil cilj za našo vrlo trojico, preostali pa smo zagrizli na
Konjski preval vse do Planike, kjer smo odložili nahrbtnike in se po okrepitvi z jedačo in pijačo podali na samega očaka. V popoldanskih urah je bil osvojen in tako dosežen načrt poti. Sledil je le še spust do Planike, močna večerja in ubrano petje do »povečerja« ter mirno spanje ob spremljavi nekaj nas smrčačev. Ponovno lepo jasno jutro, krepak zajtrk in spust
v dolino, kjer smo že nad planino Konjščico ponovno srečali naše »ubežnike« z Vodnikovega doma, se z njimi zaklepetali na sami planini in jo ucvrli do naših jeklenih konjičkov. Ponosni, da smo opravili načrtovano pot, smo si stisnili roke, kovali načrte za večdnevni pohod v naslednjem letu in že je bila tu Vrhnika. Kljub vsemu pa so bili pravi zmagovalci naši trije Lintverni. Več o tem pa v prispevku v nadaljevanju.
Pastir ponovno z Lintverni
Odločitev je padla. Pastir se je po dvanajstih letih odločil, da se ponovno odpravi v hribe. Kam in kako visoko? V okviru letnega pohoda v počastitev 25-letnice obstoja Lintvernov - v Julijce. Le če bodo moči dopuščale, volje je na pretek. Lažji pohodi okrog Vrhnike so Pastirju vlili upanje in pogum. Živ je še spomin na zdravničine besede, ki mu je po hudi prometni nesreči dejala, da na Planino bo že še šlo, kaj več pa ne. Pastir se ne vda, treba je verjeti, upati in tudi poskusiti.
In smo krenili. Zelo zgodaj smo parkirali pod planino Konjščico - Pastir, Peter, ki se nam je pridružil kot ustanovni član Lintvernov, ter Ve-zist. Za ogrevanje do Konjščice smo porabili le nekaj več časa kot piše na tabli. Predah na Konj-ščici je bil ravno pravšnji. Po prijetni senci smo nadaljevali le še nekaj časa. Nekje na sredi poti pod Jezerci je sonce že pogrelo, pojavile so se prve prave kaplje znoja. Obetala se je vročina ter naporna pot vse do cilja -mišljen je bil Vodnikov dom. Malo krajših predahov in prav kmalu smo bili na Jezercih. Spokojna tišina, planincev še bolj malo, krajši počitek in nato naprej proti Studorskemu prevalu. Potoček ob vznožju strmine je dajal upanje, da pa le ni vse tako suho; pač bilo je le upanje. Prav kmalu je za potočkom izginila vsaka sled, vse je bilo presušeno, močno sonce in peklenska vročina, vendar Pastirja ni nič ustavilo. Morda smo večkrat zastali, toda vztrajno smo se vzpenjali in še pred glavno skupino Lintvernov, ki so prihajali iz Lipance,
dnevu skoraj v celoti izginil. Ponovno počitek na Jezercih. Obdale so nas ovce, tudi njih je dajala žeja, morali smo poskriti svoje premočene majice. Še zadnji resnejši spust proti Konjščici. Čeprav je pot slaba, vročina huda, Pastir ne popušča, želi sam do konca. Nobene pomoči noče, ne opore ne nošenje nahrbtnika. Nenadoma se vsujejo preostali Lintverni, ki so pred tem osvojili Triglav. Na Konjščici se dobimo vsi, veselja in zadovoljstva ni manjkalo. Pastir prejema čestitke in kmalu začne odštevati, tako kot nekdaj, pred dvanajstimi leti: deset, devet... Nekdo od Lintvernov je takoj pripomnil: »No, to pa je izvirno.« Dosledno in vztrajno v enakem tempu pridemo do avtomobila. Pastir, vidno utrujen, žari od veselja in ponovi: »Zdaj vem, kaj še zmorem.« Tisto o zdravnici pa nič ...
Pastir, čestitamo.
Besedilo: Špik in Vezist, fotografiji: Cvele in Vez ist.
25. 8. 2012- Pristovški Storžič je za nami
Kot po navadi smo se zbrali na parkirišču pri Mantovi. Prijavljenih je bilo devet udeležencev, po prihodu Jožeta, ki naju je obvestil, da sta dva udeleženca odpovedala udeležbo, smo organizirali prevoz z avtomobili. Po prihodu na mejni prehod Jezersko smo se odločili, da se na naš cilj povzpnemo po zahtevnejši poti, z njega pa se spustimo po lažji, položnejši in tako smo se odpravili proti vrhu. Sama tura je potekala brez posebnosti, vreme nam je dobro služilo, bilo je
osvojili Studorski preval. Tako kot je napovedal Cvičkar. No, ni bila to tekma, le vedeti je treba, da Lintverni v svojem dolgoletnem pohodništvu vzdržujemo tempo, ki ga je uvedel prav Pastir. Malica takoj čez Studorski preval, po Pastirjevo je to po dveh urah hoje, no tokrat malce več, pa zato z užitkom.
Od Studorskega prevala proti Vodnikovemu domu pot ni kaj posebnega, le vleče se, hoja po soncu je pa prav morilska. Na delu porušene poti je bila pot utrujajoča; Pastir pravi, da je morda še bolj zahtevna kot vzpon na preval. Seveda je utrujenosti več, vendar Pastir drži svoj tempo in vztraja. Prehiti nas Franci (Povžar), potem pa smo kmalu pri Vodnikovem domu, pridružita se še B'čar in Jaka. Zadovoljstvo je veliko, Pastir je srečen, zdaj ve, koliko še zmore. Ponovi tisto o zdravnici ... samo do Planine ... Pridružijo se nam še nekateri Lintverni, veselo je vse popoldne.
Stari je pravočasno preskrbel prenočišča. Spali smo udobno, kot že dolgo ne v hribih. Zjutraj smo krenili zelo zgodaj z namenom, da smo čim dlje skriti pred soncem in vročino. Do Studor-skega prevala smo šli kar hitro, sestop na Jezerca je potekal gladko. Potoček ob vznožju je v enem
sončno in jasno. Med turo je stekel tudi pogovor o križu na vrhu in imenu našega cilja. Na vrhu je malce pihalo, zato smo naredili samo nekaj skupinskih fotografij, se razgledali po okoliških vrhovih ter se po položnejši poti odpravili v dolino. Z vrha sem pokazal tudi naš septembrski cilj na Veliko Babo.
Preden pa smo prispeli do izhodišča, smo si vzeli še čas za malico na travniku ob poti. Udeleženci so bili z izletom zadovoljni, pohod pa smo začinili z obiskom Planšarskega jezera na Jezerskem in se srečno vrnili na Vrhniko.
Besedilo: Primožin Tatjana Pečlin, fotografija: Jože Školc
Iz oktobrskega koledarčka				
Datum	Dogodek	Odhod	Ur pohoda	Organizator/vodnik
6. 10.	DELOVNA AKCIJA	8.00	4	PLANINSKO DRUŠTVO IN MARKACIJSKI ODSEK
13. 10.	CIPERNIK	6.00	6	JOŽE ŠKOLC
27. 10.	IZLET V NEZNANO	7.00		MIRO MALNERŠIC IN JOŽE ŠKOLC
v
Šport in rekreacija
do vrha smo pri vzpenjanju uporabljali tudi roke!
Vrnitev je bila lažja. Mimo Suhega vrha do doma, od tam pa čez Pakleno do avtobusa v Podkilavcu. Vsi veseli, celi in prijetno utrujeni smo
poplaknili grla na gradu Grobnik in z našim mladim in zelo spretnim šoferjem odpotovali nazaj na Vrhniko.
Besedilo: Mojca Pirc Andel
Fotografija: Viktor Repnik
Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzelenčki in Sončki) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si.
Paramhans Swami Maheshwarananda
Društvo JVVŽPopetre
JOGA
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Harmonija telesa, uma in duše
Vadba vključuje telesne vaje, dihalne vaje ter vaje sproščanja, koncentracije in meditacije. Primerna je za vse odrasle starostne skupine.
VRHNIKA: Varstveno delovni center, Pot na Košace 2, vsako sredo od 12. septembra 2012: 1. stopnja: 17.30 -19.00,2. stopnja: 19.00 - 20.30,3. stopnja: 20.30 - 22.15.
DRAGOMER Dializni center Fresenius, Šolska cesta 3 vsako sredo od 12. septembra 2012, med 18.00 in 19.30 uro.
Vigi, vigi, vigi, Vrhnika in Dren, boljši ni noben!
50 NAŠ ČASOPIS
8.	9. 2012 - Bili smo na Grobničkih Alpah
Osemindvajset članov PD Vrhnika je 8.
9.	pod vodstvom Borisa Riglerja osvajalo kvarnersko hribovje.
Dan se začne zgodaj, zato smo naš pohod začeli že ob 5.00 pred Mantovo. Seveda, najprej z avtobusom. Zaradi rane ure smo prvo kavo dobili šele v Ilirski Bistrici. Drugi trdijo, da je "rana ura slovenskih fantov grob" in so imeli kafetarne zaprte.
Po okrepčilu na dvorišču pri Lili in Vinku smo se odpeljali v vas Podkilavac ob vznožju hribov Grobničkega polja. Grobnik, to je tam, kjer imajo Hrvati dirkališče za motorje. Pogumno smo zakoračili v klanec, saj nas je čakalo 1032 m višinske razlike. Z vsakim metrom se je odpiral lepši pogled na Kvarner. Morje, otoki, mesta, hribi ... Dan je bil prekrasen, ozračje oprano in videlo se je daleč. Tudi v Slovenijo.
Čez kolce in mimo hahlicev, malih jezer za napajanje, smo prišli do obnovljenega doma Hahlic. Po krajšem počitku nas je vleklo naprej in z malo iskanja prave poti in občudovanjem pogledov po Kvarnerskem zalivu smo priplezali na Fratar. Kdor ne verjame, da imajo tudi Grobničke Alpe "plezalne stene", bi moral iti zraven. Na zadnjih metrih
MNC VD med najboljšimi v vseh selekcijah
Popolnoma prenovljena in predvsem pomlajena selekcija članov je v prvem krogu doživela hladen tuš, ko jih je na gostovanju pri NK Kočevje domača ekipa pokorila s kar 3 : 0. Namesto slabe volje se je začelo še bolj vestno treniranje in bistveno bolj odgovorno igranje. Sledila je tekma z NK Kolpa doma in prva vknjižena točka, ki je nakazovala svetlejšo prihodnost vrhniškega članskega nogometa.
Sledilo je novo gostovanje pri ljubljanski Svobodi, ki jo sedaj vodi trener, ki je prejšnjo sezono sedel na vrhniški klopi. Domači klub se je z njim razšel v dobrem odnosu in ga ohranja v lepem spominu, vendar pa tekmovalni naboj ostaja. Ob dejstvu, da so s trenerjem odšli še trie igralci, je bilo pričakovati pravi derbi. In pričakovanja so se uresničila. Usnjarji so zaigrali na vse ali nič. Odprta kombinatorna igra je prinesla rezultat 2 : 0 za Vrhničane in domov so se pripeljale prve tri točke. Potrditev dobre forme je prišla že naslednjo tekmo, ko smo doma prav tako z 2 : 0 porazili še dobrovske Dolomite. Kar sedem točk v vsega treh tekmah .... Ni slabo. Zadnje tekme so terjale tudi svoj davek, saj so pri nekaterih igralcih nastale manjše poškodbe. Trenutno je ekipa kar dodobra oslabljena, vendar polna optimizma in pozitivne energije. Odnosi so po nekaj žalostnih zadnjih letih ponovno odlični. Moštvo odlikujeta ekipni duh in kohezja. Upamo, da bomo tako dobro peljali sezono tudi v prihodnje. Pri mladincih in kadetih se bomo obeh ekip dotaknili kar skupaj, saj so vezane ena na drugo. Končno se je na Vrhniko vrnil tudi mladinski nogomet v obliki, ki je že dolgo nismo bili več vajeni. Gre za organiziranost prve lige, v kateri morata nastopati obe ekipi: kadeti (U-16) in tudi mladinci (U-18). Obe moštvi sta sicer izjemno kakovostni, vendar tudi zelo muhasti. Pri mladini so v ospredju druge prioritete in predvsem nihanje njihovega razpoloženja. Z obema ekipama je treba delati skoraj v rokavicah. Kadeti so pred sezono izpeljali celo enotedenske priprave v slovenskem Primorju in se vrnili polni optimizma pred začetkom sezone. Mladinci imajo še kakovostnejšo ekipo, vendar le v primeru, ko igrajo vsi. Trenirajo sicer v zelo majhnem številu, vendar v kombinaciji s člani ali kadeti vseeno dobro napredujejo, tako da nekaj posameznikov igra celo že za prvo član-
sko moštvo. Zelo upamo, da bo obema selekcijama nadaljevanje prvenstva šlo dobro od rok oz. nog.
Selekciji deklet DU-14 in DU-17 sta končno začeli s svojim pravim tekmovanjem. Deklice U-14 igrajo celo vnajvišjem državnem rangu tekmovanja, v 1. ŽNL zahodni blok. Tekmovanje poteka po turnirskem sistemu, točkuje pa se po ligaškem, kar pomeni nekoliko manj časovne obremenjenosti s tekmami in s tem pogojeno možnostjo večla treningov, kar naša dekleta s svojim trenerjem s pridom izkoriščajo. Vidnejše uvrstitve se sicer ne nadejamo, saj dekleta v tekmovanju sodelujejo prvič, vendar pa so številčna in izjemno zagnana. Če si še katera od deklic, starih od 10 do 18 let, želi igrati nogomet, so jim vrata na stežaj odprta. Vse potrebne informacije so na naših spletnih straneh. Selekcija starejših dečkov ponovno naskakuje uvrstitev v najvišji nivo tekmovanja MNZ LJ. V prvih treh krogih je vknjižila kar šest točk in premoč priznala zgolj ljubljanski Olimpji. Vendar pa je bil tudi na tej tekmi predvsem velik strah pred renomiranim nasprotnikom. Začeli smo dobro, a po neizkoriščenih izjemnih priložnostih vse bolj tonili v strahu, da je nasprotnik nepremagljiv. Škoda, ker fantje igrajo zares všečen in kombinatoren nogomet ter izjemno dobro napredujejo. Trenutno zasedajo četrto mesto na lestvici in zagotovo še niso rekli zadnje besede.
Selekcija U-12, torej selekcija mlajših dečkov, je prvenstvo začela izjemno. V prvih dveh krogih je bila edina neporažena ekipa v ligi. V zadnjem krogu pa si je s slabo igro pokvarila trenutni položaj. Fantje so sposobni osvojiti prvenstvo, vendar bo za tak podvig potrebno
še kaj več kot zgolj prihod na tekmo. Na zadnji preizkušnji je naše male usnjarčke verjetno nosil mlaj. Prepričani smo, da to pomeni le en slab dan, saj so sicer izjemno dobra in predvsem med seboj povezana ekipa. Trenirajo zavzeto in kakovostno, prisotnost na treningih je izjemna, prav tako imajo tudi zelo dobre pogoje. Izpolnjeni so praktično vsi pogoji za dober rezultat.
V	MNC VD vpisujemo in sprejemamo nove člane praktično vso sezono. V prvem mesecu šole je to še toliko pomembneje, ker se otroci in mladostniki odločajo, kam se usmeriti v svojem športnem udejstvovanju. Ker gre za možnost treniranja za fante in tudi za punce, je zadeva še toliko zanimivejša. Vse zainteresirane toplo vabimo, da nas obiščejo v času posameznih treningov ali pokličejo po telefonu ali pišejo po elektronski pošti. Vse potrebne informacije o treningih in stikih so na voljo tudi na naši bogati spleti strani, kjer lahko najdete tudi veliko drugih zanimivih in zabavnih vsebin o klubu. Športni pozdrav, MNC Vrhnika - Dren. www.nkvrhnika.si in www.mnc-vd.si
Na Drenu skrbimo tudi za (pred)šolske otroke!
Sestanek z vsemi selekcijami je uspešno za nami. Govorili smo o splošnih stvareh in izzivih, ki nas čakajo v letošnji sezoni, prav tako pa smo predstavili tudi urnike dela v telovadnicah. Zapisnik sestanka je dostopen na naši spletni strani www.mnc-vd.si, kjer si med drugim lahko ogledate tudi fotografije otrok. Minuli petek pa so vsi mladi nogometaši uspešno prestali zdravniški pregled, zato hitimo v novo uspešno sezono!
Z oktobrom bomo začeli z novim programom za naše predšolske otroke, ki bi želeli trenirati nogomet. Da pa treningi ne bodo obarvani samo nogometno, bomo enkrat na teden v telovadnici vrtca izvajali elementarno uro, kjer bomo razvijali vse motorične sposobnosti,. Drugi trening na teden pa bomo imeli na Drenovem Griču in bo bolj nogometno obarvan, a še vseeno v obliki igre in zabave. Za izvedbo programa smo se dogovorili z Vrtcem Vrhnika in Župnijskim vrtcem na Hribu, prav tako pa se dogovarjamo tudi z vrtcem v Horjulu. Lahko se nam pridružijo otroci od dopolnjenega četrtega leta naprej.
V	našem klubu je poskrbljeno tudi za šolarje, saj selekcija U-7 vadi ob torkih in petkih na Drenovem Griču pod vodstvom prijaznih trenerjev. Če vas otrok "vleče" na igrišče z nogometno žogo, ga lahko pripeljete k nam, kjer se bo zabaval in učil novih trikov s svojimi vrstniki. Pozimi bomo nogometno znanje izpopolnjevali ob torkih v dvorani OŠ Antona Martina Slomška, ob petkih pa v gasilskem domu na Drenovem Griču.
Selekcija U-8 prebila led letošnje sezone
Selekcija U-8 je odigrala prvi uradni turnir pod okriljem MNZ Ljubljana, prikazala odlično igro in zasedla drugo mesto po prvem odigranem
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
turnirju. Turnir je potekal na našem igrišču na Drenu, kjer smo dosegli eno zmago in dva remija. Doseženi rezultat je odlična spodbuda na njihovi nogometni poti.
Selekcija U-9 suvereno tudi v letošnji sezoni
Ena izmed najboljših ekip v Slovenji v svoji generaciji, selekcija U-9, ki se je lani z vseh turnirjev in tekmovanj vračala s pokali, je tudi letošnjo sezono začela odlično in je že zasedla prvo mesto v svoji skupini. Tudi letos se nadejamo osvojitve prvega mesta in odhoda na zaključni turnir, kjer je lani osvojila izvrstno drugo mesto, kar je eden izmed večjih, če ne celo največji uspeh Mladinsko-nogometnega centra Drena - Vrhnike. Tudi oni vadijo trikrat na teden na Drenovem Griču, v zimskem obdobju pa bodo tudi njihovi treningi potekali v Slomškovi dvorani.
Kar štirinajst žog v vratih Krima
Selekcija U-10 je odigrala že dve tekmi. Visoka zmaga nad Krimom z neverjetnimi 14 : 0 in remi z ekipo Dola pri Ljubljani nas uvrščata na prvo mesto po dveh odigranih krogih. Na obeh tekmah je bila naša ekipa boljša in pokazala lepšo, bolj organizirano ter pošteno igro. Na tekmi proti Krimu so nasprotniki uporabljali veliko
žaljivih in prostaških besed, na kar pa se naši igralci niso odzvali, saj na Drenu skrbimo tudi za vzgojo otrok in pazimo na njihovo izražanje in spoštovanje nasprotnika ter fair play, ki je velikokrat še pomembnejši od samega rezultata. Na tekmi z Dolom je sodnik s svojimi dvojnimi merili poskrbel za veliko nejevolje v naših vrstah. Sami se počutimo kot moralni zmagovalci, saj niti sodnik s svojimi več kot spornimi odločitvami ni mogel pomagati domači ekipi do zmage.
1. oktober 2012
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Oglasi
NAŠ ČASOPIS 5i
C
NOVO NA VRHNIKI
SERVIS ROTKOS
SERVISIRAMO: stroje za dom in vrt, kolesa, kolesa z motorjem BRUSIMO:verige, nože, ostala rezila
Lokacija: Raskovec 20, Vrhnika
DA VAM BO ORODJE V PONOS, POSKRBI SERVIS ROTKOS.
www.rotkos.si
POKLIČITE:
051/ 691- 009
PRIJAVE IN INFORMACIJE n.i; •4t0tolaa«v1pm44,*l «M 1*k:(M1 601 TOT
senska akcija
Jelovžkova 7« 01/ 7506 840
Trgovina VERD
Verd 9,01/7506844
v
B
Akcija traja od 03.10.201X do OX.11.XOIX ■ oz. do razprodaje zalog,
RAČUNOVODSTVO
BOŠTJAN ŽIROVNIK $.p.
Računovodske storitve Davčno svetovanje
Qvkcija^>
Za nove stranke prvi mesec brezplačno
Boštjan Žirovnik s.p. GSM: 041/801-801
Verd 16	E-mail: bostjan5005@yahoo.com
1360 Vrhnika

Akcija traja od 11.09.2012 do 31.10.2012 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR In vsebujejo DDV.
f-""! schwarzmann
Peter Caserman s.p.
Pod Hruševco 14 1360 VRHNIKA
Tel.: (01) 755-48-10 Mobi: 051-420-680
•	izpušni sistemi NOVAK, AG, WALKER
•	katalizatorji NOVAK
•	športni izpušni sistemi CSC, REMUS
•	menjava olja in oljnih filtrov
•	vsa mehanična popravila vseh vrst vozil,
•	AVTODIAGNOSTIKA,
•	priprava vozil na zimo in za tehnične preglede,
•	pnevmatike LASSA, MAXXIS, FULDA.
»> NOVO V NAŠI PONUDBI!!! «<
A VTOPUN
PLINEKS skupina !!! PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE SAMI !!!
RIJ ETNE JS0 JESEN
Toplotne črpalke
Termotehnika
Kronovšek
že od
1.19900
►
Peleti
(pakirani po 15 kg) CENA ZA TONO
23900
Pri nakupu
cele palete (1080 kg)
dostava na dom gratis!
10% POPUST
NA GOTOVINO! Popust ne velja za pelete.
Gorilec na pelete Ferroli SUN P7
skupaj s polžem
900°°
►
Zalogovnik Ferroli 140 litrov
21600 ►
Velika izbira radiatorjev Korado po konkurenčnih cenah!
ASFALTIRANJE - TLAKOVANJE, in OSTALENIZKE GRADNJE
Trgovina z inštalacijskim materialom
Tržaška cesta 8, 1360 Vrhnika, T: 01 750 72 54, E: anvina@siol.net
www.anvina.informacije.net
www.tlakovanje-jesenko.
"'ff fr KJ
Drenovgrič 88, 1360 Vrhnika tel/faks: 01/ 155 1191, GSM 041/166-581 e-mail• tlakovanje.jesenko @siol net
52 NAS ČASOPIS	Oglasi	elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
• Čiščenje vozil
VULKANIZERSTVO _
Veronika Molk s.p.
Ramovševa ulica 2	'
1353 Borovnica	i
Tel: 01 754 71 02 Mobi:040 901 419
•	Vulkanizerske storitve, prodaja pnevmatik (michelin, goodyear, sava, fulda, rockstone, kleber, nexen, kumho)
•	Menjava in popravilo izpušnih ter zavornih sistemov
•	Menjava olja ter manjša mehanična popravila.
Špac d.o.o. Obrtniška ulica 2 1353 Borovnica
e-mail: info@spac.si telefon: 01 -7548-246 in 041 -636-205
Sedaj tudi možnost plačila na obroke, in sicer od 2 do 12 obrokov s kreditnimi karticami Karanta, Mastercard in Visa.
ESP S HILL HOLDERJEM 14 ODUOTNIH POVRŠIN 8 SEDEŽNIH POJAVITEV A MOTORJI IN 3 NIVÖJI OPREME
IZJEMNA V VSEH POGLEDIH.
preprosto več
Poraba goriva: 4,1 - 5,2 1/100 km. Emisije C02: 95 - 120 g/km. AVT0TRADE, Sinja Gorica 11, Vrhnika, telefon: (01) 750 51 99
Objavite brezplačen mali oglas na straneh Našega časopisa. Vsebino oglasov sporočite na 01 7506 638 ali na nascasopis@zavod-cankar.si
_Naš časopis
PRODAM
Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine, na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremičnino. Najugodnejša ponudba primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266.
Enota mere
Cena v EUR z DDV
Vi strani
225,34
Vi strani	450,68
cela stran
901,35
zahvale
1 cm v višini stolpca širina stolpca 4,33 cm, na eni strani 6 stolpcev
IZDELAVA KOVINSKIH NADSTRESKOV, DVORIŠČNIH VRAT, OGRAJ IN DRUGIH KOVINSKIH IZDELKOV
Koprivec in družbenik k.d.
Lesno Brdo 41 a, 1360 Vrhnika
www.koprivec-druzbenik.si
Tel/fax: 01 75 04 090, gsm: 031 323 795 janez@koprivec-druzbenik.si
OPTIK & OČESNA ORDINACIJA
JELOVČAN VRHNIKA
STARA CESTA 5 T: 01/755 61 05
Cenik oglasov v glasilu Naš časopis
Akcija za upokojence ob ČETRTKIH
•	moško striženje + umivanje JU L!Ulf"8 EUR
•	vodna + striženje ali fen f. JG CUR~20 EUR
•	barvanje + striženje + vodna ali fen f. 46-EBR"
39 EUR
•	trajna + striženje + vodna ali fen f. 4ii LUK"
39 EUR
•	rameni + striženje + vodna ali fen f. 46-EttlT
39 EUR
studio
Jana Istenič s.p.
T0PL0ZRAČNI KAMINI, KAMINSKE PEfil, I KAMINSKI VLOŽKI, ŠTEDILNIKI, VODNI SISTEMI KAMINOV; PELETNI KAMIN, ZRAČNIKI, PRIKLOPNI ELEMENTI
NORDICA-EXTRAFLAME, SUPRA, RICHARD LE DROFF, SPARTHERM, STEKO, CB-TEC
Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00,14.00 do 18.00; sobota: od 8.00 do 12.00.
Novost v studiu:
Shellac
Vsebuje UV3 tehnologijo, ki je kombinacija enostavne uporabe kot pri laku za nohte in vzdržljivost gela.
Rezultat: 14 dni glamuroznih in sijočih nohtov Cena:.2S-Etffi" 20 EUR Gelirani-podaljšani nohti: 45 EUR
Delovni čas:
Pon. , Sre., Pet. od 12h do 19h Tor., Čet. od Sh do 15h Sob. od Sh do 13h Vsaka zadnja sobota v mesecu prosta
Naročila na tel.: 01/7556 181 041/311 266
MAHKO SMRTNIK S.p.
"I'V*; TI Vel. Liyüjnü Sli, Vrhniko	"I!
■hj'fjüni tel.:: (0)1 i 7505 057	■
" fiJUi "I h fu: *+38& (0fc5f9T12 bflO	.. ,
rs	bh^EK^
■	it i A n i^ESTOAi. |Čj HI H B	>KkiH
■	iPSirunp 20 m, 8,5 T MJhkiJJJjkriLU-
Tržaška 3, Vrhnika, Tel.: 0117552-714
Nudimo vam: sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic
1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Oglasi		NAŠ ČASOPIS 53
/- *			

CHEVROLET
10 let garancije

7 let garancije
AytötöSä -
SEUSKARI
Betajnova 16,1360 Vrhnika, tel.: 01 750 2252
www.avtohisa-seliskar.si
Pooblaščeni uvoznik, prodajalec in serviservozil Chevrolet in Kia
VW Servis Turšič
SERVIS VULKAIMIZERSTVO
Jagrova cesta 2, Vrhnika, tel.: 01/7505-117
mobi: 031 410 660
-	prosti servis vozil VW SEAT, ŠKODA in AUDI
-	priprava vozila za tehnični pregled
■	testiranje zavor in amortizerjev
■	zavorni servis menjava amortizerjev
-	menjava olja
■	vulkanizerske storitve na osebnih vozilih
Delovni čas od 7. do 11. ure in od 13. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
ELEKTRO
MEDIČ
VRHNIKA
•	Elektro instalacije
•	Strelovodne instalacije
•	Meritve elektro in strelovodnih instalacij
•	Telefonske, kabelske, alarmne instalacije in domofonija
•	Centralni sesalni sistemi
•	Elektro vzdrževalna dela
Elektro Medič d.o.o., Marko Medič Gabrče 28, 1360 Vrhnika TEL: 01/755-10-13, GSM: 041/648-655, e-mail: elektro.medic@kabelnet.net
GRADBENA DELA IN IZKOPI
*	Razni izkopi
* TnaRazpskiknzvzzi Adakaacijp - aopzvnadnjp • ansade * Urpjznje dRonišč
•	Rzznih pkanp
Bojan Nadlišek s.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T:0177553 418
T: 041742 018
RAČUNOVODSKE STORITVE
in davčno svetovanje že od leta 1999
Andreja Piskač s.p., Horjulska cesta 116, 1356 DOBROVA
mobi: 040/904-859, 041/581-584 tel.: 01/3641-757
e-mail: andreja.piskac@telemach.net http://www.racunovodstvo-piskac.si/
KAMNOSESTVO
-	OKENSKE POLICE
-	STOPNICE -KUHINJSKI IN
KOPALNIŠKI PULTI
-	PORTALI
-	BALKONSKE OBROBE
-	NAGR03NI SPOMENIKI
Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950
mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net
T
Ko tvoje želimo si bližine, remo tja, v ta mirni kraj tišine. am srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.
ZAHVALA
Od nas se je za vedno poslovil dedi, oče, ati, mož, tast
ZVONE ŠEMRL
iz Sinje Gorice
Vsem, ki ste bili z nami v dneh žalosti ter ste se od njega poslovili in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče in za svete maše, se iskreno zahvaljujemo. Hvala pogrebni službi Vrhovec za opravljene storitve, gospodu župniku za sveto mašo in lepo opravljen obred, praporščaku, izvajalcu Tišine, pevcem. Prav posebna zahvala gre lovcem LD Vrhnika in lovskim prijateljem iz Gonarsa za vse izrečene besede. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam pokazali, da nismo sami, se poslovili od našega Zvoneta, ga pospremili na njegovi zadnji tuzemski poti in nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
V	miru si zaspala, nas v tišini zapustila. Spomin nate bo ostal, hvala ti za vse, kar si nam dala.
ZAHVALA
V	96. letu se je od nas poslovila naša draga »teta Tona«,
ANTONIJA
ŠKOF
(1917-2012) iz Praproč
Iskrena hvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na zadnji poti v večni raj, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Vrhovec, Jožetu Biz-janu, gospodu župniku Bogdanu Oražmu za lepe besede slovesa, pevcem in pogrebcem. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se s čutečo besedo, lepo mislijo in molitvijo poslovili od nje ter jo pospremili k večnemu počitku.
Marija in Franc Trobec, Darja in Katja z družinama ter Danijel z Evo
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
ANE ROTAR
roj. Dolinar, 1921-2012, z Dobrove
Iskrena zahvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sokrajanom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter pogrebni službi Vrhovec in gospodu župniku Alojziju Golobu za lep poslovilni obred. Še posebej bi se radi zahvalili sosedom in prijateljem za pomoč. Blagoslov in zahvala vsem, ki ste ji v času življenja stali ob strani, ji nudili pomoč, jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči: družine Rotar z Dobrove, Kramar iz Matene in Kušar iz Draževnika
POGREBNE STORITVE
ANTON VRHOVEC
s.p.
1360 Vrhnika, Drenov Grič 128
S 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617
54 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. (Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Za vedno je zaspala naša draga
STANISLAVA SOKAČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste izrekli lepe misli in soža-lje, poklonili sveče in cvetje oziroma nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ob bolečem slovesu. Iz srca hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali v letih bolezni: dr. Branki Čegovnik ter patro-nažnima sestrama Maji Srečkovič in Klari Sadar, kateri se zahvaljujemo tudi za lepe poslovilne besede.
Vsi njeni
Dragi oče!
Dorde Nikolčič,
12. 2. 1930-7. 9. 2012
Tole pismo sem ti že zdavnaj napisal v srcu. Nikoli ne bom pozabil najinih sprehodov v Močilniku ali Starem maltiu. Vedno znova sva se ustavljala pri istih klopcah, kijih ni več. Mnogokrat si ponovil kakšno zgodbo o tem ali onem. In mnogokrat sem jo preslišal. In ko sem jaz fotografiral Ljubljanico, si ti počasi odhlačal naprej po poti s širokimi, negotovimi koraki, z dvignjenimi rameni in razprostrtimi rokami, kot da bi imel krila, in vedno si imel slamnik na glavi in oblečeno turkizno zeleno srajco s kratkimi rokavi. Prepoznaval si drevesa in »naša« zelišča: To je maklen, to je jesen, to je javor, to je rdeča smrdljička ... Nisi pozabil povedati, kako jim pravijo »tam dol pri tebi«. Ne vem, ali si mi vsakič znova dokazoval, da veš več kot jaz, ali pa si si najbrž samo obnavljal spomin ... Da ne pozabiš.
Nosil si mi malico v službo. Običajno velike in bogate sendviče. Da sem jih imel za malico, jih nosil domov in imel še za večerjo. »Da ne bo došel, moj sin,« si razlagal trgovkam. O, kako mi je bilo nerodno v službi. »Staremu kozlu nosi malico še starejši kozel,« sem ti razlagal. Pa ni pomagalo. Pa če sem ti rekel, da ni treba in da je zadosti, da prideš samo na obisk, si bil jezen, užaljen in na koncu žalosten. Ja, ja, saj vem. Dober si bil kot kruh. Čez čas mi ni bilo več nerodno in potem sem te prosil, da si prišel. Zastonj si mojim sodelavkam delil nasmehe in kakšno našpičeno. Prebiral si rezultate lota in poklepetal s strankami. Včasih pa si samo obsedel tam ... Ko si odhajal, sem lovil tvoje korake skozi park .
Balkanska morija v devetdesetih mi je pokazala, kako hudo je bilo v tvoji rani mladosti. Krvavi ples je pred našimi očmi znova zajel to lepo deželo in strasti, sovraštva in strahovi so ušli iz Pandorine skrinjice spominov. Ti si bosanski otrok 2. svetovne vojne - zdi se, da mora tam vsaka generacija preživeti krvavo rihto. V drugi svetovni vojni si izgubil vse svoje bližnje. In kako si taval od vasi do vasi, od vrat do vrat . Nihče ni mogel nahraniti še enih lačnih ust. Nato pa si končno našel dom pri Domuzinovih. Za vedno so ostali zapisani v tvojem srcu.
Po vojni te je želja po znanju pripeljala v naše kraje. Hotel si postati avto-mehanik. Pristal pa si na Igu, kjer si končal prvo šolanje. Sprejet si bil v novo družino. Tam si se dobro počutil. Sam si velikokrat dejal: »Bosanska mati me je rodila, slovenska pa vzgojila.« Prišel pa je tudi čas, ko si spoznal prve grenke strani življenja. Zaradi ene takih grenčin si zapustil Ig. Na Vrhniki je takrat Kalinova fabrika, kot so včasih rekli IUV, potrebovala delavce. Tu si ostal usnjar do pokoja.
Leta 1953 si spoznal majhno luštkano dekle z dolgimi valovitimi lasmi. Kaj bo ženka, si navrgel. Ona pa tebi nazaj: Bo, bo možek! Beseda je dala besedo - vse do današnjega dne. Rodila sta najprej mene in nato še brata. Za babico si bil pri obeh. O, kako si bil vesel! Te kar vidim. Nikoli nisi delal razlik med nama. Bil si dober, včasih predober, a pravičen oče. Pa tudi »živec« si bil, oče. Znal si se hitro ujeziti in biti huda ura. Ampak samo okoli si se obrnil, pa je šlo mimo. Pa tudi trmast si bil. In če se ti je kdo zares, ampak res zares zameril, si mu težko odpustil. In ker si bil dober in si mislil, da lahko tej družbi kaj daš ali spremeniš, si vstopil v partijo in iz istega razloga iz nje tudi izstopil. To je bilo v šestdesetih letih - daleč pred junaki današnjega časa.
Bolezni ti niso prizanašale. Od TBC naprej. Namesto da bi šel v vojsko, si se zdravil na Golniku. Namesto da bi šel na moj maturantski ples, te je počeni želodec spravil v bolnišnico. Tvoje operaaje od pete do glave, kaj naj rečem ... bil si kot kakšen star vojni veteran s svetovnih bojišč. Včasih si se hvalil s tem. Saj veš, če nimaš bogastva, imaš pa bolezni.
Bil si dober mož in zlat sodrug. Materi si »držal štango« pri zeliščih. Dokler je bila v tebi moč, so bila zelišča del tebe kot del vseh nas. Sklanjal si se k materi zemlji na njivi, nabiral si zeli na travniku in v gozdu ali prodajal na tržnici. Ko ni šlo več, si kuhal jutranje kavice in čaje za mamo in mene. Brez tebe bi zadnjih deset ali petnajst let gospodinjstvo v našem domu resno škripalo.
Ampak tvoje pravo veselje so bili pravnuki: Jan, Klara in Nataša. Edini so te lahko ob vsakem času ali razpoloženju nasmejali. Igral si loto. Za ta mlade, si rekel, da si bodo naredili življenje. Še v bolnišnici, ko sem komaj razumel tvoje besede, si zašepetal, da imaš rad vse tri . Veliko so ti pomenili prijatelji. Kolegi, kot si jim dejal. Mnogo več, kot bi si hotel sam priznati. Z njimi si preživljal večere ob kartanju in klepetu. Hvala Milanu, Matku, Konradu, Gustlju in drugim za sobivanje.
Pred dobrim letom nas je zapustil brat. V žalosti si postal molčeči mož pred televizjo. Vse težje sva šla na sprehod. Težko si se odpravil na partijo kart. Vse manj te je zanimalo. Črne misli so te začele obletavati: Zakaj ne jaz? Saj bom kmalu ... In sem ti ugovarjal: Nič prej in nič potem, ob ko bo ... Zdaj je ta čas. Prišel si od daleč in ostal za zmeraj. V naših srcih. In ti kličem v imenu tvojih bližnjih in vseh, ki so te poznali: Hvala ti za vse, oče moj!
Blatna Brezovica, 11. september 2012
Niko Nikolčič
ZAHVALA
Ob smrti drage mame
ANGELI MLINAR,
po domače Vrbičeve Angeli z Loga, rojene 1919
Našo mamo smo pokopali 11. julija 2012 na pokopališču Brezovica. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojne mame, ji darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala gospe Majdi Penko za pomoč pri negi, g. duhovniku Janezu Mihelčiču za duhovno oskrbo ter pogrebni službi Pieta.
Otroci: Branko, Marija - Iči, Matjaž in Nuši
Log pri Brezovici
V Očetovo hišo pojdemo!
ZAHVALA
V 85. letu starosti je k svojemu Stvarniku odšla draga mama, sestra, tašča, babica in prababica
MARIJA
MOLE.
roj. Malovrh, s Stare Vrhnike
(18. 9.1927-9. 8. 2012) Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in izkazano pozornost ob slovesu od nje na našem domu. Hvala za darovane svete maše, sveče, cvetje in vse drugo. Hvala vrhniškemu župniku Blažu Gregorcu, ki je daroval pogrebno sveto mašo, ter pevcem za petje doma, pri maši in ob grobu. Iskrena zahvala sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom in vsem vaščanom Stare Vrhnike, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti in ji tako izkazali spoštovanje. Posebna zahvala gre vsem, ki se je spominjate in zanjo molite.
Njeni domači Stara Vrhnika, Ljubljana
Spomin nate ostaja v naših srcih ,
JOŽEF KOPRIVEC
(2. 3.1933-29. 8. 2012)
Petega septembra smo se poslovili od našega dragega brata in strica Jožeta. Iskrena hvala vsem prijateljem, gasilcem, pevcem, gospodu župniku Bogdanu Oražmu, Branku Setnikarju ter pogrebni službi Vrhovec.
Sestre Pepca, Ani in Tončka ter drugi žalujoči
Polhov Gradec, september 2012
	V SLOVO ALEŠU MALOVRHU 1980-2012
» A k	
	Ne sijejo tvoje več oči, ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni. En sam trenutek vzel je tvoj pogled, ne sliši več tvojih se besed. Neutolažljivo moje je srce, le spomin nate ostal bo do zadnjega dne. Tvoja Karmen
Vendar kadar spomnim se, mi oko solzi, da prijat'lja ljubljen'ga več med nami ni.
Mag. JANEZ KOPRIVNIKAR, dr. vet. med.
Iskreno se zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem, prijateljem in drugim Vrhničanom, ki ste ga poznali in imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi njegovi osebni zdravnici gospe dr. Heleni Rožmanc Drašler za njeno skrb in podporo ob njegovi bolezni, Ljubljanskemu oktetu in solistki gospe Radi Kikelj - Drašler zahvala za čustveno zapete pesmi njemu v slovo.
Vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke ... Zaprte so utrujene oči...
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
IVANKE VELKAVRH,
roj. Jelenc (1925-2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, sveče in druge darove. Posebna zahvala velja dr. Cedilnik Gorupovi, patronažni sestri Mojci in gospe Vesni iz Doma upokojencev Vrhnika. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Blažu Gregorcu, pogrebni službi Vrhovec in pevcem za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Vrhnika, september 2012
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
V 74. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, mami in stara mama
IVANA KOVAČ
(1938-2012) iz Podlipe
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se osebju onkološkega inštituta in kliničnega centra ter vsem, ki ste ji na kakršenkoli način lajšali trpljenje. Hvala dekanu Blažu Gregorcu za lepo opravljen obred, hvala pogrebcem, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: mož Janez, hčere Nevenka, Helena in Marta z družinami
Naši mrtvi niso odsotni, ampak samo nevidni. S svojimi očmi, polnimi luči, gledajo v naše oči, polne žalosti. (Sv. Avguštin)
FRANCI RUS
(26. 10. 1962-9. 8. 2012)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali in nam še vedno stojite ob strani. Hvala za vso pomoč, molitev in vse darovano. Hvala članom zakonske skupine, sosedom, prijateljem, gospodu župniku Bogdanu ter vsem somaševalcem, moškemu pevskemu zboru Briše, mešanemu pevskemu zboru Gregor Ri-har, otroškemu zborčku Višajčki, inštrumentalistom in solistki Francki Senk.^Zahvaljujemo se tudi učencem in učiteljemOS Polhov Gradec, Škofijske klasične gimnazije in Gimnazije Želimlje ter vsem sodelavkam in sodelavcem, članom PGD Polhov Gradec in Marjanu in Igorju za besede slovesa.
Žena Ida, sinovi Janez, Marko in Vid ter hčeri Meta in Dora
Praproče, avgust 2012
1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Nagradna križanka	NAŠ ČASOPIS 55
		
Ime in priimek:
Točen naslov:
Telefon:
Križanka OK fit center
Pravilno izpolnjene križanke pošljite na Naš časopis, Tržaška 9, 1360 Vrhnika s pripisom »Nagradna križanka«. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade OK fit centra z Dobrove:
1.	Mesečna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa.
2.	15-dnevna karta za neomejen obisk skupinskih vadb in fitnesa + obisk savne.
3.	Obisk savne za dve osebi (do 2 uri).
Nagrajenci pretekle številke, ki bodo po pošti prejeli USB ključke: Marko Modrijan z Vrhnike, Melita Perko z Bevk in Sonja Drašler z Dola pri Borovnici. Nagrajenci, ki bodo po pošti prejeli knjižne nagrade: Miloš Mauri s Planine, Janez Zalaznik z Dobrove in Anja Buh s Horjula.
Rešitev pretekle križanke (Zavod Ivana Cankarja Vrhnika):
zavod, areka, opiti, Danec, prekopirana, eol, OV, SD, nota, nikotin, ilovica, konopec, av mš, nelep, KZ, ro, Aamer, rja, t.
Rešitev simetrične križanke pretekle številke:
Košir, ozkost, Akadem, arhivar, otresanje, peta, Sala, Naklo, Kim, valkira, spora
tiara, stava, kasta, smrde, Žonta, omivača, ens, Rover, lesk, loti, potepinka, vivarij, Kacjan, Adonis, Laert.
Ste se danes že nasmejali?
Čarovniški trik
Janša in Jankovič sta z ženami na večerji pri Barracku Obami. Jankoviču je všeč zlati krožnik, zato ga skrije pod suknjič. Urška to vidi, in ker je tudi njej všeč zlati krožnik, prosi Janeza: »Poglej, Jankovič je ukradel krožnik, dej še ti, bi nama lepo pristajal v kuhinjo« Janša pravi: »Aha, ampak potem to ne bova
naredila tako. Obama, ali veš, da se ukvarjam s čarovnijo?«
Obama: »A res? Boš pokazal kak trik?« Janša: »Ja seveda. Vidiš tale krožnik?« Obama: »Da«
Janša: »No, sedaj bo izginil! Čira čara,« in ga skrije pod suknjič. »No, kje je?« Obama: »Aaa, vem. Pri tebi je, skril si ga pod suknjič... «
Janša: »O ne, poglej pri Jankoviču... «
i	2	3	4	5				6	7	8	9	10	11
12					13		14						
15						16				17			
18				□	19				20		21		
	22			23					24	25			
		26					□	27					
	28						29						
30					□	31						32	
33				34	35					36			37
38			39		40				41				
42				43			r	44					
45									46				
SIMETRIČNA KRIŽANKA sestavil: Peter Udir
VODORAVNO:
1. kdor žge ali prodaja apno; 6. v gr. mit. Zevsova sinova, dvojčka Kastor in ...; 12. štirideseti predsednik ZDA (Ronald); 14. vino iz Haloz; 15. elektronska priprava za proizvajanje nihanj; 17. trening, vadenje; 18. prvi človek, ki je stopil na Luno (Armstrong); 19. lij; 21. lužnina, baza; 22. okončina, ud; 24. seštevek; 26. kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno, nerc; 27. bolezensko povečana žleza ščitnica; 28. krinka; 29. kdor rad joka, veka; 30. četrta črka grške abecede; 31. okregan človek; 33. reka skozi Innsbruck; 34. snop lanu ali konoplje; 36. špansko žensko ime; 38. moralna načela, etika; 40. lenobnost, nedelavnost; 42. zgodovinska pokrajina v srednji Italiji; 44. s skalovjem zasuta strma grapa; 45. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu; 46. človek, ki lovi krte;
NAVPIČNO:
1. Mojzesov brat; 2. drobni, nesprijeti delci kamnin; 3. pripadnost določenemu narodu, narodnost; 4. lastnost agilnega človeka; 5. orna zemlja, ornica; 6. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču; 7. Olin, Lena; 8. iskanje, zasledovanje živali zaradi koristi; 9. stanje užaloščenega človeka; 10. kabina na ladji; 11. stanje brez umazanije, prahu; 13. podobnost, sorodnost; 14. premikanje s korakanjem; 16. slovenska smučarka (Maze); 20. koklja; 23. slab pisatelj, pisun; 25. hrošč, katerega ličinke živijo v suhem mesu, slanini; 27. francoski igralec (Depardieu); 28. učitelj, vodnik, svetovalec; 29. arheološko pomembno naselje blizu Litije; 30. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike; 31. kna, hena; 32. širša, načrtno speljana pot za promet z vozili; 35. nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce; 37. filmska zvezda; 39. smuči; 41. karam-bol; 43. vrhunski športnik;
NAS ČASOPIS
Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. V. d. urednika: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medlih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon: 01 7506 638. Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar, s. p. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Katarina Molk. Tisk: Set Vevče, naklada 13 500 izvodov. Cena zahval: 67,60 evra
56 NAŠ ČASOPIS	Oglasi	1. oktober 2012 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		

Samsung Galaxy S3
1C
z izbiro NAJNAJ 23
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
Metačiia
Povazani 120	30	30	30	30	j 12 €
E31	100	100	100	100	18 €
Povezani	SOO	500	SOO	SOO	23 €
H'l'I'l					
Povazani	600	600	600	600	30 €
					
Povezani	lOOO	1000	1000	1000	4S€
					
J
S prenovljenimi paketi Povezani.
Panasonic KX-TU301
* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.
Telekom Slovenije • Pooblaščeni prodajalec
meg(a)phone
TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika | T: 01 755 71 611 M: 041 342 000 | mega.phoneiisiol.net
m&l
RAČUNALNIŠTVO • SERVIS
Molek servis Peter Molek s.p. Vrtnarija 3, Vrhnika E: prodaja@molekservis.com www.molekservis.com	y
Šifra: PC-3575
MEGA Eko iS-3470
Intel Core i5-3470 4 GBDDR31333MHz Grafika nVidia GT6301GB Tuli disk 1,5 TB DVD-RW, Čilalec kartic 1 x USB 3.0 spredaj Napajalnik 430PDR 120mm silent
Redna cena:
659« €
> računalniki > prenosniki > mrežna oprema
> tudi rabljeni računalniki in prenosniki ...
679« €
Šifra:E2441V
LED monitor LG E2441V
LED zaslon 1920x1200 odzivni čas: 5 ms kontrast: 5.000.000:1 poraba 25W, VGA, DVIHDMI,
•164« €
T: 01 750 51 70 M: 041 26 48 48
PRODAJA NA OBROKE DO 24 MESECEV!
SERVIS
RAČUNALNIKOV IN PRENOSNIKOV
PRAZNUJMO SKUPAJ!
Šifra: PC-5970
MEGA Power i7-3770
Intel Core i7-3770 8 GB DDR 31600MHz Intel® HD 4000 Grafika Trdi disk 2 TB Čitalec kartic DVD-RW
Napajalnik USP5550 120mm silent I
Redna cena:
839« €
10% POPUST V ŠOLSKEM LETU		1
2012/2013	ZA KOPIRANJE IN TISKANJE	
ZA UČENC	E, DIJAKE IN ŠTUDENTE! |	
Ponudba velja samo do 15. oktobra In vključuje 50% popust pri mesečni naročnini na vse FREE pakete za prvih pet mesecev.	i i
--T^tusmobil
RDEČI N4SKI fj
RECIKLIRANJE ZA NASMEH -SODELUJEMO PRI PROJEKTU RDEČI NOSKI!
m
10% POPUST
_NA BARVE IN TONERJE
OB VRAČILU PRAZNE KARTUŠE / TONERJA.
Bodi EKO, prazne kartuše ali tonerja ne odvrzi v navadne smeti. Pri nas lahko poskrbimo za pravilno reciklažo starih kartuš in tonerjev.
mcleK
RAČUNALNliTVO • SERVIS M
T: 01 750 51 70, M: 070 210 814
Ponudba je namenjena novim naročnikom, obstoječi naročniki z veljavnim aneksom pase o načinu prehoda lahko informirajo na prodajnih mestih. Za pakete FREE veljajo Posebni pogoji naročniških paketov "FREE", ki vključujejo tudi pravila primerne uporabe storitev ki v paketu FREE40 dopuščajo največ 1 500 minut za klice v druga omrežja, pred omejitvijo hitrosti v omrežju Tušmobila pa 5 GB prenosa podatkov, v paketu FREE 20 pa 2 GB prenosa podatkov. Cena s popustom na mesečno naročnino 50% velja za pakete FREE 5, FREE 15, FREE 20 in FREE 40 ob sklenitvi Aneksa za paket ugodnosti ali Aneksa za razširjeni paket za 24 mesecev, ki ga naročnik sklene med 1 5. 09. 2012 in vključno 15.10.2012. Popust se obračuna izključno na osnovno naročnino in ne velja za morebitno Opcijo ali dodatne pakete storitev. Višina popusta Aneksa za paket ugodnosti in te akcije se ne seštevata. Vključenih količin paketov ni mogoče porabiti za klice in druge storitve (SMS, MMS, prenos podatkov; skupaj s klici "storitve") na posebnih in komercialnih številkah, ali storitve, ki so prejete ali vzpostavljene iz tujine ali klice in SMS v tujino. Prenos podatkov v omrežju ponudnika nacionalnega gc se obračuna posebej. Strošek priključnineje 10 EUR. Ponudbavelja do razprodaje zalog ali preklica. Več informacij na 080 700 700, wwwtusmobil.si in navseh prodajnih mestih. Slike so simbolične.