Leto XI., Št. 6 („JUTRO" XXI., St. 18 a) februarja Cena 2 n*- bplanujlvu . |u Lil liliia rVilcll i |r v <1 . - Telefon H 3122 3123. 3124. 3m 4126 Inseifiin' »Mt-ieK: LJubljana. Selen-ourijova ul - Tel i49V u> i4U'Z Podružnice Maribor OraislO trg 7 Teiefoc at 14 SA Podružnica Jelif i\'K'pnova tlllca 2 — Teiefon 4t LtfO Podr-Mžm.-a lesenice Hn Kolodvoru *t 100 Podružri.cH Movr mesto: Ljubljanslta jesta St 42. Prvtmzmra I ri.ovije: v niši dr Baum- PONEDELJSKA IZDAJA Ureonistvo. Ljubljana Knaflievs tu 6 Teiefoo št 3122 3123 3124 312S in 3126 PoneOeljska izda). »Jutra« iznaj* m« ooneOeiieK e jutra) - Na-rt/a * posebei in vena oo :h>šu preje mana Din 4.- oo razna šal« Cih Jostavnena Din S.- mesečno Marlboi .irajsKi trg R. ?. Teieloo «L 2455 Celje. 3trossmayer1eva uL L rel 85 RoKopisi se ne vračajo. — Ogiaa oc tarifa balkanske konference Uradni komunike poudarja trdno odločnost nadaljevati miroljubno politiko, varovati nevtralnost in gojiti prijateljske odnošaje s sosedi — Zaključne izjave zunanjih ministrov Beogra i, i febr bv. Danes popoMne je stalni svet Balkanske zveze zak jučil svoje letošnje redno zasedanje brez senzacij in nepredvidenih sklepov Novinarjem, ki se jih je v svečani konferenčni dvorani v zunanjem ministrstvu zbralo okrog 200, je bil ob 18. uri prečitan zaključni komunike, ki jasno ugotavlja popolno solidarnost vseh štirih članic Balkanske zveze v pogledu presojanja in vrednotenja vseh elementov sedanjega mednarodnega položaja, ko.'"kor ncposrcdno ali posredno vplivajo na položaj balkanskih držav Komunike (objavljamo ga posebej) je tudi slika sedanjega m blžnjega zadižanja članic Balkanske zveze v izraženi ob iki, ki ustreza mi oljubnemu ozračju, v katerem se je beograjska konfeienca sestala Ln izvršila svoje veliko delo v službi balkanskih interesov. P.j;o??!3 mo23zhz}no ip f«-ffr t- Ne da bi mogli ob zaključku zabe1ež:ti kakšne senzacionalne sklepe k; jih tudi pričakovati ni bilo smemo vendar reči. da je letošnje zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze rodilo mnogo pomembnih rezu tatov. Na prvem mostu je treba še enkrat na-glnsiti. da je bil že od p:vega dne dosežen tak intimen kontakt med diplomatskimi predstavniki članic Balkanske zveze, da so ti že takoj po prvi izmenjavi misli lahko 'gotovih popolno skladnost stališč vseh štirih držav, kar je nadaljnje podrob-i^ raze vore znatno olajšalo. Ta skladnost sta'i"č veje turi? iz današnjega zaključnega komunikeja. Turški zunanji minister Sndzoglu, ki je na tej konferenci poka-zal ;z*edno aktivnost, je že včeraj z zadovoljstvom ki ga ni mogel prikriti, dejal. »V-^e ?re kakor po olju«. Z-.dovoljstvo konfei nčnih udeležencev je seveda sugestivno vplivalo tudi na vse op" ovalce konferenčrega de^, ka.r se je on^-ilo v novinarskih kr^lh ki se to pot niso mogli spuščati v nikaka senzacionalna ugibanja. Vsi ki so spremljali delo k >rcnce. se niso mogli ubraniti vtisa, da se je nr>"!n pojaviti to!ika harmonija »a; o pod vplivom iziedrrh okolnostj in spričo do^ro vol »o vc"'i zainteresiranih, ki se dajo, kaj hočejo. T/i dC*1 ^ j "'J "i C . -j« :3&ans!te zveze Znto so dip'omatski predstavniki štirih držav Ba kanske zveze že meti samim potekom razgovorov lahko dajali jasne in nedvoumne izjave o ciljih svojih prizadevanj Čuvanje miru na Balkanu, spoštovanje ne i tralnosti v sedanjem konfliktu tn nadaljevanje dosedanjih prizadevanj za poglobitev odnošajev z vsemi sosedi, to so trije stebri politike Balkanske zveze, ki pri v.sem tem ne pozablja, da zahtevajo skupni interesi miru na Balkanu in v Podunavju tudi skrajno pript avl jenost za ohranitev nacionalne neod\ isnosti, teritorialne nedotakljivosti in narodne svobode akn bi bile navedene najvišje dobrine ogrožene zaradi notranjega razkroja. Sta'ni svet Ba'kanske zveze se je na teh osnovah odločil za podaljšanje svojega ustanovnega pakta za nadaljnjih sedem let. kakor smo o tem že poročali, in s čimer ie hotel poudariti, da se smatia za trajno in ne le za prehodno mirovno ustano\'o na Br.'k-nu Zato poudarek o čuvanju miru v tem predelu Evrope ni le fraza, ker ima zavarovanje miru svoja konkretna sredstva prav v paktu kakor je bil sklenjen pred šestimi leti Toda države Balkanske zveze upoštevajo obenem ves naravni razvoj zadnjih let v tem področiu in se zato ne izključujejo iz širše skupnosti ki jn zahteva sedanji mednarodni položaj na Bal kanu in v Podunavju in ki so jo one same vedno poudarjale V tem duhu se izrtkajo za iskreno politiko sodelovan a z vsemi državami na tem področju, čeprav smatrajo pakt Balkanske zveze v medsebojnih odno"ai'h za regionalen sporazum z obveznostmi me Iha'kanske2a značaja Pri vsem tem imaio tudi šir«i ba 'kan ko-poduna vski spo-a/um v v.du predvsem ko» re moreh''ni ra?š;i /eni sporazum ki bi zaiet vse balkansko 'n podunavsko pndroč je ne moreta imeti nobene osti proti kate rikoli iz\"enbalk:m*ki sili in tud• ne značaja sovražnega htnka To bi bilo v nasprotju s temeljmmi prizadevanji vseh štirih č'r>n c Rn'Vitr-ke zveze da se na vsem balkanskem in podunavskem področju očuva mir. E T m psgsj zi nevtralnost Prav zaradi 7as'edovania leh ciljev so se č'an-ce Ba'kanske ^veze skupno z drugimi državami na tem področiu izrek-e nev-tra'nost med obema voinima taboroma v sedanjem oboroženem konfliktu V politiki nevtralnosti vidijo predvsem najelemen-tarnejšo bazo ;nte?esov, ki danes spajajo vse države evropskega jugovzhoda, ne glede na to. ali so ali niso članice Balkanske zveze. Zato pa odgovarja dosedanjim tra- dicijam njihovega medsebojnega sodelovanja na osnovi pakta Balkanske zveze, če obenem poudarjajo, da sicei iskreno žele ostati nevtralne vendut pa pod enim sa n.im pogojem »da ne bosta njihova nedotakljivost m neodvisnost v nadaljnjem raz roju dogodkov postavljeni v preskušnjo« kakor ie že pred današnjim komunikejem tako jasno poudaril na osc'bnih interesov izluščiti obči interes ki prevladuje nad njimi, to je približalo m zct-užilo v okvt ru našega sporazuma pomirjene in med se boj enake ter svobodne narode* Interes miru in interes ntvtralnosti sta dva taka obča interesa ki prevladujeta nad vsemi drugimi Gltde nerešenih vpra sanj Podunavja in Balkana pa je mogoče najti izhod v ok\.ru regioni n^ga sporazu ma s primernim' formulami, s katerimi bi se mogle med seboi pomeriti m prijatelj sko zbližati sosedne države. Medbalkanska s3lldarncst Te politične poglede pa seveda živo prepletajo gospodarska vprašanja, ki prav tako zahtevajo večjo medsebojno povezanost na osnovi skupnih interesov. V teh mejah je letošnji konferenci stalnega sveta Balkanske zveze dala po^biio obeležje balkanska solidarnost. Skupna želja vseh balkanskih dtžav. da ae ohiani mir, je olajšana z nevtralnostjo vseh teh držav v sedanjem sporu. Obe pa sta najtrdnejši temelj balkanske solida-nosti v sedanjem položaju. To pomeni, da ostaja jamstvo pulita balkanske iveze striktno nofanjebalkansko ln da ae ne tiče Izven-balkanskih činiteljev, kar bi po mnenju poučenih krogov veljalo tudi v primeru, da bi Bolgarija in Madžarska vstopili v zvezo. Ne smemo seveda pn tem misliti, da se diplomatski predstavniki članic Balkanske zveze niso v svojih razgovorih dotaknili tudi konkretnih predvidevanj v bližnjem razvoju, toda izključiti smemo domnevo. da bi bila v pretresu za. isel kakšnega posebnega bloka. Vsekakor pa pada iz snočnjlh zdravlc v oči, da sta tako naS zunanji minister dr. Cincar-Markovič, kakor rumunski zunanji minister Gregor Gafencu govorila ne le o balkanskem, marveč tudi o balkansko-po-dunavskem področju. To dokazuje, da »e jemljejo že sedaj v poStev pri politiki miru na Balkanu tudi izvenbalkiuiski činitelji. KonScrcnca miru Kar pa najbolj označuje vse letoSnje sklepe stalnega sveta Balkanske zveze, jt njihovo tako krepko poudarjanje miroljubnosti. ki je spričo ozračja, v katerem se je konferenca vršila, nihče ne bo mogel podcenjevati ali Omalovaževati. Beograjska konferenca Je bila zares konferenca miru. S tega vidika moramo presojati tudi vse njene rezultate, ki so le na videz manj pomembni, kolikor ne prinašajo ni kakih senzacionalnih ln konkretnih rcSitev. toda njihov zgodovinski pomen bo toliko bolj prišel do izraza, kolikor bolj bi se utegnile sedanje motnje evropske situacije zaplesti z novimi negotovostmi, ki niso izključene Tedaj se bo Evropa spomnila letošnjih mirovnih naporov in pobud, ki so vodile državnike Balkanske zveze p'i njihovem konferenčnem delu. Tedaj tudi ne bo nihče mogel osporavati, da so se sredi prvih viharjev nove vojne vihre v Evropi sešli v naši prestolnici štirje možje kl Jim gre prav ta zasluga, da so — delal5 za mir. Vtis komunikeja V novinarskih krogih Balkanske zveze je bil komunike sprejet z vidnim zadovoljstvom Tako rumunski. kakor grški in turški tovariši so poudarjali, da se je vse izteklo tako. kakor je bilo mogoče realno od vsega začetka pričakovati. Nekateri inozemski novinarji, ki so se trudili, da bi dali zasedanju stalnega sveta Balkanske zveze senzacionalnejši značaj, so bili v svojih pričakovanjih razočarani Ital.jani niso pričakovali senzacij, in jih komunike ni presenetil Bolgari so ostali zapiti; znabiti so več pričakovali, toda odločne volje za nadaljevanje dosedanjih naporov tlanic Balkanske zveze, da bi se uredili odnošaji s sosedi, niso mogli prezreti. V celoti pa se komunike presoja kot vseskozi pozitivna potrditev miroljubne politike Balkanske /.veze. Kakšne posledice bodo Slanice Balkanske zveze izvajale iz svojega jasno preciziranega stališča zlasti v pogledu odnošajev s sosedi, še ni znano, važno po Je, da tako izrecno jx>udarjajo potrebo ohranitvf neposrednih stikov med diplomatskim' predstavniki Balkanske zveze ves čas do prvega prihodnjega cestanka stalnega sveta. Tudi danes kakoi včeraj se v diplomatskih krogih ne izključujejo možnosti diplomatskih stikov na vsem jugovzhodnem oodročju. manj verjetne pa se zdijo vesti o sklicanju balkansko-podunavske konfe- rence. kakor so o tem pisali nekateri francoski listi, ker se brez primernih diplomatskih priprav takšne konference ne dajo improvizirati in ni mogoče videti, kakšne nejx)sredne koristi bi mogla taka konferenca imeti. Služkni komunike Beograd, 4. febr. A_A.. Po končani konferenci stalnega sveta Balkanske zveze je bilo izdano naslednje uradno sporočilo: Stalni svet Balkanske zveze je zasedal v Beogradu 2., 3, in 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zunanji minister, Rumunijo Grigoire Gafencu, minister za zunanje zadeve, Turčijo Šu':ri Saradzoglu, minister za zunanje zadeve. Jugoslavijo pa dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister za zunanje zadeve. Izmenjava mnenj je članom stalnega sveta omogočila v prisrčnosti in polnem zaupanja soglasno ugotoviti: 1) skupni interes štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na jugovzhodu Evrope; 2) njihovo trdno odločnost nadaljevati odločno miroljubno politiko, držeč se točno njihovih stališč glede današnjega spopada, da bi obvarovali pred izkušnjami vojne ta del Evrope; 3) njihovo voljo, da ostanejo združeni v krogu sporazuma, ki izvaja samo svoje lastne cilje in ki ni naperjen proti nikomur, ter da skupno skrbe za ohranitev pravice vsake članice do neodvisnosti in nacionalnega ozemlja; 4) njihovo iskreno željo ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega delovanja; 5) potrebo, da se izpolnijo in ustvarijo čim tesnejše gospodarske in prometne zveze med balkanskimi državami, pri čemer naj se organizirajo posebno trgovinski odnošaji v okviru Balkanskega sporazuma; 6) podaljšanje balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let začenši z 9. februarjem 1941; 7) sklep štirih zunanjih ministrov ohraniti medsebojne tesne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega sveta, ki bo v Atenah februarja 1941. Trdni optimizem balkanskih državnikov t Zaklfučnc Izjave zunanjih ministrov novinarjem o uspehu konference Beograd, 4 febr. AA. Potem ko Je prečita! komunike o sestanku stalnega sveta Balkanskega sporazuma Je rumunski zunanji minister Gafencu prečital predstavnikom tiska tole Izjavo: »Nimam kaj dodati sporočilu, kl Je takšno, da so vsi komentarji odveč. V ostalem pa ste moje poglede na cilje ln metode Balkanskega sporazuma našli v mojem snočnjem govoru, kl je, kakor upam. bil Jasen. Kot bivši novinar — ln če je človek bil novinar, potem ostane to vsaj malo vse svoje življenje — čutim profesionalno dolžnost In zadovoljstvo demantirati vse *cn-zaclonalne vesti, kl bo se, kakor pravijo, širile glede naše konference. Gotova ner-voza, kl se tu pa tam pojavlja, kadar se zberemo, nI na mestu, kajti tu, v tej dvorani, kjer smo bneli konferenco, Je ni. Delali smo popolnoma mirno ln v popolnem soglasju. Prepričan sem, gospodje, da boste na osnovi rezultatov, kl so vam sedaj znani, pred javnim mnenjem tolmači našega Iskrenega napora, napravljenega za oetvarttev dela miru ln konsolidacije. Meni Je na tem, da se vam v naprej zahvalim za vaše lojalno sodelovanje. Tile dnevi, kl smo jih prebili skupno, so dovolili mojim tovarišem ln meni ugotoviti skupno voljo, da ostanemo združeni ln gojimo za-Jednico pravice ln Interesov, ki Jih predstavljamo, da v vsej lojalnosti služimo miru, da gojimo prijateljske odnošaje z našimi sosedi Ptepričnn! smo, da postaja naš sporazum vedno bolj ln bolj orožje, koristno za mir ln varnost naših ržav, koristno tudi za naše sosede ln za Idejo Evrope, kl sedanje dni tako trpi, kl JI pa toliko bolj ostanemo zvesti ln vdani. Objavljam, da je sedanje zasedanje stalnega sveta Bnl-kanskega sporazuma končano, ter se še enkrat zahvaljujem jugoslovenski vladi, posebno pa svojemu prijatelju Clncar-Marko-vlču za tako prisrčno In bratsko gostoljubnost, ki smo je bili tu deležni.« Metaxas Po rumunskem zunanjem ministru Gafencu je predsednik grške vlade in grški '.unanji minister Metaksas prečital izjavo, ki se glasi: »Beograd nas le tudi ob tej priliki sprejel z njemu lastno kurtuazijo in gostuljub-i ost jo. Leži mi na tem. da preko vas izrazim svojo najtoplejšo hvaležnost meščanstvu prestolnice in vsemu jugoslovenske-•nu narodu Nimam potrebe ponoviti vam, da je naše delo teklo v prisrčnem ozračju. Naše sporočilo kakor tudi govori, kl so bili izrečeni snoči. vas v polni meri obveščajo o olodnlh rezultatih našega dela Trdno smo nrepričanl da bo z ozirom na naš duh pogine solidarnosti ln tesnega sodelovanja »stal mir v tem delu Evrope v polni meri ^hranjen.« Saradzoglu Po predsedniku Metaksasu Je prečital svojo Izjavo turški zunanji minister fiukri Saradzoglu. Izjava se glasi: »Kot zunanji minister turške republike =ie veselim srečnega zaključka osmega rednega zasedanja sveta Balkanskega sporazuma. Balkanski sporazum Je na ta način napisal novo stran v letopisu svojega obstoja. Ne morem objaviti takega uspeha pred uglednimi predstavniki tiska ▼ lepi prestolnici Jugoslavije, da ne M v velikem spoštovanju napotil svojih misli na pol spomina ua dva velika graditelja naše za-jednU-e, kralja Aleksandra in predsednika AtatUrka. Ob koncu šestega leta ustanovitve Bal-kunskega sporazuma čutimo legitimen ln popolnoma upravičen ponos, kadar pogledamo na že dosežene rezultate ter na de lepše plodove, katerih se upravičeno nadejamo v bodočuosti Balkan, nekdaj klasično ln nepopravljivo ognjišče nemirov, ime, kl se Je uporabljalo v slabem smislu, kadarkoli so geograflčno hoteli nn kratko obeležiti neugoden položaj v kakem nemir- nem kraju, nudi danes Izmučenemu svetu pred negotovostjo in strahom, kaj bo jutri zaradi sedanje vojne, zgled vrlin, modrosti, ustaljenosti, solidarnosti, sloge in opreznosti, vrlin, katerim se lahko zahvalimo, da bodo naše države in naši narodi ostali izven težkih izkušenj sedanjega spopada. Za tak rezultat se imamo zahvaliti koristnim naukom, ki so si jih naši narodi napravili iz težkih izkušenj minulosti. Pri vsem tem pa se mi zdi, da ni nič manj pomemben tudi stalni vpliv činitelja, ki se imenuje Balkanski sporazum. Ne bi želel končati teh razglabljanj, da ne bi izrazil priznanja smislu za stvarnost ln duhu razumevanja svojih tovarišev, uglednih predstavnikov zavezniških držav, ki ■ svojim modrim in dalekovidnim zadržanjem vodijo usodo Balkanskega sporazuma po poti stalnega napredka, ki ga ničesar več ne more zadržati.« Cincar Markovič Zunanji minister dr. Cincar-Markovič je dal predstavnikom tiska tole izjavo: »Mislim, da ni potrebno povedati, ker ste to lahko že sami ugotovili, kako je bila jugoslovanska prestolnica srečna, da se ji je nudila prilika pozdraviti in sprejeti te dni emmentne predstavnike prijateljskih držav ter predstavnike inozemskega javnega mnenja in da je lahko bila sedež sedanjega zasedanja sveta Balkanskega sporazuma, čigar rezultati, o tem sem prepričan, bodo imeli ugodne posledice za nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu in Podunavju. V trenutku ko se končuje to zasedanje sveta, mi je na tem da jx>sebno na glasi m duh popolnega in harmoničnega sodelovanja, ki je preveval delo sveta. Istočasno naj mi bo dovoljeno posebno se zahvaliti dragemu tovarišu in prijatelju Gafencu, ki je kot predsednik vodil naša dela s takšno spretnostjo in razumevanjem. Prisrčno ozračje, v katerem se je vršil naš sestanek in mnenja. ki so se pojavila v toku posvetovanj, so jasno povedana tako v včerajšnjih govorih kakor v današnjem uradnem sporočilu. Vsakdo bo imel možnost ugotoviti, kolikšnega pomena le bilo to delo za ohranitev miru na našem sektorju, kakor tudi za sodelovanje med vsemi balkanskimi državami Ne bi želel končati te kratke izjave, ne da bi izrazil priznanje načinu, na kateri ste nam vi pomagali. Apeliram na vas in vas tudi za bodoče prosim za vašo naklonjeno sodelovanje pri miroljubnih naporih, ki jih vršijo vse balkanske vlade.« Zadovoljstvo v Italiji Rim, 4. febr. z. Poročila o poteku balkanske konference so vzbudila v Rimu veliko pozornost, a hkrati tudi zadovoljstvo. Splošno poudarjajo, da so se tako politični, kakor gospodarski problemi obravnavali na realen in kuncilianten način Jugoslavija si jc po mnenju rimskih krogov ob tej prilik- znova ojačila svojo pozicijo Italija se tega lahko le veseli, kakor ji gre v račun, da so se njeni odnošaji s Turčijo ▼ zadnjem času naglo izboljšali. O tem ne pričajo zgolj pogajanja za novo ureditev gospodarskih odnošajev med Italijo in Turčijo, nego so se tudi že na političnem področju pojavili osnovno enaki pogledi na balkanske probleme. Zaključni nedeljski razgovori ministrov Razočarani lovci senzacij — Dopoldanska in popoldanska seja konference — Velik sprejem novinarjev Beograd, 4 febr p Konferenca batnega sveta Balkanske zveze se je aocoj zaključila. Kljub vsemu pričakovanju senzacij marsikaterih novinarskih krogov vendarle le nikomur m bilo žal. da se je potrudil v Beograd in dognal odločno m'ro'»ubnost >n hladnokrvno nevtralnost, a tudi moralno m materialno pripravljenost članu Balkanske zveze da vztrajajo pri svojih skupnih osnovnih načelih. V takem ozračju ni izostal pomirjevalni vpliv niti na iskalce sen zacij, ki so se te dni poleg vrste treznih opazovalcev zbrali v naši prestolnici, da prisostvujejo osmemu zasedanju stalnega sveta Ba'kanske zveze. Povsem po določenem programu so se zunanji ministri Balkanske zveze sestali da nes dopoldne ob II. k predzadnji seji v ka binetu našega zunanjega ministra. Dopoldanska seja je trajala dve uri in pol. Popoldne ob 14. je bilo pn gr&em poslaniku Bibiči Rossettiju svečano kosilo, ki so se ga poleg zunanjih ministrov udeležili tudi ministrski predsednik Draciša Cvetkovič. di plomntski zastopniki vseh štirih č'an »Petlt Journal« objavlja članek o konferenci Balkanske zveze v Beogradu ln pravi, da bo v primeru, če ne bo doprinešena nobena žrtev. ki bi oslabila balkanski sporazum, potekla v znamenju popolne solidarnosti in popolne istovetnosti naziranj. Vojni minister o pomenu rezervnih oficirjev Pomemben govor ob otvoritvi razširjenega Bojevniškega tiema v Beogradu Beograd, 4 Myr p Popoldne so v Beogradu svečano otvorili novi, reprezentativni del Bojevniškega doma. Nj. Vel. kralja je zastopal general Dekaneva, vlado vojni minister armijski general Nedič in pravosodni minister dr. Lazar Markovič. zastopane pa so bile tudi razne organizacije. v največjem številu seveda Udruženje rezervnih oficirjev in bojevnikov. Slovenske rezervne oficirje in bojevnike so zastopali dr. Vrhunc in inž Bevc iz Ljubljane ter dr. Šalamun iz Ptuja. Cerkvene obrede .je opravil skcipeljski mitropolit Jo-sif. Nato je govoril predsednik osrednjega upravnega odbora Udruženja rezervnih oficirjev In bojevnikov Nikodije Bogdano-vič. za njim pa vojni minister Nedič. V svojem sijajnem, z globokim patriot tizmom prežetem govoru je vojni minister opozoril na dolžnosti rezervnih oficirjev do naše vojske in naroda. Poveljevanje, upravljanje oskrbovanje tolikšne vojske, kakor je naša, mora biti poverjeno poleg manjšemu številu aktivnih oficirjev v glavnem našim rezeivnim oficirjem. Za našo vojsko so spričo tega rezervni oficirji ogromnega pomena kot njeni neposredni voditelji. Se veliko večji pa ie nj"hov pomen prav sedaj spričo vojne v Evropi. Z napeto pozornostjo je treba slrd'ti časopisju; nene-homa fe tre* a odpirati oči pred do«rodkl in dejstvi, nikoli nag ne smejo prehiteti. S trdno vztrajnostjo se je treba izpopolnjevati, kajti nesposobna vojska je premagana že v času mini. Minister je pohvalil strokovno Izobrazbo nrezervn'h oficirjev ln še posebej laskavo se je Izrazil o posebnih tečajih, ki so lih v ta nnrnen priredili rezervni oficirji na svojo lastno iniciativo. Največji J uspeh sta pri tem dosegli LJubljana ir ' Beograd Minister je obiska) razne naš« 1 vojaške centre in je ugotovil, s koliko fanatično, patriotsko ljubeznijo so se naši mladi rezervni oficirji posvetili svojemu delu. Neštetokrat se Je varal, ko je misil da ima opravka z aktivnimi oficirji iz vojne akademije, pa so bili le rezervni. »Vsem vam je znano, je — minister nadaljeval, — kako je bilo burno 20'etno po Sitično življenje naše domovine. Odkrito pa je treba reči, da vojska nI dobra če politično in javno življenje naroda ne ustvarjata povolinih pogojev za njo. Da bi ohranili s krvjo pridobljeno Jugoslavijo, za katero go cele generacije, pozabljajoč same nase, prenaglo legle v grob, morate, rezervni oficirji, nastopiti, kakor ena duša, ena misel, en sam mož. Le tako bomo lahko pripravljeni, hladnokrvno ln odločno sprejeli morel itnega sovraž"lka. Knez namestnik Pavle in vse kraljevo namestništvo polagata velike na de v zbor rezervnih oficirjev. Zadovoljna sta z dosedanjim delom ln zato ie knez namestnik blagovolil odlikovati ndruženje rezervnih oficirjev z redom Belega orla III. stopnje Ko vam predajem to visoko odlikovanje vam čestitam in sem prepričam, da se boste zavedali svoje dolžnosti povsod ln ob vsaki priliki. 21vel kralj Peter n žive' knez namestnik Pavle! 2ivela kraljevine Jugoslavija!« Govor vojnega mfnMra le Ml snreiet ? navdušenimi ovacijami Pevski zbor »Obi-liča« je zanosno zapel »He1 truhsdu«« Za tem le eovoril Se mitropolit Josip Po zaključenih govorih so si vsi nris^tni pod vodstvom po^eraip DeVn^eve »»"'"d^ij prostore novega krila velike palače. IC^zaCavOijitvo v Angliji z Izvoznim dtirsm Londonski list? zahtevaj ?e verfno ustanovitev gospodarskega ministrstva v vojnem kabinetu London, 4 febr. s. (Reuter) Izvozni od- dosedanja izvozna kampanja premalc u&pe' bor, katerega sestavo je te dni napovedal v parlamentu ministrski predsednik Chamberlain. bodo tvorili trgovinski minister Duncan kot predsednik, minister za preko-morsko trgovino Hudson kot podpredsednik, gospodarski strokovnjak lord Stamp, zastopniki finančnega, oboroževalnega in blokadnega ministrstva ter zastopnik strokovnih organizacij pa kot članu Vsi angleški listi se mnogo bavljo z imenovanjem novega izvoznega odbora, kakor tudi z odklonitvijo predloga za ustanovitev posebnega vrhovnega gospodarskega ministrstva v vojnem kabinetu Skoro vsi izražajo mnenje, da pomeni imenovanje izvoznega odbora samo en korak in da bo morala vlada prej ali slei pristati tudi na ustanovitev gospodarskega ministrstva »Times« pravi, da ima sedaj angleško gospodarstvo generalni štab. nima pa še generala Vsekakor je generalni štab potreben, toda ravno tako potreben bi bil tudi general. List pravi nadalje, da je čudno, da ima vojni kabinet sploh časa za kaj drugega, če ne uredi tako važnega nacionalnega vpraanja Tudi »Da i K Telegraph« pravi, da novi gospodarsk- ukrep — imenovanje izvoznega odbora — ni popolnoma prepričevalen. Obenem že dejstvo samo. da je bil tak odbor imenovan, dokazuje, da je bila na. Se ostreje se Izražajo opozicijski listi »Manchester Guardian« dokaj ostro polemizira s Chamberlamcm in pravi, la ie operiral v svoji včerajšnji izjavi samo i znanimi triki, da pa ni povedal nobenih pravih argumentov proti ustanovitvi novega ministrstva. »News Chromcle« izraža mnenje, da je včerajšnja debata v par'amentu še bolj pokazala, da je ustanovitev osrednjega gospodarskega ministrstva v voinem kabinetu neobhodno potrebna. »Daily Herald« naglaša, da se bo moral Chamberlain prej ali slej vsekakor itak odločiti še tudi za ta korak, da pa bo najbrž poteklo mnogo dragocenega časa, preden bo prišel do prepričanja, da je taka odločitev potrebna Dr. Clodius v Milanu Milan, 4. febr. AA. (Štefani). Vodja gospodarskega oddelka nemškega zunanjega ministrstva dr. Clodius je prispel v Milan, kjer se Je udeleži: banketa nemške trgovinske zbornice. Banketu je prisostvovalo več uglednih Italijanskih ln nemških osebnosti. Dr Clodius Je ob tej priliki naglasi] pomen italljansko-nemftklh trgovinskih odnošajev, ki ae stalno ugodno razvijajo ln ki slone na prisrčnih in prijateljskih odnofiajih med obema državama, Moč ameriške vojne mornarice Washington, 4. febr. AA. (Haivae). Iz podatkov mornariškega ministrstva o stanju ameriške, angleške, nemške, francoske, japonske in italijanske vojne mornarice, je razvidno, da so Ze din jene države po tonaži na drugem mestu. Tonaža modernih ameriških ladij znaša 980.000 ton. zastarelih ladij pa 228.000 ton. Listi naglašajo, da po teh podatkih ameriška mornarica ni močnejša kakor nemška ln Japonska skupaj. Nemčija in Japonska sta posebno glede podmornic in rušilcev močnejši kakor Amerika. Ameriška vojna mo.narica je za 180 ton slabša kakor nemška in japonska mornarica skupaj. ASera »Asarna Mara« pred likvidacijo Tokio, 4. febr. s. (Reuter). Angleški poslanik Craigle je Imel v petek nov razgovor s pod tajnikom ministrstva za zunanje posle Tanijem glede Incidenta z 'adjo »Asama Maruc. Razgovor je trajal tričotrt ure. Pozneje Je bilo uradno sporočeno. da se nadaljnji razgovor; ne bodo več vršili Note ki rta jih v tej zadevi zmenjali angleška in japonska vlada bo-io objavljene prihodnji teden. V zgornji zbornici je sporoči! v petek nomaiiški minister admiral Jošida. da bo Incident likvidiran po diplomatskem potu. Podvojitev italijanskega letalstva Rim, 4. febr. AA. (Havas). Državni pod-tajnik letalskega ministrstva general Pri-cono je napisal članek, v katerem naglaša, da se bo letos podvojilo število italijanskih letal ln pilotov. General Pricono prav v svojem članku, objavljenem v reviji za letalstvo, da proučujejo sedaj nove vrste letal, ki bodo lahko tekmovala z najboljšimi tujimi letali. Načrt določa zgraditev številnih letalskih oporišč doma ln v kolonijah. Stroji letalskih tovarn bodo obnovljeni tako, da bo proizvodnja večja. \ngle$ka pomorska plovba London. 4 febr AA (Reuter) Minstr stvo za informacije objavlja, da je po po iatkih admiralitetc do 24 januana t L plulo 7.388 angleških, zavezniških in nev •ralnih ladij v anglcJk'h konvojih Suvraž nik je uničil 15 ali 0.2% ladij, ki so plute v konvojih. \ttlee o angleški politiki London, 4. febr. AA (Reuter). Vodja 'a-buristične opozicije Attlee je imel danes po radiu govor v katerem je dejal da je treba delati na to da ae razšir politika avtonomije povsod, kjei je praktično izved Ijiva Odpovedati se je treba vsem poseb nim zahtevam ter izogibat* se imperializ mu. Samo na ta način bo Anglija lahko zahtevala od sveta da se organizira na usnovi demokratičnih načel. Ilerriot o zavezniških oljih Lizbona, 4. febr. AA. (Havas). Eduard t-lerriot je izjavil pariškemu dopisniku lista »Diario de Lisboa«. da vršijo zavezniki sedaj tako rekoč policijsko službo v korist vsega človeštva. Francija in Anglija sta si vedno želeli miru ter nimata nobenih teritorialnih ambicij Francija in Anglija želita samo braniti načelo ki se ga drži tudi Portugalska in ki se glasi: človeško dostojanstvo in svoboda Herriot je izjavil, da bo borba težka, da pa Jo bodo Fiancozi izvedli do kraja. Na vprašanje, kaj misli o sovjetski vojski, Je dejal, da je bil pripravljen verovati v njeno učinkovitost, da pa je po dogodkih na Finskem uvidel, da to ni vojska, temveč tolpa. Na kraju je govoril zelo prisrčno o Portugalski ter se spominjal obiskov iz svoje mla dosti v Lizboni, Portu in na Madeiri. Sovjetsko livarska trg. pogodba ratificirana London, 4 febr AA (Reuter). Pogodb* o trgovini in plovbi med sovjetsko Rusijo in Bo'aarijo. ki je bila podpisana januarja je bila včeraj ratificirana v M< skvi. Amerirka pref " a llantska letalska z\ cza Miaml, 4 febr A A Družba Panamerlcai -\irways je uvedla z današnjim dnem pre kooceansko letalsko službo med Miamijem Bermudskimi otoki in Lizbono. Pot od Mta-mija do Lizbone preleti letalo v 24 urah Amsterdam, 4 febr AA (Štefani) Zedinjene države se pogajajo z Nizozemsko o uvedbi letalskega prometa med obema državama. V Fokerjevlh tovarnah se Izdeluje sedaj letale, s katerim bo mogoče preleteti pot med Amp^rdamom ln Nevv torkom brez spuščanja. Jmenova^je po^^^ika Švice na narem dvoru Bern, 4. febr AA. Listi poročajo, da Je švicarska vlada imenovala švicarskega odpravnika poslov, poslanlškega svetnika Steinerja v Beogradu za pooblaščenega ministra in poslanika na iueoslovenskem dvoru. Prav tako objavljajo tudi vest o Imenovanju jugoslovenskega poslanika v Sofiji MomčHa Jurišiča za r ^"lanlka v Bernu. Zveza hrvat4 *h ih dru^.v Zagreb, 4. febr. o. Včeraj sta bili v Zagiebu 1 kvidcciiskl skurščini sekcij Ju-go^ovenskega učteljskega udroženja za savsko ln primorsko banovino nato pa je bila ustanovna skupšč na Zveze hrvatskih učite1jsk:h društev, v katerih so zbran-; vsi uč- tel ji s področja banovine Hrvatske. Vlak razti? sani Beograd, 4 febr p. V b'ižini m*'e že'ez niške postaje Ovča pri Beogradu je danes neki potniški vlak zadel v kmečke sani, ki so prečile železni'ko progo. Vlak je sani popo'noma razbil. Na njih je bilo več ljudi; dva od njih sta bila ubita. Iz državne službe Beograd, 4. febr. p. V finančni službi je bil upckoien vlšj računski Inšpektor Teodor Tomšič pri finančni d'rekciji v Ljubljani. Spm-eta je bila ost®vfca na državno sho ki lo je pcHa! gumarski pristav inž Ma tln Cop. doslej nameččen pri banrki upravi v Ljub"ani. ftumarskl pristav inž. Stanko Vraz. ki je b'1 doaflej na razpoloženju, je bil dodeljen banski ' upravi v Ljubljani, ! Sovjetski letalski napadi na finska mesta Na mtsto Rovaniemi s>o odvrgli sovjetski letalci Zoo bomb Helsinki, 4. febr. AA. (Reuter). Vojni dopisniki opisujejo letalski napad, ki so ga izvršila sovjetska letala v četrtek na mesto Rovaniemi. Nad mesto je priletelo 34 sovjetskih letal. Tri finska letala so se spustila v borbo z njimi ter sestrelila eno, ostala sovjetska letala pa so se vrnila Devet sovjetskih bombnikov, ki so leteli v višini 4.000 m izven dosega finskega protiletalskega topništva, je odvrglo vef težkih bomb, ki so demolirale štiri hiše in ubile eno osebo. Po četrt ure so sc ista letala ponovno vrnila ter vrgla 11 bomb v bližino bolnice. Bombe so uničile 15 hiš v središču mesta. Skupno je bilo na Rovaniemi vrženih pri tem napadu okoli 200 bomb. Boji na Mannerheimovi črti Helsinki, 4. febr. AA. (Havas). Zadnji sovjetski poizkus prebiti Mamieiheimovo črto je iznenadil Fince. Veliko število letal, ki so sodelovala, intenziven topniški ogenj, naval tankov, pravilno napredovanje sovjetske pehote, vse to kaže da so Sovjeti oklenili popraviti napake, ki so se prej pogosto ponavljale. Vojaški krogi sklepajo, da so bili štabu 7 sovjetske armije, ki operira na tem delu bojišča, dodeljeni nemški častniki. Moč sovjetskih čet. ki so izvršile napad na tem delu bojišča, se ceni na eno divizijo pehote, ki jo podpira mnogo tankov. Prizor na tem delu bojišča je v resnici strašen. Sneg. ki je precej globok je ves krvav ter štrlijo iz njega trupla, polomljeni vozovi in mrtvi konji, kar napravlja na gledalca strašen vtis. Finskim četam se je Dosrečilo z velikimi napori odbiti ta napad, da so podvzele protinapad. Finci se imajo temu protinapadu zahvaliti da so ohranili svoje postojanke in da so potisnili sovjetske čete celo nekaj nazaj. Po tem uspehu so Finci lahko optimisti ter se lahko zanesejo na solidnost Mannerheimove črte. Mraz In glad uf*'*trjeta sovjetsko vojsko Helsinki 4. febr A A (Reuter) Posebni lieuterjev poročevaloc Je imel priliko govoriti z Rusinjo, ki jo je ujela finska pa-trola. Posrečilo se ji je rešiti se o priliki sovjetskega umika pri Suomosalmiju. kjei je bila bolničarka v neki ambulanci Ko jo je našla finska patrola je bila skoraj zmrznjena. Dasi Ima dveletnega otroka, je bila prisiljena stopiti v rdečo vojsko ter je bila kot bolničarka poslana na bojišče. Dodeljena je bila oddelku, ki se je boril na severnem bojišču. Ko so se sovjetske čete umikale, so njo ln dve tovarišlcl pustile na mestu. Tovarišici sta obe zmrznili, njej pa je pomagala finska patrola ter jo rešila gotove smrti. Reuterjev dopisnik je govoril tudi s sovjetskim častnikom 44 sovjetske divizije, ki je bila uničena pri Suomosalmiju. Častnik je dejal, da so bili sovjetski oddelki na tem delu bojišča uničeni največ zaradi tega, ker je prišlo povelje maršala Vorošilova za splošen umik prepozno. Preden je povelje prišlo, sta mraz ln lakota uničila že velik del sovjetskih Cet. Mnogo sovjetskih vojakov je zmrznilo v gozdovih, kjer so tskall zavetje pred mrazom. Častnik je dodal, da je skoraj vsa 44. divizija stopila v borbo, za katero pa ni bila prav nič pripravljena. Sovietski vojaki so se bali boja v gozdnatih pokrajinah. ker so bili pripravljeni samo za bojevanje na odprtih bojiščih Nad 507r vojakov 44. divizije je bilo rezervistov, ki so bili poklicani pod orožje lani meseca septembra. Sovjetsko vojna poročilo Moskva, 4. tebr. br. Stab leningrajskega vojnega okrožja je snoči objavil naslednje vojno poročilo: V teku 3. februarja ni bilo na fronti nikakih posebnih dogodkov. Sovjetsko letalstvo je uspešno obstreljevalo vojaške objekte sovražnika. Švedski prostovoljci za Finsko Stoekholni, 4. febr. z. Iz švedske je odšlo na Finsko zadnje dni zopet veliko fte-vilo prostovoljcev. Sovjetski tisk in radio zaradi tega hudo napadata švedsko vlado in jo dolžita, da je izpustila iz zaporov vsb zločince, če so se prijavili za finske prostovoljce. Švedski listi zavračajo te trditve in naglašajo. da se prijavlja za finske prostovoljce elita švedske mladine Angleška delavska delegacija na Finskem Helsinki, 4. febr. s. (Reuter). Angleška delavska delegacija pod vodstvom s.ra VValterja Citrina je v petek zapustila Helsinke in odpotovala v Stockholm. Pred odhodom je ponovil Citrin novinarjem, da se je prepričal, kako nujno rabi Finska pomoč, in je dejal, da bo Anglija to pomoč gotovo v najkrajšem času poslala. Izrazil je še enkrat občudovanje za hrabrost finskega naroda. Hoover za pomoč Finski in Poljski Wa«htngton, 4 febr. j. (United Press). B vši predsednik Zedinjenih držav Hoover je imel v petek govor, v katerem se je odločno zavzel za to, da Zedinjeme države nemudno pošljejo za obljubljenih SO milijonov dolaj-jev živeža F.nski in Poljski. Hoover je med drugim dejal, da Zedinjc-ne države po končani vojn. ne bolo mogle nuditi Eviopi niti materialne niti duhovne pomoči, ako se že zdaj z vsemi silami ne lot jo tega dela. Hoover je predlagal, naj bd Zedinjene države poslale Finski in Poljski presežek svojih poljedelskih pridelkov. češ da ljudstvo v teh dveh aržavah trpi silno pomanjkanje. Nadalje je Hoover v svojem gnvoru dejal da bo sedanja vojna še dolga, ter da morajo Zedinjene države pričet, misliti na to, kako bd mogle uspešno pomagati reševati vse tiste probleme, ki jih bosta prinesla glad tn revščina v Evropi. Bivši predsecin k je zaključil svoja izvajanja rekoč, da so Zedmjene države pripravljene pomagati Evropi v borbi proti gladu n razdejanju s tem pa bodo Zevano in se le jasno opazilo, kako težko leti d«'ie tako da prav gotovo ni dosegi nem*ke oba'e. četrte letalo je bilo hudo nr.*kodevano ob obali Northhnmber-Vnd* Pri tem leta'u je bil raz-l^ian čoln Peto letalo je morajo v morje že v bližini antfVke *>h«'e. ker se je lasno videlo Ha je pričel ko se jc ohnv'o nazaj proti Severnemu moriu dHcflt« d:m 'z niego-vefa tm~a. ki ie bil ves preluknjan od strojniških izstrelkov. Franco^o vcj»»o poro Silo Pariz. 4. febr Da-i objavljeno 307. vo; *->o poročilo francoskega vrhovnega povelj--tva pravi: V r".»vrt«"* neefl-ili Vogezov so bile na delu izvidnlške čete. Kem~ko vojno poročilo Berl;n, 4. febr br. Vrhovno povellslvo nemške vojake je davi objavilo vojno poročilo. ki pravi: Na zapadu n'kakih važnejših dogodkov. Nemško letalstvo je 2. t. m., kakor je bilo objavljeno fe v posebni vesti, napadlo pri izvidniških poletih nad Severnim morjem angleške vojne ladje ter oborožene trgovske ladje, ki so Jih spremljale vojne edini ce. Kljub izredno hudemu ognja protiletalskega topništva in napadom ang'ešk;h lovskih letal so nemška letala polopUa 1 iskale* m'n. 4 strašne lnde In 9 trgovsk'b ladij. Nekaj nadaljnjih trgovskih ladij je bilo precej poškodovanih. Vse pot- p! ene ladje so bile angleške ter m pripadale nekemu angleškemu konvoju. Tri nemška letala se niso vroUa na tvoja oporišča. Po zanesljivih podatkih so zna?a!e v čaju od 21 do 31. januarja 1940 v pomoifki vojni nastale izgube angleške in francoske mornarice ter mornarice nevtralnih držav skupno 145.603 bruto registrskih ton. Francosko odlikovanje angleškega letalca Pariz. 4 febr br. Šef francoskega letalstva general Vuillcmin je davi odlikoval nekega angleškega letalskega kapetana s francoskim vojnim križem za velik pogum, ki ga je pi kazal v borbi s sovražnikom. Kapetan Robert Jeff je v pričetku novembra naletel nad severne Francijo na dve nemški letali. Letalec ju je takoj napadel in uspelo mu je en sovražni aparat sestreliti, drugega pa pognati v beg. Švedski parnik naletel na mino London, 4. febr. br. Včeraj popoldne je v Rokavskem prelivu naletela na mino 5305-tonska Švedska tovorna ladja »Aertes«. Na ladji je nastal tudi požar, ki pa ga je posadka pogasila. Ladja se ni potopila, nego ji je s pomočjo neke norveške petro^ejske ludje uspelo pripluti do najbližje luke. Norveške izgube na morju O slo, 4. febr. A. (Reuter) Norveške izgube v zadnjih 10 dneh znašajo 10 ladij in 100 mornarjev. Od začetka vojne je Norveška izgubila okoli 40 Ladij s 127.000 tonami in 200 mornarju Zopet dopusti za angleške vojake Ix>ndon, 4 febr. AA Vojno ministrstvo objavlja uradno, da so zopet uvedeni dopusti za britanske vojake, ki se mude na Francoskem. Ti dopusti se bodo začeli s 6. februarjem in veljajo za vse vojake ne glede na to, kje so doma. Dopusti so bili ukinjeni za vojake iz nekaterih krajev v Veliki Britaniji, v katerih je zaradi slabih vro-menskih razmer bil prekinjen promet Zdaj, ko je promet zopet normalen, so dopusti ponovno uvedeni. Vremenska napoved Zemunska: Prevladovalo bo ob'ačno in megleno vreme. Ponekod dež ali dež s snegom. Temperatura se ne bo znatno spremenila. Puil-praznik zemskih dobrot Nihče ne ve, ka) nam prinese jutrišnji dan bilo hujše ko danes Nikolaj Pirnat: Pustno kosilo Mask« Dočakali smo Srez hudih nezgod prešerni pustni čas — radosti in zabave čas. Letos je kratek, kakor so vse sladkosti na svetu kratkotrajne. Zdaj se pa le zavrtimo, izkoristimo tehle nekaj ur, ki nam jih je namenila blagohotna usoda koledarskega leta, razvedrimo si duha in srce. odprimo smehu usta na ste-žaj in uživamo vsak po svojih močeh in možnostih dosegljive dobrote tega sveta 2e stari Slovani so se radi veselili in najrazkošneje praznovali boga razposajenosti s tem, da so mu prinašali izbrana jedila in jedače v dar — za svoj želodec. Zdaj pa kar z menoj po stopnicah v Bakhovo klet, v čarodejno kuhinjo želodčne alkimije! To vam je živahno in obenem peklensko vroče v restavracijski kuhinji »Zvezde«! Oh. oh, velike, skrivnostne reči se gode zdaj na dolgih lesenih pultih in na razbeljenih ploščah štedilnikov. Vse čarodejne dišave so do vrha, do stropa napolnile prostor. Nemara še ne veste, da je pripravljanje kuharskih dobrot posebna umetnost. Sediš za belo pogrnjeno mizo v restavraciji in na široko naročaš razkošna jedila, ki ti jih v najčudovitejših oblikah in podobah slasti in vonja nosijo na mizo, lepo zložena, razvrščena in naložena na prebelih krožnikih. Dobro ti je in prav nič ne pomišliš v svoji slad^kusnosti, na kakšne čudovite, zamotane načine so pripravile ustvaijajoče roke kuharjev vse te dobrote za želodec in za oko. Imamo čast, da prisostvujemo kako pripravljajo kuharji v belih predpasnikih in belih čakah z večno dobro voljo na rdečeličnih obrazih desetine in desetine najraznovrslnejših jedil iz mesa, sočiv-ja, naravnih in umetnih dobrot — kdo naj bi jim vedel imena! Prav nič se ti ne smili nedolžna srna, ki je v najlepših letih dala življenje na oltar kubnarič-ne umetnosti — pravkar pripravljajo na svetlem pladnju sveže pečeno srnino stegno, sesekano v koščke, ki jim prilagajo grahovih zrn, bele cvetače in šope kislih kumare. Pečena kuretina čaka v velikih ponvah, da jo načno noži. Za okras se ji bodo pridružila peresca zelenega peteršilja. Piščanci se kopljejo v majonezi — kdo naj bi seštel jate kokoši. ki so velikodušno darovale kopo jajc za božansko poslastico. Kaj pa solate, pisane, sočne solate, ruska, srbska, francoska, mešana solata, solata vseh narodov, barv, okusov. In gospa pašteta, kaj to ni nič. da ne omenimo jetrnih, ribiih in kdo naj v£ kakšnih še. Na pultih čakajo ribe svoiega poslednjega konca — v ponvah se beli olje — to bo pojedina čez čas' Pppravlieni mandarini, biusnice m želeji bodo dali narezkov, piščancem, fazanom in ribam primeren poudarek Mudi se že, gostje čakajo, mize so pogrnjene, v vazah naznanja zimsko cvetje svečanost pustnega razpoloženja, ki mu poskočna muzika že daje svoj čar. Bakhov ples se pričenja. To pa še ni vse, brez pustnih krofov si ne moremo misliti pustne pojedine, za le-te imajo pri Petričku najboljši recept. V čistih delavnicah slaščičarne si boš vzgojil dober okus in se ti bo še oko nasitilo ob pogledu na pisane dobrote iz smetane, jajčnih rumenjakov, krem iz nebeške ambrozije, ki jih pripravljajo v prešalnem stroju. S čim vam hočemo postreči? Izvolite torte? Vsak dan jih v dvanajstih vrstah postavljajo pred slad-kosnedneže. Čokolada, smetana, ananas, holandski kakao, — ni ga še tako izbirčnega okusa, ki mu ne bi ustregli Posebni stroji spet drobe orehe, lešnike, mandlje. Vloženo sadje v tortah, pudingi, da ne govorimo o nebrojnih vrstah ostalih slaščic najoriginalnejših ZA PUST IN POST v vlnarni bogata izbira pristnih domačih ln tujih vin, kuhano vino, pa slanlkova solata — v Speceriji namočena polenovka Trgovina PEZDIR GRADIŠČE. oblik in nebeških kakovosti Slaščice bodo pustu v posebno slast — dober tek sladokusci! V trgovini špecerije in delikates šele natanko izveš za pravo vsebino in izbiro pustnih zakusk in pojedin. Dobro založena trgovina je v tehle pustnih dneh pravcati mali semenj, saj se od jutra do večera kar tare nakupovalcev zemeljskih dobrot Moka za krofe roma v debelih zavojih v domove, masti seveda ne smeio pozabiti. Pa marmelade in imenitnih kraniskih klobas. Dolee baterije vinskih steklenic na policah konne od ure do ure. Zdaj na pustne dni si bo že treba Dri voščiti kaj bolišegi Renski rizling, burgundec, pelješac, traminec bodo pospešili dobro voljo in bodrili kri v žilah Šampanjec je ostal letos nekam v ozadju, no, prav tako dobro in uspešne ga bodo nadomestili drugi. Iskreči se fruškogorec in dragocena bak^ska vodica tudi nista zametovana, za svečane a bog daj, da M nam jutri ne prilike in za visoko družbo pa bodo poskrbeli likerji priznanih znamk s srebrnimi in zlatimi zamaškL Delikatese s sardinami, sirom in mesnimi slaščicami bodo krepko podpirale žejo. Jedli bomo, pili in se veselili vso noč. Zjutraj pa nas bo iztreznila pepelnica. Potresli si bomo pepel na glavo, jedli kumarice in s polenovko tolažili preobremenjene želodce. Za soncem pride dež in za marsikoga bo pepelnica mrzel, leden poliv. Pa si bomo nadeli spokorniško haljo, če že ne bomo mogli drugače pomiriti glasu vesti. In iz srca si bomo zaželeli, da naj nam bosta čas in svet milostna, kakor sta bila — hvala in čast dobri usodi — dozdaj še zmerom. K. Pepelnica Pustne norije že v sedmem stoletju niso šle duhovščini v račun, poskusili so vse, da bi praznovanje pusta odpravili Trud pa je bil zaman. Zato so papeži kot dale-kovidni možje, vpeljali pepelnico; če ni mogoče zabraniti greha — skrbi vsaj za »grevengo«. Od tedaj sledi pustnemu no-renju pepelnica, dan spokoritve. Vpeljal jo je papež Gregor Veliki konec sedmega stoletja, zgodovinsko pa je dognano, da se je pepelnica uveljavila šele sto let kasneje. Ljudstvo pa je tudi za pepelnico uvedlo svoje šege: na pepelnično sredo pokopavajo pusta. Pokop opravijo še v današnjih dneh povsod tam, kjer še praznujejo pusta; običaj je še splošno znan. Komaj znano pa je, da prirede v okolici Kobarida še koledo in pobirajo fantje jajca, maslo in koruzno moko po hišah, da si speko »mas-nik« (maselnik) za pustovo sedmino. Pogreb pusta Je prav tako pradavna usedlina in Korošice zato pokopljejo pod hišni prag na pepelnico pred jutrnjico pepel in žerjavico. Pepelnica pa Je še čas vla?enja ploha. V tolminskem okraju vleče v žensko ošem-ljen fant na vrvi desko za seboj, ljudje pravijo, da »baba ploh vleče«. Ta šema predstavlja vse ženske in tudi samce, ki jim je tokrat glede ženitve in možitve spodrsnilo. Štajerske Slovenke pa so si privoščile svoj čas tudi moške v zasmeh; dekle se je našemilo v fanta in vozilo po vasi v košari slamo, v rokah pa je nosila tolkač. Ribničani so že nekoliko manj obzirni. Oni vlačijo ploh, manjši bukov hlod, po vasi. potem ga pa novlečejo pred vrata najstarejše device, ki prav za prav nI kriva svojega devištva. Ziljani tudi zavlečejo dekletu, ki bi se moralo možiti, a se je poroka razdrla, pred hišo velik ploh. Domači odkupijo nagajivcem hlod in ti narede za izkupiček veselico. Na Malenskem vrhu v Poljanski dolini pa je še huje trpel oni, ki se pred pustom ni mogel poročiti, a Je svojo namero že prej razglasil. Na pepelnico so mu navezali »ploh« na hrbet in ga vodili po vasi, za njim pa je drvela kopira šaljivcev. Nesrečnež se je kajpak skušal odkupiti. V Trobiji, prav tako v Poljanski dolini nagajajo na pepelnico fantje dekletu, ki je bilo brezuspešno na oklicih, zavlečejo ji hlod pred hišo. se ziokajo in potem zbeže. še preden dobe škaf vode na glavo. V Ma-renbergu pa opremijo hlod s kolesci, da ga la?e potegnejo pred hišo. Kdor najde tako kolesce, si je pridobil srečo za vse leto. Pene^ičm sreda pa 1e tudi znana po vražah. Ce tega dne zapoje petelin na te-šče, ga bo čez pet mescev lisica vzela. Te- Naše ?nja v zavest. Noč je bila črna. da kljub odprtem oknicam nisem razločila ničesar okrog sebe. Gledala sem v temo in takrat me je obšlo: nekdo me je zbudil s svojo navzočnostjo. Brezmejen strah mi je napolnil srce, tesnoba me je dušila v prsih, široko sem razprla oči, da so me zapeki v kotih. Prisluhnila sem v temo. ali niti naimanjšega šuma mi ni nje1 o uho. Nekdo je moral biti v sobi. nekaj je iz bMžine prežalo name že takrat, ko sem spala. ZbudTo me je in zdaj čaka, kaj rameravam ... Telo mi je oledenelo, da nisem mo^a napraviti niti najmanjše Vrpt-ie. Čakala sem. Zdaici sem z naitanišim sluhom ulela neznaten. nenr>THeiiiv šum. ki je pribaial '•z nenosrpdne bMž'ne mojega obraza. Majcen. kra4kptrnien šum. a mene je navdal z b^zn^m skokom. Zbrala sem vso svojo moč, rahlo, skoraj negibno potegnila roko zpod odeje in prižgala svetilko na nočm mizici. Potem sem se ozria po sobi navzdol. Na •eli rjuhi, ki je bila zavihana preko ode-e. je za dve dlani od moje brade negibno •akal velik, črn škorpijon, dolg kot moj ^.ezinerc, s kleščami uprt naravnost v moj braz. Temne, umazane oči so bile uprte ame. Nikdar še nisem videla živega škorpijona. Zastal mi je dih, srce je razbijalo in v žilah sem čutila led. Zrla sva si iz oči v oči, dolgo, nemo in negibno, okrog naju Je, — Je menil ln Ji stresel smeti v testo Sentjurci, ki so sicer visoko pod Kumom — sami pravijo, da imajo le dober skok »gor« do Ljubljane — se silno zanimajo Hi dogodke v Ljubljani. Zaradi tega pošlk-nekoga, ki še ni šel na led, na pepelnično sredo v kozolec poslušat »kako v Ljubljani babo žagajo«. Zlesti mora na sedmo lat kozolca, prav tedaj, ko prinesejo zajtrk, kosilce mu pravijo, na mizo. No, mož posluša in posluša, zajtrk pospravijo in on m posti do večera, ker je poslušal, kako v Ljubljani babo žagajo. V. M. smrt je vladala strahotna tišina. Zdajci se ml je povrnil dih in škorpijon je začuUl mojo sapo. Komaj vidno je zganil s kleščami, preteče jih je skrčil in spet razkleniL Trda od gnusa in strahu nisem odmaknila pogleda od njega. A tudi on je čakaL čakal je, črn na beli rjuhi, velik in negiben, čakal minuto, dve, pet, deset, čakal I pol ure, tik pred mojim obrazom. In Jas se nisem ganila. Zdajci se je zganil, prvi od naju. Rahtat komaj vidno je dvignil klešče, Jih za spoznanje stisnil in počasi, previdno krenil naravnost proti meni. Nepojmljivo čuv»tvo mi je branilo, da bi se dvignila in umaknila. Lezel je vse bliže in bliže, slišala sem šum njegove hoje po rjuhi, lezel Je, lezel, lezel, nesoč svoje klešče dvignjene pred seboj kot zmagonosno orožje. Vedela sem; še minuto in dosegel bo mojo brado, zasadil bo svoje gnusno orožje vame, s črnimi, nitkastimi nogami bo stopil na moj obraz, lezel bo po njem in jaz bom umrla od groze. In vendar se nisem ganila. Vztrajno sem gledala vanj tudi takrat, ko Je prilezel tik do moje brade, da je bilo Is $e centimeter razdalje med njim in menoj ln so me oči bolele od napetega gledanja navzdol. Kajti sledila sem mu le ■ očmi. z obrazom ves čas nisem niti tr»-n"a in zadrževala sem dih. Skoroiion pa je lezel naprej, previdne in počasi se mi je bližal. Takrat se JS utrgalo v meni ln iz mnvh ust je dolg, *»-te?el krik presekal noč. Skorpiion je skrčil klešče, kajti ob kriku ga Je dosegla sapa lz moiih ust in morda se ie tudi krika ustrašil. Stisnil je noge k sebi in bil videti pol manlši. Ustavil se je, Jaz pa sem ob blazini jela riniti svoje telo izpod odele navzgor, upirajoč se z nogami ob posteljo, ne da bi izgubila škorpijona Is oči. Začutil je nemir pod seboj in se stisnil ie bolj. V sami halji in bosa mm % LJUBLJANČANE IN POTNIKE KI PO OPRAVKIH PRIHAJAJO V NASE MESTO, OPOZARJAMO NA kolodvorsko restavracijo s elegantnim, estetsko opremljenim salonom, ki je kakor nalašč za družabne prireditve, sestanke in zborovanja, kar bo posebej zanimalo še goste z dežele, ki imajo zmerom radi pri roki svoj vlak. V času pustnih prireditev, pa tudi zmerom sicer, kadar se v Ljubljani razgiblje trohica nočnega življenja, je priljubljena navada, da se Ljubljančan za zaključek in oddih zateče še v kolodvorsko restavracijo, ki se redno odpira že ob 4. zjutraj. Restavracija nudi zmerom svež golaž, vampe, pa tudi kislo juho ln vse, s čimer si človek dušo pri veže: laško pivo, izbrana vina, najboljši cviček, sloveči župski črni burgundec Rekord, pristen kraški teran itd. — Za obisk in naklonjenost se priporoča CIRIL MAJCEN, restavratec -:<<;• v-'y'> Na pustni torek in vsak čas se boste najbolje počutili t Dai-Damu V domačem s*ogu opremljena kmečka soba. Šptcialiteta bogato založene kleti - modri burgundec Špecialiteta odlične kuhinje — tetovski fižol Pusta pokopavalo Zagorski samski rudarji so vedno skrbeli, da so se Zagorjanl vsako leto na račun pusta pošteno nakrohotall. Tako — in pust je gotov. V stare hlačnice in suknjič so nagačili slame, da bi bile njegove oblike čim naravnejše. Glavo mu je tvorila prašičeva maska s klobukom. Previdno so ga prenašali, da se ne bi raz-lezel prej, kakor mu je bilo usojeno. Samski rudarji so stanovali v posebnem stanovanju tam gori »Na šohtu« kakor v vojašnici. Tam so bile pustne ceremonije, tam je ležal pust na parah in fantje so skrbeli, da je napravil dostojen konec. V veži so mu pripravili poseben prostor, kjer je potem, včasih stoje, včasih leže, čakal, da so ga na pepelnično sredo ma-škare spremile v večno počivališče na dnu črnega potoka Medije. V torek popoldne so se mu prišle poklonit prve maškare, spremljane od številne vriskajoče mladine, da izkažejo poslednjo čast princu Karnevalu. Večina njih je bila napravljena v ženska oblačila, ki so segala do kolen, izpod njih pa so jim mahedrale dolge moške hlače. Vstopili so v vežo, kjer je ležal njih patron; plesali in tulili so okrog njega, mu ravnali skriv-ljene slamnate ude, nato pa napravili prostor drugim, ki so se potem neprestano vrstili tja do popoldneva pepelnične srede. Eni so prihajali z godbo, drugi brez nje ln že na šibkih nogah; vsi pa so se pripravljali na slovesen pogreb, katerega so se udeležile vse maškare v kraju, ki do srede popoldne še niso imele prilike, da bi se prelevile in pregnale pustnega mačka. Ob tuljenju maškar in vrišču radovedne mladine so na pepelnično sredo popoldne spravili pustno spako, ki je le še komaj vzdržala slamnati napon. pred hišo, kjer se je formiral sprevod. Jože s cvilečo harmoniko in sekundant z dolgo palico sta ga otvorila. Marsikdo bi mislil, zakaj mu bo palica, pa je silno potrebna da se je z njo otepal nagajive mladine. Za njima se je po dokaj neslgurnih nogah majal • 1 ' Le; i J!.. ! i j coj no .. t .^-.ni.-i i Poleg je bil seveda neobhodno potreben kadilničar, ki je v stari nočni posodi žgal prijetno dišeče kadilo. Namreč cunje, staro usnje in konjski rog. Pa zadenimo, so dejali nosači in pust Je nastopil žalostno pot proti večeru pepelnične srede. Ostale maškare so se uvrstile za nosači; nekatere s krampi in lopatami. Krenili so med cviljenjem harmonike v oblaku blagodejnega kadila proti sredini kraja. Mlado in staro je hitelo na cesto, da vidi pusta in žalujoče maškare, od katerih se je od časa do časa katera zakadila v gost špalir, odkoder so jih otroci suvali s palicami. Prva postaja: Odposlanci so stopili v gostilno. — Gostilničar dajte nam okrep-čila. Pogrebe! so utrujeni. — Ne dam, — pravi gostilničar, — saj ste že vsi pijanL — Naprej ne moremo, če nam ne daste; ali ga pa pred vašo hišo zakopljemo. — Naj bo no, če ste zadovoljni, en liter ga pa dam. — Odposlanci so stopili pred hišo na posvet. Sprejeto! V hipu so spraznili posodo, kajti postaj je predvidenih še mnogo. Gledalci so uživali ob norčijah, ki so jih počenjale razigrane maškare okrog pusta pred hišo. Lepo pa le ni da nas je tale gazda tako na kratko odslovil, si je mislil šaljivi kadilničar. čakaj! Razpihal je žerjavico v posodi in zdirial po vseh prostorih v hiši, ki so bili kaj hitro polni smrdljivega dima, da si še drugi dan ve- Na vsako mizo LAŠKO PIVO! Posebej priporočamo pravkar dospelo odlično ZLATOROG temno in termalno svetlo in temno pivo v steklenicah. — Glavna zaloga laškega piva: v Ljubljani, FrankopaM^a g. Maček del, kdo je obiskal gostilno. Ubogemu pustu so med tem že gledali šopi slame lz telesa, škripajoča harmonika se je kar vtopila v vrišču rajajočih. Druga postaja — spet gostilna. Dajte nam pijače! Nič vam ne damo! Pa boste dali! Ne bomo, so rekli ln zaklenili vrata. Pogrebci so nekaj časa udrihali s pestmi po vratih, nato pa sklenili maščevanje. Zakopljimo ga pred pragom. — In že so se slišali prvi udarci s krampom. Jama je bila vedno večja. Razgreti kopač pa: — škoda, da bi se že zdaj ločili od našega patrona. Raje ga nesimo še malo naprej. Prekratka bi bila pogrebščina. — Nezasu-to jamo pred pragom so pustili, naložili pusta na rame in ga majaje odnesli dalje. Med potjo so morali nekajkrat počivati, kajti moči so že res precej pojemale. 2e spet gostilna. Tu ga bomo pa v resnici pokopali, če nas dovolj ne podprejo. Gostilničar se je ob pogledu na maškare popraskal za ušesom. — No, da, en Štefan bo menda dosti, da se malo opomorete. — Bo, oo; fantje kar noter ga zanesite, da nam zunaj ne zmrzne. Pa kadilnico tudi. Gostilniški prostori so bili hitro polni maškar, ki so rajale krog pusta, da že daleč ni imel več prvotnih oblik. O preljubi pust, zakaj si nas zapustil. — še en Štefan ga boste dali — kaj? — Nič več! — Bomo pa sami dali zanj! — če je pa tako, potem ga pa lahko še prinesem. Najbolj zanimiva pa je bila tista, kako so ga pokopavali v župnišču. Gospod župnik so bili že čez mero nejevoljni, da uganjajo pustne norčije po far! — pa bodo še v farovž prihajali z njimi? Nič, niti ficka, stran grešniki in razbojniki. TI capini pa nič! Na lepem so krampi zapeli po tlaku v farovški veži, da ga kar tam pokopljejo. Kaj je preostalo duhovnemu gospodu. ko da je segel v žep tn odštel, kolikor so terjali našemljeni pogrebci? Kje bi ga pokopali, je bilo naslednje najvažnejše vprašanje. Naložili so pusta na razmajana ramena In odBl dalj«.---- da je bU p re težak ln ob potoku so mu dali zadnji pozdrav. Zaftumelo je in voda ga je potegnila na dno. še nekaj obupnih, h rt pavih vzklikov in pogreb je bil končno opravljen. Strgali so maske z obrazov ln jih pometali sa pustom t vodo. Norčije uganjali ln popivali pa bo mnogokrat še do drugega dne. Goli". Pustni las Slovenske pustne navade izvirajo iz tistih časov, ko so naši predniki še častili poganskega boga razuzdanosti in veseija — boga Kurenta. Te navade so v različnih krajih različne. Po veliki večini pa so se sčasoma skoro pogubile in le še stari ljudje vedo o njih kaj povedati. Bili so pač drugi časi, ko je naš človek še plesal polko, potrkan ples (polko), štajenš »tajč« (valček) in šuštar-polko ob veselih zvokih harmonike! Danes pa nori mladina za raznimi modernimi plesi, ki nimajo na sebi nič narodno svojskega. privlečeni so iz tujine in se med preprostim ljudstvom ne bodo nikdar udomačili. Gorenjci so v predpustnem času prirejali bahave ofeeti in mladeniči so dobili ob prodajanju nevest toliko denarja, da so ga imeli za vse predpustne nedelje dovolj. Danes pa le malokje še šrangajo ali zavirajo, ker bi tudi ne dobili mnogo od- mrzli sobi stopila na tla, vzela z mizice svetilko in jo približala škorpijonu. Bil je gnusen in strašen obenem. Gledala sem ga in čakala, kdaj se bo zganil in nadaljeval svojo pot Čakala sem pol ure, ne da bi odvrnila pogled od njega, tresla sem se od mraza in roka me je bolela od teze svetilke Mahoma je raztegnil klešče in nitkaste noge. Zelo mu je malce zatrepetalo in napravil se je na pot Takrat sem neslišno postavila svetilko na vogal mize, v predalu sem poiskala škarje za kodranje las, razklenila sem jih in se približala škorpijonu. Blažen občutek zavestne škodoželjnosti mi je nasmejal obraz. Ha, si hotel ti mene, pa bom jaz tebe! Bog ve, kako dolgo si prežal na mojih prsih, ko sem spala! Stisnila sem zobe, obrnila škarje tako. da je en krak gledal navzgor, drugi navzdol, i stisnila sem jih, da je bilo med obema konicama !e za prst prostora, in jih približala škorpijonu. Roka se mi je tresla in škarje so s spodnjim krakom zadelle ob njegove klešče. Spet se je ves skrčil vase. jaz pa sem mu s škarjami zgrabila glavo in mu jo raHo stisnila in ga dvignila kvišku. da je lebdel v zraku. Tedaj je škorpijon zavihal svoje telo. zaokrenil želo in si ga zabodel v trup. Bilo mi je žal. kaiti ja? sem imela drugačne namene ž njim. Preveč lahko ie na ta način poplačal moj strah in gnus. Vseeno, dokončala bom. kar sem namenila r njim ... Držeč škarje s škorpilonom daleč od sebe sem stopila k umivalrnku in porinila škarje s škorpijonom ■'/red v skledo za umivanje. Potem sem škarie razklenila in škorpijon je mrtev obležal v posodi. Na-t-) sem nalila mr^e vode, da je žival priplavala na vrh. Klešče so se mu snet razklenile, noge so mu popustile in tako ie rVaval v vsej svo*; vel?ki gnusobi nn vodi. Zanihala sem skledo, da pa le neslo sem in tja in se delj časa zabadala na ta način. Potem sem sproščena ln mirna legla spat. Ko mi je druso iu+ro prinesla sosnodi-nja kavo v sobo, 1e sijalo skozi okno sonce. moj lastni nočni strah pred škorpijonom mi je postal smešen in nerazumljiv, sama sebi sem se zazdela neumna. Iztegnila sem roko in pokazala gosnodinji mrtvega škorpijona v skledi. Moi obraz ie tisti trenutek Izražal nezadovoljnost podnajemnika, ki je nevoljen zaradi nečistoče v sobi — in drugega nič. zažgali. Ce je bil tak zažigalec našemljen s kako predivnato brado, je včasih začela goreti te ta, in spominjam se, da je v ljubljanski okolici ob taki priliki odpelj; reSilni avto tri žrtve v bolnišnico... Ljudje so rekli, da jih je Pust tako močno pobodeL Včasih je pa Pust, ki je ves predpostn: čas tako oboževan, storil svoj konec tudi v vodi — vrgli so ga v Lhibljanieo... Nekoč se je zgodilo, da so takega Pusta smatrali za pravega človeka in so imeli mnogo opravka z njim. ker so mislili, da je utopljenec. Tem jo je zagodel Pust kar v postnem času. Po Koroškem imajo v nekaterih krajih navado, da se far.tie oblečejo v ze^ originalne šeme. V Mežiški dolini sem videl ne pustni torek divjega moža, ki ie imel na žakljevini našite smrekove v?iice. da je bil ves zelen .videle so se mu srrr.o oči. V noveišem času pa si m!nd'na izmisli tudi še drugačno zabavo. V Črni pri Prevaljah so rared;li fantje pravi aeroplsn, ki je vozil zračno pošto. Imeli so ves teden dovolj opravka, preden so ga naredili. Vsakemu je pripel i al ta zračni ptič ki se • ni mopel dvirmiti. kako pismo in. ker ni i bilo frankirano, je moral plačati kazen — več dinarjev. Vlekli ro ga tudi v Mažioo, čeprav je 6 km oddaljena od Cme. Tudi tam so morali ljudje plačevati kazen za dostavljanje pošte na dem ... Na Dolenjskem, v krški okolici, pa so si neugnani fantini izmislili pred kakimi desetimi leti precej neslano pustno šalo. HOTEL METROPOL, randevn domačega in potujočega občinstva v Ljubljani. Velike ln male dvorane, Id so jih v predpnstu zasedli plesi in zabave, bodo po pustnem torku spet na razpolago za družabne prireditve, predavanja, zborovanja ln seje. Priporoča se Mikllč, hotelir kupnine... Ce se v vsem predpustu nobene dekle ne poroči pravijo v blejski okolici, da bodo morala dekleta poribati pod v cerkvenem stolpu. Ker se vsako leto najmanj ena poroči, se to Se ni zgodilo. Mladeniči pa bi v tem primeru morali za kazen »vlačiti ploh« po vasL Koliko veselja pa ima na Gorenjskem mladina, ko se na pustni dan obleče v Seme in hodi po vasi! Včasih tudi odrasli napravijo kakega vaSkega dobrovoljčka ali berača v Pusta ln ga vozijo na saneh od hiše do hiše, dobri ljudje mu pa darujejo krofe ali pa flancate (drobljance). Seveda je tak Pust našemljen, da ga je komaj spoznati. Menda ni kraja na Slovenskem, kjer ne bi na pusta cvrli, da diši po vsej hiši. Kar v prejšnjih, dobrih časih krofov (bobov) in drobljancev niso pojedli, so jih nabrali na vrvico in jih obesili v čumnato, kjer so viseli skozi ves postni čas. Potem pa so jih nadrobili v Juho. Stari ljudle so se dokaj bolj držali posta kot danaSnji mrderni rod. V mnogih krajih, posebno v Ljubljani ln njenih predmestjih, so pa radi naredili slamnatega moža. Pusta, ki je ležal na pustni torek ves dan »na parah« Potem p» je bil proti večeru pogreb Pusta so naložili v samokolnico ali pa v voz in so ga daleč naokrog vlekli na kak travnik, kler cr ga ob velikem veselju vseh navzočnih Neka Cirila je bila na tem. da se v kratkem predpustu omoži Zenm se ji je skesal, ker Je menda imela premajhno doto, in bi mati še uživala užitnino Bodoči zet pa je nagovoril svoje prijatelje, da so naredili slamnatega moža in so ga ponoči privezali v Cirilin sadovnjak. Ko je Cirila zjutraj stopila na hišni prag — bila je pepelnica in je nameravala v cerkev — pa se je vsa prestrašena vrnila, kajti na domači hruški je bil močno privezan Pust. ki je nihal v vetru. Dekle Je sprva mislila, da je kak neznanec storil bridko smrt na njihovi hruSki Mati pa Je koj uganila, da je tam na hruški obešena le »sramota« Tako so rekli ljudje takim slamnatim možem, ki so jih dobivale navadno zapuščene dolenjske neveste Ker ni bilo pri hiši nobenega možakarja, da bi splezal na hruško in odvezal Pusta, sta mati ln dekle poža-gali hruško, čeprav neradi . Ko je bila sramota požagana. je pa stopila Cirila do stranišča, odprla vrata, s nekdo se je zvalil izza vrat Dekle Je zbežala pravit to reč materi. Oprezno sta šli pogledat kdo bi stikal okrog hiše Nihče drug ni bil ko drugi slamnati mož ki ie čakal kdaj bo kdo odprl vrata, da se bo zvalil nanj... Se druge navade in šale si izmislijo brihtne glavice, sebi 'n dru«»im v smeh. In prav je tako Kaj bi bili vedno resni v teh pustih časih?! J. D. strahom in žalostjo? Tako Je z nagim denarjem: prvega up, 2. razočaranje, 3 potrebščina, vse druge dneve pa praznina, .'pati še na boljše čase. se mi ne ljubi več. Nikar mi ne zameri, da sem se malo po-• ožila in razvnela, že. stari Grki so dejali: ■Kogar bogovi sovražijo, ga napravijo za učitelja«. Domov o vseh teh razmerah ne morem ooročati. ker se preveč razboliio. Včasih '.apadam v tako letargijo in pesimizem, da moram zbrati vse sile. si na p7as dnti poguma s stavkom- »Saj ie vse skupaj tako brezplodno«, pa hitim v šolo. Vem. da nam pač premalo družbe in luči. Duševne ini realne Saj moram že v mraku spat. ker •ae rr.orpm dobiti petroleja. So sicer to ma-'enkosti, a za mTadega človeka strup. A čas je tak; pied deseetletji so imeli pač tudi učitelji drugačno stališče... Učitetjica l dezcie — bratu. Poštni direkciji Stanovalci hiš okoli gorenjskega kolodvora prihajamo s skremno prošnjo. Posta Ljub.jana VII. dostavija poštne pošiljke tudi nam. Pred Kaksmmi petimi al, šestimi leti smo pošto še nekako v redu prejemali. Zdaj je pa iz leta v leto siabše in stanje postaja nevzdržno. Množi se število hiš, ž njimi število stanovalcev in število poštnih pošiljk, pismonoša pa je ostal vseskozi le eden in ta mora ves ta ogromni prirastek prevzeti, hočeš — nočeš, v svojo torbo in na svoje rame. Obhoditi mora vse od Lepodvorske ulice do proge na Rakek, poleg tega pa še železniško kurilnico in signalno delavnico ter vso Celovško cesto od zgoraj imenovane ulice do železriškega prelaza pri velesejmu. Vsak si lahko sam predstavlja, koliko mora pismonoša'prehoditi. preden razdeli vse pošiljke po skoro, dvesto hišah, ki niso kmečke bajte. Omenili smo že, da je bilo to nekdaj v redu. V kratkem pa je zraslo na nekdanjem igrišču Ilirije preko 30 novih dvo-in trinadstropnih hiš, rasejo še nove in to gre spet vse na rame tega edinega pi-smonoše. Ni čuda, da dobivamo že delj časa pošto okoli tretje ure popoldne, pred prazniki ali nedeljami pa šele okrog štirih ao petih, medtem ko drugod ob tem času že drugič dostavljajo pošto. Plačujemo davke, zato lahko zahtevamo, da napravite red' Prvič zato, da bomo dobivali pošto v jutrnjih urah. ne pa takrat, ko se dela tema: drugič pa zato, da se razbremeni pismonoša ki mora opravljati shiž-bo nepretrgoma 12 ur dnevno in še celo v svojem prostem času. Upamo, da ne bo ostalo pri praznih besedah in obljubah, saj ie dovolj delavnih moči in denarja na razpolago. PrizadetL Jauna tribuna i vosijsaje pia teči Nedavno se je nekdo v nekem listu pričeval, da so biia lovišča v ljutomerskem kraju prenizko izdražena. Vzrok tega naj o; bila komasacija občin in spojitev manjših lovišč v večja, tako de je več prejšnjih lovišč odpadlo Ravno nasprotno b' morale, biti po tem izvajanju. Ako je manj lovišč in cjosti reflektantov, j« jasno, da se pri dražbi doseže višja zakupnina. V ljutomerskem okra hi ie bilo baš obratno, :n ne samo tam. :>mpak skoraj povsod so padle zakupnino, tudi ondi. kjer niso bila lovišča komasirana. V/rok bo gotovo kaj drugesa kakor pa ta. ki ga navaja pisec. Poglejmo raifi resnici v oči. Prvi in poglavitni vzrek je pač la. dn nI denarja. Drugi, tudi nič manj važen, pa tiči v tem. vsaj pri ras na bivšem Kranjskem. da so =e lovci premislili p!ačeva+i za nede^sko zabavo herendne vsote občinam. k; sc tem dobrotnikom metala polena nod 7>o?p Ako ie gospod pisec čifal elasi'o slovenskih lovcev, se b" srr.nanil. da =o mnogi članki oooaariali odVči^^e ljudi vce mocroče članke v dn»vniVih in mesečnMrih. ki so strastno huiska1? proti lovu. Ooo-zariali so. da tako huiskanie no škoduje samo lovu, temveč v prvi vrsti obam. Ali so ti članki kaj koristili? Kakor se vidi, bore rnalo. Se vedno si prav vsak lasti pravico, neokusno in bedasto lopniti po lovu in lovcih. Koliko nevšečnosti so morali najemniki lovišč preslišali zaradi namišljene škode po divjadi, in ne le preslišal. temveč tudi odštevati zneske včasih po več tisočakov. Kaj so počeli z divjimi lovci? Ali so kaj ukrenile občine, da bi se divje lovstvo vsaj poskušalo omejiti? Vsega tega ni bilo. nasprotno, divji lovec je užival v občinah nekak sloves, le najemnik se je pehal, da obdrži lov in nosi občinam leto za letom visoke vsote. Le kadar kaka občina ne doseže zc svoje iz-ropano lovišče pretirano visoke zakupnine, takrat se gospodje spomnijo loviSČa, _ drugače jim je deseta briga dobrina, ki jim donaša letno največ, ne da bi gospodarski odsek občine le z meznlcem pomigal. Prerokbe v glasilu slovenskih lovcev se spol- njujejo in občine potrebujejo mnogo Časa, da pridejo ao spoznanja. Le žai še vedno ne vidijo pravih vzrokov padanja zakupnin. padanja največjih m najisgurnejših občinskih dohodkov ta dolgo dobo naprej. Kdor hoče loviti, mora imeti v prvi vrsti dosti denarja in časa. sicer se že od daleč pozna lovčeva streha Ni zadosti, da zakupnik odrajta občini zakupnino, tudi banovina hoče imeti svoj ne ravno majhen delež. Kai pa nadzorstvo? Tudi to ni zastonj. Večkrat plača nadzorstva, ki tudi ostane v občini, presega zakupnino samo. S to plačo živi občan — lovec in njegova družina. Sto in slo večjih in manjših izdatkov je, ako se hoče držati lovišče tako, kakor sc* spodobi poštenemu lovcu, in to r.e le temu v prid, temveč v prvi vrsti občini, kajti lovišče je, kakor sem že omenil, neusahljivi vir za občinsko blagajno. Lov ie kakor vedno zaprta puščica, v katero mečeš težke tisočake. Iz te puščice se ne vrnejo ne tisočaki re obresti. Tist; pa, kdor mi:;Ii iz lova vleči dobiček, ni lovec, in kdor ni lovec, ne potrebuje lovišča. Boljši ie za občino en sam zakupnik, kateremu se izmika denar izpod palca, kakor pa deset zakupnikov, ki iščejo po polju in hosti svoi ffmotni dobiček. Tako je z lovi, zakupninami in v to zadevo spadajočimi stvarmi — J. Skale. &Z l*£Sftia -TJCfMjica z dežele piše bratu Dovoli, da se razpišem: za tvoje prisrčne besede v obeh tvojih pisemcih še enkrat iskrena, prisrčna zahvala. Nedelja je danes, domov nisem šla, ker Je premalo časa, obenem pa nisem prav zdrava, pre-h'aiena sem. pa sem si zakurila sobico, da je prav priletno topla — naj bo še danes! V treh dneh mi bo itak zmanjkalo kuriva, ne vem. kaj bo potem. Tako me je razočarala letršnia zima Kuriva ni razsvetljave ni, cberem pa še tile naš-' brezrtfodr.i r-f na zvlšnnie plač in še po-sebei ra c pripravniške roviške. k' n?.-n^e č?l:?mo leta in leta. (Moja malenkopt n. pr. že tretje leto). AH mi verjameš, dragi bratec, da čakam prvega kar s nekim Rože-zdravilo Brdnja (lat. arnica montana) arnika ali roža sv. Antona se nahaja po gorskih travnikih. Je to trajna, horizontalna, črno-rjava korenika Ln ima več stranskih korenin. Pokončno steblo je kratkodlakasto ln enostavno ter se končuje z rozetnim cvetom. Cvet je rumen ali rdečkastorumen ter se nabira od junija do avgusta. Brdnja se po zunanjosti prav lahko zamenja z omanom. Arniko uporabljajo večinoma kot tinkturo proti živčnim boleznim, vnetju želodca ln proti želodčnim turom. Pije se 50 do 60 kapljic na četrt litra vode in to po požirkih v teku dneva, če nam je pa zelo slabo, vzamemo 3 do 4 kapljice tinkture na Sest jedilnih žlic vode. Zunanje se uporablja manj ali bolj razredčena tinktura. Proti protinu, izpahnjenju in ohro-menju udov se z njo masiramo, seveda je pa potrebno z ozirom na občutljivost kože tinkturo razredčiti v 2 do 5 delih vode. Tinktura se pa uporablja tudi kot obkla-dek (tri jedilne žlice na 1 1 vode) na rane, mora se pa obkladek vsaki dve uri premen jati. Proti zobobolu se uporablja tinktura malo ali pa celo nič razredčena na ta način, da jo kanemo na košček vate ter si s tem zadelamo votel zob. Ne smejo se pa nikdar uporabljati prevelike količine. Koper (lat. anethum graveolens) se nar haja pri nas posajen ln podivjan po vrtovih. Koper je na dolgem, gladkem, tankem, temnozelenem, beloprogastem in modrikastopikastem steblu. Liste Ima mo-drikastozelene ter velike, rumene cvetne kobule. Cvete ln nabira se od junija do septembra. Koper uporabljamo v prah rtolčeno seme ali pa skuhamo semena kot čaj proti bolečinam v trebuhu, proti koliki in napihovanju. Pije se prav tako kakor janež proti slabi menstruaciji. Cvetje ln brstje kuhamo na mleku, kar pomnožuje mleko doječim materam. Proti bolečinam v trebuhu Je koprov čaj izvrstno sredstvo, pa tudi proti nespečnosti. Zunanje se uporablja koprov čaj proti bolečinam mater-nlcei lajSa bolečine pri oteklinah, to pa, če ga segrejemo na olju ter ga uporablja^ mo kolikor mogoče vročega. Na vnete in gnojne oči polagamo svežo korenino. Priporoča ee pa tudi izmivanje oči s kopro-vlm čajem. Kupon za brezplačno »Minuto pomenka" štev. 29 ZAKONSKE PUŠČICE Mož je bil na trgu in je nakupil raznih potrebščin za kuhinjo. 2eni pa ni bilo všee in ga je temeljito ozmerjala: »Kar si kupiL ni nič vredno! Prosim te, II je to meso? Kak_en kro/.mi.' in pa so-sta? Prav ničesar ne znaš izbrati!« »Da, da, prav ničesar ne znam izbrati, to vem. Najboljši dokaz za to si ti sama!« odvrne moi. Kai pa ie tebe treba bilot če oče zataji In zavrže nezakonskega otroka, je to v očeh ljudske morale manj sramotno, kakor ukrasti štruco kruha — In vendar ni večjega zločina od zločina, ki je bil storjen nad lastno krvjo stropji, trgovina s petimi izložbami, zadaj prostorni hlevi, kašče, pometeno dvorišče z betonsko ograjo, vrt z lepo speljanimi gredicami, ki jih čuvajo kipci škratov, skratka, lep, bogat, ponosen dom. In se je primerilo, da je srečal domači sin dekle, ki mu je vnelo srce. Dekle je bilo pametno in ni hodilo skozi svet z zaprtimi očmi. Dolgo se ga je branila, vsaj na videz. Potlej pa jo je le premrežil, najbrž z veliki- j mi, lepim obljubami. Moja žena boš in j moj dom bo tvoj dom. Dekle je gledalo v i ta dom in zdelo se ji je imenitno, kar pre- j lepo. Torej bo v resnici stopila nekoč čez i Nezakonski otroci — ti so še zmerom velik odprt problem, tako v življenju, kakor v skladovnicah aktov na sodišču, kjer se rešuje in uravnava pod >ilo paragrafov njihova negotova, dostikrat kaj bedna usoda. Za to gre, kdo jih bo živel, kdo je pred postavo in pred ljudmi določen zanje skrbeti. Pravice in dolžnosti očetovstva, alimentacije, vzdrževalnine, denarne odškodnine, tožbe za poteptano čast in dobro ime — številke, številke, same suhe. prazne številke. Zakaj nrva in posVdnia naloga sodišča je ta, da se nezakonskim, iz neblagoslovljene skrite ljubezni au zablode rojenim otrokom omogoči in zagotovi človeka vreden in dostojen življenjski obstanek in razvoj. Vse drugo, kar spada pod glas vesti, pa naj opravi vsak sam s seboj, vsak sam naj gre vase in naj presodi po piavici in resnici samemu sebi v obraz: kar sem zagrešil bom popravil in izravnal, kolikor se izravnati da. Kriv sem jaz — prav nič pa ni kriv tale bedni, ubogi otrok, ki je tako nedolžno, nebogljeno prijokal na svet — kot živa priča, kot živ opomin! Pazi, pazi, človek božji, da bodo umite tvoje roke in da bo pomirjena tvoja vest. da ti ne bo pozneje kdaj nekega dne prav tale otrok pljunil v lice in dvignil nedolžno roko nad teboj — očetu brez srca, brez vesti! Ona in trgovčev sin Človek, proti kateremu teče pred sodiščem pravda zaradi alimentacij, je sin bogatega trgovca in poseestnika zunaj mesta. Saj veste, kako je to: hiša v dve nad- Fnfioamafer Za značaj negativov so se udomačili določeni izrazi, ki jim pa mnogi amaterji še po dolgi praksi ne^ poznajo pravega pomena. Zato ni odveč, če od časa do časa ponovimo tudi takšne stvari iz abecednikov fotografske tehnike. Razviti negativ je po svojem značaju lahko tenak, plehek, gost, krepak, trd, mehak. čist. osenien (zamrenjen). oster, neoster in po svetlobi briljanten ali medel. Tenak imenujemo negativ, ki ima malo razlike med svetlobami in sencami in ki daje pozitive brez moči. Ce so kontrasti med svetlobami in sencami še posebno majhni, imenujemo negativ plehek. Gost je negativ, ki je v svetlobah ln srednjih tonih preveč krit in so mu tudi sence sivo nadahniene. Takšni negativi se kopirajo zelo počasi. Gost negativ je istočasno lahko tudi plehek. Trd negativ kaže prevelike razlike, kontraste. med svetlobami in sencami, njegove kopije ima zelo temne, prazne sence in kredaste. isto tako neizrisane svetlobe. Mehki negativi kažejo dobro stopnievi-tost v tonih, ne da bi jim bile najvišje svtlobe preveč krite. Kontrasti so jim torej zmanišani. a ne tako. da bi bil negativ te-nek Krepki negativi naravne kontraste no-večuiejo. ne da bi bili pri tem izrazito tr- i treba samo stopiti pred očeta in reči: Ta- v sovraštvu in preziru. Kajti iz ljubezni se rodi lahko samo še sovraštvo — srednje poti ni. — Tak to naj bo zdaj zahvala. Ob čast me je spravil, otroka sem mu rodila, zdaj ga pa še taji: In pa, da sem mu bila nezvesta! Fuj. da te le ni sram. kakor žival si, brez srca. Uh, da sem ti mogla kdaj le besedico verjeti; Da te ni srami Tfej! Tfej! Fod težo dokazov Lepa reč. če pomislimo, da sta bila pred malce še največja prijatelja in ljubimca, A /s/ .m *fJtč * ' * '•> V. t 7 + u '.' i1 *THnli)«dri' . ».v k e I j, Oreželj, Plateljtof. P r ek 1 o-zen, Pcrcvanceg, Rajneželj. Spampet, Spehlmalhič, § p i n t e k, Spižmohtar, Stajcelj, Strbav«, Žužemberk itd. Ženski klasični priimki: Avša, Brnjavslja, Copata. Cat«p ra, C e ž a n a. Fergajstnica, Gre-b a v s 1 j a, Jeravsnica. K u k m a k a. Kumara, M a c a f u r a, Malha, M e-terga. Oš pet a, Punknežica, P i I — pogačica, Režimbaba Šavra. Spe-vka, Sponža, Tcremtiža, Zaplata, Zagojzda itd. Pavliha sc nadeje, da je vsaj s temi priimki nekoliko koristil slovenskemu slovstvu, za katero dozdaj še nič nij bil storil kakor se mu po vsej pravici očita; kajti sam v svojej ponižnosti vej, da svoje slovstvene HUD JEZIK Ela: »Včeraj mi je Ciril rekel, da sem njegov sen!« Mira: »A tako? Ravno pred nekaj dnevi mi je pripovedoval, da ima zadnji čas večkrat strašne sanje...« V LEPIH STARIH ČASIH V nekem kraju na jugu so imeli v prejšnjih časih učitelja, ki je vlekel plačo, a s šolo se ni ukvarjal. Nekega dne je pisal učitelju v sosedni vasi: »Dragi kolega! Bodi tako prijazen, pa mi za ponedeljek in torek posodi učence prvega in drugega razreda, ker me obišče šolski nadzornik!« n»t»>»mmi««i l«»»»»H»l h prag te ponosne hiše kot nova gospodinja? Ali je sploh mogoče kaj takšnega zanjo, saj to je ko v pravljici! Nikoli in nikdai prej ni mislila in sanjala o nečem tako vi-; sokem in lepem. Toda ljubezen je pač ljubezen, besede pa so besede in v ljubezni so besede močno poceni. Verjela mu ie in I nemara sta verjela še celo oba. dokler ni \ i ljubimca kakor čez noč iztreznila novica, j Otroka bom dohi a. je rekla neki ca rne- j govega srca. zdaj se bova morala vzeti. To ■ je vendar čisto na dlani in neizpremenlji-vo, da se bosta morala poročiti, glej, dom i ju že čaka z odpi tirni rokami... Fantu je di Sivo nadnhnjene negative imenujemo osenjene ali zamrenjene. V splošnem velja danes za normalen takšen negativ, ki mu kontrasti med svetlobami in sencami niso pretirani ali zmanjšani, ki ima zelo rahlo nadahnjene celo najgloblje sence in ki mu tudi najmočnejše svetlobe niso tako krite, da bi skoznje ne videli črnega tiska na beli podlagi. Samo amaterji začetniki ln laiki lahko zamenjujejo trde in plehke negative z ostrimi in neostrimi. Ostrina ali neostrima sploh ni lastnost negativa samega na sebi, temveč odlika ali napaka pri snemanju. Ostri so posnetki, ki jim imajo predmeti razločne, iasne obrise, neostri pa so posnetki z zabrisanimi. dvoin'mi zmaian:mi konturami. Tudi mehkobe v konturah, ki jo dosežemo z dobrimi mehčali, ne smemo zamenjavati z neostrino. Nalorvo v razvijal"?«, potem v ust al je valeč velja v normalni fotografski praksi. Lahko pa napravimo tudi narobe: posnetek najprvo ustalimo, fiksiramo, in šele nato ga razvijemo. To tako zvano fizikalno razvijanje gre tako-le: Normalno ali pa malo več osvetljeni posnetek damo v temnici v raztopino 300 g fiksiranega natrona na 1 liter vode ki smo ji dodali kakšnih 10 ccm amoniaka (gostote 0.925). Ta ustalitev traja kvečjemu pet minut, nato izpirrmo tvorivo največ uro časa v vodi. ki smo jo napravili alkaTično. Z? raTviianje smo si že prej pripravili dve raztopini: I. raztopina sestoji iz 180 ? brezvednega ngtj-Hovfajva sulfita. 75 ccm rsztopfne srebrnega nifrsta 1:10 '.n 1000 ccm vode. IT. raztopina F^t^ii iz 20 g brezvrdnega naMjevega sulfita, 20 g metola in 1000 ccm vode. Zn uporabo 7fo?smn 150 ccm T. raztopine s 70 ccm TI. raztopine. Pazviianie v tel mešan??« zasledujemo potem v dnevni svefobi. NegaMvi po meh-ki m irr^io ze1o drobno zrno. Co j1'h hočemo gos+e??e. moramo razvijalec čez kakšno ,jro obnoviti. Prednost fizikalnega r»7vi1anla je v omenjenem značaju negativov. ra?en tega v tem da 7?sipd*i'ernr nap**nek negativa V polni dnevni FVCtVb: J cM na*in Ribico rarviiemo seveda tud' norfM^e. V? jih o n klukarja nikakor ne more primerjati, oče dveh zakonskih otrok. Zdaj pa ti pride nekega dne pismo s sodnije o neki silni, močno nevšečni zadevi, iz njegove tajin-slvene samske preteklosti, kamero je do teh dni spretno prikrival sveji ženi. Hm, pa se je le zvedela vsa ta reč in kdo bi si It mislil, da je ugledni gospod čisto potihem že dolga leta oče nezakonskega otroka, za katerega odrajtuje na skrivaj njegovemu varuhu vsak mesec nekaj stolakov alimentacij. Svoje dni, ko je bi! še mlad začetnik. na pragu uradniške kariere, je imel vročo ljubezen z dekletom. Moral bi se bil z njo poročiti, oa se je premisli!., kajti »časi se izpreminjajo in ljudje se iznre-miniaio z njimi«. Napredoval je v službi, postal praktičen človek, proglasil svojo včenaišnjo ljubezen za maihno »m^^ost-no zafrodo«. to se pravi, svoie dekle ie kra+ko in malo zapustil. Prisilila pa pa je preH sodečem, da ji je moral plačevati za otroka 350 dinpriev na mesec prpfvnine. In nočeva' vh ie redno, na se meHtem kot praktičen človek tudi oženil s peMčno žen-Vo in niorrovo rns,o od leta do leta. Vse to na ie iz daliave 0na70va1a tudi n'»»»»ova »nrva llub^en« ter vložila na sodišču zahtevo, da se ii zvišaio mesečni prisnevki za obroka cnričo sijajnega gmotnega položaja očetovega. Sodba Jasno da ie gospod tpVel na so^sče ter nrotestiral čpš. to je izmoTpavanie in iz-s"ioVanie. Niepov ooložai da vendar ni tako zelo rožnat kakor se zdi — sam ima družino in dva otroka, sai ie prav za nrav še sam m'sH1 nrociM sodišče, naj mu zniža olimonfp nj forla dragi encnnH ea ie r>onW1 sodnik, saj tisM no. ticM vaš nez^t-onsk? sin ima no vseh plove?Vh r>r>ctovah in ves+i nrav isto nrav"oo Ho rivMpnlg kot vaša rpVon-ska dva. C^a^p bnmn videl! kaVo in Irai ie 7 vafrm rinhn^H Tn tvHSIo ie na dan da pnermri p^nv dobrn živi. da mu vržejo zaslužki celih 8 JurJev na me^eo. — N'če>sar vpiti no nornafa kar nototaž?- fo pe l^irnoc+n Hinnriev hnctp riTnčovali "■'ai ROO r"r>nripv na tnocpp TTait' "•aš ro. r9cfp cp ?k , nI prav rlč vec'cl. kdaj in kako je bil ranjen. Zavedel ln lztreznil se le Sele v ; lazaretu. kamor so ga bili prlne3ll sanitej-I ci. Od tedaj pa je nastopila zanj žalostna I doba velikega posta, zakaj v bolnici mu ni- so privoščili niti kapljico žganega. In to je bilo hudo. Kaj oko, kaj noga! To izgubo bi Blažon izlahka prenesel, da bi le dobil sem in tja kak požirek. Tako pa — bog pomagaj! Vse so mu znesli k postelji, le tega, česar si je najbolj želel, nI bilo. Kakor ne bi vedeli, s čim bi mogli ustreči staremu vojaku, ki je bil pijan od začetka vojne pa do prihoda v bolnico. Pa so ga povpraševali civilisti, ki so obiskovali ranjence, kako je bilo. kje je bil ranjen ln da li morda pozna tega ali onega njihovega znanca, ki je baje služil v istem polku. O, seveda! Blažon je poznal vse. S tem ali onim je sklenil celo iskreno prijateljstvo. Kako pa naj bi sicer govoril? On, ki menda ni bil trezen eno samo uro! On, ki ni vedel o vojni ničesar, zakaj vsi snomini i so se bili vtopili v gosti megli neprestanega mačka. In končno: kaj naj pove on, ki je komaj vedel, koliko časa že traja ta vojna? Lagal je, da se je kadilo! Izmišljal si je vedno nova junaštva ln podvige, ln je tako ganil srca dobrodušnih ljudi, da je imel vedno dovolj cigaret, piškotov ln podobnih stvari. Vse je dobil! Neka gospodična mu je v znak priznanja za njegova junaštva prinesla celo šopek cvetja. In Blažon je spet govoril. In vedno bolj ga je mučilo hrepenenje po alkoholu. In ga nI dobil. Govoril je kar naprej ln s svojo brezmejno domišljijo čaral pred oči zavzetim poslušalcem neverjetne prigode. Dobil je spet cigarete, piškote, cesarjcvo sliko, železni križcc za zasluge na bojnem polju, žganega pa niti kapljico! Te '-pro'-1-! -"'» vojno in ves svet, ki ne privošči svoj*... , o.a k .c ohola v zameno za vedra krvi, ki so jo bili prelill zanjo. Tako Je priSel iz dežja pod kap. Ker je te okreval in mu nI bOo Švica na razpotju? . tlke je varnost, svoboda in blaginja drža-' ve in posameznika. To je geslo, ki Ima v flvld največ pristašev ln ki edino ustreza mentaliteti državljanov. To stremljenje je edino zmožno, da združi tesslnskega kmeta, ki živi pod južnimi obronki Alp, ki nabira paradižnike, govori italijansko ln je katoličan, z delavcem lz curiške tovarne, ki govori nemško ln je protestant. In prav ta zavest ln ljubezen do domovine je ključ do vse švicarske notranje ln zunanje politike. To je vzrok, da ne morejo nikdar priti na po-vrfije ekstremnl elementi, ker svoboda naroda ln poedinca Je preveč dragocena, da bl jo kdor koli zaupal vodstvu še ne preizkušene politike skrajne desnice ali levice. Kljub temu, da social.-demokratični tisk zelo vpliva na javno mnenje, se švicarski voll-lee ne da dosti motiti. Večina pravi: »Socialisti ao zelo simpatični, a vodstva jim le ne moremo zaupati — so šele dve leti za oborožitev ln narodno obrambo.« In v takih stvareh prenese, kljub nenaklonjenosti do kakega državnega tutor-stva vsak svobodoljuben Švicar vmešavanje zvezne vlade, pa če tudi mimo ali pre- ko kantonalne vlade. »Jaz sem vlada«, pravi, pa naj je bankir, kmet, delavec ali hotelski sluga v St. Moritzu, Curihu, Lo-carnu ali 2enevl. Je pa še druga komponenta, ki vodi švicarsko politiko. Kot pretežno Industrijska država (55 odst.) je Švica navezana na uvoz skoraj vseh surovin, ki jih potrebuje. V tem stanju deli približno usodo Nemčije ln mora voditi na vse strani prijazno onMtiko Težko breme, ki ga mora nositi kot ostali nevtralci, bl postalo le pretežko, če bi se jasno in odločno opredelila za katero koli Izmed vojskujočih se držav. Vendar pa ne more prikriti, da so simpatije večine Švicarjev na strani zapadnih velesil ln Izvolitev Pilat-Golaza za predsednika republike se zdi nekak dobrohoten nasmešek aliansi, ker trenutno se nahajata na čelu države dva frankofila: general Guisan in prezldent Pilat-Golaz. oba lz francosko govorečega kantona Vaud. Pa tudi Francozi upoštevajo Napoleonove besede iz leta 1803.: »Priroda nam je naklonila Švico za prijateljsko državo ln samo norec bl Jo hotel premagati! Milan Gaberščlk Stražnik na švicarski meji Marsikoga, ln ne najmanj AngleZe same. je začudita odločna kretnja male Švice, s katero je odklonila Churchillov po-7iv nevtralnim drži/Mn. odkrito sfo-pljo v fronto zapadnih .» esll. Mnogi ?e sprašujejo, ali ni prevladala v Švici nem-škavaio kakor poletna bliskavica. Miklavž je sledil temu pobllskavanju ln je šel z očmi nroti 1ugu. Tam Je morje. Do tja se ne vidi ker predaleč. Toda bliže, tja proti lufozahodu, tam so Imeli veliko reč. »Za Gorico se tepejo«, Je pomislil Pogledal je proti zahodu. »Tolmin. Koliko jih je že padlo tam!« Nekaj težkega je le^lo staremu možu na duAo, zakaj spominjal se je svojih otrok, ] ka pri koniaču kupuje kosti ter jih v posebni peči žge, nakar jih taki de'avci kakor naš jari junak drobijo v prah in pepel. Na ta način pridobljeno moko živinorejci s pridom uporabljajo. • ★ * Francek je postal France. Čedalje pa je bil bolj odprte glave, ne samo kadar je zehal. Jurij Kolobrod mu je razodel skrivnosti raznih rastlin, ki se jim pravi: farske h'ače, farske kapice, hudičeve črešnje, mač-kina rit, purmanov čampelj, kačie m'cko, pasja smrt. trda rit. peklenski jezik. Danes jih lahko najdeš v knjigi kanonika Janka Barleta iz Zagreba Takrat jih še ni bilo. No, France, ki je že znal več ko hruške peč', je svoje znanje izkoristil v živalskem k a'jestvu. Spoznal je razne tajnosti, o katerih se površnim opazovanem pozem«kega vrveža niti sanjalo ni To je dokazal v naslednji prigodi. Nekdaj sedi pri Županovih v krčmi in se meni s prijatelji. Kar se zasliš; krik: »Kača. kača!« Vsi planejo k vragom in uzro veliko znvjo. ki leze po veži proti gostilniški sobi Družba poskoči na peč, France pa sede na stol in čaka, da se živa vrv priplazi bliže. Iz strahopetcev na peči brije norce, češ kaj se plavijo! Medtem prispe breznoga gosti-nja v izbo. France jo b;stro pogleda in ta sc takoj ustavi. Mnžak začne nekaj momljati, iz žepa potegne vrvico, stop' do kače in jo priveže za vrat Bojazljivcem naroči, naj si preskrbe vsak po ene debelo nepredol-go palico. Eden naj udari po glavi, drugi po repu, tretji po sredi. Vse to pa šele tedaj, ko prižene žival na sredo vrta in veli: »Udri, zdaj!« Vse se je natanko zgodfo kakor je France naslikal. Plazilka je pri teh pričah poginila. Krotilec ukaže, naj veliki kup kamenja. nasut okoli hi:e, brž ko brž odpeljejo zakaj v njem sc skriva še dosti za'ege. Drugi dan so res odpeljali navlako in Moč-n:kova napoved se je izkazala za pravilno Mlade kače je France ubil in na mestu za kopal, odrasle pa je pok nčal in jih odnesel v gadino pri Koruzni vasi, kjer je imel lonec, da je strupenjačam jemal strup, zdravilo zoper pik Ozdravil je žival ali človeka in si s tem zaslužil marsikak pri bolj^ek. * ★ • Eden močnih M > kov iz Koruzne vasi je bil pravi vesc'jak Nikoli se ni cmeril ali se čcmeril Nič ni bil pedoben onemu to-lažniku, ki se je preveč zajeda' da je na koncu koncev vsaka to'a>ba prav za prav puh'a in prazna, in je to spoznanje takole oblikoval: Veftc, (tn fo 'az bo, kat nam da tolažbo? M 'n'lov Boltežar se je bil v NaVe??ni pii kiaški koren.ni Cahanji nalezel klene- ga izreka: »Peščica veselja )s ve« vredna ko »edem brentačev žalosti!« In tako je pogosto devetkal, da ga je bilo zabavno poslušati Pri velikonočnem izpraševanju so ga g. iupnik nagovorili: »No. Boltežar, ti nam bol povedal, kaj je sveti zakon?« »Sveti zakon je kurnik kamor ki iu je jo vse kure, ki so zunaj: iz njega pa steza jo vratove vse one. ki so notri!« Drugo vprašanje se fe glasilo* »Zdaj pa nam boš razložil deset božjih zapovedi.« »Eh. gospod župnik, kaj bi jih razkladal. Če so bile že toliko časa lepo na kupu, naj še naprej ostanejo tako!« »Ho, ho. ti sc pa izmika?! A zda 1 se ne boš več. Zato m: reci po pravici: Kaj si postal po svetem krstu?« »Pravoverni katoliški kristjan!« »S kom se spoznavaš?« nadaljuje duhovni. po vsej priliki Gorenjec, ki ne loči osebe (kom) od stvari (čim), a ki si je želel odgovora: »Z znamenjem svete« kri'a«... »S kom se spoznavam?« reče nekoliko presenečen Močnikov Bo'te iz Koruzne vasi. »Vam je že ootovo kdo na uho prinesel. da se x Mlakarjevo Jerico rada vidi-diva!« • ★ • Od močnih Močnikov v Koruzni vasi naj vam predstavim na hitro M'ho, sejmarja. Neki dan je napovedal svoji ženi Speli, da sc je nakanil na semenj v Dobropolie. In glej. Drugo jut^o vstane zarana. nakrmi ter napoji kljuse. Tedaj ga osed'a, vzame vrečo suhe robe in že sedi v sedlu kakor sam Martin Krpan. Nato požene: »Hi!« Pokorna žival skoči v dir. da se kar pokadi. Ko naš sejmar prijezdi do prvega ovinka, se spomni, da ni še zajtrkoval. »Dober zrak je pol hrane«, ta sodobni pregovor tacaš še ni veljal. Torej hajd nazaj Ko prijaše domov, steče naglo v kuhinjo. Zena se ozre, češ po kaj se je že vrnil! On pa: »Špela, kje pa je moje kosilo?« Podprl si je rebra rekel boljši polovici »zbogom« in oddirkal proti Dobrčpolju. Po dveh urah in kaki minuti priklopota v Dobrčpolje. Ondi kar po tleh razstavi lesene izde'ke in se jame dreti: »Kupite žlice, kuhalnicc. me^ke, zaje ma'ke, po'ent£rje, vilice, mačje skledice Danes jih dam za mali denar, jutri pa zastonj.« Prišlo ni kdovek^-tiko ljudi ki »o ogledovali izleženo b'aso. barantali in kupili malo več ko nič. Okoli pete ure prične pospravljati neprodani ostanek Ne s prav veselim srcem odrine domov. Po trebuhu mu 1 je krulilo, a zaslužek je bil prepičel. da bi ( bil smel nrvs'iti na gostilno Da bi bil kje poprosil za latvico m'eka in kos kruha ga je bilo sram: saj je bd preblizu doma in so ga ljudje poznali. Domov grede zapazi na vrtu tik ograje J visoko drevo polno zrelih češprlj. Najlepša j veja je segala z žlahtnim sadom nad plot. i M;ha požene svojega kopitarja skušnjavi čim bliže. Z eno nogo stop; na sedlo, z drugo na mejo in se loti obiranja Urno trga slastni sadež, ga devlje v usta tlači v žep in spušča pod srajco. V naglici pa se mu zaleti, da glasno zahrka. Konjiček pa — misleč. da je gospodarju dovolj tega zastonj-karstva — se premakne in Miha telebne vznak med koprive, bujne razrasle ob ko lih. Opraskan opečen pomazan 9 čeSpovo mezgo teče do doma za svojim koruzetom Ko se koruze ustavi v Koruzni vasi. Spela vpraša svojega moža: »1 kai s' pa delal, da si ves v mehurjih in otolčen? Menda nisi koga v tepežu ubil!« On pa iezen, da ga žena sumniči to'ikega zločma ves razkačen zakriči: »Kaj ubilr Dobil, dobil!« Dolgo ni šel naš zdnrnar nati zdomi. Od poznejših znamenitih njegovih pohodov je držal eden na sveto Goro pri Gorici Tam pa je po shodu vendarle prosil pri cerkovniku za latvico kislega mleka To pa se mu je kma'u maščevalo. Kakor tedaj ko je slive kradel, je tokrat stopil konju na hrbet, a z drugo nogo na plot V tem opasnem ok bn'skcm položaju pa mu je v samogo-voru smuknilo na pamet, da je preglasno izustil »Kaj pa če b' jaz sedajle dejal: Hi!« Kleka, nelMniijetreba je že slišala in se prestopila Nesrečni zdomar pade — rajši b- bil na trše! Na srečo je bila že Soča blizu. da se je kolikor toliko očedil. Toda to nezg do je že opisa' njegov blagopokoj- ni rojak Stanke 5l"'bec. • ★ • Tz močne rodo\ine M *»:kov v Koruz-in vasi naj vam pred T-irn še enega zastopnika. Ta nam prikliče na um znatno novej- M dogodek. Pred naSim očesom stoji Mod-nikov Siman. Drugi so mu rekli Simon. So* mč. kakor pač ljudje radi pretvarjajo prvotna imena v nešteto spukodrank, tako da nekemu njegovemu imenjaku pravijo — S muc! Simon Močnik, da g* ne izpustimo iz rok. je bil nočni čuvaj ▼ Sodražici, znatnem obrtnem in trgovskem središču, ki se omenja že 1. 1082. Stvar se je primerila pred več leti, ko še ni bil avto poznan v vsaki vasi, saj je bil prašnikar celo po mestih redka prikazen. Siman je slednji večer vestno stražil. da ne bi trg pogorol kakor leta 1795 in 1848. Od desetih zvečer do dveh zjutraj je napovedal sleherno uro. Dolga leta je bil tudi grobar, zato ni poznal straha Pri vsem tem se je neki večer tako prepadel. da je prihitel domov brez bradnice (heJebarde) in svetilke. Zena ga je dom« vsa v skrbeh izpraševa-la. kaj se mu je pripetilo, vendar ji tvi hote! nič razodeti Drugo jutro p« je Močnikov Simen pravil tržanom Sedržanom: »Noč je bila kakor v rogu. Veste, da nisem pla;an. pa mri je bilo kar nekam tesno pri srcu. Ko zakličem na trgu opolnoči: Uuraa jee dvanaajst, hvaljen Jezus Kristusi se pripelje od Zigmaric na vozu hrez konj sam bog nasvaruj in obrne proti Zamnstcu. Iz oči sta mu gorela dva velika ognja, iz repa pa manjši plamen. Dirjal je tako. kakor bi ga veter nesel, grozno je tulil, za njim je pa kar po peklu smrdelo. Veste, da nisem trepetlika, pa so mi lasje tako pokonci stali, da mi je klobuk odneslo. Pravim vam, nekaj hudega se bo prej ali slej zgodilo v naši dolin'.« Ljudje se res delj časa niso upali ponoči iz hiše v bojazni, da se bo vrag povrnil in jim kaj zoprnega napletel. S mcn dotlej še ni vidol avtomobila niti za dnč, kaj šele ponoči. Bil je trdno prepričan, da se na ta način okrog vozi samo rogatec. No, dragi bravci, ki imate u*esa ko zav-ci, ali sem vas preveril, da je družina Močnikov iz Koruzne vasi upesnitve vredna in celo potrebna? Da bi lahko postala za nas isto. kar je Moličrovim rojakom ciklus Rou-gon Macquart ali Les Thibault? Če pa že to ne, bi se vsaj kdo spomni! in nam urx>-dobil te ljudi po vzorcu Costerovega Tila Ulenspiegla. Ako pa vas nisem pridobil za svoje m?5-ljenje, bom moral ob prihodnjem pustu znova zbrati dokazov za svoje naziranje. Dotlej pa zdravi. Glejte, da vas krofi ne .„7.-. nejoI Piihkov Lukek NE ZAPOPADE Sinko: »Očka! Ali ni rekel mislonar, da ..inoički ne nosijo obleke?« Oče: »Da, tako je dejal.« Sinko: »Zakaj si pa potem vrgel hlačni gumb v puščico?« ZAREKLO SE MU JE Kaplan Je nekoč pri pridigi rekel, ko je govoril o nenadni smrti: >Ze marsikdo je sei zvečer spat zdrav in čil, zjutraj je pa mrtev vstaL« Umetni kofein Ker Je uvoz slrovln, ki vsebujejo kofein, močno nazadoval, si nemška kemična industrija prizadeva nadomestiti tudi to pomanjkanje. Kakor poročajo, Ji Je uspelo pridobivati pred vsem veliko več kofeina nego prej lz čaja, ne da bi ta Izgubil kaj svojega okusa ln arome. Ker pa to ne zadostuje za potrebe zdravilstva. Je začela kofein pridelovati tudi sintetično, ln sicer lz sečne kisline. Pri vsem tem je državna oblast seveda konsum kave ln čaja. ki sta dajala prej ves kofein za zdravilne namena, vendarle omejila na najmanjšo mero. P<^ stavila se je na stališče, da ne spadata med nenadomestljive žlvljenske potrebe. Jakoba ln Ježe, ki sta živela v prav takem peklu. Iskreno je čustvoval stari Miklavž ž njima in z vsemi stotisoči in milijoni, ki so tedaj trpeli v vseh delih sveta. Pogled njegov pa je vrtal v temo, iu kakor bi videl vse na dlani, je odkrival njemu d<->bro znane kraje: Dobor lob, Tolmin, Sv. Mihael, Plave, Gorica, Sveta gora — vse je obhodil, vse videl Miklavž v svojih mladih leiih. Toda takrat je bil mir, zdaj pa — zdaj se je vse to imenovalo: Soška Fronta... še je prelet«! z o?v»M sfar1 >T,v'avž vso dol-^o verigo gora od ju^a pa daleč tja proti severozapadu — povsod sam ogenj. Globok vzdih se je izvll starcu iz prsi in pogled njegov je poromal proti jasnemu, zvezdnemu nebu. Tako je obstal miren, skora j negiben in duh n:cgov je uporno vpraševal: »Znkaj. zalrj vse to? Zakaj morajo ljudje teliko trpeti? Co mu v korist. komu v slavo? Eog! Ti, ki si vsemo-go(en, ki ti je znana sleherna stvar, ki skrbiš za črva v zeml ii In ptieo v zra]T ne vidiš, ko je postoterien ta zločin ? Prelil! so zvonove, ki so peli v tvojo čast in slavo, zdaj pa morijo in pobijajo ž ni»r"i ki so posluSili njihov glas in te častili — svojega Bo<^a! male k meni' si re- kel; zdaj pa ne vidiš otrrk. ki trpe zapuščeni po vsem š'rnem svetu ln propadalo v gre^u. ki si ca ti preklel! — Glei: stari so moji možfrani in počasne so misli — ne rpnimprn ter?a. Zakai. o P"»"r. mora HM tako? Za>ai mora brat uMti brata. č'ovek človeka? so r>eša srra. mno^o lihko 11iih'~>r) tn^i le^ko: toda čemu bi ubijali liiidj. ki -tih ne por^amo. ki so nam bratle ip ki hI p«m !<>>iko st^li ob strani in mi Plim v bri^kes+1? In š" to no-glej in presMl: star mož sem. Pretmel sem mnogo. Vse svoje žlvl^enle sem garal in vedno sem živel kakor se snodobi ln kakor mora živeti človek. Vae bridkosti sem prenesel ln vedno sem potrpel ln se vdal tvoji volji. Veroval sem, kakor sem se učil v mladih letih, in vedno sem ubogal tvoj glas, ki je govoril v moji vesti. — Zdaj pa, ko že stojim z eno nogo v grobu in se je skoro izteklo življenje moje, zdaj moral dvomiti v neskončno usmiljenost ln dobrotljivost tvojo? O, večni Bog! Ce vidiš to trpljenje — pomagaj, reši nas! Ustavi vojno in naj bo spet mir. Vrni otrokom očete, ki nimajo človeka da bi jim odrezal kruba ... In spet bodo veselo zazvonili zvonovi alekijo, in človek bo klečal pred Teboj ln hvalil v visoki pesmi usmiljenje tvoje . . . « M'Vlavž je stegnil proti nebu svoje stare roke in slaba svetloba zvezd je trepetala v njegovih očeh. Nočni vetrič Je mršil nic-ove bele lase in vdiral skozi tenko obleko, da se je tresel starec, a nI čutil mraza. Gledal je v visoko nebo ln duša njegovi je trepetala v silni boli. Ni mislil nase starec. Za človeka je prosil. Zanj, ki je prelet od krogel in razčetverjen umiral samotno ln ni vedel niegov otrok, kaj je 7a.T"šil da le moral tako Izgubiti očeta ... NI ved. la mati, zakaj je moral tako trpeti nj^n sin ... Gledal je s*->rec v vIsoVo nebo In nI bilo več v njegovih mislih besed, a katerimi Je častil Boga. Visoko je bilo nebo in na njem so veselo vztrenetavale svetle zvezde. Vztrepetavale so ln si veselo pomežikova-le. kakor pomržlkuje m,ad, prešeren fant izvol^enkl svo1eo-a srca. Prav tako so pomenkovale in nI jim bilo mar drobnega bitja, človeka, ki se Je krivil pod težo ne-izmerpega gorja. Tedaj je stari Miklavž sklonil glavo in dolg trepet je nretresel vse njegovo telo. Se enkrat je objel pogled njegov vse vrhove, za katerimi 1e zlovešče pobllskavalo, ln je vedel: vsak b'isk. vsak pok, ki ga prinese veter, velja človeško življenje. A ne le eno! Tri... pet... deset! Tako umira ln tako bo Izkrvavelo človeštvo, bičano ln pribito na križ. ki si ga je postavilo samo ... Miklavž 1e stal s sklonjeno glavo !n ni alldal, kdaj ao zaškripala vrata, nI sllial, ko ga Je poklicala Urška. Zdrznil se Je, kakor človek, ki ga zbudiš lz globokega sna, ko ga je prijela Urška za roko ln poprosila, naj gre v hišo. Globoko Je vzdihnli starec ln se brez besede odpravil za njo. V hiši Je medtem že vse pospalo. Lenka je smrčala na svoji postelji, Blažon se Je stegnil kar po klopi ln JI vneto pomagal, Peter je zaspal na svojem ležišču ln blažen smehljaj Je ozarjal njegovo mlado lice. V sanjah Je sledil Blažonovlm prigodam ln junaštvom, le s to razliko, da je zdaj bil on sam glavni junak. Stal Je v strelskem jarku. Vsi njegovi tovariši so že ležali mrtvi na dnu jarka. Le on sam je Ae stal pokonci — miren, neranljiv, ln je streljal na sovražnike. Z vsakim strelom je ubU enega in sovražnik nI mogel naprej. Nenadoma pa so se odločili na oni strani za Izpad. Iz Jarkov. Iz sleherne luknje v tleh s« je prikazal po eden ali dva ln so z divjim krikom tekli v smrt. Bili so divji možja, zaraščeni v lica, tn oči njihovo so se zlobno svetile Izpod ogromnih kučem. Peter pa se nI bal! Junaško je vztrajal na mestu ln streljal, da mu ie zmanjkalo nabojev. Tedaj ao bili sovražniki že blizu ln prvi so 2e vdirali v njegov jarek Tedaj je Peter vzel sabljo ln pričel klestiti po njih. Udrihal j« na levo in pravo ln nihče mu nI mogel do živega. Oni pa so mrtvi padali drug za drugim ln že je bila cela grmada mrllčev pred nlim. Tedaj so sovražniki uvideli, da je on, Peter, neranljiv, ln so zbežali. Peter pa Je stal sam tam med ubitimi ln je ponosno gledal za njimi. NI ga motilo ln prav nič ga nI bilo strah, ko 1e gledal pred seboj mrtve ljudi, čljlh osteklenele oči ao bile uprte vanj. Ni ga motilo tarnanle ranjencev, ne potok krvi, ki mu je segel do kol-n. Bil je junak, ni da bi ae cmeril, če vidi kapljo krvL Tako Je Peter v sanjah užival slast te čast nedosežnega junaka; tako se Je prt« bližal Idealu, kakor mu ga je nas1""'1 Bl^i '-t ^Vladal svet Mladinski dnevi s,o minili • • • Ilirija Ima največ uspehov Včeraj so v Planici zaključili mladinsko državno prvenstvo v smučanju, za katejj so dali najboljše tekmovalce klubi Ilirija, Dovje-Mojstrana in Bratstvo — Hrovat, Polža, Krznarlč, Mežek, Mulej in druga so imena mladih smučarskih prvakov RATEČE, 4. februarja. Davi pred pričetkom zaključnih tekem za miau.nsko državno prvenstvo je bilo okiog muie skakalnice že vse živo. skupina najpiionejsih je pripravljala in popravljala nalet, doskok in iztek, tekmovalci pa so strokovnjaško mol in giadmo pioskve svojih smučk in ugibali o skorajšnjih tekmovanjih in njihovih rezultatih. Ce bi jih takole z melioin pomeni vse te naše skakače, bi moida kar več kakor tri četrt metra razlike lahko ugotovil med najkrajšim in najdaljšim. Zato pa so v volji za uspeh in ambicijo bili vsi kakor enaki. Mladino in naraščaj so namenili na malo skakalnico, za juniorje pa so prihranili težjo preizkušnjo — 40 metrsko. Ti so nastopili popoldne, a mladina je prisostvovala kot špalir navdušenih gledalcev. Tekmovalci so nastopili najprej v skokih za kombinacijo, nato pa \ samostojnih skokih. Po najprej ab-solviranem poizkusnem skoku so v konkurenci vsi skakali po dvakrat. Eden najmočnejših smuških klubov Dovje -Mojstrana je pokazal, da je brez konkurence v kombinaciji. Tudi pri naraščaju je znani Janez Polda z lahkoto in velikim naskokom osvojil prvo mesto. Pri samostojnih skok>h je tekmovalo 61 tekmovalcev. Splošne simpatije je pobral najmlajši skakač v državi, Ozval-dev Jože, čeprav se je dvakrat povaljal v snegu. Juniorji popoldne na 40 metrski skakalnici so bili že kar veliki junaki, zla- sti Mežek in Razinger, ki sta bila razred zase. Edino Ilirijan Gregori se jima je lahko približal. Žal je po kosilu začelo lahno snežiti in pritisnila je tudi megla, kar je oboje nekoliko vplivalo na uspehe. Imeli pa so juniorji popoldne boljšo skakalnico kakor mladina, ker so mlajši nalet čisto zgladili. Vsak je namreč hotel zdrčati preko mostu po svoji posebni smučini. Večino naslovov v mladinskem državnem prvenstvu je pobrala Ilirija, ki si je tudi z ogromno premočjo priborila pokal direktorja »Politike«. Zanimivo je, da je v konkurenci juniorjev Ilirija pustila za seboj vse tekmovalce, vsi ostali skupaj niso zmogli niti enega mesta. Rezultati današnjega dne so bili naslednji: Kombinacija Juniorji: 1. Hrovat 286.5. 2. KUnar 241.5, 3. Kajžar 194, 4. Magister 185.5, 5. Kelih 174.6 (vsi Ilirija). Naraščaj: 1. Polda Janez (Dovje -Mojstrana 292.5, 2. Razinger (Bratstvo) 277.5, 3. Makovec (I) 260.1, 4. Rožič (I) 258.1, 5. Zavrl (DM) 255.1, 6. Langus 251.1. 7. Cvetek (oba I) 182.6. Mladina: 1. Krznarič 286, 2. Lihte-neger 285.9, 3. Urbas 285.6, 4. Dernič (vsi Dovje - M.) 283.4, 5. Petrič (I) 283.3. Samostojni skoki Juniorji: 1. Mežik Janko (I) 144.2 (31.5, 32), 2. Bukovnik (Bratstvo) 143.7 (31, 32.5; najdaljši skok), 3. Gregori (I) 135.7 (29, 29.5), 4. Javornik (SmK Ljubljana) 125.5 (28.5, 29), 5. Rožič (1) 124.5 (27.5, 27.5), 6. Jeglič (I) 123.6 (26, 29.5). Sledi še 9 Ilirijanov, vmes je še Vrhunec (SmK Ljubljana) na 10. mestu. Naraščaj: 1. Mulej (I) 137.3 (19, 20), 2 Ručigaj (Poljana - Kranj) 135 (20, 20), 3. Razinger Lojze (Bratstvo) 131.5 (19.5, 19.5), 4. Polda (DM) 129.6 (19, 18.5), 5. Brun (Bratstvo) 129.6 (19, 19), 6. Prlinar (I) 126.9 (19, 18.5), 7. Dernič 121.2. 8. Zavrl (oba DM) 121.2. Sledi še 6 Ilirijanov in dva iz Kranjske gore. Mladina: 1. Krznarič (DM) 138.5 (19, 19). 2. Petrič Janez (I) 131 (19, 19.5), 3. Košir (SPD Kranjska gora) 129.5 (19, 19.5), 4 Dernič 126.7 (16.5. 18.5), 5. Lih teneger (oba DM) 126.6 (19, 17), 6. Ra-divojevič (Kranjska gora) 123.6 (18, 18.5). Stanje točk za najuspešnejši klub in darilo »Politike«: 1. Ilirija 5405.54, 2. Dovje - Mojstrana 1769.33, 3. Bratstvo, Jesenice 1037.21, 4. Smučarski klub Ljubljana 337.8. Vsega skupaj je vse tri dni nastopilo 120 tekmovalcev. Po končanem tekmovanju je v rateški šoli predsednik dr. Stanko Lapajne ob navzočnosti zastopnika bana in savez-ne£,a delegata prof. Zaletla ter dr. Fe-renčaka razdelil mladim tekmovalcem okrog 50 praktičnih daril in tako zaključil ta uspeli mladinski smučarski praznik. ga im skakalni prireditvi Včeraj sta kljub vlažnemu vremenu prav lepo uspeli dve skakalni tekmi, ena v Kamniku, druga pa v Betnavi pri Mariboru LJUBLJANA, 4. februarja. Iz živahnih kavarn ali toplih domov v Ljubljani današnja nedelja ni kazala n- smuko . .. toda smučarskega vremena ne smemo soditi s teh dveh postojank. Zato ne sme nikogar presenetiti, ce sta bili danes razen dvojnih skakal-rvh tekem v Planici še dve podobni prireditvi, in sicer v Kamn;ku in blizu Maribora, ki sta obe uspeli. O njih smo prejeli naslednji poročili: v Kamniku 833 gledalcev Med 21 tekmovalci sta zmagala člana SmK Ljubljane, Vilic Andrej med seniorji in Božič Branko med juniorji KAMNIK, 4. februarja. Kljub slabemu in deževnemu vremenu so se danes vršile skakalne tekme na skakalnici v Kamniku. Snežne razmere so bile dobre. Dež, ki je sproti zmrzoval, j*, omogočal dobro smuko in skakalnica je bila v prav dobrem stanju. Gledalcev je bilo kljub slabemu vremenu okrog 800. Tekmovalo je 21 skakačev, od teh 13 članov SmK Ljubljane in 8 SK Kamnika, in sicer v dveh razredih. Rezultati v A razredu so bili naslednji: 1. Vidic Andrej (Ljubljana) 189.3 (28, 28, 28) 2. Janežič Milan (Kamnik) 192.4 (28, 28.5, 28), 3. Nedog Jože (Ljubljana) 182.3 (32 padec, 32, 32.5), 4. Mugerle Stanko (Ljubljana) 180.3 (27, 25.5. 26.5), 5. Potočnik Lojze (Ljubljana) 177.3 (26. 24.5. 23.5), (3. Janežič Janez (Kamnik) 172.4 (27, 29, 28.5). Favorit Nedog je pri prvem skoku padel, sicer je imel dober stil. Vidic je boljši od tekme do tekme. P> razred: 1. Božič Branko (Ljubljana) 206.7 (27.5. 29, 29.5), 2. Sunker Ernest (Kamnik) 190.7 (28.5, 28, 28.5), 3. Zalokar Zorr.n (Lj.) 166 (30. 29.5. 28 padec). 4. Rogelj Peter (Lj.) 163, 5. Trpine Milan (K.) 158.3, 6. Gorazd Borut (Lj.) 155.9. Smučarski klub Ljubljana se je predstav H z novo gardo skakačev, ki izhajajo iz letošnje skakalne šole pod vodstvom klubskesa trenerja Boga Šramla. Na današnji prireditvi so manjkali samo ska-kači, ki so v Garmisch - Parte"k'><-hnu. Vsi skakači, zlasti Božič, Zalokar, Muger- le, Vidic in Rogelj so pokazali izredno dober stil. Od Kamničanov se je posebno izkazal 13 letni Sunker, ki je pokazal prav odlično držo in dosegel velike daljave ter obeta, da se bo razvil v odličnega skakača. Tudi ostali iz Kamnika so mnogo napredovali in obetajo drugim skakačem že v bližnji bodočnosti ostro konkurenco. Na prireditvi sta bila sodnika Ante Gnidovec ln Bogo SrameL Mariborska tekma Najlepše darilo je prejel in prvak Maribora je postal član SPD Maribor — Božo Gajšek MARIBOR, 4. februarji. Na Pohorju so bile danes popoldne na podsavezni skakalnici v Betnavi skakalne tekme za prvenstvo Maribora, ki jih je organiziral in priredil mariborski zimskosportni podsavez. Vreme današnji prireditvi ni bilo naklonjeno, ker je vse popoldne rahlo deževalo, a kljub temu se je zbralo ob vznožju Pohorja več tisoč gledalcev, ki so z zanimanjem sledili skakalnim tekmam. Od 25 prijavljenih tekmovalcev jih je startalo 21, od teh eden izven konkurence. Tehnični rezultati so bili naslednji: 1. Božo GajŠek (SPD Maribor) 140.2 (28, 28). 2. Fran Cop (SPD Maribor) 139.7 (27.5, 27), 3 Vinko Kavalar (Ilirija) 139.1 (29, 28), 4 Stanko Kordeš (Bratstvo) 138.6 (28.5, 24), 5. Skofič (SPD Maribor) 135 6 (26.5. 27). 6. Gregor Klančnik (Dovje - M.) 133.5 (29, 29), 7. Heler (Rapid) 124.6 (22, 25.5), 8. Razinger Tone (Bratstvo) 120.7, (27.5 padec, 27), 9. Kurt Welle (Maribor) 120 (23 padec, 24), 10. Emest Marguč (SSK Maribor) 114 (27 padec, 27). Izven konkurence je skočil Pepeunlg lz Inomosta, ki je postavil najdaljši skok dneva s 35 m. Dosedanji rekord skakalnice brani znani norveški skakač Gutorm-sen, ki je skočil 43 m. Organizacija je bila v splošnem dobra in se je tekmovanje končalo brez najmanjše nezgode, čeprav je bilo mnogo padcev. Tekmovanje so obiskali tudi razni odlični predstavniki oblasti z generalom Golubovičem na čelu. sre-ska načelnika dr. Šiška in Eiletz in drugI. Zvečer je bil pri »Orlu« družabni večer, ki ga je priredil mariborski zimskosportni podsavez in na katerem so bila razdeljena darila. Pokal župana dr. Juvana je prejel mladi Božo Gajšek kot prvak Maribora. stiki Je, da sta edini Ceško-Moravska ln Jugoslavija brez gola, toda tako, da prvi* ni prejela nobenega, zadnja pa ni ustrelila nobenega. Zadnjo izločilno tekmo so sinoči po 20, igrali Nemci z Madžari. Madžarska : Kcrccija 3:2 Ledni olimpijski stadion je bil sinoči nabit do zadnjega kotička. Nemška reprezentanca, ki je nastopila v najmočnejši postavi, je zaigrala s silnim elanom, toda imela je pri tem smolo, da je že do konca druge tretjine prejela dva nesrečna gola, med katerima je bil eden celo lasten. Madžari tudi niso držali križem rok. predvsem njihov odlični vodja napada Miklosz in tako je prišlo, da je bil pred začetkom zadnjsga dela igre rezultat samo neodločen 2 : 2. V zadnji tretjini igre so Nemci v zavesti, da jih že s tem končnim izidom ne bo v finalu zaradi za gol maniše zmage nad Jugoslavijo, zastavili ves napor in poskušali za vsako ceno doseči zmagonos-nl gol. Toda prišlo je drugače! V 5. min. zadnje tretjine se je naenkrat utrgal Miklosz, v dolgem loku pobegnil okoli lastnih vrat ter se rato zapodil proti nemškemu golu in res ukanil nepripravl jenesra vratarja Hoffmanna ter mu zabil tretji pol. Domači so od zdaj delali še na vse kriplje, da bi igra ostala vsal neodločena, toda Madžari so se umaknili v obrambo in obdržali Izid nespremenjen. S to rmaso se je Madžarska kvalificirala pole? CpfVci-Mornv?ke. k? je fe nopoldne izločila Italijo, za drugega finalista tega tu-^irla. Danes popotdr>*» ob 15?ft naslonili v flnahi ob» nalbo^Sl moštvi tega turnirja, in sicer Cehi in Madžari. češJcs-Moravska: Madžarska 6:0 (3 : o, 1: o, 2 : o) Tudi za današnjo finalno tekmo je vladalo med tukajšnjim športnim svetom ogromno zanimanje. Madžari so imeli še močno v nogah sinočnjo težko tekmo proti Nemcem, tako da so Cehi še laže že kar od začetka prevzeli glavno besedo. V prvih 15 minutah so si že zasigurali naskok treh lahko vzamete 1-2 ASPIRIN tablete Ni drugega zdravila po imemfi „Aspirin", temveč edino lo „Bayer"-jev Aspirin. Oj. imf. pod S W. Uttl od 22. lil l nt.. golov in vse bolj, kolikor se je tekma bližala koncu, so se Madžari zmerom bolj umikali v obrambo. V tej tekmi tudi odlični Miklosz ni prišel do veljave, precej tudi zato, ker poleg sebe ni imel nobenega dovolj hitrega pomagača. Gole za Češko so zabili: Kučera 2 ter po enega Trojak, Pergl, Lonciman in inž. Pacelt. S to zmago si je češko hokejsko moštvo priborilo razpisani pokal za zmagovalca, darilo propagandnega ministra dr. Gob-belsa, obenem pa potrdilo, da spada še zmerom med najmočnejše ekipe v Evropi, j saj je bilo na tem turnirju zbrano razen i Švice vse, kar kaj pomeni v hokeju na ledu. Cl-s Italijansko nogometno prvenstvo. Včo- raj so v Italiji odigTali III. povratno kolo v tekmah za državno prvenstvo, kl je dalo naslednje izide: Mila.no : Genova 2:2, Lazio : Fiorentina 1:1, Torino : Novara 1:0. Bolosrna : Modena. 1:0, Triestina : Ju-ventus 6:2 (!), Venezia : Roma 2:2. Am-brosiana : Napoli 1:0, Ldguria : Bari 1:0, V prvenstvu vodi Bologna s 26 točkami, njej pa sledita Genova s 24 in Ambrosia-na s 23 točkami. Triestina se 1« po izdr+nl zmagi nad Juventusom pomaknila na deveto mesto. Veslaška partija Redna trgc/vL^sfca pogajanja z Nenssljo Beograd, 4. febr. p. NemSka vlada je 1»-razila željo, da bi se stalni jugoslovansko nemški gospodarski odbor sestal že 15. februarja v Berlinu. Na sestanku bodo razpravljali o vključitvi če.'ko moravskega protektorata v nemško carinsko področje ter o spremembah v trgovinsko-pravnih odnošajih, potrebnih zaradi te vključitve. Razen tega bodo razpravljali tudi o vseh onih vprašanjih, ki običajno pridejo na dnevni red rednega zasedanja odbora, o cenah, kontingentih, piačilnem prometu in tehničnih vprašanjih. Na.ša vlada je zaprosila nemško, naj b4 se pogajanja iz tehničnih razlogov odgodi-| la do 20. t. m. Nemški odgovor še ni prv-j šel, ni pa dvoma, da bo pritrdilen. Konec v Ga-Pa Včeraj so Še v slalomu in v skokih vsa prva mesta pobrali Nemci — V alpski kombinaciji sta zmagala Cranz in Jennewein, med skakači pa je bil prvi Weiler Prefipust je bil tndi letos vesel Zaradi draginje pa je bil manj zapravljiv GA PA, 4. februarja. Danes je bil zaključni dan IV. zimsko-sportnega tedna, ki je imel na sporedu še dve važni konferenci, in sicer slalom, drugi del tekem za alpsko kombinacijo ter veliko skakalno prireditev na olimpijski skakalnici. Za tekme je vladalo že vse dni mnogo zanimanja, danes pa so prispele v Ga-Pa še nove množice gledalcev, ki so se že navsezgodaj odpravile na znan«, olimpijske terene pod Gudibergom. Proga za slalom je potekala kakor leti. 1936 z Gudiberga in je imela 200 m višinske razlike. Ta trasa spada med najtežje, kar jih je znanih po mednarodnih smučiščih in morajo na njej tekmovalci res pokazati višek sposobnosti. Prve v sla^mu so nastopile ženske, kmalu po 9. uri. Favoritlnja tega slaloma, včerajšnja zmagovalka v smuku, Kristl Cranz je imela v prvi vožnji smolo, ki je že nekako tradic'ia pri njej. Za progo je potrebovala čas 85.6 in sta bili kar dve nieni rlvalinji Resch ln Gart^er z 82.8 boljši od nje. Razumljivo je bilo že zato za dm?o vožnjo vse še posebno napeto. Kristl Cranz je prestala tudi to hudo preizkušalo ln je v drugI vožnji potrebovala samo 77 sekund ter se tu^l v slalomu plasirala na prvo mesto. Vrstni red le bil taV^e: 1. Cranr set.. 2. OaHner 164.7, 3. O?"«'! 171.7. fVhlnja Beinhaurova Je ra-gesto mesto. Takoj za žp-^-^ml so r?^«1! snv^ati s p+^ria V oFTom") ko^nrenci do- mačinov tudi v današniem slalomu ino-zemel n'so mo<*il nri+l rv^ior do pravega irrpvn. borba ie potekala med zna- nimi PWti»Wm| »karani« .Tpnn ewein om. H/?1^"^ pPnl^^^»-n/^oom ln rlru- rt'ml. Vi i"m "pV"1""! rneS^i ra- čune, Je bil Italijan Chieroni, ki se pa na- zadnje tudi nI mogel preriniti posebno visoko. V prvi vožnji je bil najboljši Jenne-wein, ki je dosegel čas 68.6. Zelo blizu mu je bil tudi Walch z 68.9 in Chieroni, ki so mu izmerili 68.8. V drugI vožnji so vsi vozači izboljšali čase, toda enako je storil tudi Jennewein, ki mu je uspelo doseči kar 68.2, tudi najboljši čas med vsemi v drugem delu konkurence. Tako Je zasedel prvo mesto v slalomu, obenem pa. ker je bil že včeraj najboljši v smuku, spravil gladko tudi zmago v alpski kombinaciji. Zanj je bilo pripravljeno darilo zunanjega ministra Ribbentropa. Pol ure po končanem slalomu moških se je na olimpijski skakalnici začela tekma ▼ samostojnih skokih. Nastopilo je nad 50 tekmovalcev, med njimi spet cela vrsta odličnih domačinov, ki spet niso nikomur izmed gostov dali mesta med najboljšimi. Povprečno so skakali na daljave okoli 75 m. Kakšen kader odličnih skakačev ima Nemčija, kaže na primer tudi, da je Gregor Holl, letošnji zmagovalec iz Bohinja, zasedel danes z dvema krasnima skokoma na 77 ln 75 m šele četrto mesto. Ceha Bu-darek in Lukeš sta se morala zadovoljiti s 16. in 19. mestom. Končni izidi so bili (do 5. mesta, ki so jih vsa zasedli Nemci) takile: 1. VVeller 223.3 (75. 77), 2. Klscrober 223 (76, 77), 3. Franc Meier 222.7 (76, 78), 4. Orefnr H<"11 221.8 (77, 75), 5. Kraus 216.8 (75, 74) itd. Zvečer ob 18.30 je bila v občinskem domu v Partenkirchnu razglasitev rezultatov in razdelitev daril, kl ji je prisostvovala množica tekmovalcev, razen njih pa so bili navzočnl tudi številni predstavniki r»bias*ev, vojske in stranke ter športni vodja Tschammer und Osten. V hokeju so zmagali Čehi Nemci so izpadli v borbi z Madžari, ti pa niso mogli nuditi nobenega pravega odpora Cehom Ribo!o\ k ! port Mednarodni hokejski turnir, kl so ga Izvedli v okviru letošnjega mednarodnega imskosportnega tedna, se je končal danes nopoldne s finalno tekmo med Cehi in :ladžari, od katerih so Cehi prišli v finale z dvema zmagama nad Italijo in Slo-aško, Madžari pa po enaki poti z zmagana nad Nemčijo in Jugoslavijo. V števil-nh kaže potek tega turnirja naslednjo iliko: Skupina A Madžarska 2 2 0 0 13:2 4 Nemčija 2 10 111:3 2 Jugoslavija 2 0 0 2 0 :19 0 Skupina B Ce«ko-Moravska 2 2 0 0 17:0 4 Italija 2 10 1 3 • * * S'ovaška 2 0 0 2 1 : 19 0 V izločilnih šestih tekmah je bilo torej ustreljenih 45 golov; značilno v tej stati- Ljubljana, 4. februarja Ljubljana je kljub resnim časom, kljub hudi draginji veselo rajala Vse predpustne prireditve, ki jih je bila snoči in tudi nocoj dolga vrsta, so bile deležne lepega obiska. Povsod je bilo veselo, toda eno se \t opažalo: Prijatelji princa Karnevala so bolj previdno razmetavali denar. Nekatere prireditve so drage čase že same upoštevale in zato niso postavile cen s pribitkom, običajnim na veselicah. Na pustno soboto polna opera Lumpacij Vagahund. ta imenitna Nestro-veva burka, ki jo je z vložki in kupleti garniral mojster Stritof, je glavna atrakcija predpustne sezone v nasi operi in zato seveda ni čudno, da je bila tudi snočnja repriza kakor premiera pred dvema dnevoma nabito polna. Občinstvo se je izvrstno zabavalo, kar je tudi prav, saj nam je v teh resnih in tegobnih časih malo porednega smeha in veselja več ko potrebno. Tudi nocojšnja predstava ni zaostajala za snočnjo. Seveda pa je treba reči, da so se vsi igra'ci res potrudili, da so nudili dovolj zabave. Pcmladitio veselje na Taboru Za prireditve v večiem slogu imamo zdaj nrav za prav v Ljubljani na razno^go eno camo dvorano, in to je sokolski Tabor. Velika dvorana lahko pogoltne množico obiskovalcev, a še vedno niprenatrpana. Tako je bilo tudi snoči, ko se je staro in mlado zabavalo na sijajni maškeradi »Pomladno veselje«. Velika dvorana s stranskimi prestaro vred je bila devizi ustrezno dekori-^ana: vsa v pom'adnem cvetju. Skoraj je .lehtelo po vijolicah, trobonticah in drugem nežnem cvetju. Orkester Grafike je oridno in neumorno udarjal prijetne melodije. Pari so se razigrano sukali. Marsikatera lepa maska je bila vmes, kar je le povečalo pustno razpoloženje. Tudi SK Mars je rajal V dvorani Delavske zbornice je bil snoči ples marljivega Športnega kluba »Marsa«, ki se je vršil pod pokroviteljstvom ministra za vojsko ln mornarico, armijskega genrala Milana Nediča. Plesu je prisostvoval kot zastopnik pokrovitelja komandant dravske divizije divizijsld general Stefa-novič s p^kovnikom Komarčevičem, šefom štaba dravske divizije. Slavnostne go~te Je -bisk je b'l izredno številen, saj Je bila dvorana, ki je bila okrašena s karikatura- mi nogometnega športa, do kraja napolnjena. Obrtniški ples v Kazini Med številnimi predpustnimi prireditve mi sobotnega večera je bil zlasti dobro obiskan ples naših obrtnikov v Kazini. Preprosto, a okusno okrašeni prostori so se napolnili že kaj kmalu po napovedani uri in razvila se je prijetna, neprisiljena zabava s sodelovanjem orkestra vojaške godbe, ki je s svojim neumornim igranjem izvabljal na plesišče staro in mlado. Vrvež in gneča pa sta vladala do konca tudi v dobro založenem bufetu, kjer je bilo jedi in pijače na pretek tudi za izbirčneža. Sodeč po razpoloženju je snočnji obrtniški ples nov uspeh naših marljivih obrtnikov. Tako družabno kakor gmotno. Razveseljiv j® zlasti slednji, saj gre čisti dobiček za socialno podporne namene v zvezi z naši javnosti že dobro znanim domom jugosioven-skih obrtnikov na Govejku. V „Belem carstvu" na Viču Viška sokolska maškerada »V belem carstvu« je privabila sinoči rekerdno število obiskovalcev. Marljivi bratje so spremenili dvorano v krasen bel gaj. Izredno učinkovit je bil vodomet sredi dvorane ob bajni razsvetljavi. Zelo lično je bil ekrašen tudi buffet, kjer so sestre in bratje marljivo stregli posetnikom karnevala s kavo. likerji, slaščicami. Kdor se je hotel bolj sprostiti, je napravil skok v dancing. kjer je prav tako dobil vse, kar mu je poželelo srce. Največji »naval« pa je bil v baru. kjer so se točile izvrstne pijače. Vse je bilo zelo zadovoljno, zlasti ker je viški Sokol nastavil v teh hudih časih »ljudske cene« vsem okrepiilom. Veselo karnevalsko rajanje je povzdignil še Falcton-jazz br. Gr-dine. Pri plesu je prišlo na svoj račun res rtaro in mlado. Občinstvo je bilo izredno zadovoljno in se ni hitelo ob napovedani uri ločiti od prijazne dvorane in prijaznih viških Sokolov. Usoeh ie b'l lep tudi v zmotnem ozira. Kot zaključek let~šm'eea kamevalck«?a rajanja bo na pustni torek ob 20. tradicionalni va^čk-^v večer, ki nanj bratsko va.b;mo s^ko^ko članovo in n^alo občinstvo. Vstopnina samo 5 din. Na ponovno svidenje! Tradicionalna Slavčeva maškarada Razume se, da je bila prijetna ln vesela. Vršila se je v hote'u Mctropo'a. Ima io svoje stare pristaše, ki vsi vedo povedati, da jc na S'avčevem pustnem rajanju zabava naibolj neprisiljena in maske najbolj pestre. Kaže, da je S'avec lahko tudi M gmotnim uspehom zadovoljen. \ \ / Namesto snega smo dobili dež Drevju i**eti katastrofa jmscaui ledu, ki se dela po Vtjjuii — Vec žrtev p.lecke Ljubljana, 4. februarja. Po dva mesca trajaj oo suln in nazu žitni i. obnicu snega i>nio proti Kont-U nnni-lega teuna cioziven postDeri vremenski pieoorat: Za spiemeiiiUo smo namesto snega dobiu dez. JNe aamu pomeveii dez, temveč skoro naiive, tako aa so se ulice v mestu spremenile v majhne potoke, a s streh curlja. Sneg kopni in zaradi tega so tudi reke za ma.enkost narasie, vendar se zdi. da zaenkrat še ni nevarnosti povod-nji. Bolj nevaren je drug pojav: drevje dobiva zaradi dežja leden okiep, ki je zaenkrat še mehak, a se še debeli, in če se vreme zjasni, lahko pomeni to katastrofo za naše sadovnjake in gozdove. Podoben pojav smo namreč imeli pred leti. ko je zlasti na Notranjskem in na Dolenjskem polomilo na tisoče dreves. Takrat je drevje pokalo, da je po sadovnjakih in gozdovih odmevalo, kakor sredi bitke. Južno vreme je zajelo skoro vso Slovenijo. Temperatura se je danes gibala povprečno od +-2 do —3 Celzija. Skoro povsod je deževalo, le na Gorenjskem in v drugih višjih krajih je med dežjem snežilo. Bled je imel —3. Celje —1, Dravograd —3, Jesenice —1, Kranjska gora —2, Kočevje —2. Maribor —3, Novo mesto —1, Tržič —1. Ljutomer —1. Ljub'jana +2, in Brežice t 3. Seveda je južno vreme teme1 iito pokvarilo vso zimsko idilo in smučarji so danes ostali cVma. Zaradi nalivov so tla še vedno precej spolzka in poledenela. Poledica je zahtevala tri žrtve Tnko ie donoMne padel 47 letni tapetm'k Alojzij Košir tako nesrečno. da si ie zlomil nn^c. Podobna usoda ie doVteia tudi trafikantovo ženo Jerico Koč^ikovo iz Srhske uMce 26. ki ie j tudi na cpsti npd'a in si z1r-m;1a noso a 60- i letna služenja Katarina ITštpnceva ;7 Rol- ] garsU-p uliep si ie pri padeu prrhilfi lo- ] bnnio Vse tri ponesrečence so prepeljali : v bolnišnico. I Povsod po Hrvatskem se taja saeg Zagreb, 4. februarja Ze dolgo niso zagreb-jte ulice bile tako luzaste, kakor so zuaj. run v je temu nenaden preouiat vremena. Nastopna je vlažna topiola, brez aoinca, brez veseija. Žagi eb je lakuivkoč v somraku, po pisarnah gore po ceie dneve žarnice, kor gosti oblaki ne dopuščajo svetiti soincu. Sneg se taja in vse ulice so v mlakah. Prav tako se v okolici niža snežna plast, ki bo menda kmalu čisto izg;n-la, čeprav je zelo visoka. Zaradi tajanja snega so tud. reke precej narasie. Ce se bo sneg začel še hitreje tajati, obstoji nevarnost veiikih po-Dlav. Odjuga je nastopila tudi v drug h krajih banovine iirvais.ve. Povsod se boje. da ne bo prehitro tajanje snega imelo za posledico hude povodnji. Tuli v Bosni in Hercegovini dežuje Banja Luka, 4. februarja V krajih tod okoli je prenehal padati sneg in od petka najprej dežuje. Sneg počasi kopni. Kopnel pa bo kljub odjugi precej časa. ker so po planinah ponekod po nekaj metrov visoki zameti. Promet je še zmerom minimalen. Avtobusna proga Banja Luka — Jajce Se zmerom ne deluje. Na severnem Jadranu dež in „mrtvo morje" Sibenik, 4. februarja Na vsem severnem Jadranu vlada že ou petka diVvno neurje. Tcmpeiatura v š beniku je zna/ala včeraj —7, a v Podve-lebitskem kanalu —2. Ladje se borijo s tako zvanim m:tvim morjem Mrtvo morje pomeni v mornariškem jez.iku razburkano morje brez burje. Kljub temu prihajajo ladje redno v pristanišča. Zbzz cknejnlfa kcrsšklh brsrcsv Z.t nai^isosbrasKbiio delo in za zaposlitev t?£z*:D$eimfc O^rccv Prevalje, 4. februarja Na Fari pri Prevarah je imela redni Občni zbor K.ajcvna o;ganzacija Legije korošk.h borcev za naše obmejne občine Dravograd, Guštanj in Pievalje. Poročilo predsednika g. Gačnika je bilo zanimivo. Kljub hudim razmeram v katerih živimo, jc doseg a baš v 1. 1939 organizacija dva lepa uspjha. Omogočila je. da je bilo zapo-sljrno večje število zaslužnih in delavnih borcev v rudniku v Mežici, v jeklarni v Čuvanju in v pieiiiOguviuKU na nomicu. Nekaj borcev pa je dobilo zanositev pri cestnih delih ob Meži p:i Guštanju. Obžalovati je le, da se jim glede na draginjo, ki vlada v tukajšnjih obmej-niih industrijskih krajih, niso povišale mezde. Drugi velik uspeh so naši vrli borci dosegli v uveljavljen ju svojih narodno obrambnih teženj. Krasno je uspela narodna svečanost maja lani ob priliki odkritja spominske plošče koroškemu borcu Jovu Zapundžlču na p.oče!ju občinske hiše v Guštanju. Odkrit je bil tudi veličasten spomenik Koroškim borcem na Uiš ji gori. O aktualnih naših narodnih, narodno obrambnih, pa tudi strogo organizacijskih zadevah je poročal podpredsednik glavnega odbora iz Ljubljane g Marušič Dominik V lepem soglasju je bil izvoljen po večini stan odbor, ki mu jr ponovno p;ed-sednik g. Janko Gačnik učitelj v Guštanju, podpredsednika pa g 2ivec Ljudevit. pismonoša na Pievaljah in Mile Nendl. železniški ui-acinik v Dravogradu. S soglasnim sklepam, da se bo organizacija tudi v bodočem društvenem letu posvečala izboljšanju dnižabnega položaja svojih še brezposelnih članov in narodno o-bifm^npmu delu ob naši državni meji, je bil zaključeii uspeli občni zbor. ZImsM zlzi mrrlfecrske sskelske župe Združili je bil s smučarskimi tekmami Mutibor. 4 februarja Na Pohorju se je vršil sokolski zimski zlet, združen s številnimi tekmovanji, ki jih je priredila mariborska sokoiska župa Na raznih pohorskih postojankah se je že snoči zbraio več sto Sokolov smučarjev, ki so danes dopoldne startali v posameznih disciplinah. V izmeničnem teku je startalo 19 mo'tcv, vsega skupaj 130 članov in na-raščajn kov. Izmenični tek za č'ane je bil na progi 4x6 km. Prva je bila štafeta Maribor mat'ca v času 2:14.54, 2. Sokol Guštanj 2:15.10. 3. Studenci 2:17.38 Nara"čaj je tekmoval v izmcn:čnem teku na progi 4 x 4.5 km. 1 Ru^e 2:09.34. 2. Maribor'l 2:13.3, 3. Maribor mat-ca 2.13.43. S'a'om članov na 3 km: 1. Lesko>cc Franc (Meži- ca) 6-44 1. 2. Jože Kmfic (Ru?e> 6-57 3. l'avlec Ivan (Št Lovienc) 7:0 >.2. Smuk članic na 2 km: 1 Mara Cernic (Maribor matica) 5.30, 2. Oitzingei Vika (Maribor matica) 5:55 S'a'om naraščata na * km- I. i Mcjovšek Rado (Slivnica) 7 04.3 2 Cerar Pavle (Žerjav) 7:05.2 J flojr. k Z vo (Ma ribor matica) 7:34.2 Nara čauvce. smuk, 1.5 km 1 Neva Novak (Marb<»i mar;ca) 6:28, 2 Staža Ccrnič (Maribor mat'ca) 7 1)3 Vsa sokoiska smučarska armada se 'e zvečer zbra'a v Sokolskem domu v Ru'ah. kjer je bil družabni sestanek na katerem so posamezniki prejeli darila Z večernimi v'aki so se «okolski tekmovalci vrnili na svoje domove. 4 ■ 'AU « m Pdirrjii je ^crsla šl:;fa znaša okoli 300.000 dinarjev MarbT. 4 februaija Davi ob 7. je iz nep jjasnj^niga vzroka začela goreti na vrhu Puhjrja prilj.bliena postojanka vseh obmejnih olanncev »Pla-ninka«, depanda^.sa Rin"ke koč? pri Arehu. Stavba je kmalu zgore'a. ker je bila pretežno lesena Last je bila podravske podružnice SPD v Rušah, ki je bila postavila »Planinko« leta 1912., ker Ruška koča ni bila več dorasla potrebam razvijajočega se pohorskega planinstva »Plnn:nka« je imela 11 sob s pritiklinami. kopalnicami in drugimi prostori. K sreči ni bilo ob nastanku požara v »Pianinki« nobenega pla- n'nea ker so b'li ob tem času smučarji že na smuki Rešiti ni bilo mogoče nobenega ' dela inventarja, ker so na oknih rešetke in 1 ni bilo mogoče ničesar zmetati skozi okna. ! »Planinka« je b la zavarovana pri dveh zavarovalnicah. Skoda znaša preko 300.000 din. Vest o požaru, ki je uoepelil eno nafh najlepših obmejnih turisMčnih postojank, se je na:lo razvedela v Rušah, pi tudi v Mariboru kjer je im°la pogorea planin Va postojanka nešleto ljubiteljev in vsakoletnih obiskovalcev. Na^lln oi vi ,.ka razkosanega trupla Ne ve se še, ali gre za samomor, nesrečo ali zločin Karlovac. 4 februarja Včeraj dopoldne so našli na železniški pro-^i Karlovec—Lji b'jana med postajama Zorkovcem in Ozljcm razmrcvarjeno truplo neznanega mo'ke?a K .kor sedijo, je nesrečnež prišel pod vlak. k-" vozi iz Kar-lovca okoli 4. zjutraj proti I.jubliani Truplo je bilo tako razkosano da se je komaj mogla ugotoviti istovetnost. ! Na kraj nesreče so priSli tud' števPni kmetje m nekateri vaš*ani iz Zo kovca in so spoznali v mrtvecu samo po nekem znamenju na levi roki svojega sovnš*ana 401etne?a Stjej>ana Krajnfeca Uvedla se je preiskava, da se ugotovi, ali ere za nesrečo, za samomor ali morda celo za zločin. Na srečo je prišel po štirih dneh b gostilni ueki suiucai, ki Je poLem obvesal iAmi intssauii ura-uiAov, Kuiio je z. nesreč-olm zak^itsk.ni parom. SmuCauji so nato i nah. otiuki pauicsj Maričiču m njegovi jeoii živež. LoKler bo v-sok sneg, oodo •mučaiji vsak dan uana^aii auuič.ču in jegovi žeui živila. Zdaj je sicei tudi tod kou začei sneg počasi kopneti, a ga je še ^iieiom tolJio, da iviaiiciui sa-.ua ne saio reta rukaiuor. Predavanje o obrambi z sraka na Jesenicah Jesenice, 4. februarja Jeseniški Sokol je priredil nedavno zvečer predavanje o obrambi pred napadi iz zraka. Udeležba je bila še precej velika Najprej je povzel besedo br. dr. Maks Ober-snel. Naglasil je, da moramo biti v tel. časih vsi složni in da jc v pasivni obramb pred napadi iz zraka potrebno troje: zanimanje, razumevanje in sodelovanje. Dr Obersncl je omenil, da se bodo predavanj;, o tej snovi nadaljevala, nato pa je prosil predavatelja br. inž. Srečka Peti ovčiča, da začne predavanje. Inž. Srečko Petrovčič je v uvodu omenil da mu je večji del snovi za predavanje dal znani strokovnjak za zaščitne naprave inž Stanko Dimnik lz Ljubljane. Predavatelj nam je v kratkih besedah opisal način vo-jevanja v zraku v zadnji svetovni vojni Pred zdajšnjo vojno si je marsikdo v duhu predstavljal, kakšne ogromne bitke bodo na mejah vojujočih se držav. Toda ni s^ tako zgodilo. Dočim se na zapadu vojna v pravem sndslu niti nI začela, je bila Poljska v treh tednih čisto zasedena od nemških in ruskih čet. Nemški letalci so za hrbtom poljskih ar mad razbili ne; ivarovana poljska letališča železniške postaje, cestna križišča, mostove. trdnjave ln industrijska središča ter tako vojsko odrezali od zaledja Onemogočili so dovoz municije, orožja ln živeža ter preprečili celotno mobilizacijo poljske armade. Obstreljevan ie zaledja je močno demoraliziralo prebivalstvo, da je bilo poljskim armadam bolj v breme kakor pa v por>ioč. Borbe na Poljskem Finskem Španiji Ir v fi 'bnniji so pokazale, kaj se utegne zgo-liti drugod. Mi vemo. kateri kraji so v največji nevarnosti Proti tej nevarnosti se mora postaviti ves narod Kot en mož Pripravljeni moramo biti na vse Seznaniti se moramo z vsem, kar bi omililo in omejilo udarce, predvsem pa sc moramo pripraviti za take primere duhovno, ker 1e statistično docrnano dn so pri hombardimnju mest ln Industrijskih središč povzročili največ smrtnih primerov ljudska nepoučenost. zhe-ennost in poplah Vsaka družina naj se za tak primer pravočasno pripravi Vsako še tako znsi'no in skromno zaklonišče je boljše knkor n'č. Predavatelj ie svola Izvnlnnla predočl' s številnimi skloofčnimi slikam! iz katerih je bilo razvidno str-^no rnzdelanje v Španiji, na Poliskom In Finskem. Pokaz.nl pa nnm je tudi nekaj leno In praktično urelenih zakloni«** ki nt"-'iio Hudem varnost v primeru zračnih napadov. VALČKOV VEČER SOKOLA NA VIČU na pustni torek c b 20. Vsi biatsUo vabljeni! Prva letošnja skupina tujih gc«Xv na Jadranu S/>/i'f, 4 februarja Včeraj jc prispc'a preko Zagreba v Split prva skup na tujih gostov v letošnjem le tu Skupino je organiziral budnnpc;tanski potni ki urad Ibusz. V skupini so zdrav ni ki. profesorji in in/enjerji. Glede na ugodne devizne predpise sc pričakujejo iz te države še nadaljnji gosti Na Madžarskem se zdaj vrši propaganda za velikonočno potovanje na Jadran Pravijo da ho tedaj prišlo na Jadran izredno mnogo Madžarov. Vrt za slopce Ch;cf"ka mestna uprava je odp«-'a pred ki.itkim vrt ki mu na svetu menda ni enakega, vrt za slepce. V tein parku so nasa dili same močno in lepo dehteče cvetlice, vso napravo so uredili tako da jo je m> goče uživati tudi brtz vida Deht- če cvetlice cvetcjo druga za drugo tako da vse leto ni konec ni hovega vonja S tem parkom je ch;car'~no«^i. '-oneerfa ho točno ob ?0 ur Umnt- j n;co bo snrem'jal na klavirju Oi^s^-n. , Vsloo' ice in program v krjigarni Glasbene M^Mce »ne*-e"->-».-| večer« pustni torek rrl Mil,1"'u bo imel snor^d. ki bo zadovo' ill j vse okose Nastoriili bodo na primer Vi- j dalijeva. F>"baiova, P'Hčeva, Bi*i'eva, šnnnova ln BnrW'va. Koorejeva ln San-cln. ki se je razvil v prvovrstnera oneret-nen-a tenoria, bostn noptrcla z orl^inal-niml duhovitostmi. Kralj In Sever bosta vsak no svoie rvrlsnevala s korn^^iml tačkami. Ncnni-rcSiiivI konferans'e Daneš bo z neuspMilvlm hn^or^m vodil vso pisano družbo nastopajočih. T"ral bo O^e^n jaz r VstonnSpp sr nri Hne-^ij blagajni v operi po cenah od 15 do 25 din. Vsakovrstno '•ijpuip "o ""IvlS^'-cenah JnveliT '.jubljan«. WoIfov: ulica Mariborska nedeljska kronika Maribor, 4. febi-uarja Pozornost Maribora je biLa danes precej ob njena na z.mskospoitno torišče, na jokolske tekme pn Soko.skem pla.iaiskem Jomu na Pohorju in na skaka.ne tekne na Bet na vi, o čemer poročamo na drugem mestu Maribor je izkoristil zadnje dni le-»oLnjega pred pusta, ki je bil precej vesel Višek letošnje pred pustne sezone je bi-la poleg kiasno uspe.ega planinskega plesa t. adicioiia na i-euuta IbSK Maiilbora v .azko;".no okraicni veliki dvorani Sok-lske-ja doma z lep>otno konkureaco mask. Ve-lajanje pa je bilo tudi drugod v metu ln na pe.iferiji. Zelo zabavno in toplo lomače je Lilo pri Sokolu Maribor I. in Naiodn^iii demu. Pevski zbor »Drave« j» imel svoje pustno rajanje pri Grmcku / Studencih, pob-eški Sokoli so p.oslavlja-i pustno nedeijo v Sokolskem domu, kam-llški Soko.i pa so se poslavljali od princa Karneva a pri Pavešlču. Vsepovsod je bi-a razgibana živalmost, ob poskočnih zvo-i;ih godb je lajalo staro in mlado v ncipri-iljenemu predpustne-n veselju, ki si ga Mariborčani navzuc hudun časom niso dali vzeti. Član': Muzejskega društva so zborovali anes dopo dne v čitalnici tukajšnje štu-lijske knjižnice. Pred občnim zborom je predaval prof g Baš o najdbah v Jugo-evi gramoznici na Pob cžju leta 1938. Za- ( tem je poslovodcči podpredsednik upokojeni šolski inšTlar m upravnik Vrabi. Muzc-jSko društvo šteje 429 c^nov Prof. g. Baš je izt pno p^iočal o pr.p.avah za dokončno ureditev pok.ajiaskega muzeja, kateiega naloga bo, da pnkaže zgodovinsko stanje vsega na-£ega oLrr.e^i ja ozemlja, 'rdpla zagnala gre vsem, ki so omogočili, da je mestna občina g:ad kupila in ga potem prepustila. za ured-tev muzeja. Dohodki so znašali v pietekli poslovni dobi 127.632, izdatki 125.493 din. Pri volitvah so bili izvo jeni v odtor: dr. Poljanec, dr Ostic, dr. Heric, prof. žužek, dr. Travner, inž. Baun-gartner in prof. Baš. V nadzornem odboru sta dr. Dolar in Viabl. Občni zbor sta pozd.avila magistiatni direktor g. Rodo-£ek za mastno občino in kanonik dr. Osterc v škofovem imenu. Nez^:2a za gložaliLlihn odrom Pri ra zdi ran ju odra v narodnem gledališču je po nesiečnem naključju padel drog na 401etnega delavca Ivana Macuna. Obležal je s poškodbami na glavi Mariborski reševalci so mu nudili pivo pomoč. Hijene na starem pokopališču Neznan; zlikovci so na starem mestnem pokopali/ču odstranili železno ograjo s Ko-hove in Morenove grobnice. Prizadeti posestnik Anton Sulkovski je obvestil o tem mariboisko policijo. Minuta pomenka Za življenj 2 in za vsak dzn 'MAGOST.AV Oseba katere rokopis ste ml poslali v analizo, je notranje neuitjena, nagnjena K naglim spremembam čustvovanja in mišljenja. Tudi nagnjenje k neiskrenosti se 3paža pri njej. Ko se s človekom seznani, je ponosna in samozavestna, kasneje pa postane popustljiva in podvižena vplivu drugih. Manjka ji krepke volje lz tega sledi, da jo boste lahko s pametnim ln ne prenagljenim ravnanjem vzgojili tako, kakršno jo hočete Imeti. Pa tudi nekatere napake svojega značaja boste morali opi-liti. Predvsem pa vam manjka prisrčnosti in nesebičnosti. IU.KD. Kljub svoji razmeroma ne preveč krep ki volji se pri vas pojavlja težnja po go-spodovalnosti. V družbi hočete vedno imeti zadnjo besedo Drugače ste duševno uravnovešen, le čustvo vam dela včasih preglavice. 0> KNKA. Fantazijo imate Se dokaj razvito, zelo vam pa manjka logike tn smotrnosti pri delu. Tako se vam večkrat zgodi, da motate začeto delo popravljati ali pa znova začeti, česar pa bi vam ne bilo treba, če bi vsaj prej dobro premislili. Svojo sebičnost znate pred drugimi dobro zakriti, bodisi s svojo eleganco, s svojo prirojeno prijaznostjo Po naravi niste odprti, vendar pa se o priliki razodeneie kar vam je pozneje žal, toda prepozno je že. IF.SKN, 1939. Vaš rokopis kaže zagrenjenega, osamelega človeka, ki v svojih težnjah in stremljenjih ne najde sorodne duše. Zgodaj ste se zaprli sami vase in ste nezaupljivi tudi tam kjer bi se lahko brez skrbi razkrili. Družhp ne ljubite čeprav sami čutite potrebo po nji. Piav tako se vam godi v ljubezni. jirr:(m)ES. On se zelo r»d baba, čeprav včasih nima vzroka za to. Sploh je napihovanje njegova glavna napnka. Poleg tega pa je še površen in nagel človek. Vi ste mehka, čustvena narava, ki vse preveč verjame. Torej kakor nalašč drug za drugega. Vendar pa si morata oba pridobiti nekoliko kritičnega duha, ker drugače bo vama obema še žal. RA — MU. Vaša skromnost bo do neke mere lahko krotila njeno velikopoteznost in stremljenje po nedosegljivih ciljih, vaša skrbnost j bo zmanjševala njeno t_.vršnost ln vaša i trdna volja bo trdna opora njeni neod-j ločnosti. Vam bi priporočal nekoliko več samozavesti, njej pa nekoliko več iskie-i nosu in prisičnosti. j KSKM.JA. VI Imate smisel za umetnost, prav posebno veselje pa Imate do glasbe. Svojo nežnost skrivate pred drugim, kar se vam pa maščuje Kadar ste v samoti, se večkrat zjočete nad seboj. Te samotne ure so vam oslajen pelin in kljub temu, da vas bole se spet in spet povračate vanje. Zato ste postali samota rka. čeprav bi vam človek iz vaše okolice tega nc prisodil. I.E SEST 1LU.NOV. On je sicer odkritosrčen ln poštena duša, tako da se mu lahko za pate, vendar pa bi vam svetoval, da v tem primeru pustite času, naj za vas dela, ke» narobe bo za vas, če bi skušali s o za-ievo pospešiti v to ali ono smer Morda se bo stvar do poletja razčistila in potem vu.ni odločitev ne bo težka. l'E l\l KU. Za vas bo da čim prej ln čim polnejše pozabite na svojo preteki st. Ne Iščite temelja v svojih prejšnjih žalostnih dneh, ampak v svojem sedanjem delu. Naj vas ne boli. da nimate zadosti šol za svoj potlic. študij sam na sebi nI znamenje niti za Inteligenco niti za sposobnost človeka. Kar se tiče ljubezni, ravnajte raje po svojem srcu, ker le tam lahko sledi mirno družinsko življenje. Zaupajte sami sebi! Velika stavba ne more stati brez temelja. Smisel življenja je — življenje. BREDA. če vam Je le mogoč« vzdržite ra svojem položaju do jeseni. Težko je v današnjih časih za vas, ali upam. da boste s skromnostjo ln vztrajnostjo lahko vzdržali. Pozneje se bo vaš položaj tako razčistil. da boste sami dobro vedeli, kaj vam je Ueba storiti. L. Azkuln. k flžaiska BF.Sr.DE POMENIJO: Vodoravno: 1 slaro ime za grški polotok " -rejo, 9. tujka za razmah, polet, 10. mo-"ko krstno ime, 11. pridevniška oblika ka-•alnega za:mka, 13. kraj, skrajna meja, /ogal, 14. števnik, 15. posoda, 17. veznik. '8 žuželka, tudi hudir. 20. oblika gi^Tola, ki pomeni posest, tudi muslimanski duhovnik, 22. oblika glagola, ki pomeni prenašanje, 24. oblika osebnega zaimka, 25. gozdno drevo. 26. moško krstno ime. 27. steza v snegu 28 loščilo, 30. musTmansko ime, tudi ime slavnega kalifa. 32. karta v igri, 33. pravni posredovalec, 35. predlog (v fonetični, prvotni obliki), 37. blagor mu, kdor ga ima. 38. predlog, 39. vodna žival, tudi oznaka bolezni, 41.tisto, kar je med stezo in cesto. 42. rob kroga, 44. del noge, ♦5 domovina Kurdov. Navpično: 1. domača žival. 2. kakor 9. vodoravno, 3 kakor 25. vodoravno. 4. osebni zaimek, 5. predlog, tudi ime ruske reke. 6 blazen. 7. moško krstno ime, 8. domača beseda za zobnega tehnika ali zobnega zdravnika, 12. najvišje bitje, 15. velika riba, 16. časovna enota. 18. muslimanski praznik 19. rejec malih živali. 21. tuika za gosno. 23. delavec v solarni. 27. kratVh. zaviha";h ali brez rokavov. 29. neodrpSena zemMa. 31. rodbina. rVrne 32. nri si ov kraja fvpraS^na oVVaV 34 orožie, r>oi~rn svetosti. nedotai-Mivectj nri nekaterih p»-'m'ti\rr»'h narodih. 38. izn1 nevest;. 40 prostor v cerkvi. 41. S4o^»n>-k, lrr!>-r>«i-o <*r>eredarskega podjetja, 44. kratica v pismu. knjižili nagrad 'I no n-lrlonlnttoc*! (Ifllln nlirjj OnipTfi^va v I P''?wr'snv» 7"""n m Joserre-b. ,-1 «va in Tonlka Otorepčcva v Celju, Breg 15. fKSITEV ZADNJE KRIŽANKE: Vodoravno: puritanec, omen, meni. Bes-irabec, ak, ro. Lu, ona. ar, ira. amo, Nada, oren, neboder. si le. Anin, uja, ako, da, ovi, ar. aroma, Nizozemec. Navpično: pobalin, une. resa, inako, amara, nebo, ene, Ciceron. Uranija, na, Amerika, Adela. arena. abe. oda, Sudan, norec, uvoz, oro, ime, az, am. Urejuje Davorin UavMen. — izdaja sa iouzotuj >juua« diau&w vuoul — m i\aiovui«j uo&aiuu o. d. kul tiskanim ja f t an jeian. - ca luseraiui del jt od^ovoiec Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani