Leto 1892
707
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos L V. — Izdan in razposlan dne 23. septembra 1892.
(Obsega štev. 166.)
100.
Ukaz ministerstev za notranje stvari, pravosodje, trgovino in poljedelstvo z dne 22. septembra 1892. 1.,
s katerim se izdajejo izvršitvena določila k zakonu z dné 17. avgusta 1892. I. (Drž. zak. št. 142.), da se zabrani in zatare pljučna kuga goveje živine.
V izvršitev zakona z dné 17. avgusta 1892. 1. (Drž. zak št. 142.), da se zabrani in zatare pljučna kuga goveje živine, ukazuje se takö-le :
K §. 5. in 6.
Kadar se je pljučna kuga poistinila na živalih kakega suhotovanja že pred 1. dném oktobra 1892. 1. ter so potemtakem predhodne ovédbe že dokončane, tedaj naj okrajni živinski zdravnik spiše popoln inventar o vseh predmetih in pripravah, ki spadajo k opravi hleva in niso trdno pribite ali prikovane ter se sploh nahajajo v okuženem hlevu ah se tamkaj, če tudi le mimogredé, uporabljajo in se zato morajo osnažiti in pa razkužiti in sežgati ako treba.
Natö naj kužna komisija, eventuvalno sestavljena po §. 6., precej prične cenitev in nadaljna uradna opravila v zmislu zakona.
Ko po 1. dné oktobra 1892. 1. dojde političnemu oblastvu prve stopinje kako naznanilo o katerem slučaji pljučne kuge ah suma te kuge, naj se okrajni živinski zdravnik zastran potrebnega ove-dovanja odpošlje precej brez odlašanja na lice mesta.
Okrajni živinski zdravnik naj vkupe z občinskim (graščinskim) načelnikom opravi prvo ovédbo ter naj, ako se iz povedi dotičnih stranek pokaže vte-meljen sum, da je kje res pljučna kuga, ne da bi šel v hlev, ki se oznamuje za sumnega, prigléda pred vsem govejo živino vseh kmetij v dotičnem kraji (graščini) in v velikih zaprtih občinah najbolj v nevarnost dejanega njih dela, pregledujoč posamezne hleve goveje živine gledé na kuge nesumno stanje, in ako treba, naj to govejo živino natančno preišče in popiše v posebnem spisku o njenem staleži.
Nat6 naj okrajni živinski zdravnik prične preiskovati živali v suhotovanji, katero je oznamenjeno za sumno, in ako je pri tem suhotovanji več hlevov, prične naj preiskavo v tistih hlevih, katerih goveja živina je oznamenjena za zdravo, ter naj še le na-pôsled preide na preiskavo v sumnem hlevu.
(Slovo Illscll. )
125
Ako se pri tém, eventuvalno s pobitjem kuge sumne goveje živali, na podstavi §. 19. občega zakona o živinskih kugah poistini, da se tam nahaja bolezen, pričnč naj oznamenovati vso govejo živino, kar je je v okuženem hlevu, oziroma v suhotovanji, s tem, da ji pristriže nekaj dlake.
Nato naj v zapisniku ustanovi posledke svoje ovedbe, kateri naj obsegajo sosebno tudi vse tiste reči, ki so merodajne za presojo pravice do odškodnine.
V	tem zapisniku je tudi navesti, ali posestnik živine zahteva ugodnost §. 2., oziroma §. 20. v zakonu, ali pa, ali se ima opraviti sè slučajem §. 3. v zakonu.
V	poslednjih slučajih je v zapisniku o ovedbah razložiti tudi vse merodajne razmere, v slučaji §. 3. pak povedati število in kakovost govejih živali v sosednjem suhotovanji.
Natö je sestaviti popoln inventar vseh predmetov in priprav, kakor je predpisano v prvem odstavku določil k §§. 5. in 6.
Dovršivši te uradne posle, naj okrajni živinski zdravnik, ako ga je z ozirom na malo število govejih živali, in pa na to, da se bodo porabni deli mogli kakö uporabiti, politično okrajno oblastvo pismeno pooblastilo za to, nadaljni zakoniti uradni posel izvrši samostojno, ako mu pak politično oblastvo tega pooblastila ni dalo, naj političnemu oblastvu po najkrajšem potu, pri malih razdaljah od njih sedeža pa osebno poroči, predloživši vsa pisma o ovedbah, ter naj počaka, oziroma zaprosi na-daljnih ukazih
Politično okrajno oblastvo je dolžno, to pri ti priči po telegrafu naznaniti predstojnemu političnemu deželnemu oblastvu ter mu povedati najvažnejše obstoječe razmere.
Tudi nadaljna ukazila političnega deželnega oblastva naj se pri ti priči dadö po telegrafu.
Odstrižek dlake, katerega je napraviti pri vseh govejih živalih v suhotovanjih, katera se morajo proti uvozu in izvozu goveje živine zapreti, ker se je v njih poistinila pljučna kuga, naj se napravi v rimskih številkah s kirurgičnimi škarjami, katere so po ploskvi zakrivljene.
Posamezne črte teh številek naj kažejo kolikor moči ozke proge, poleg katerih je treba dlako prav do kože skrajšati tako, da bo moči to določno videti.
Ako je v istem hlevu mnogo goved ali ako je goveja živina nastanjena v več hlevih istega suhoto-vanja, moči je živali posameznih staležnih vrst, ozi-
roma hlevov, oznamenovati se številkami od „I“ navzgor, vendar je treba za vsako staležno vrsto, oziroma vsak hlev namestiti tudi še poseben pri-znak, da jih bo moči med seboj razločevati.
Te znake je treba sè številkami vrèd, ki se rabijo v vsaki skupini, (od — do) natančno zabeležiti v komisijskem zapisniku.
Enako je ravnati, ako se v kakem kraji najde, da je goveja živina v več snhotovanjih okužena s pljučno kugo, in pa ako nastopi slučaj §. 3. v zakonu glede na goveje živali v suhotovanji, sosednjem okuženemu suhotovanju.
K §■ 7.
Cenilce, proti katerim seveda ne smé biti ni-kakega izključivnega razloga, obseženega v določilih občinskega volilnega redu, imenuje na vabilo političnega deželnega oblastva pristojna kmetijska družba ali pristojni zemljedelski svèt, kjer je ta.
Pri tem je paziti na to, da se postavi za vsak sodni okraj primerno število cenilcev, katerih bivališča naj bodo razstavljena takö, da bo moči potrebne cenilce poklicati iz kolikor moči najkrajše razdalje in, ako le mogoče, po pošti ali telegrafu.
Poslovna doba izvoljencev traja tri koledarska leta.
Imena za posamezne politične okraje izvoljenih cenilcev naj politično deželno oblastvo dil na znanje dotičnim političnim okrajnim oblastvom ter naj jih razglasi v uradnem deželnem časniku in pa v uradnem listu političnega okrajnega oblastva, če se tak list izdaje.
Politično okrajno oblastvo (mestni magistrat) odpošilja cenilce k eventuvalnim komisijam po svojem preudarku.
Pri tem se je ozirati na tô, da se za cenitev privzamejo oni cenilci, ki bivajo najbliže kraju komisije, vendar pak nikoli ne cenilec iz kraja komisije samega ali cenilec, ki je v sorodu (svaštvu) s posestnikom dotičnega okuženega dvora ali pa v obče znani odvisnosti od njega.
Cenilce je vsak krat, preden se uporabljajo pri cenilni komisiji, vzeti v prisego po priloženem pri-sežnem obrazcu A.
K §. 8.
Določujoč tržno ceno živali, jemati je v podstavo tiste cene, ki bise na obstoječih tržiščih dotične krajine, ako bi živali, ki jih je ceniti, ne
bile obolele za pljučno kugo, oziroma ako bi ne bile postavljene v nevarnost okužbe, za nje dale doseči po njih lastnosti kot živina za pleme, za rabo ali za pitanje in sicer
a)	pri govedu za pleme gledé na: pasmo, čistost pasma, spol, starost, obliko telesa, razvoj, stanje prehrane in zdravja, nego, užitek, ki ga ravno daje (mlečnost, nosnost, oziroma pripravnost za spuščanje pri plemenskih bikih);
b)	pri govedu za rabo sploh gledé na: starost, stanje prehrane in splošnega zdravja, nego, užitek, ki ga ravno daje (mlečnost, nosnost, oziroma vprežnost);
c)	pri govedu za klanje in pitanje gledé na: starost, spol, splošno stanje zdravja, tudi na to, kakö se je že opttalo, in
d)	kar se tiče mladovine gledé na: pasmo, čistost pasma, spol, obliko telesa, razvoj, stanje prehrane in splošnega zdravja, nego in pa plemensko rabo, katero je upati v oziru na vse te stvari.
Pri tem je seveda paziti na to, da se sploh, torej tudi pri živalih tujih pasem, nikedar ne smé po zakonu nastaviti viša cena, kakor je tekoča tržna cena.
Podobno se uporabljajo v lit. d obsežena določila tudi o teletih pri sesu.
K §. 9.
Posamezne živali naj se cenijo, ne da bi se cenilci poprej o tem dogovarjali ; cenilna vrednost se ne sme izrékati, ampak treba jo je za vsako žival, ki jo je ceniti, zapisati na poseben listek.
Na vsakem takem listku je zgoraj v levem kotu zabeležiti številko, evenluvalno tudi posebni znak, s katerim se je dotična goveja žival oznamenila zodstrižkom dlake, in pod zapisano cenilno vrednost je postaviti podpis dotičnega cenilca.
Po cenitvi posameznih živali je dotične tri cenilne listke predati voditelju komisije, da jih pri ti Priči preskusi, ali so po predpisih izpolnjeni, in da najde poprečno vrednost med cenami, katere so nastavili trije cenilci.
Ta poprečnina kaže cenilno vrednost, katero je takoj dati na znanje posestniku goveje živine.
O cenitvi goveje živine v okuženem suhoto-vanji je pisati poseben cenilni zapisnik po obrazcu B\ Podpisat i ga morajo vsi udje komisije.
Cenilni zapisnik je celovit del zapisnika o ove-dovanji kuge.
Iv §. 10.
Za pljučno kugo obolele živali je praviloma pobiti v okuženem suhotovanji samem; prevažali v klalnico okuženega kraja se smejo samö tedaj, ako je ta prav blizu in v takem suhotovanji, v katerem se ne redi nič goveje živine.
K §. 11.
Ako se v okuženem kraji samem ali v sosednjih občinah ne najde primerne uporabe mesu pobitih živali, pošiljati se smé to meso, ko se je popolnoma ohladilo in založilo s potrdilom kužne komisije po obrazcu C, v veče konsumne kraje.
Mesô se smé v druge občine prevažati samö na dobro osnaženih vozovih in zavito v čiste j zračne odeje, da se zabrani vsako onesnaženje.
K §, 12.
*•
Z močno nosnimi kravami, o katerih se je bati, da bi se vtegnile oteliti med prenosom, ravnati je kakor s kužnimi živalimi ter jih pobiti na licu mesta.
K §. 13.
Kuge, oziroma nalezbe sumne goveje živali se smejo v klalnico sosednje občine ali na bližnjo že-leznično (plovstveno) postajo prenašati samö pod zanesljivim policijskim nadzorom, ako le mogoče po noči ali pak o takem dnevnem času, ko po cesti, koder se to govedo goni, ni živega prometa z govejo živino.
Načelništva onih občin (graščin), skozi katerih okoliš gré taka gonja, treba je o pravem času opozoriti na tö ter jim ukazati, da naj poskrbé, da se na teh cestah v času, ko se tako govedo žene po njih, promet z govejo živino opusti.
Ako se gonja takih živali razteza tudi na okoliš sosednjega političnega okraja, treba je to po najkrajšem potu dati na znanje dotičnemu političnemu oblastvu prve stopinje, da primerno sodeluje.
Taki gnani čredi je treba dati toliko spremni-kov, da bo moči zabraniti, da bi kaka žival pobegnila s poti, koder se goni.
Gonja se ne smé prekiniti. Najstrože je prepovedano, dejati gnano živino kam v hlev, krmiti jo ali pojiti; to se smé zgoditi še le na železnični postaji in sicer še le potèm, ko se je že naložila na vozove. Za tö je treba uporabljati posebne priprave za krmljenje in napajanje.
V	nadaljnem železničnem (plovstvenem) prenosu ne smé se taka živina več krmiti ali pojiti.
Ko so se živali naložile in z vrvmi privezale na ono steno živinskega voza, ki leži nasproti nakl adališču, zapreti je vozna vrata tako. da se odprta pusti reža do drugega vpadnega klinca; zaporo je zagotoviti s plombo železničnega urada.
Zračne zaklopnice je pustiti odprte.
Tak živinski prenos je namesto sè živinsko pre' hodnico (potnim listom) založiti s potrdilom, katerega izda kužna komisija po obrazcu D; to potrdilo se izroči organu, kateremu je naročeno nadzorovanje gnane črede, pri železničnih (plovstvenih) prenosih pak je je priložiti voznemu (tovornemu) listu.
Uradujoča kužna komisija naj o pravem času dd dotičnemu uradu železnične postaje na znanje, da se namerjajo naložiti kuge sumne goveje živali.
Dotični urad železnične postaje je dolžan, zahtevane vagone dostaviti v 48 urah brez vsake polo žnine.
V	času, ko se taka živina naklada ali izklada in dokler se nakladalnica itd. ne razkuži popolnoma, ne smé se puščati druga goveja živina niti na nakladališče, niti v vagone blizu nakladalnice.
Ko so se živali naložile na voz, namestiti je na dotičnem živinskem vagonu zunaj na zgorenjem delu obojih porivalnih vrat rumen listek, ki naj nosi v črkah, okoli 6 cm visokih in primerno širokih, napis: „Kuge sumne živali“.
Ko je nakladanje in izkladanje dovršeno, mora se nakladalnica za živino pri ti priči do dobra osna-žiti in razkužiti.
Osebje, ki se uporablja za gonjo in pa za nakladanje in izkladanje takih živali, mora po dokončanem delu do dobra osnažiti in razkužiti sebe, obleko, črevlje, priprave, ki so se uporabljale za krmljenje in napajanje, vrvi, verige, palice, biče itd. in to po navodilu in pod nadzorom poslujočega živino-zdravstvenega organa.
Preden se to razkuženje ne dokonča, ne smé se nobena teh oseb pustiti v nadaljni promèt.
Take kuge ali nalezbe sumne goveje živali niso niti na nakladalni, niti na izkladalni postaji dolžne, da jih ogleda živinski zdravnik v zmislu §. 10. občega zakona o živinskih kugah; toda vendar se morajo zabeleževati v dotičnih ogledovanih zapisnikih in oznamenovati kot „ne ogledane po naredbi ob lastva.
K g. 15.
Od dné, ko se je v kakem suhotovanji uradno poistinila pljučna kuga, do dné, ko se pobijejo vse v tem suhotovanji se nahajajoče goveje živali, smé posestnik živine
a) uporabljati mleko krav brez vsake omejitve;
h) rabiti s pritrdilom kužne komisije vprežno
živino tedaj, kadar se je sploh moči ubraniti
občcnja z govejo živino neokuženih suhotovanj.
Iste pravice imajo oni posestniki živine, katerim se je v njih živinskih stajah poistinila pljučna kuga že pred 1. dnem oktobra t. 1.
K §. Hi.
Ko se popolnoma izprazni okužen hlev, oziroma okužena staja, pričeti je razkuževanje. To se opravlja na državne stroške in se mora v vseh okol-nostih izvršiti kar se dâ skrbno ; za to se smejo uporabljati le najmočnejša in v svoji izdatnosti zanesljiva razkužila.
Razkužila nabavljati je dolžno politično oblastvo prve stopinje, kolikor ne gré za razkužbo železničnih vôz ali ladij.
Pred vsem je treba odpraviti, kar je stelje, ostankov krme in pa gnoja.
Odstranivši té stvari, pričeti je kajenje okuženega hleva, ako je obokan in štukovan: dovršivši to, opraviti je nastopna dela:
1.	Odstraniti je tla, ako niso narejena iz ne-prepuščijoče tvarine, s plastjo zemlje ali gramoza vrèd, ležečo pod njimi in napojeno z gnojnico.
2.	Odstranili je površno plast sicer še dobro ohranjenega, trdnega zidovja s tém, da se ostrga, in ako treba, da se odbije poškodovan omet (frajh).
3.	Odstraniti je vse poškodovano lesovje, poškodovane nič vredne lesene opravne predmete in priprave, lesene jasli in gare, potem deske s tdl, ako se ne morejo čisto osnažiti z močnim vročim kalijevim ali natronovim lugom in postrugati ali razkužiti, kadar se popolnoma posušč.

4. Razbeliti je vse železne, ne položene sestavine in opravne predmete, ki se dado laliko odstraniti, in sploh je vse sestavine in opravne predmete, ki se lahko dado odpraviti, segreti vsaj na 120 stopinj Cel-sijevih skozi 30 minut na ploči od peči ali v peči za kruh sami.
strani namazati na primer ali z vodeno raztopino čiste karbolove kisline (10<>/0), lizola (10°/0) ali sublimata (en del na 1000 delov vode), ~po dveh dnéh pak zopet oprati s čisto vodo.
Dokončavši ta dela, prepusti se dotični hlev nadalje potrebni obnovi, ki jo lastnik opravi po svoji 5. Položiti je tista oblačila, katera je osebje I voli>. samo da moraj° naslednjih osem dni biti vsa za strežbo in nadzorovanje nosilo v svoji službi | vrala in vsa okna odprte, v okuženem hlevu, v močan mrzel kalijev ali natro-
nov lug vsaj na 12 ur.	!	K g 20.

Ko se je iz okuženega hleva odstranila goveja živina, stelja in ostanki krme, treba ga je precej, ko so j se vanj deli vsi predmeti in vse priprave itd., ki so se rabili v hlevarstvu, dobro zapreti in ga kaditi sè žveplenom parom (žveplasto kislino) vsaj 12 ur.
Kajenje se najbolj gotovo in najpripravneje opravi tako, da se v zavarovanje proti nevarnosti ognja na različnih mestih hleva razprostre zmerno visoke plasti vlažnega peska ali vlažne zemlje, na nje se postavi po ena ploska, postekljena glinasta posoda in vanjo se dene paličasto žveplo, razdrobljeno v majhne kose.
Da se žveplo lože užgč, potegnejo se med majhne kose še žveplenice.
Ko je deloval plin 12 ur, odprö se zopet vrata in okna ter se zastran korenite prezračbe pusté odprta nadaljnih 12 ur.
Ljudje smejo v hlev še le po preteku teh 12 ur.
To kajenje se mora pričeti in vršiti pod nadzorom uradnega živinskega zdravnika.
Gnoj in gnojnica se razkužujeta s tém, da se polijeta s takö močnim apnenim mlekom, kakor se rabi za beljenje zidov.
Tla blevov, ki so narejena iz dobro ohranjene ne prepuščajoče tvarine (kamena, opeke, cementa ali betona, asfalta itd.), razkužujejo se s tém, da se pobelijo in pometejo z apnenim mlekom, katero naj deluje na nje vsaj dva dni.
Vse lesene sestavine, vsi leseni opravni predmeti in vse lesene priprave okuženega hleva, ki so poškodovane in brez cene in se zatorej morejo vni-čiti, morajo se še dné, ko se hlev prekaja, pod nadzorom uradnega živinskega zdravnika napraviti nerabne (morajo se razseči) in, ako le mogoče, precej sežgati.
Ko so opravljena vsa ta dela, treba je vse lesene in osnažene sestavine hleva, vse njegove opravne predmete in vse priprave itd. dobro od vseh
Tudi goveja živina kakega okuženega suhoto-vanja, katera je izvzeta od pobitja v zmislu §. 2., odstavka 2. in §. 20. v zakonu, mora se po odstrižku dlake oznameniti s tekočimi rimskimi številkami (§. 5. zakona).
K §. 23.
Da se vtemelji pravica stranke do odškodnine za pobite goveje živali iz državnega zaklada, treba je precej pri uradni poistimbi kuge najstrože ovedo-vati in ustanoviti, ali ni opraviti s kakim slučajem §. 23., v katerem se daje odškodnina samo v omejeni méri po določilih §. 24.
Za popolnoma veljavno dokazilo o izviru in o času uvoza kakega govejega živinčeta (§. 23., lit. c) velja, ako dotično živinče ne prihaja iz lastne prireje ali iz hleva kakega Občinarja, živinska prehodnica (živinski potni list), katerega je potemtakem treba donašati tudi tedaj, kadar se je dotično živinče pripeljalo iz manjše razdalje kakor 10 km.
V ta namen je treba, kadar se kaka žival pridobi po kupu, zameni ali drugačnem pravnem opravilu, pri izvirni občini vzeti živinsko prehodnico ter jo načelništvu one občine, v katero se žival pripelje, v vsakem slučaji pokazati v 24 urah po uvozu; to občinsko načelništvo ji mora na hrbtu pristaviti datum in uro, kedaj jo je prevzelo, in pa številko oglednega zapisnika.
To opravilo smé občinsko načelništvo izročiti tudi živinskemu ogledniku, ki ga je občina postavila in katerega je potrdilo politično okrajno oblastvo.
K §. 25.
Zapisnik o ovedovanji kuge je treba ob enem s cenilnim zapisnikom in zapisnikom o dražbi, oziroma prodaji mesâ in zakonito uporabnih delov pobitih ali takih živali, ki so se žive prodale, da se pod nadzorom živinozdravstvene policije pobijejo takoj, potèm z računom o vseh stroških, ki jih je imelo politično oblastvo prve stopinje, komisija, oziroma
okrajni živinski zdravnik, naposled s potnimi parti-kulariji uporabljanih uradnih organov brez odloga predložiti političnemu deželnemu oblastvu, da to odločuje o odškodnini, katera gré posestniku živine.
K §§. 20. in 27.
Izkupilo za uporabljane živali ali uporabne dele zaklanih živali naj kužna komisija, oziroma komisija, morda v kakem drugem političnem okraji delego-vana za prodajo takih živali ali uporabnih delov zaklanih živali, po dotičnem političnem oblastvu prve stopinje odpošlje pristojnemu c. k. davčnemu uradu tako, kakor je predpisano, ter naj priloži po tem političnem oblastvu vidirani protipis.
Odškodninske zneske, katere spozna politično deželno oblastvo za izpričane, potem ovadnikom zatajenih slučajev pljučne kuge dovoljene zneske je vpravičencem proti temu, da pokažejo dekret do-tičnega poročila, in proti pobotnici, kolkovani kakor gré po lestvici, v izplačilo nakazati pri onem c. k. davčnem uradu, v čegar okraji stoji okuženo suho-tovanje.
K §. 28., oziroma 21.
V krajih, ki so zaprti, ker je v njih pljučna kuga, naj v krajnem okoliši uporabo goveje živine iz neokuženih suhotovanj za poljska in druga kmetijska dela kužna komisija dovoljuje tedaj, kadar je moči zabraniti vsako občenje z govejo živino iz drugih krajev.
Tudi ima ta kužna komisija oblast, da uporabo goveje živine iz suhotovanj, ki so pod zaporo, v dobi njih šestmesečne zapore, katere se je treba držati po §. 21. zakona o pljučni kugi, dovoljuje za ista dela v enakem obsegu, ako po slučaji ni nevarnosti, da bi se s tem kuga zatrosila in ako se v tem času ne zapazijo sumni pojavi bolezni.
Ta ukaz slopi v moč in veljavo s 1. dném oktobra 1892. 1.
Ta all e s. r.	Falkenhayn s. r.
Bacquehem s. r. Scliöiibor» s. r.
Obrazec A.
Obrazec prisege
za cenilce.
Bogu vsegamogočnemu in vsevednemu prisegam čisto prisego, da bom oddal izvid in svoje mnenje po najboljši vesti in vednosti in pazčč na določila zakona z dné 17. avgusta 1892. 1. in k njemu izdanega izvršitvenega predpisa.
Tako mi Bog pomagaj.
... ! . dné.............189 . .
Pred menoj :
c.
&
OO
<!
g.
1
l
3
(tl
f
2.
Tekoča številka
r
I
«
■s
i
3
s
šr 5' 2'
?	p
II
I
■§
I
PT
|(
C PT a c
Sh
N
P
P
S
pr
a>
V
?
I
<_i.
jr>’
CL
P
CA
(t>
Sc
p
PT
0Q
CA
S
pr
s
O
tj
o
3
»
s.
CD
CD
o'
S
r4-
Q_
0>
C/5
CD
■a
sr
« •
i;
s
?
s<
©■
£
t
I'
gr
3
«
»■
o
o
3
c/?<
3.
3
O
M<
5!
-©
c«
©
(/>
O
S
g
cn o CL
P
?r
Ü
o
3:
§<
o
pr
P_


Cenilni zapisnik
e pljučna kuga. pobiti po zaukazflih ki
Potrdilnica
a>
>N
<D
a
!
3
cu
cö
>o
O
® o
(Slovuultfch.)
126
:no (ki
Obrazec 1).
Občina :	Dežela :
Politični okraj :
Potrdilnic a,
s katero se izkazuje spodaj oznamenjenih .	. glav goveje živine ( .	. . bikov, ... volov,
........krav............junic...........juncev,........telet), katere je zastran suma,
da so si nalezle pljučno kugo, podpisano politično oblastvo prve stopinje na podstavi §§. 13. in 14. v zakonu o pljučni kugi z dné 17. avgusta 1892. 1. (Drž. zak. št. 142.) določilo, da naj se takoj
zakoljejo v klalnici občine.............in katere naj se zatö pod nadzorom živinozdrav-
stvene policije prenesö tje po železnici (ladiji) :
Ime, bivališče in hišna številka živinskega gonjača:
Popis živine in oznamenilo pristojnih številek iz odstrižka dlake:
Zgoraj oznamenjena goveja živina je bila pred prenosom po živinozdravniku uradno preiskana in za popolnoma zdravo spoznana.
................ dné ...	.	. . 18 .	.
C. k. okrajni glavar (župan):