Kristina: Obbup. 241
Obup.
Z bolestjo in ubupom v duši
Hitim, bežim mimo ljudi,
Tu se smejo— tam zopet drugi
Sočutno zrejo mi v oči.
In oni — sklepajo o kazni.
Ki me za greh — zadela bo,
Za vse skrbe — a duši blazni
Miru, pokoja ne dado. —
Kristina.