Dopisi. Iz mariborske okolice. (Seidl — kaplani — most.) Kakor se slišl iz zaneslivega kraja, se je Seidl baje hvalil, da so prišli 4 kaplani njega prosit za Štremajerjeve groše. K možu bi hodili, kterega gospodar tako časti ? Še sam nima toliko, da bi kaplanom milosti delil alj slabo stanje polajsal, ker po kaplanski brnji rad bodi in rajše vzeme kakor da. Mi ga ne spoznavamo za p r elata ali ministra pri cesarju. Ako pa komur kaj stori, se zgodi le iz lastnega dobička, da se zaa hvaliti pred nespametnim volilnim ljudstvom, kojemu pravi: Jaz znam kaplanom kaj pripraviti, pa tudi vzeti, kteri ne trobi v moj sabedrast rog; ali torej ne vidite kako dober clovek da sem?" Zato pa tudi ne verujemo, da bi se našel kteri izmed duhovščine, ki bi šel se Seidlu priklanjat. Bržčas si je g. Seidl to nboso" domislil, da bi zopet svojim nemčurskim volicem, kakor nekdaj, svojo veliko strahovno mogočnost (ktera je znotraj votla, od zunaj pa je nič ni) dokazal. Iz Selnice v Ruše se je cesta na okrajne stroške napiavila in ni več veljala kot 14.000 gld. Gospod Seidl je bil cestni mojster. A zdaj jo je voda grozno raztrgala, tako da vsi posestniki pravijo: poprejšna cesta bila je lepša, kakor zdajna nova, ki toliko košta. Nesreča za gospoda Seidla. Se nam v resnici v srce za- smili, da povsod kjerkoli le on svoj nos pritekne, grozno veliko košta, velja pa malo aii nič. Pri sv. Marjeti se mu enako godi. Za 39.0J0 gld., koje ima okraj maribnrški na dolgu se morajo drugokiat ceste bolj močne napraviti, diugače znate biti odstavljeni. Iz Celja dne 6. avgusta (nadvojvoda Karl — volitev župana — gimnazija.) Koncem mesca julija pripeljal se je v Rimske toplice nadvojvoda Kail Ferdinand; ostati boče tam, da se bo vdeležil elavnosti _6rilparcerjeve", koja se bo obbajala 14. in 15. t. m. Lastnik rimskib toplic skrbi za velikanake naprave.  Volitev novega župana celjske okolice se bode vršila 13. t. m. Nadejamo se, da bodo odborniki, ki so vsi narodni, izvolili si umnega župana, kteri si ne bo puščal ukazovati od dosedaDJega občinskega pisarja. — Znamenito zastran obnašanja celjskih dijakov je to, da so oni enemu profesorju 2krat eno noč okna potrupali in da še zadnji den bili 80 3 zavoljo drugib discipliaarnih pregreškov po sklepu gg. profesorjev izključeni. Vse to je sad oniahljivega ravnatelja, ki vedno svojo mladež hvali. Iz šent. lenartskega okraja. Srce se mora človeku togotiti, ako je sam priča, kako da se ubogemu slovenskemu jeziku na lenartskem rotovžu godi. No, pa vaaj ni čuda, ker je ta stavba celo majhna, toiej ga ni prostorčeka za Slovenca in za njegov jezik. Tam velja izrek: ,,Nur keineu Bindišen, und bindišarom nič veljati pustit". 7. avgusta ob 9 uri je bila na rotovžu izvanredna pa tudi prav neredna seja okr. zastopa. Ker slovenski možje nečemo biti le slepi prikimavci, se vname večkrat oster razgovor, ki se navadao s tem sklene, da nem-ški mesarji in lončarji na vea glas upijejo na slovenskega govornika, in mu tak besedo presekajo. Posebno roprčki kislo se držeči Selak ima tenki glas, pa še vrh tega mnogo psovk. Pravo je rekel, nek narodnjak, ta zbor je podoben solarjem, ker tam se tudi kriči. Gospoda predsednika bipa prosili, da svoje Netnce boljšega parlamentazičnega reda navadi. Potem bo lepai red. Da se k stvari vrnem, bilo je 7. avgusta vee nemsko, in dolgo tiajno. Konec seje povzdigne glas pošten narodnjak R. iz Drvanje, ter omeni, da amo se pri prvi seji okr. zastopa lanskega leta na nasvet narodnjaka K. o tem zedinili, naj se govori vae slovenski, le piše nemški. Ali dnes je vse nemško, in s tem bil je ogenj v strehi. Vendar pozorne storimo nemške gospode, od selej bodemo mi tudi bolj -sloveniš in bindiš" se držali, kakor do sedaj in v to nam Bog pomozi. Od sv. Tomaža. (Kravji tatovi). — Na večer sv. Ožbalta, je bilo v Savcih 5 krav ukiadenih, 2 nekej revui udovi, 1 nekemu vincarju, O8tali 2 pa 2 nagorskima posestnikoma. Nesrečni okradenci hitro nazuanijo žaadarora v Oi-muž ia v Lju- I tomer. Žandari iščejo hudodelnike, in izvejo, da I  so na Ogrsko odrinoli. Dirjajo za n.jimi. Dobili  so 2 blizo Lendave, oistale nekoliko bližej. Srečo so imeli, da so vse polovili in nje s  kravami vred v Ljutomer prignali, od kod so si tudi objokani ukradenci z veseljem vsak svojo kravo domu gDali. Hvalo pa so dolžni ti nearečni ]jutomer8kim žandarom, pa njim jo tudi gotovo izrekajo. — V Rucmancih je nek poaestnik imel tobak v svoji koruzi posejan, in mu ga je nekdo porezal in ukradel. Sum je imel posestnik na svojega brata. Na den 26. julija ide sumljivi brat od sv. meše domu tik hrama, kder stanuje oni, ki mu je bil tobak pokraden. Kakor hitro ga vidi mimo iti, beži za njim in ga je metal in da* vil, da je bilo strah. Neko večer poznej pride pijan do brarua, kder stanuje sumljivi brat in ga začae zmerjati rekoč: ti si meni tobak pokradel in mu moli cel pijansk očenaš tako dolgo, da se zopet primeta. Ali tatvine obdolžen brat porine bratu nož globoko v desno ramo blizo vrata. Ves v krvi se zgrudi s strašno rano. Kder ni vere, tam tudi ni ljubezni, ae med brati ne. Od Sotle. (Sitni kordon). Na sv. goro potujočim romarjem je mejna straža, ker gredo od Rogatca do Kurnravec črez Hrvatsko, odvzela pečeno kuretino. Li se prime kuga tudi pečenih pišancev? Naj bi mejiae srenje skupno prosile, da se vendar enkrat kordon odstrani, ki je vzajemni obrtniji na poti. Če so še ktere vasi okužene, kakor je bilo že naznaujeno, naj bi se samo ove z manjšimi stroški nadzorovale, ker na meji Hrvatski in Štajerski o nobeni kugi ni duha ne sluha. —