MP 01 Maribor–Lenart Zamarkova - Senekovič . . Iva Ciglar Zamarkova - Senekovič Ivan Žižek, Tomaž Verbič, Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 32 Zamarkova – Senekovič Uredniški odbor Avtorica Sodelavci Recenzentki Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Iva Ciglar Bojan Djurić akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Tica Sistemi, d.o.o. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Robert Žvokelj, likovni urednik Planina 45, SI-6232 Planina Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član iva.ciglar@gmail.com Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica bojan.djuric@ff.uni-lj.si dr. Tina Žerjal Izdajatelj Tomaž Verbič Zavod za varstvo kulturne dediščine Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Arhej, d.o.o. Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana tomazver@gmail.com Zanj Lektorica Jelka Pirkovič, generalna direktorica Ivan Žižek Martina Rotar Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Muzejski trg 1, SI-2250 Ptuj Tehnična priprava publikacije ivan.zizek@pmpo.si Nives Spudić, Vanja Celin Računalniška obdelava in priprava slik Aleš Kojc, Nejka Uršič Jesenik Terenske fotografije Danilo Goričan Fotografije predmetov Boris Farič Terenski izrisi Iva Ciglar, Tomaž Ciglar Geodetske izmere in načrt najdišča Merilo, d.o.o., Ptuj Risanje predmetov Majda Gojkovič, Jožica Hrustel Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov Ljubljana, februar 2013 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/saas Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.4Zamarkova) CIGLAR, Iva Zamarkova - Senekovič / Iva Ciglar ; [sodelavci] Ivan Žižek, Tomaž Verbič, Bojan Djurić ; [terenske fotografije Danilo Goričan, fotografije predmetov Boris Farič ; terenski izrisi Iva Ciglar, Tomaž Ciglar ; načrt najdišča Merilo ; risanje predmetov Majda Gojkovič, Jožica Hrustel]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 32) ISBN 978-961-6902-17-5 ISBN 978-961-6902-18-2 (pdf) 265182208 . Kazalo Uvod Ivan Žižek 5 Katalog stratigrafskih enot 30 Prazgodovina 30 Antično obdobje 49 Lega najdišča in opis pokrajine 6 Novoveško obdobje 49 Geološka in geomorfološka podoba najdišča Katalog gradiva 51 Tomaž Verbič 7 Izkopavanja 51 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić 60 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Radiokarbonske analize 14C 62 Arheološke raziskave 11 Potek in način dela 11 Literatura 63 Dokumentiranje 12 Indeks stratigrafskih enot 64 Opis in interpretacija najdišča 13 Prazgodovinsko obdobje 22 Rimsko obdobje 25 Novoveško obdobje 26 Analiza gradiva 27 Bakrenodobna keramika 27 Kamnito gradivo 27 Rimska keramika in kovinski predmeti 28 Poznosrednjeveška in novoveška keramika 28 Sklep 29 . . Uvod Ivan Žižek Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je dobil dovoljenje za izkopavanje na lokaciji Zamarkova - Senekovič na podlagi javnega razpisa. Prej je bil teren pregledan površinsko v mreži in s testnimi jar- ki, nato pa je bil določen obseg dela. Ugotovljeno je bilo, da bodo gradbeni posegi na trasi načrtovane avtoceste MP 01 Ma- ribor–Lenart uničili okoli 5000 m2 evidentiranega arheološke- ga najdišča med profiloma ceste 342 in 347. Pri pregledih so bile pridobljene novoveške, poznosrednjeveške, rimskodobne in prazgodovinske najdbe. Na podlagi testnih jarkov je bila ocenjena globina izkopa okoli 0,35 m. Na tej globini se je pojavila geološka osnova kot rumena ilovica (SE 3). Vendar se je pri arheoloških zaščitnih izkopavanjih izkazala drugačna stratigrafska slika, pa tudi obseg dela, ki je bil omejen na južni del izkopišča. Izkopavanje je potekalo pod nadzorom Matjaža Tominca (DDC), Barbare Ravnik Toman (Uprava za KD) in Bojana Djurića (SAAS). Delovno ekipo so sestavljali: vodja izkopavanja univ. dipl. arheo- log Ivan Žižek (PMP), univ. dipl. arheologinja Iva Ciglar, trije teh- niki in do deset delavcev. Delo smo zaradi deževnega vremena morali večkrat prekiniti, tudi za nekaj dni, saj konfiguracija terena in njegova zamočvir- jenost nista dopuščali varnega dela s strojem. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 5 Lega najdišča in opis pokrajine Trasa AC Maribor–Lenart je speljana okoli 350 m severno od ma- loškega izkopavanja je zajemal območje opuščenega vinograda gistralne ceste Murska Sobota–Maribor. Arheološko najdišče Za- in travnika na pobočju ter del njive, posajene s koruzo v nižjem markova - Senekovič se je nahajalo na nekoliko dvignjenem te- predelu. Na področju Zamarkove so bile sicer odkrite gomile, ki renu pod strmim pobočjem Slovenskih goric na severni strani izvirajo iz halštatskega oziroma rimskega časa (ANSl 1975, 303). (parc. št. 1265/2, 1265/3 in 1265/7). Južno od najdišča je bil teren Leta 2005 je arheološko podjetje Tica sistem, d.o.o., raziskovalo zamočvirjen in neprimeren za obdelovanje. Na celotni površini, na severnem obrobju doline Pesnice antično grobišče, sestavlje- ki je bila predvidena za raziskovanje, so v novejšem obdobju in- no iz šest v dve vrsti razporejenih gomil različnih velikosti. Po- tenzivno kmetovali. Tako je bilo v ravninskem delu globoko ora- stavljene so bile na območju starejše prazgodovinske, bakreno- no, na pobočju pa so gojili vinsko trto. Prav zaradi obdelovanja dobne naselbine, opredeljene v t. i. kulturni horizont keramike je prišlo v zadnjem obdobju do močnejšega erozijskega delova- brazdastega vreza in na osnovi radiokarbonske analize datirane nja in prenosa zemljine v nižji ravninski predel. Prostor arheo- v drugo polovico 4. tisočletja pr. n. š. (Tica 2011, 29–30) (sl. 1–4). 1 Geografski položaj najdišča Zamarkova - Senekovič na DMR 100; 3 Raziskani predel najdišča na trasi AC MP 01 Maribor–Lenart, ©GURS. M 1:20 000; podlaga TTN5, list I270700 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor terenske- ga pregleda. 2 Lokacija izkopavanja najdišča ter položaj arheoloških najdišč v neposredni bližini (1 Zamarkova - Senekovič, 2 Zamarkova – Toplak-Kegl, 3 Lormanjske njive, 4 Močna) na geografski karti znotraj AC trase, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. 4 Pogled na najdišče s severovzhoda. 2 4 1 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 6 Geološka in geomorfološka podoba najdišča Tomaž Verbič Najdišče leži na vznožju severnega pobočja nad dolino Pesnice. Na preseku v jugovzhodnem delu najdišča (sl. 6) je vidno, da je Kot predkvartarna geološka podlaga je na najdišču plastnat mio- s pobočja sprani in premeščeni material (koluvij) debelejši ka- censki laporovec (sl. 5). Posamezne plasti so nekoliko peščene. kor dva metra. Pod obdelovalnim horizontom (0–25 cm) je plast Poleg tega se v laporovcu pojavljajo posamezne »peščene lutke«, antropogeno premeščenih tal (25–85 cm), verjetno zaradi ob- to so diagenetske oziroma pedogenetske peščene novotvorbe, delovanja oz. oranja. Tekstura tega horizonta je zračna, mrviča- večinoma ovalne oblike. Kot vezivo med pretežno kremenovimi sta. Pod njim (85–170 cm) je naravno koluvialno izpran horizont, peščenimi zrni v »peščene lutke« nastopa kalcijev karbonat. ki je pretežno ilovnat, torej vsebuje droben pesek, melj in glino. 5 Plasti laporovca na najdišču vpadajo v pobočje, proti SZ. 7 Presek tal v zgornjem (severnem) delu najdišča. 6 Presek v jugovzhodnem delu najdišča. Zdi se, da gre za relativno mlad koluvialen nanos, marmoraci- ja namreč še ni izrazita. Ta ilovica je v genetskem smislu koluvi- alen resediment netopnih (nekarbonatnih) zrn iz laporovca. Na dnu preseka (170–190 cm) je plast bolj glinasta, peščene frakcije pa skoraj ni, zato domnevamo, da utegne pripadati in situ tlom na laporovcu. Iz preseka tal v zgornjem (severnem) delu najdišča (sl. 7) je vidno, da so tukaj tla plitva, antropogena, skoraj nediferencirana, ob- delovalni horizont doseže 20–30 cm. Takoj pod njim je nekoliko preperel laporovec. V južnem delu najdišča so na nekaj mestih vidne temnejše pla- sti. Sama struktura je podobna kakor pri svetlejše rjavih plasteh, verjetno gre prav tako za koluvialen nanos. Sam položaj temnej- ših plasti na pobočju je nekoliko nenavaden, če jih želimo poja- sniti kot povsem naraven pojav. Zdi se, da je temnejša barva re- zultat povečane vsebnosti humoznih snovi, kar bi lahko razložili z zastajanjem vode zaradi bolj redukcijskih razmer na teh me- stih. Voda na pobočju večinoma odteka ploskovno, tako da je naravno zastajanje vprašljivo, čeprav ni povsem nemogoče. Kot možen naravni vzrok za delno zastajanje vode bi lahko navedli plazenje in ob tem generiranje morfoloških nepravilnosti na po- bočju. Bolj verjetno pa se zdi, da je to zastajanje sprožil človek, bodisi namenoma bodisi naključno. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na mestu potencialnega arheo- njivska površina, ležeča na rahlem pobočju severno od ceste Ma- loškega najdišča, ugotovljenega marca leta 2003 (Djurić 2004a), ribor–Lenart in zahodno od ceste, ki vodi do kmetije Polič. Par- med novembrom in decembrom leta 2004 opravila ekipa pod cela je bila v času pregleda preorana in glede stopnje vidljivosti vodstvom B. Djurića (Djurić 2004b). Opravljen je bil v mreži 10 × 10 povsem enotno slaba in je dosegala samo stopnjo 2. (glej sl. 18). m na parceli št. 1265/2, k.o. Zamarkova. (sl. 8, 9). V celoti je bila to Na pregledani površini je bilo pobranih 884 artefaktov in 3 kosti (glej sl. 10–15). Med artefakti prevladujejo fragmenti gradbenega 8 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na lokaciji Zamarkova - Se-materiala, predvsem opeke (skupaj 472 kosov oz. 53,39 % vseh nekovič na digitalnem ortofoto posnetku, M 1:10 000; podlaga DOF5, list I270762C in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. artefaktov), sledijo fragmenti (predvsem novoveške in moder- ne) keramike (skupaj 382 kosov oz. 43,21 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sledi- jo v večjem številu predvsem kosi železa (11 kosov oz. 1,24 %), kosi pečnic (3 kosi oz. 0,34 %) in kosi stekla (2 kosa oz. 0,23 %), kar vse kaže na zelo čiste njivske površine (skupno 0,57 % modernih ne-keramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 10 kosov arheološko povednih fragmentov keramike, od tega 8 kosov (2,09 %) prazgodovinske in 2 kosa (0,52 %) antične kera- mike. Določitev keramike je opravil B. Djurić. 9 Območje intenzivnega pregleda na lokaciji Zamarkova - Senekovič 10 Diagram površinskih najdb keramike v % na Franciscejskem katastru, M 1:20 000, georeferenciran; podlaga AS prazgodovinska keramika (2,09 %) 177: M450A06 in M562A04; ©Arhiv Slovenije. antična keramika (0,52 %) novodobna in moderna keramika (97,39 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 8 11 Razprostranjenost prazgodovinske in antične keramike; M 1:2500. 13 Razprostranjenost novoveškega in modernega gradbenega materiala; M 1:2500. prazgodovinska keramika antična keramika 1–2 1–2 1–15 2,1–4 2,1–4 16–30 4,1–6 4,1–6 31–45 6,1–8 6,1–8 46–60 8,1 in več 8,1 in več 61 in več 10m 10m 12 Razprostranjenost novoveške in moderne keramike; M 1:2500. 14 Razprostranjenost stekla in železa; M 1:2500. 1–15 železo 16–30 steklo 31–45 46–60 61 in več 10m 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 9 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. rad Žlin . št. 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 d 0 0 0 0 0 3 3 3 0 3 0 0 3 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 3 3 3 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 1 1 1 0 1 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 1 1 11 d 3 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. s Bru . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 i. št. ica Pečn . št. 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 3 d 0 0 0 8 0 8 8 8 8 8 8 at. .d 8 i. št. 73 33 4 43 4 35 55 30 30 53 45 4 18 3 4 3 13 3 4 53 28 43 43 3 35 3 43 30 23 20 3 b. m laj. ob radG m . št. 29 13 17 7 16 15 5 15 19 17 17 3 9 8 15 d 16 16 14 22 12 12 21 18 16 15 21 11 15 14 15 17 12 472 . 0 8 0 8 8 d 5 i. št. 20 13 20 20 4 28 25 23 28 3 18 33 4 63 25 28 30 53 23 10 35 53 35 20 3 25 18 53 3 53 13 laj. obm . št. 8 5 8 8 2 9 7 52 10 11 12 9 4 8 7 21 5 82 d 16 11 10 11 15 13 16 21 14 21 14 15 10 21 15 3 .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 3 0 ika i. št. ko ob Keram rims . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 2 d .d 3 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 3 0 3 0 0 0 0 0 0 0 5 3 0 0 3 0 0 0 i. št. . obd razgo . št. 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 1 0 0 0 8 a. p d r o t k a F 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 regled d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število skega p m v n ršin a n i ž l o D 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ov sko število retira t s o v i j l d i V 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 ejan terp ltati p d in a A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D Rezu ota ajp . št. Zbiraln en ZE 1 ZE 2 i. št. ZE 3 ZE 4 ZE 5 ZE 6 ZE 7 ZE 8 d 15 Sku Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 10 Arheološke raziskave Potek in način dela usmerjali delovni stroj na najdišču, smo na severovzhodnem predelu najdišča izkopali štiri sonde. Prve tri sonde (sonda 1, sek. II, kv. 5; sonda 2, sek. III, kv. 3; sonda 3, sek. IV, kv. 2), velike 1 × 1 m so bile izkopane do geološke osno-ve (SE 3), do globine 30–40 cm, v pobočno lego terena. Pokazale Pred pričetkom dela smo ves teren geodetsko izmerili in ga raz- so skromno ohranjeno kulturno plast (SE 2) pod rušo (SE 1A) in or- delili po plankvadratni mreži v dveh oseh (X in Y). Os X je bila dol- nico (SE 1B). Sonda 4 je bila izkopana v jugozahodnem, najnižjem ga 100 m v smeri ceste, os Y pa je bila dolga 50 m, z razširitvijo 6 delu terena (sek. V, kv. 3), velika je bila 2,20 × 2 m in globoka 110 m, pravokotno na os X. Površina je bila razdeljena na šest sek- cm. Na globini približno 35 cm pod površino se je pokazala moč- torjev (sek. I–VI) in mrežo kvadrantov, velikih 10 × 10 m. Izkopa- na plast (SE 4) z različnim arheološkim gradivom, ki je segala vse vanja so potekala med gradbenimi preseki 342 in 347 po idejnem do 90 cm globoko pod površino (sl. 18, 19). Sonda 4 je med dru- projektu trase AC MP 01 Maribor–Lenart, na arheološki lokaciji gim tudi pokazala, da je koncentracijo arheoloških ostalin pri- Zamarkova - Senekovič (sl. 16, 17). čakovati v južnem delu najdišča. Več sond, (A–O), velikih 0,5 × Arheološko raziskavo smo pričeli z odstranjevanjem ruše (SE 1A) 0,5 m smo izkopali tudi zunaj tega območja in vzhodno od lokal- in ornice (SE 1). Da bi na morfološko razgibanem, pobočnem te- renu ugotovili debelino kulturnih plasti in da bi nadalje laže 18 Sonda 4, kv. V3, vzhodni presek. 16 Pogled na izkopavanje s severne strani. 19 Sonda 4, kv. V3, severni presek; M 1:50. SE 2 - koluvialna plast SE 4 - plast sive glinasto-meljaste ilovice SE 3 - geološka osnova 17 Potek izkopavanja. kv. V3 z = 256,90 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 11 20 Sonda A. Dokumentiranje Strojno smo sneli 1642 m3 zemlje, ročni izkop je obsegal 150 m3. Ugotovljenih in zabeleženih je bilo 115 stratigrafskih enot (SE), v katerih so bile zajete geološka osnova in arheološke kulturne plasti ter jame. Vsaka jama s polnilom ali več polnili je bila vo- dena kot samostojna oštevilčena stratigrafska enota z detajl- nim opisom. V jamah, ki so vsebovale več polnil ali druge sestav- ne elemente, smo jih zabeležili pod isto številko SE z dodanimi črkami. Opisi stratigrafskih enot so bili vneseni v že pripravlje- ne obrazce Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Na številke stra- tigrafskih enot so se vezale tudi arheološke najdbe s podatki o sektorjih, kvadrantih in globinah. Stratigrafske enote smo ob odkrivanju sproti številčili, fotogra- firali po načelih arheološke fotografije, grafično dokumentirali v različnih merilih (1:10, 1:20) (sl. 21) ter jih posneli s totalno geo-ne ceste, da bi ugotovili širitev naselbinskih ostalin, vendar so se detsko postajo. Napravljenih je bilo 468 digitalnih posnetkov, vse izkazale za negativne (sl. 20). 215 DIA in ČB posnetkov. Geodetski posnetek in meritve je opra- Izkopavanje je potekalo delno strojno, delno ročno, stroj je bil vilo podjetje Merilo, d.o.o., Ptuj. predvsem v pomoč pri odstranjevanju ročno izkopane zemljine. Na terenu je potekalo tudi vzorčenje oglja in kosti iz posameznih Naselbinske ostaline so se jasno pokazale v južnem predelu naj- stratigrafskih enot. Keramične najdbe so bile očiščene, sortirane dišča, zaradi njihovega širjenja proti jugu je bilo treba razširiti ter statistično in kulturno ovrednotene v poizkopavalnem pro- izkop v širini šestih metrov, s čimer je nastal dodaten sektor VI. cesu arheološkega dela. 21 Grafično dokumentiranje. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 12 Opis in interpretacija najdišča Glede na medsebojne stratigrafske odnose, fizionomijo odkri- Geološka, kulturno sterilna podlaga je iz rumene ilovice SE 3 tih stratigrafskih enot oziroma arheoloških ostalin in najdb zno- (10YR 7/6) z železovimi konkrecijami, na pobočju pa tudi z večjimi traj njih je mogoče ugotoviti, da gre za večperiodno najdišče (sl. kosi še ne razpadlega laporja (sl. 30). Na severnem delu najdišča 22–28). Količina drobnega materialnega arheološkega gradiva je se pojavlja na globini 0,55 m, na južnem delu pa na gl. 0,90 m. razvidna na grafiki (sl. 29). Sekajo jo vkopi iz različnih arheoloških obdobij. 22 Sektorska razdelitev najdišča in položaj presekov znotraj izkopnega polja; M 1:1000. raziskano območje presek sonda Severni presek Sonda 1 Sonda 2 Zahodni presek Sonda 3 Sonda 4 Južni presek 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 13 1:500. išča; M ajd e ačrt n očjm a i n in a o ob ov ob ozitn d p ka d i vek razgo ov Kom raziskan p rims n 23 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 14 57 56 bjekt VIa 55 O 54 53 52 58 48 59 110 111 104 60 51 112 105 103 101 62 61 64 63 50 113 100 108 109 99 102 97 94 3 49 107 bjekt VI 98 106 89 O 96 95 93 39 92 91 115 90 88 42 41 42a bjekt VII 87 86 40 O 43 84 84d 85b 84c 44b 44 45 85 84b 44a 85a 84a 80a 83 47 81 36a2 38 1 36a1 37 82 80 37c 37d 2 79 36 37d bjekt IX bjekt VI O 46 O 37b 37 bjekt V 37a O 34 35 35a bjekt IIO 35b 7 78 21 76a 77 22 33 23 76 24 32 20 26 25 19 30 29 28 27 75 bjekt IO 74c 74a 74b bjekt VI bjekt I O O 69 14 69a1 69a2 74 13 73 15 12 8 70 67a 16 72 17 11 62 67 10 9 18 68 71 1:250. etajl; M išča, d 66 ajd e jekt 65 ačrt n očjm a ski ob i n in in a o ob ov ov ob ozitn d d p ka d i vek razgo razgo ov Kom raziskan p p imsr n 4 24 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 15 6 259,75 z = sek. VI, kv. 1 259,75 z = sek. VI, kv. 2 1A 1B 2 3 4 sek. VI, kv. 3 sek. VI, kv. 1 sek. VI, kv. 4 sek. VI, kv. 2 1A 1B 2 3 4 sek. VI, kv. 5 sek. VI, kv. 3 sek. VI, kv. 6 sek. VI, kv. 4 sek. VI, kv. 7 sek. VI, kv. 5 7 1B 2 3 1A 48 sek. VI, kv. 8 sek. VI, kv. 6 sek. VI, kv. 9 sek. VI, kv. 7 7 1B 2 3 1A ica ica eljasta ilov 48 1:100. ica m eljasta ilov ova m eljasta ilov asto- kasto rjava m a a ša ica glin en resek, sektor VI; M m i p A - ru 8 - jam žnJu SE 1 SE 1B - orn E 2 - rjavaS SE 3 - geološka osn SE 4 - siva SE 7 - ru SE 37 - jam SE 4 sek. VI, kv. 8 25 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 16 sek. VI, kv. 9 259,75 z = sek. VI, kv. 1 259,75 z = sek. VI, kv. 2 1A 1B 2 3 4 sek. VI, kv. 3 sek. VI, kv. 1 sek. VI, kv. 4 sek. VI, kv. 2 1A 1B 2 3 4 sek. VI, kv. 5 sek. VI, kv. 3 sek. VI, kv. 6 sek. VI, kv. 4 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 17 sek. VI, kv. 7 sek. VI, kv. 5 7 1B 2 3 1A 48 sek. VI, kv. 8 sek. VI, kv. 6 sek. VI, kv. 9 sek. VI, kv. 7 7 1B 2 3 1A 48 sek. VI, kv. 8 sek. VI, kv. 9 sek. I, kv. 4 sek. I, kv. 3 1B 2 3 259,75 1A z = sek. I, kv. 2 sek. VI, kv. 1 sek. I, kv. 1 266,72 z = 1:100. ica ova eljasta ilov ica m resek, sektor I; M ša i p A - ru Severn SE 1 SE 1B - orn SE 2 - rjava SE 3 - geološka osn sek. VI, kv. 2 26 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 18 1A 1B 2 3 4 sek. VI, kv. 3 sek. VI, kv. 4 sek. VI, kv. 5 sek. VI, kv. 6 sek. VI, kv. 7 7 1B 2 3 1A 48 sek. VI, kv. 8 sek. VI, kv. 9 sek. I, kv. 4 sek. I, kv. 3 sek. I, kv. 4 1B 2 3 1A sek. I, kv. 2 sek. I, kv. 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 19 1B 2 3 1A sek. I, kv. 1 sek. I, kv. 2 266,72 z = sek. I, kv. 1 266,72 z = 266,72 z = sek. I, kv. 1 266,72 sek. II, kv. 1 z = sek. III, kv. 1 sek. I, kv. 1 sek. IV, kv. 1 sek. II, kv. 1 1A 1B 2 3 sek. V, kv. 1 sek. III, kv. 1 1:100. VI; M ica ova eljasta ilov m resek, sektorji I– ša ica i pnod A - ru Zah SE 1 SE 1B - orn SE 2 - rjava SE 3 - geološka osn sek. IV, kv. 1 27 1A 1B 2 3 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 20 sek. V, kv. 1 28 Severni presek (sek. I, kv. 1). 266,72 z = 29 Statistični prikaz količine najdb (število odlomkov). prazgodovina (513) antika (102) poznji srednji vek (190) novi vek (369) prazgodovina (156) antika (121) novi vek (132) sek. I, kv. 1 železo (42) bron (3) kost (31) steklo (8) žlindra (3) kamen (1) 30 SE 3 (sek. I, kv. 1). sek. II, kv. 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 21 sek. III, kv. 1 sek. IV, kv. 1 1A 1B 2 3 sek. V, kv. 1 Prazgodovinsko obdobje enokapno strešno konstrukcijo, njen višji del sloni na stebrih ob ohranjenih stojkah, nižji pa je zasidran v tla. Če pogledamo razporeditev objektov na raziskanem delu nasel- bine, opazimo dve skupini stavb, ki jih razdvajajo gospodarska objekta III in IV ter stavba podkvaste oblike (objekt V). Po odstranitvi koluvialne plasti SE 2 v sektorjih IV–VI in kvadran- Jame za stojke (SE 67–71), ki se nahajajo zahodno od objekta VI in tih 3–8, je bila odkrita kulturna plast (SE 7) z vkopanimi večjimi severno od objektov I in II, tvorijo vrsto. Možno je, da so ostanki in manjšimi jamami. Glede na nekatere dobro razpoznavne vr- objekta, katerega sestavni del so bile morda tudi stojke in jame ste vkopov manjših jam za stojke je bilo možno razpoznati tlori- (SE 69, SE 69a1, SE 69a2, SE 70, SE 73, SE 72), ali pa le ograje nasel-sne zasnove vsaj devetih objektov različnih velikosti. Sestavljeni bine kot celote. so bodisi iz jam ali jam za stojke različnih oblik, velikosti in glo- bin. Objekti podkvastih, pravokotnih in trapezastih oblik se niza- Objekt I v sek. V v jugozahodnem delu kv. 4 je v tlorisu pravoko-jo v smeri vzhod–zahod v spodnjem južnem delu izkopnega po- tne oblike, velik je bil 3,20 × 2,51 m, vkopan pa je bil v SE 7. Sestalja, vkopani so v kulturno plast SE 7 in geološko osnovo SE 3. Glede vljajo ga SE 8–SE 18. Med materialnimi ostalinami, najdenimi v na razpršene drobce oglja, odlomke in drobce glinenega ome- objektu, smo odkrili 12 odlomkov lončenine (G10) in 21 odlomkov ta je mogoče sklepati, da je bila večina lesenih objektov ometa- glinenega ometa (sl. 31). na z ilovico in da so vsaj večji med njimi rabili za bivanje (objek- 31 Objekt I. ti I, II, VII–IX; sl. 27). Objekta V in VI po svoji obliki odstopata od ostalih, saj imata podkvasto oblikovano tlorisno zasnovo. Morda predstavljata novo stavbno obliko, in sicer šotorasto konstrukci- jo s plitvim jarkom, katerega en krak je podaljšan in odprt proti vzhodu (objekt VI) oziroma jugu (objekt V), verjetno zaradi zašči- te vhoda pred vetrom. V žlebastem jarku so bile delno vkopane, delno pa zabite nosilne stojke (objekt V; SE 37a, SE 37d1, SE 37d2, objekt VI; SE 74b, SE 74c), med njimi pa je bila bržkone izdelana stena iz prepleta iz vej in zadelana z glinenim ometom, kar bi bilo mogoče sklepati po zgoščenih drobcih lesnega oglja in ohranje- nih odlomkih glinenega ometa. Notranjost objektov ni bila po- globljena. Streha je bila lahko ravna ali stožčaste oblike, odvisno od gornje konstrukcije in povezave nad nosilnimi stojkami. Zdi se namreč, da je imel objekt VI enostavnejšo konstrukcijo kakor objekt V. Ali gre v obeh primerih za bivalni objekt ali morda za vr- sto objektov gospodarskega namena, ni bilo možno ugotoviti. Po velikosti (8,42 × 6,65 m) izstopa objekt VII, ki ga orisujejo v Objekt II v sek. V v osrednjem delu kv. 5 je v tlorisu pravokotne njegovem pravokotnem tlorisu dobro razpoznavne tri vrste stojk oblike, velik je bil 4,40 × 3,10 m, vkopan pa je bil v SE 7. Sestavlja- (južna stena SE 42, SE 49, SE 51; zahodna stena SE 42, SE 41, SE 39, jo ga SE 21–33. Znotraj objekta smo odkrili 15 odlomkov lončenine SE 88–93, SE 95, SE 96; severna stena SE 96–98, SE 101, SE 104). (G11) in 17 odlomkov glinenega ometa (sl. 32). Vzhodna stena objekta je slabo določljiva (le stojke SE 50, SE 61 in SE 62). Morda gre v jugovzhodnem predelu za eno od njego- Objekt III v sek. V v osrednjem delu kv. 6, je v tlorisu nepravil-vih gradbeni faz, morda zgodnejšo, v trapezasti obliki (objekt VII ne oblike, velik je bil 2,89 × 1,64 m, vkopan pa je bil v geološko a), ki jo orisujejo stojke SE 50, SE 52, SE 53, SE 55–57, SE 59 in SE 60. osnovo SE 3. Sestavljajo ga SE 35, SE 35a in SE 35b. Znotraj objek- Možno je tudi, da gre za popravila objekta (dozidava, prezida- ta so bili najdeni 3 odlomki lončenine in 11 odlomkov glinenega va). Jamo (SE 58), ki se sicer nahaja severovzhodno ob objektu, ometa (sl. 33). a dejansko sodi v okvir dejavnosti tega objekta, je zaradi velike koncentracije keramičnega inventarja možno imeti za shramb- Objekt IV v sek. V v zahodnem delu kv. 7 je v tlorisu nepravilne no jamo. Radiokarbonska analiza oglja iz te jame je bila sicer iz-oblike, velik je bil 2,45 × 1,10 m, vkopan pa je bil v geološko osno- vedena, vendar rezultati zaradi kontaminacije niso bili uporabni. vo SE 3. Sestavljajo ga SE 36, SE 36a1 in SE 36a2. Znotraj objek- Lahko pa gre tudi za en večji objekt. V tem primeru bi jama SE 58 ta smo odkrili 7 odlomkov lončenine in 10 odlomkov glinenega dejansko pripadala objektu, a vzhodno steno bi orisale jame za ometa (sl. 34). stojke SE 52, SE 53, SE 54, SE 55, SE 56 in SE 57. Objekt IX je bil glede na velikost (5,54 × 4,46 m) bivalni objekt. Objekt V v sek. V v spodnjem jugovzhodnem delu kv. 6 je v tlo- Poteka v smeri vzhod–zahod. Večje jame (SE 80 in SE 86) po vsej risu podkvaste oblike, velik je bil 3,03 × 2,45 m, vkopan pa je bil verjetnosti pripadajo temu objektu. Glede na to, da v notranjosti delno v SE 7, delno pa v geološko osnovo SE 3. Sestavljajo ga SE 37, objektov trapezastih ali pravokotnih oblik ni zaslediti posebnih SE 37a–37d2. Znotraj objekta smo odkrili 9 odlomkov keramike sredinskih stojk, domnevamo, da so objekte prekrivale enoka- (G12) in 12 odlomkov glinenega ometa (sl. 35). pne strešne konstrukcije. Več manjših skupin vkopanih stojk v kombinaciji z večjimi jama- Objekt VI v sek. IV v osrednjem delu kv. 4 in 5 je v tlorisu pod-mi tvori večje ali manjše objekte, verjetno gospodarskega na- kvaste oblike, velik je bil 2,98 × 2,50 m, vkopan pa je bil v geolo- mena (objekt III, IV). Domnevamo, da gre pri teh za poševno, Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 22 32 Objekt II. 33 Objekt III. 35 Objekt V. 34 Objekt IV. 36 Objekt VI. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 23 ško osnovo SE 3. Sestavljajo ga SE 74, SE 74a, SE 74b in SE 74c. Zno- 3. Sestavljajo ga SE 106–115. Znotraj objekta smo našli drobce gli- traj objekta smo našli drobce glinenega ometa (sl. 36). nenega ometa (sl. 38, 39). Objekt VII v sek. IV in V v kv. 7 in 8 je v tlorisu pravokotne oblike, Objekt IX v sek. IV in V kv. 7 je v tlorisu pravokotne oblike, velik je velik je bil 8,42 × 6,65 m, vkopan pa je bil delno v SE 7, delno pa v bil 5,54 × 4,46 m, bil je delno vkopan v SE 7, delno v SE 3. Sesta- geološko osnovo SE 3. Sestavljajo ga SE 39, SE 41, SE 42, SE 42a, SE vljajo ga SE 38, SE 40, SE 44, SE 44a, SE 44b, SE 47, SE 80, SE 80a, SE 49–64, SE 88–105. Znotraj objekta smo odkrili 156 odlomkov lon- 81–84, SE 84a–84d, SE 85, SE 85a, SE 85b in SE 86. Znotraj objek- čenine (G1, G4–9, G13–15, G17–19, G20–22, G25–27) in 6 odlomkov ta smo odkrili 7 odlomkov lončenine (G16) in 2 odlomka glinenega glinenega ometa. ometa (sl. 40, 41) Objekt VIIa v sek. V v kv. 8 je v tlorisu trapezaste oblike, velik je Vkopane naselbinske ostaline in pripadajoča kulturna plast (SE 7) bil 4,40 × 3,75 m, vkopan pa je bil v SE 7. Sestavljajo ga SE 50, SE z najdbami, ki na osnovi primerjav sodijo v horizont keramike z 52, SE 53, SE 55, SE 56, SE 57, SE 59 in SE 60. Znotraj objekta smo brazdastim vrezom, značilne za Retz-gajarsko kulturo, pripadajo odkrili 2 odlomka ostenja in 4 odlomke glinenega ometa (sl. 37). enoplastni naselbini iz časa bakrene dobe, postavljeni na vznož- je severnega pobočja nad dolino Pesnice. Najbližje primerjalno Objekt VIII v sek. VI v kv. 7 in 8 v ohranjeni velikosti 4,11 × 3,95 m, gradivo je najti v kulturnih jamah na 1,5 km oddaljenem najdišču je v tlorisu pravokotne oblike, vkopan je bil v geološko osnovo SE Zamarkova – Toplak-Kegl, kjer so bile na podlagi stratigrafske 37 Objekt VIIa. 38 Objekt VIII: SE 107 in SE 108. 39 Objekt VIII: SE 115. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 24 slike najdb (lončenina, kamnite glajene sekirice) in rezultatov SE 7 – prazgodovinska kulturna plast (sl. 24, 42) radiokarbonskih vzorcev, opredeljene v čas bakrene dobe (Tica Sek IV–VI, kv. 3–8; plast rumenkasto rjave meljaste ilovice, de- 2011, 27), in naselbinskih objektih na najdišču Slivnica 1 pri Mari- bela 3–8 cm (10 YR 5/8) s 5 % lomljenih prodnikov, 1 % oglja, 3 % boru (Strmčnik Gulič 2001, 120, sl. 3). glinenega ometa, 2 % odlomkov lončenine (večinoma prazgo- V širšem geografskem smislu je najti sledove Retz-Gajary kultu- dovinske). Vinska trta je poškodovala to plast. Nekaj antičnega re tudi na najdiščih v Prekmurju (Šavel/Guštin 2006; Šavel/Ker- in srednjeveškega oziroma novoveškega materiala je zašlo vanjo man 2008). Na najdišču Nova tabla je mlajša faza eneolitske po- tudi zaradi mlajših vkopov (vinska trta in latniki). selitve pripisana kulturi Retz-Gajary oziroma horizontu keramike z brazdastim vrezom (Velušček 2004, 231; Šavel/Guštin 2006, 203) Plast SE 7 predstavlja kulturno prazgodovinsko plast, v kateri smo in uvrščena v čas okoli sredine 4. tisočletja pr. n. š. Pravilnost ta- zasledili vkope, ki jih lahko smiselno povežemo z jamami oziro- kšne časovne opredelitve so pokazali tudi radiokarbonski rezul- ma vkopi v geološko osnovo (SE 3). SE 7 se pojavlja samo na posa- tati vzorcev iz objektov PO 255 (KIA34956 BP 4900±26, 1δ 3695– meznih delih izkopnega polja (sek. IV–VI, kv. 7–8). 3653 (68,3%), 2δ 3710–3641 (95,4%)) in PO 132 (KIA21386 cal BC V tej plasti je bilo najdeno 9 odlomkov lončenine, od tega 1 dno 3695, 3679, 3664, 1δ 3709–3652 (68,3%), 2δ 3766–3643 (95,4%)) in 8 ostenij, ki pripadajo novoveškemu obdobju. Pozni srednji (Guštin/Tiefengraber/Pavlovič). vek je zastopan z 8 odlomki lončenine, od tega 5 ostenij, 2 ustji in 1 dno. Antičnem obdobju pripada 8 odlomkov lončenine, od tega 7 ostenij in 1 dno. Prazgodovinskemu času pa pripada 301 odlomek lončenine, od tega 14 ustij (G2, G3), 2 dna (G23, G24), 1 40 Del objekta IX: SE 44. ročaj, 274 ostenij, 12 odlomkov ostenij z okrasom, od tega 9 oste- nij, izvedenih v tehniki brazdastega vreza, 2 ostenji z bradavico in 1 ostenje z okrasom razčlenjenega rebra ter 55 odlomkov gli- nenega ometa. Vsega je bilo odkritih 513 odlomkov bakrenodobne keramike, 45 odlomkov z okrasom, od tega 24 odlomkov okrašenih z brazda- stim vrezom, 3 ostenja z bradavico, 18 odlomkov ostenij z okra- som razčlenjenega rebra, 156 odlomkov glinenega ometa in 1 ka- mnita sekirica (G27). Odkriti odlomki bakrenodobne keramike kažejo na časovni okvir obstoja te naselbine. Največ gradiva je bilo najdeno znotraj jame SE 58 (G1, G4–9, G13–15, G17, G18, G20– 22, G25, G27), sledi lončenina najdena znotraj objektov (G10–12, G16, G19, G26) in znotraj ostalih stojk in jam. 41 Del objekta IX: SE 44, 44a in b (polnila). Rimsko obdobje Na najdišču ni bilo zaslediti plasti, ki bi časovno pripadale rim- skemu obdobju. Tako kaže, da rimske najdbe, odkrite na naj- dišču, izvirajo iz više ležečega terena in opozarjajo na bližino najdišča iz rimskega obdobja. Vendar ni mogoče ugotoviti, ali iz- virajo iz naselbine ali iz grobišča oz. gomile (ANSL 1975, 303; Tica 2011, 21). Rimsko obdobje je zastopano s 102 odlomkoma keramike (G32) in 121 odlomki gradbenega materiala. Od železnih predmetov so bili 42 Kulturna plast SE 7. najdeni 1 rezilo z držajem (G31) in 2 odlomka železa, od bronastih predmetov pa prstan (G28), kolenčasta fibula (G29) in del zape- stnice (G30). Med arheološke kulturne ostaline sodi tudi ognjišče SE 20, odkri- to pri ročnem snemanju SE 2, na meji sektorjev IV in V, v kv. 5 (sl. 28). Vkopano je bilo delno v geološko osnovo SE 3, delno v SE 7. Je ovalne oblike v tlorisu, veliko 156 × 93 cm, ohranjeno do globi- ne 20 cm in v preseku nepravilne oblike, zapolnjeno s temno ru- menkasto rjavo ilovico (10YR 3/4) z 20 % ožgane ilovice, 15 % oglja in 1 odlomkom ostenja. Radiokarbonska analiza vzorcev iz rimskega ognjišča SE 20 (sl. 35), ki jo je opravil laboratorij Beta Analytic Inc., Miami, Florida, ZDA, je pokazala absolutno datacijo: Cal AD 30–40 (Cal BP 1920– 1910) in Cal AD 50–130 (Cal BP 1900–1820). Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 25 Novoveško obdobje odlomkov lončenine (14 ustij (G38), 8 dnov, 103 ostenja (G39, G41) in 1 ročaj (G40)), 21 odlomkov novoveške lončenine z okrasom (5 ustij, 1 dno (G42) in 15 ostenij), 22 odlomkov gradbenega materi- ala, 19 odlomkov železa in 6 odlomkov stekla. Času poznega sre- dnjega veka pripada 73 odlomkov lončenine (20 ustij, 5 dnov in Stratigrafska slika najdišča se začenja z rušo (SE 1A) oziroma tan- 48 ostenij). Antično obdobje je zastopano s 37 kosi lončenine (od ko humusno plastjo rjave ilovice (10YR 4/3), debelo okoli 5 cm, s 4 tega 35 odlomkov ostenij, 1 ustje in 1 dno), bronasto zapestnico % drobnih kamnov in drugih organskih snovi (les, listje, koreni- (G30), bronastim prstanom (G28), bronasto fibulo (G29), železnim ne…), ki je bila razpotegnjena čez ves teren (sek. I–VI, kv. 1–10). rezilom z držajem (G31), 2 odlomkoma železa, 21 odlomki grad- Pod njo se je nahajala ornica (SE 1B), plast rjave meljaste ilovice benega materiala ter 1 imbreksom in 2 odlomkoma malte. Času (10YR 4/3), debela okoli 25 cm, z 2 % drobnih kamnov, 10 % ope- prazgodovine pripada 11 odlomkov lončenine (10 ostenij brez ke, 1 % železa, 10 % lončenine, 0,5 % stekla; prav tako je razpo- okrasa, 1 ostenje z okrasom brazdastega vreza) ter 4 odlomki gli- tegnjena čez celotno najdišče (sek. I–VI, kv. 1–10). Ruša in ornica nenega ometa. Najdeni so bili tudi 1 žlindra, 15 odlomkov žival- sta po pričakovanju vsebovali premešano gradivo (novoveško, skih kosti in 18 odlomkov železa. poznosrednjeveško, antično in prazgodovinsko); času novega veka pripadajo 3 odlomki ostenja, ki sestavljajo del porcelan- SE 4 – sek. IV–VI, kv. 1–3; plast sive glinasto-meljaste ilovice s skega krožnika, 22 odlomkov gradbenega materiala in 2 odlom-posameznimi manjšimi prodniki, debeline od pribl. 10 cm (7.5YR ka železa. Poznemu srednjeveškem obdobju pripada 7 odlomkov 6/1), do gl. pribl. 95 cm. Najdenih je bilo 1 % kamnov, 3 % žele- lončenine, od tega 2 odlomka ustja in 5 odlomkov ostenij. Antič- zovih oksidov, 0,1 % živalskih kosti in 10 % lončenine. Plast je nem času pripada 11 odlomkov gradbenega materiala, medtem vsebovala 22 odlomkov novoveške lončenine (3 ustja, 1 dno, 18 ko smo kot prazgodovinske lahko opredelili le 4 odlomke gline- ostenij), 1 pečnico in 1 odlomek gradbenega materiala. Pozno nega ometa. Najdbe izvirajo iz više ležečega področja in so bile srednjeveško obdobje je zastopano z 10 odlomki lončenine (2 na izkopno polje prinesene z erodiranjem. ustji, 1 dno in 7 ostenij). Rimskem času pripada 43 odlomkov lon- čenine (1 ustje krožnika (G32), 4 dna, 37 ostenij, 1 ostenje z okra- SE 1, SE 2 som) in 28 odlomkov gradbenega materiala. V čas prazgodovi- ne pa je uvrščenih 10 odlomkov ostenij (1 z okrasom izvedenim Zaradi načina izkopavanja, t. j. strojnega izkopa ruše, ornice in v tehniki brazdastega vreza) in 10 odlomkov glinenega ometa. plasti SE 2, ki je nastala zaradi globokega oranja, je bila večina Najdeni so bili tudi 4 odlomki živalskih kosti. gradiva pobrana in obravnavana skupno. Tako je v novi vek uvr- Možno je, da je bil že v prazgodovini jugozahodni del terena bolj ščenih 163 odlomkov keramike (od tega 23 ustij, 13 dnov, 5 roča- vlažen, morda prostor manjše kotanje, kjer se je že od prazgo- jev in 122 odlomkov ostenij), 25 odlomkov keramike z okrasom dovine naprej odlagalo gradivo in jo je kasneje prekrila plast SE 2. (od tega 6 ustij, 4 dna (od tega 1 dno sklede z zeleno glazuro), 14 Plasti SE 2 in SE 4 sta nastajali v novem veku, delno zaradi narav- odlomkov ostenij in 1 ročaj), 87 odlomkov gradbenega materia- nih procesov v pobočni legi delno zaradi kmetovanja. Na podla- la in 2 odlomka stekla. Pozni srednji vek je zastopan z 89 odlomki gi lončenine sta novemu veku pripisani dve jami (SE 5 in SE 6) (sl. lončenine (od tega 22 odlomkov ustij (G33–36), 8 dnov, 1 pokrov 24), za kaj sta rabili, pa ni bilo možno ugotoviti. (G37), 58 ostenij, 3 odlomki ostenja z okrasom). Antičnemu času V pozni srednji vek je bilo opredeljenih 190 odlomkov lončenine, pripada 13 odlomkov lončenine (od tega 2 ustji, 1 dno, 10 ostenij), od tega so trije odlomki okrašeni. V novi vek je bilo opredeljenih 61 odlomkov gradbenega materiala. Čas prazgodovine je zasto- 369 odlomkov lončenine, od tega je 45 odlomkov z okrasom, 1 pan z 18 odlomki lončenine (od tega 3 ustja in 2 odlomka ostenja pečnica, 132 odlomkov gradbenega materiala, 21 odlomkov žele- z okrasom brazdastega vreza). Najdeni so bili tudi 2 kosa žlindre za in 8 odlomkov stekla. in 9 odlomkov živalskih kosti. SE 2 – plast, ki je nastala zaradi oranja in se je akumulirala na spodnjem delu pobočja. Sek. I–VI, kv. 1–10; plast rjave meljaste ilovice (10YR 4/3), na juž- ni strani izkopnega polja je bila debelejša, do globine med 40 in 45 cm. Vsebovala je 5 % odlomkov opeke, 1 % železa, 0,5 % ste- kla, 0,1 % živalskih kosti, 10 % odlomkov lončenine (prazgodo- vina, antika, srednji in novi vek). V tej plasti je bilo najdeno: 126 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 26 Analiza gradiva V katalogu je predstavljen izbor keramičnih posod ter bronastih, Primerjavo okrašenima trakastima ročajema posod G17 in G20 železnih in kamnitih predmetov. Keramično gradivo je ohra- najdemo na najdišču Malečnik, v kulturni jami 19 (Strmčnik Gulič njeno zelo fragmentarno, kar onemogoča natančnejšo tipolo- 2006, 198, risba 7) kakor tudi na bakrenodobnem žarnem gro- ško analizo. Prazgodovinske, bakrenodobne najdbe, ki izvirajo iz bišču pri Krogu, Pod Kotom–jug pri Krogu (Šavel 2009, T. 76, sl. plasti (SE 7) in iz različnih vkopanih objektov, so najbolje zasto- 215). Na istem najdišču nastopa podoben okras kakor na loncu z pane v jami SE 58. Opredeljenih je 5 loncev in 1 pokrov. ročajem (G17) na vratu skodelice (Šavel/Guštin 2006, 208, sl. 19), Rimsko obdobje je zastopano le z enim odlomkom lončenine, v prav tako pripisane kulturnemu horizontu Retz-Gajary. ta čas pa sodijo tudi bronasti predmeti iz plasti (SE 2): fibula, pr- Loncem s trakastim ročajem, ki veže ustje z ostenjem posode stan z vrezanim okrasom, odlomek zapestnice in železni nož. (G18, G19), je najti najbližje primerjave v žarah na grobišču Pod V pozni srednji vek in novi vek opredeljene najdbe zastopa pred- Kotom-jug pri Krogu v Prekmurju (Šavel/Guštin 2006, 206, 207, vsem lončenina iz ornice (SE 1) in premešane plasti pod njo (SE sl. 8, 10, 13) in v osrednji Sloveniji na najdišču Hočevarica, kjer 2). To so 4 lonci in 1 pokrov poznega srednjega veka ter 2 skledi, 2 podobne ročaje Velušček uvršča v tip R 1 (Velušček 2004, 204, sl. vrča in 1 pokrov iz novega veka. 4.2.12: R1). Keramika z brazdastim vrezom, značilna za kulturo Retz-Gaja- Bakrenodobna keramika ry, se pojavlja v vzhodni in osrednji Sloveniji, prisotna pa je tudi na območjih pozne lasinjske kulture. Zastopana je na najdiščih Šafarsko (Šavel 1994, 38, priloga 12, risba 24), Bukovnice (Šavel 1994, 49, priloga 23), Slivnica 1 (Strmčnik Gulič 2001, sl. 4). Bliž- je analogije za G9–16 najdemo na najdišču Zamarkova - Toplak- Keramične najdbe so glede na izdelavo primerljive s kerami- Kegl, kjer so znotraj kurišča in plasti SE 25 najdeni odlomki oste- ko horizonta brazdastega vreza. Prevladujejo fragmentirano nja posode z okrasom brazdastega vreza (Tica 2011, 35, risba 14, ohranjene, v glavnem redukcijsko žgane keramične posode, ki 15, 18). so večinoma temno sivo rjave barve, nastopajo pa tudi odlom- Podobne okrase najdemo tudi na Ljubljanskem barju, na najdi- ki lončenine s površino temno rjave in rjave do svetlo rjavo rde- šču Hočevarica (Velušček 2004, 172, T. 4.1.1.,2.), kjer je na poso- če barve. Posode so prostoročno izdelane iz grobo in drobnozr- di ornament izveden v kombinaciji navadnega vreza, odtisov in natih lončarskih mas. Večina jih nosi okras izdelan z brazdastim kapljičastih vbodov, podobno kakor na posodah G10, G12, G13, vrezom. Redkeje nastopa okras plastičnega razčlenjenega rebra z G15, G16. Na istem najdišču obstaja tudi analogija posodi z bra- odtisi prstov (G1) in bradavice (G22). davico (G22) (Velušček 2004, 174, 210, T. 4.1.3). Takšne so znane Okras brazdastega vreza je izdelan na dva osnovna načina: z vre- tudi na najdišču Pepelane pri Virovitici v I stanovanjskem hori- zovanjem in vtiskovanjem. Nastopata v več kombinacijah: zontu Retz-Gajary kulture (Minichreiter 1990, T. 19, sl. 5) pasovi vodoravnih in poševnih brazdastih vrezov s kapljičastimi vbodi (G11, G12), kombinacija cik-cak brazdastega vreza nad pa- Kamnito gradivo som vodoravnih brazdastih vrezov (G9), pas vodoravnih brazda- stih vrezov in pod njimi navpično postavljen pas brazdastih črt med dvema vrstama kapljičastih vbodov (G10, G13, G14, G16), pas izmeničnih vodoravnih vrezov in vbodov (G15), navpični pa- sovi krajših vodoravnih brazdastih vrezanih črt (G17), Od kamnitega gradiva je v katalogu objavljena preluknjana ka- navpični pasovi krajših vodoravnih brazdastih črt med navpični- mnita sekirica iz svetlo zelenega serpentina (G27). Vidne so sle- ma vrstama kapljičastih vbodov (G20). di predrtine in preloma, zaradi česar so ji zgladili teme, nakar je Primerjave odlomku ostenja lonca s plastičnim rebrom z odti- bila sekundarno uporabljena. Rabila je kot ploščata sekira, ver- si prstov (G1) je najti na področju osrednje in vzhodne Sloveni- jetno za manjša dela, ali kot brus. Analogije ima v ploščati seki- je. Okras se pojavlja na bakrenodobnem najdišču Hočevarica na ri s Huma (Lubšina Tušek 1993, T. 9, sl. 15), kjer je pripisana tipu E1 Ljubljanskem barju (Velušček 2004, 211, sl. 4.2.169), na najdiščih – daljše oglate sekire (Lubšina Tušek 1993, 42). Kamnite sekirice Ivankovci pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, 81, G188), Gornje njive pri so bile v uporabi skozi celotno prazgodovinsko obdobje, časov- Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 19, G1170) in na bakrenodobnem no uvrščene pa so lahko le na osnovi zaprtih časovno opredelji- žarnem grobišču Pod kotom-jug v Prekmurju (Šavel/Guštin 2006, vih kontekstov. 206, risba 9). Grobišče je datirano v horizont keramike z brazda- stim vrezom, imenovane Retz-Gajary kultura oziroma na Ma- džarskem Balaton-Lasinja II–III (Šavel/Guštin 2006, 204). Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 27 Rimska keramika in kovinski Poznosrednjeveška in novoveška predmeti keramika Med obravnavanim gradivom so bili odkriti tudi bronasti pred- Poznosrednjeveška in novoveška keramika je bila najdena v ruši meti, najdeni v plasti SE 2. V katalogu je predstavljena rimska in ornici (SE 1A, SE 1B). Med posodami poznosrednjeveškega gra- provincialna kolenčasta fibula, kot najpogostejša oblika fibul v diva prevladujejo lonci, katerih razpon ustja se giblje od 12 cm do času rimskega cesarstva. Fibule tega tipa so relativno številne ob 21 cm (G33–36), in en primerek pokrova (G37). Analogije za lonec limesu, kar nakazuje, da so jih uporabljali legionarji. Analogijo G34 najdemo na najdišču Podbočje - Stari grad (Predovnik 2003, kolenčaste fibule (G29) vidimo na območju rimskega Singidunu- 205, risba 166), kjer ga avtorica postavlja v čas konca 14. in zače- ma (Bojović 1983, T. XX, sl. 181, 182), kjer jo avtor razvršča pod TIP tek 15. st. Na najdišču grad Žarmek (Loka pri Žusmu) lahko najde- 20. Ortisi jo postavlja pod tip Jobst 13C ali 13D, odvisno od tega, mo primerjavo za lonec G33 (Guštin et al. 1997, 75, risba 56), kjer ali je brez okrasa (Ortisi 2008, C cat. nn. 508–510, 157) ali z njim so si pri časovni opredelitvi pomagali predvsem s pisnimi viri, ki (Ortisi 2008, D cat. nn. 523–526, 159). Značilne naj bi bile za prvo določajo čas obstoja gradu od druge polovice 12. stoletja do prve tretjino 3. stoletja. polovice 15. stoletja (Guštin et al. 1997, 65). Bronasta zapestnica (G30) meri le 5,4 cm v premeru, iz česar Za lonec s trikotnim neprofiliranim, navznoter zarobljenim lahko sklepamo, da je pripadala otroku. Ker na zapestnici niso ustjem G35 najdemo primerjavo na gradu Šalek (Brišnik/Ravni- ohranjeni konci, ki so v času 3. in 4. stoletja vedno narejeni tako, kar 1999, XXXVII, t. 17, risba 98), kjer je datiran v 16. in 17. stoletje. da posnemajo oblike živalskih glavic, največkrat kačjih (Budja Gre za obliko ustja loncev, ki je, sodeč po objavljenem gradivu, 1979, 245), se ne moremo opreti na ornament. Podobne neokra- zelo redka. Podobno oblikovana ustja so prav tako odkrita v Slo- šene zapestnice iz Ptuja avtor umešča v časovni okvir 4. stoletja venj Gradcu s časovno opredelitvijo v 17. stoletje (Brišnik/Rav- (Budja 1979, T. 3, sl. 1–17). Podobna zapestnica preproste oblike nikar 1999, 52, op. 103), medtem ko so na italijanskem najdišču je bila najdena v grobu na lokaciji Hajdučka Česma v Nišu, in si- Colloredo di Monte Albano opredeljena v 12.–14. stoletje (Brišnik/ cer skupaj s križno fibulo iz druge tretjine 4. stoletja (Jovanović Ravnikar 1999, 68). 1978, sl. 46). Poznosrednjeveško gradivo zastopa en primerek pokrova konič- Bronast trakast prstan (G28), ki je na zunanji strani okrašen z ne oblike G37, ki je po vsej verjetnosti imel gumbast držaj. Pri- bradavicami in valovitim vrezom, je po vsej verjetnosti lokalne merjave zanj vidimo v pokrovu z najdišča Podbočje - Stari grad izvedbe. Gre za princip tehnične izvedbe v vrezu kot najprepro- (Predovnik 2003, 224, risba 504), kjer je datiran od 13. pa vse do stejši element okrasa. V poznoantičnih grobovih 4. stoletja tra- 16. stoletja. Podoben pokrov je najden na gradu Šalek (Brišnik/ kasti prstan dobiva ornament vrezanih črt (Mihovilič 1979, 225), Ravnikar 1999, LXIII, t. 30, risba 243) in je datiran v 15. in 16. stokar je razvidno v primerjavi prstana (G28) s prstanom iz Ptuja – letje, zasledimo pa jih tudi med bistveno mlajšim gradivom (Bri- Zgornji Breg (Mihovilič 1979, T. 2: 36). Zaradi podobnih značilnosti šnik/Ravnikar 1999, 68). (podoben okras) bi lahko prstan primerjali s prstanom iz Čepne Od novoveškega gradiva so v katalog uvrščeni dve skledi, dva nad Knežakom (Mihovilič 1979, T. 2: 32) kakor tudi s prstanoma, vrča in še ena posoda. Skledi G38 in G39 sta na notranji površini ornamentiranima z vrezi (Mihovilič 1979, T. 2: 27–29). Pri brona- glazirani in kot takšni del namiznega posodja, medtem ko vrča stem prstanu (G28) gre dejansko za najdbo nakita na podeželju, G40 in G41 na osnovi fakturnih značilnosti lahko uvrstimo med kjer so takšne najdbe redke. kuhinjsko posodje. Poleg bronastih predmetov je najdeno tudi železno rezilo noža z držajem (G31), ki ima zaradi široke uporabe večji časovni razpon. Od keramičnih predmetov je v katalog uvrščen kuhinjski krožnik (G32), najden v plasti SE 4. Podobne krožnike, kot tipične pred- stavnike naselbinske keramike, najdemo na celotnem območju rimskega cesarstva in so bili v uporabi od 1. do 4. stoletja. Pri- merjave vidimo s krožnikom, najdenim v tretjem ptujskem mi- treju (Žižek 2001, T. 6: sl. 6, 7), in s krožnikom, najdenim na zaho- dnem grobišču na Ptuju (Istenič 1999, sl. 102, K/-PD3). Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 28 Sklep Na arheološkem najdišču Zamarkova - Senekovič, ki se nahaja na Koroške relativno kronološko med lasinjsko kulturo ter boleraško nekoliko privzdignjenem terenu pod strmim pobočjem Sloven- stopnjo badenske kulture (Velušček 2004, 231, 260), na podlagi skih goric, je bila odkrita bakrenodobna naselbina, katere del radiokarbonskih in dendronoloških analiz pa predlaga časov- je bil raziskan na jugovzhodnem delu izkopnega polja. Glavni- ni okvir te kulture v drugo četrtino 4. tisočletja pr. n. š. (Velušček na naselbine se tako širi izven plašča avtoceste južno od sektorja 2004, 292–295). VI. Bila je dokaj dobro ohranjena, ker jo je prekrila zemljina, ki je V rimsko obdobje sodi edini vkopani objekt na najdišču, in sicer skozi čas povzela z više ležečega pobočja (SE 2, delno SE 4). Glede ognjišče (SE 20), na kar kaže radiokarbonska analiza vzorca oglja, na medsebojne stratigrafske odnose, fizionomijo odkritih stra- ki je pokazala absolutno datacijo: Cal AD 30–40 (Cal BP 1920–1910) tigrafskih enot in gradiva znotraj njih smo ugotovili, da gre za in Cal AD 50–130 (Cal BP 1900–1820) (glej sl. 44). Najdbe izvirajo iz večperiodno najdišče (sl. 23). plasti ornice (SE 1), plasti pod njo (SE 2) in iz zgornjega dela pla- Vkopani naselbinski objekti in pripadajoča kulturna plast (SE 7) z sti SE 4 v jugozahodnem delu najdišča. Na prostoru raziskanega najdbami, sodijo v horizont keramike z brazdastim vrezom, zna- najdišča gre morda za obrobje manjše rimske naselbine, kateri je čilne za Retz-gajarsko kulturo (Šavel/Guštin 2006; Šavel/Kerman pripadalo manjše rimsko gomilno grobišče v neposredni bližini 2008). Gre torej za enoplastno naselbino na vznožju severnega (ANSL, Pahič 1975, 303). pobočja nad dolino Pesnice iz časa bakrene dobe. Najbližje pri- Da je bil prostor obljuden v srednjeveškem obdobju, morda le kot merjalno gradivo je najti na 1,5 km oddaljenem najdišču Zamar- obdelovana površina, izpričuje gradivo opredeljeno v čas pozne- kova – Toplak-Kegl (Tica 2011, 27), v širšem geografskem smislu ga srednjega veka, iz plasti SE 2 in SE 4. Podobno velja tudi za ob- pa tudi na najdiščih v Prekmurju (Šavel/Guštin 2006; Šavel/Ker- dobje novega veka in za polpretekli čas, kamor datirata dve vko- man 2008; Tušek/Kavur 2011), na najdišču Slivnica 1 pri Mariboru pani jami (SE 5, SE 6). (Strmčnik Gulič 2001, sl. 3, 120) in na Hrvaškem v Pepelanah pri Vi- rovitici (Minichreiter 1990, 29) ter v jamskih najdiščih Velika pe- čina pri Gorancu blizu Višnjice in v Vindiji pri Donji Voći (Marković 1990, 46). Retz-Gajary kultura je bila razširjena na širokem ob- močju osrednje in vzhodne Slovenije, Avstrije, severne Hrvaške, zahodne Madžarske (Panonije), jugozahodne Slovaške, na Mora- vskem in v Romuniji (osrednja Transilvanija). Njeni nosilci, ki naj bi se ukvarjali večinoma z živinorejo, so radi poseljevali gorsko in hribovito pokrajino. V nižinskih predelih Panonije in predalpske- ga sveta se njihovi kulturni elementi pojavljajo v zemljankah, ob jezerih in rečnih bregovih tudi v nase lbinskih strukturah – mo- stiščih (Dimitrijević 1979, 351, 352). Kot lahko premakljiva polno- madska populacija so bili v stalnem stiku z različnimi kulturami, kar je povzročilo nastanek številnih regionalnih tipov (Dimitri- jević 1979, 346–350). Na najdišču Zamarkova - Senekovič se na- selbinske ostaline kulture Retz-Gajary pojavljajo kot nadzemni objekti stojkaste gradnje (sl. 29–39); podkvaste, trapezaste, pra- vokotne oblike, s pomožnimi gospodarskimi objekti in različnimi jamami, kakršna je na primer shrambna jama SE 58. Vsebovala je največ kronološko opredeljivih kosov posodja, ki bi po motiviki in izvedbi brazdastega vreza utegnili soditi v tip Višnjica, ki naj bi se po Dimitrijeviću začela razvijati istočasno s klasično lasinjsko kulturo (Dimitrijević 1979, 350, op. 12). Arheološko gradivo Retz- Gajary horizonta v Pepelanah približno ustreza tipu Višnjica in podpira mnenje S. Dimitrijevića, da bi klasična Retz-Gajary kul- tura utegnila biti sočasna z zgodnjo klasično lasinjsko in bodro- gkeresztúrsko kulturo (Minichreiter 1990, 37). Kulturni horizont keramike brazdastega vreza postavlja Velušček na podlagi najdb z najdišča Hočevarica in drugih najdišč Lju- bljanskega barja, vzhodne Slovenije, severne Italije in avstrijske Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 29 Katalog stratigrafskih enot Vse risbe struktur so v merilu 1:20, razen kjer je navedeno drugače. Opisi so urejeni kronološko in po zaporednih številkah strati- grafskih enot (SE). Upoštevane so stavbne značilnosti, kot so objekti, medtem ko so jame in jame za kole, katere niso sestavni del objektov, opisane v podpoglavju. Zaradi načina vodenja te- renske dokumentacije, pri kateri niso bile uvedene dvojne šte- vilke, posamezna za jamo in polnilo, obstaja le ena številka. Prazgodovina Objekt I – sek. V, kv. 4. Sestavljajo ga strukture od SE 8 do SE 8: 4 odlomki ostenij, 1 odlomek z SE 10: 4 odlomki ostenij in 8 odlomki SE 16: 2 odlomka ostenij in 1 odlo- SE 18. okrasom izvedenim v tehniki brazda- glinenega ometa, mek glinenega ometa, Po stratigrafskih enotah so najdbe stega vreza (G10) in 9 odlomki gline- SE 11: 3 odlomki glinenega ometa, SE 17: 1 odlomek ostenja. razvrščene: nega ometa, B B SE 8 – jama, kv. 4, sek. V SE 9 – jama, kv. 4, sek. V (M 1:50) (M 1:50) Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 85 × 64 cm, ohranjene globine 142 × 67 cm, ohranjene globine A 33 cm in »U« oblike v preseku, za- A B 8 cm in raztegnjene »U« oblike v polnjena s sivkasto rjavo ilovico preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo A (10YR 5/2) s 4 % drobcev žganine, ilovico (10YR 5/2) s 4 % drobcev žga- A B 1 % železovih oksidov, 1 % lončeni- nine in 1 % železovih oksidov. ne (G11) in 1 % glinenega ometa. B SE 10 – jama za stojko, SE 11 – jama za stojko, B kv. 4, sek. V kv. 4, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- 57 × 35 cm, ohranjene globine sti 31 × 30 cm, ohranjene globine 6 cm in nepravilne oblike v preseku, 8 cm in »U« oblike v preseku, zapol- A zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico njena s sivkasto rjavo ilovico (10YR A B (10YR 5/2) s 4 % drobcev žganine, 5/2) s 3 % drobcev žganine, 1 % A 1 % železovih oksidov, 2 % lončeni- A B železovih oksidov in 1 % glinene- ne in 3 % glinenega ometa. ga ometa. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 30 B SE 12 – jama za stojko, SE 13 – jama za stojko, kv. 4, sek. V kv. 4, sek. V B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- A 35 × 27 cm, ohranjene globine sti 29 × 28 cm, ohranjene globine A A B 12 cm in »U« oblike v preseku, za- 10 cm in »U« oblike v preseku, za- polnjena s sivkasto rjavo ilovico A B polnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s 3 % drobcev žganine in (10YR 5/2) s 3 % drobcev žganine in 1 % železovih oksidov. 1 % železovih oksidov. SE 14 – jama za stojko, B SE 15 – jama za stojko B kv.4, sek. V kv. 4, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A 29 × 25 cm, ohranjene globine 7 cm 23 × 19 cm, ohranjene globine in »U« oblike v preseku, zapolnjena s 7 cm in nepravilne oblike v preseku, A B A sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s A B zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico 3 % drobcev žganine in 1 % železo- (10YR 5/2) s 5 % drobcev žganine in vih oksidov. 1 % železovih oksidov; vkop lesene- ga kola velikosti 8 × 7 cm, ohranjene globine 12 cm in »V« oblike v prese- ku, zapolnjen s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) z 10 % žganine. SE 16 – jama za stojko, SE 17 – jama za stojko, B kv. 4, sek. V kv. 4, sek. V B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A 35 × 30 cm, ohranjene globine A 29 × 25 cm, ohranjene globine 9 cm 11 cm in »U« oblike v preseku, za- in »V« oblike v preseku, zapolnjen s A B A B polnjena s sivkasto rjavo ilovico sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s 5 % (10YR 5/2) s 5 % drobcev žganine, drobcev žganine, 1 % železovih oksi- 1 % železovih oksidov, 2 % lončeni- dov in 1 % lončenine. ne in 1 % glinenega ometa. SE 18 – jama za stojko, kv. 4, sek. V B A Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- ra 21 cm, ohranjene globine 9 cm in A B »V« oblike v preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s 5 % drobcev žganine in 2 % železo- vih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 31 Objekt II – sek. V, kv. 5. Sestavljajo ga strukture SE 21–33. SE 21: 5 odlomkov ostenij, 1 odlo- SE 26: 4 odlomki ostenij in 12 od- Po stratigrafskih enotah so najdbe mek z okrasom izvedenim v tehniki lomkov glinenega ometa, razvrščene: brazdastega vreza (G11) in 3 odlomki SE 32: 5 odlomkov ostenij, glinenega ometa, SE 33: 2 odlomka glinenega ometa. SE 21 – jama, kv. 5, sek. V SE 22 – jama za stojko, Jama v tlorisu nepravilne oblike, kv. 5, sek. V B velikosti 515 × 493 cm, ohranjene Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A globine 8 cm in nepravilne oblike v 40 × 33 cm, ohranjene globine preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo 12 cm in »U« oblike v preseku, za- A B ilovico (10YR 5/2) s 5 % drobcev žga- polnjena s sivkasto rjavo ilovico nine, 1 % železovih oksidov, (10YR 5/2,) s 5 % drobcev žganine in 3 % lončenine (G11) in 1 % gline- 1 % železovih oksidov. nega ometa. SE 23 – jama za stojko, SE 24 – jama za stojko, B B kv. 5, sek. V kv. 5, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- A A 31 × 26 cm, ohranjene globine sti 20 × 19 cm, ohranjene globine A B A B 14 cm in »U« oblike v preseku, za- 12 cm in »V« oblike v preseku, za- polnjena s sivkasto rjavo ilovico polnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s 5 % drobcev žganine in (10YR 5/2) s 3 % drobcev žganine in 1 % železovih oksidov. 1 % železovih oksidov. SE 25 – jama za stojko, SE 26 – jama za stojko, kv. 5, sek. V B kv. 5, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti B A Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A 34 × 31 cm, ohranjene globine 55 × 44 cm, ohranjene globine 13 cm in »U« oblike v preseku, za- A B 9 cm in raztegnjene »U« oblike v polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- preseku, zapolnjena s temno sivkasto A B vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev ne in 2 % železovih oksidov. žganine, 2 % železovih oksidov, 3 % lončenine in 4 % glinenega ometa. SE 27 – jama za stojko, SE 28 – jama za stojko, SE 29 – jama za stojko, SE 30 – jama za stojko, kv. 5, sek. V kv. 5, sek. V kv. 5, sek. V kv. 5, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 71 × 57 cm, ohranjene globine 37 × 33 cm, ohranjene globine 34 × 31 cm, ohranjene globine 27 × 23 cm, ohranjene globine 8 cm 13 cm in raztegnjene »U« oblike v 10 cm in »U« oblike v preseku, za- 13 cm in »V« oblike v preseku, za- in »U« oblike v preseku, zapolnjena preseku, zapolnjena s temno sivkasto polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev vico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žgani- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- 4/2) s 3 % drobcev žganine in 2 % žganine in 2 % železovih oksidov. ne in 2 % železovih oksidov. ne in 2 % železovih oksidov. železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 32 SE 31 – jama za stojko, SE 32 – jama za stojko, SE 33 – jama za stojko, kv. 5, sek. V kv. 5, sek. V kv. 5, sek. V Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti sti 28 × 27 cm, ohranjene globine ra 38 cm, ohranjene globine 10 cm 37 × 33 cm, ohranjene globine 9 cm in »V« oblike v preseku, zapol- in raztegnjene »U« oblike v preseku, 9 cm in »U« oblike v preseku, zapol- njena s temno sivkasto rjavo ilovico zapolnjena s temno sivkasto rjavo njena s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine, 2 % železovih oksidov. nine, 2 % železovih oksidov in 3 % 2 % železovih oksidov in 1 % gline- lončenine. nega ometa. Objekt III – sek. V, kv. 6. (M 1:50) 35 Sestavljajo ga SE 35, SE 35a in SE 35b. SE 35 – jama, kv. 6, sek. V SE 35a – jama za kol, 35b – jama za kol, kv. 6, sek. V Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- kv. 6, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 35b B A likosti 289 × 164 cm, ohranjene glo- Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- 21 × 19 cm, ohranjene globine 35a bine 23 cm in nepravilne oblike v ra 20 cm, ohranjene globine 10 cm 21 cm in »V« oblike v preseku, za- preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo in »V« oblike v preseku, zapolnjena polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- ilovico (10YR 5/2) s 3 % drobcev žga- s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- nine, 1 % železovih oksidov, 3 od- 4/2) s 5 % drobcev žganine in 1 % ne in 1 % železovih oksidov. lomki ostenij in 11 odlomkov gline- železovih oksidov. A B nega ometa. 35 35b 35a Objekt IV – sek. V, kv. 7. (M 1:50) Sestavljajo ga SE 36, SE 36a, SE 36a1 SE 36: 5 odlomkov ostenij in 7 od- in SE 36a2. lomkov glinenega ometa, Po stratigrafskih enotah so najdbe SE 36a: 2 odlomka ostenij in 3 od- F razvrščene: lomki glinenega ometa. 36a2 E SE 36 – jama, kv. 7, sek. V 36a – jama, kv. 7, sek. V 36 Jama v tlorisu nepravilne oblike, Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- 36a C velikosti 245 × 110 cm, ohranjene likosti 175 × 50 cm, ohranjene glo- D globine 15 cm in nepravilne oblike bine 28 cm in nepravilne oblike v A 36a1 v preseku, zapolnjena s sivkasto rja- preseku, zapolnjena s sivkasto rja- vo ilovico (10YR 5/2) s 3 % drobcev vo ilovico (10YR 5/2) z 1 % drobcev B žganine, 1 % železovih oksidov, 3 % žganine, 1 % železovih oksidov, 2 % lončenine in 3% glinenega ometa. lončenine in 2 % glinenega ometa. A B 36 36a 36a1 SE 36a1 – jama za stojko, SE 36a2 – jama za stojko, C D kv. 7, sek. V kv. 7, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 36 36 × 30 cm, ohranjene globine 36a 45 × 31 cm, ohranjene globine 38 cm in »U« oblike v preseku, za- 32 cm in »U« oblike v preseku, za- E F polnjena s temno sivo ilovico (10YR polnjena s temno sivo ilovico (10YR 4/1) s 5 % drobcev žganine in 1 % 36 4/1) s 5 % drobcev žganine in 1 % 36a železovih oksidov. 36a2 železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 33 Objekt V – sek. V, kv. 6. (M 1:50) Sestavljajo ga SE 37, SE 37a–37d2. C 37b Po stratigrafskih enotah so najdbe SE 37 – jama, kv. 6, sek. V D 37 razvrščene: Jama v tlorisu podkvaste oblike, ve- A SE 37: 4 odlomki ostenij in 5 odlom- likosti 303 × 245 cm, ohranjene glo- 37a E kov glinenega ometa, bine 32 cm in »U« oblike v preseku, B 37c SE 37d: 4 odlomki ostenij, 1 odlomek zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico z okrasom izvedenim v tehniki braz- (10YR 5/2) z 2 % drobcev žganine, 37d1 dastega vreza (G12) in 7 odlomkov 1 % železovih oksidov, 3 % lončeni- glinenega ometa. ne in 3 % glinenega ometa. 37d2 37d F SE 37a – jama, kv. 6, sek. V SE 37b – jama, kv. 6, sek. V A B C D Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- sti 73 × 38 cm, ohranjene globine likosti 74 × 27 cm, ohranjene glo- 37 37b 37a 28 cm in nepravilne oblike v prese- bine 12 cm in nepravilne oblike v E F ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo preseku, zapolnjena s temno sivkasto ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev 37 37c 37d2 nine in 3 % železovih oksidov. žganine in 3 % železovih oksidov. 37d1 SE 37c – jama za stojko, SE 37d – jama, kv. 6, sek. V SE 37d1 – jama za stojko, SE 37d2 – jama za stojko, kv. 6, sek. V Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- kv. 6, sek. V kv. 6, sek. V Jama ovalne oblike v tlorisu, veliko- likosti 103 × 51 cm, ohranjene glo- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti sti 37 × 33 cm, ohranjene globine bine 18 cm in nepravilne oblike v 38 × 34 cm, ohranjene globine 45 × 31 cm, ohranjene globine 16 cm in nepravilne oblike v prese- preseku, zapolnjena s temno sivkasto 30 cm in nepravilne oblike v preseku, 26 cm in raztegnjene »U« oblike v ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drob- zapolnjena s temno sivkasto rjavo preseku, zapolnjena s temno sivkasto ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- cev žganine, 3 % železovih oksidov, ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev nine in 3 % železovih oksidov. 1 % lončenine (G12) in 1 % gline- nine in 3 % železovih oksidov. žganine in 3 % železovih oksidov. nega ometa. Objekt VI – sek. IV, kv. 4 in 5. (M 1:50) Sestavljajo ga SE 74, SE 74a, SE 74b in SE 74c. SE 74 – jama, kv. 4/5, sek. IV SE 74a – jama za stojko, A Jama v tlorisu podkvaste oblike, ve- kv. 4/5, sek. IV likosti 298 × 250 cm, ohranjene glo- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti bine 21 cm in nepravilne oblike v 21 × 18 cm, ohranjene globine 74 74c preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo 22 cm in »U« oblike v preseku, za- ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- polnjena s sivkasto rjavo ilovico nine, 1 % drobcev hišnega ometa in (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. 1 % železovih oksidov. 74a C SE 74b – jama za stojko, SE 74c – jama za stojko, 74b B kv. 4/5, sek. IV kv. 4/5, sek. IV D Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 75 × 52 cm, ohranjene globine 51 × 40cm, ohranjene globine 26 cm A B C D 30 cm in nepravilne oblike v preseku, in raztegnjene »U« oblike v preseku, zapolnjena s svetlo sivo ilovico (10YR zapolnjena s svetlo sivo ilovico (10YR 74 74 74b 7/1) s 3 % drobcev žganine, 7/1) s 3 % drobcev žganine in 3 % 74c 74a 1 % drobcev hišnega ometa in 3 % železovih oksidov. železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 34 Objekt VII – sek. IV in V, kv. 7 in 8. (M 1:100) 100 Sestavljajo ga SE 39, SE 41, SE 42, 99 42a, SE 49, SE 51, SE 54, SE 58, SE 105 96 64, SE 88–105. 98 101 95 97 104 Po stratigrafskih enotah so najdbe 93 103 razvrščene: 94 102 92 SE 39: 1 odlomek ostenja, 91 SE 41: 3 odlomki glinenega ometa, 64 SE 42: 3 odlomki ostenij in 3 odlomki 90 58 glinenega ometa, SE 49: 2 odlomka ostenij in 1 ro- 89 88 Objekt VII čaj (G19), SE 58: 113 odlomkov lončenine, od 60 57 tega 18 ustij, 4 dna, 2 ročaja, 1 po- 59 56 krov, 88 ostenij; 29 odlomkov lonče- 55 nine z okrasom, od tega 17 ostenij z 39 okrasom razčlenjenega rebra, 2 roča- 54 ja in 9 ostenij z okrasom izvedenim v tehniki brazdastega vreza, 1 ostenje z 41 bradavico in 1 kamnita kopača, (G1, Objekt VIIa 53 G4–9, G13–15, G17, G18, G20–22, G25, G27), 42 50 42a SE 61: 2 odlomka ostenij, 49 SE 103: 1 odlomek dna (G26) in 4 52 odlomki ostenij. 51 SE 39 – jama za stojko, SE 42 – jama, kv. 7, sek. V SE 42a – jama za stojko, B kv. 7/8, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- kv. 7, sek. V A Jama v tlorisu okrogle oblike, veli- sti 99 × 68 cm, ohranjene globine Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti kosti 32 × 30 cm, ohranjene globine 20 cm in nepravilne oblike v prese- 40 × 36 cm, ohranjene globine A B 11 cm in nepravilne oblike v prese- ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovi- 41 cm in nepravilne oblike v preseku, ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo co (10YR 5/2) s 3% drobcev žganine, zapolnjen s temno sivkasto rjavo ilo- ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- 1% železovih oksidov, 3 % lončenine vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- nine, 2 % železovih oksidov in 1% in 1 % glinenega ometa. ne in 1 % železovih oksidov. lončenine. B 42 SE 41 – jama, kv. 7, sek. V A Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 42a 94 × 64 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku, za- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- vico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- B nine, 1 % železovih oksidov in 1 % A glinenega ometa. A B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 35 B SE 49 – jama za stojko, SE 51 – jama za stojko, kv. 8, sek. V B kv. 8, sek. V A Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 43 × 37 cm, ohranjene globine 66 × 47 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku, za- 10 cm in raztegnjene »U« oblike v A B A polnjena s temno sivkasto rjavo preseku, zapolnjena s svetlo rjavkasto A B ilovico (10YR 4/2) s 3 % lončenine sivo ilovico (10YR 6/2) z 1 % drobcev (G19), 2 % drobcev žganine in 1 % žganine in 1 % železovih oksidov. železovih oksidov. SE 54 – jama za stojko, 16 cm in nepravilne oblike v prese- cev glinenega ometa. Po ročnem od- kv. 8, sek. V ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico piranju vmesne stene med SE 54 in Jama v tlorisu polkrožne oblike, veli- (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine, SE 55 ni. kosti 26 × 23 cm, ohranjene globine 1 % železovih oksidov in 2 % drob- SE 58 – jama, kv. 8, sek. V SE 61 – jama za stojko, B (M 1:50) kv. 8, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti sti 115 × 88 cm, ohranjene globine 36 × 32 cm, ohranjene globine 9 cm 33 cm in nepravilne oblike v prese- in »U« oblike v preseku, zapolnjena ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR A ilovico (10YR 4/2) z 20 % lončenine 4/2) z 2 % lončenine, 5 % drobcev A B (G1, G4–9, G13–15, G17, G18, G20– žganine in 1 % železovih oksidov. 22, G25), kamnito kopačo (G27), 5 % drobcev žganine in 3 % železo- vih oksidov. SE 62 – jama za stojko, kv. 8, sek. V A Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 33 × 27 cm, ohranjene globine 12 cm in »U« oblike v preseku, za- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- B A B vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- ne in 1 % železovih oksidov. B SE 63 – jama za stojko, kv. 8, sek. V Jama v tlorisu ovalne nepravilne oblike, velikosti 53 × 41 cm, ohra- njene globine 12 cm in raztegnje- ne »U« oblike v preseku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR A A B 4/2) s 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 36 SE 64 – jama za stojko, A SE 88 – jama za stojko, kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A 31 × 27 cm, ohranjene globine 46 × 32 cm, ohranjene globine B 10 cm in »U« oblike v preseku, za- 11 cm in raztegnjene »U« oblike v A B A B polnjena s sivkasto rjavo ilovico preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- 1 % železovih oksidov. nine in 3 % železovih oksidov. SE 89 – jama za stojko, SE 90 – jama za stojko, B B kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV, V A Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A likosti 44 × 38 cm, ohranjene glo- 30 × 24 cm, ohranjene globine A B bine 12 cm in nepravilne oblike v 16 cm in »V« oblike v preseku, za- A B preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo polnjena s sivkasto rjavo ilovico ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in nine in 3 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. SE 91 – jama za stojko, SE 92 – jama za stojko, SE 93 – jama za stojko, A 93 kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- sti 81 × 45 cm, ohranjene globine 26 × 24 cm, ohranjene globine likosti 40 × 35 cm, ohranjene glo- 10 cm in nepravilne oblike v prese- 11 cm in »U« oblike v preseku, za- bine 15 cm in »U« oblike v preseku, ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico polnjena s sivkasto rjavo ilovico zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico 92 (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. 91 SE 94 – jama za stojko, B kv. 8, sek. IV B A B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 33 × 21 cm, ohranjene globine 8 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku, A zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico A B (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. SE 95 – jama za stojko, A kv. 8, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- sti 24 × 20 cm, ohranjene globine 10 cm in »U« oblike v preseku, zapol- B A B njena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 37 SE 96 – jama, kv. 8, sek. IV B SE 97 – jama za stojko, Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- kv. 8, sek. IV likosti 59 × 47 × 21 cm, ohranjene Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti B globine 7 cm in nepravilne oblike v 25 × 22 cm, ohranjene globine A preseku, zapolnjena s temno sivkasto 9 cm in nepravilne oblike v preseku, rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico A B žganine in 2 % železovih oksidov. A (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine, 2 % železovih oksidov; vkop lesene- A B ga kola v tlorisu okrogle oblike, veli- kosti 9 × 8 cm, ohranjene globine 12 cm in »V« oblike v preseku, za- polnjen s temno sivo ilovico (10YR 4/1) s 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. A B SE 98 – jama za stojko, SE 99 – jama za stojko, kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A 50 × 45 cm, ohranjene globine 8 cm 50 × 37 cm, ohranjene globine 8 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku, in raztegnjene »U« oblike v preseku, A B zapolnjena s temno sivkasto rjavo zapolnjena s temno sivkasto rjavo B ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- A B nine in 2 % železovih oksidov. nine in 2 % železovih oksidov. B SE 100 – jama za stojko, SE 101 – jama za stojko, B kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- 58 × 50 cm, ohranjene globine 9 cm sti 56 × 43 cm, ohranjene globine in raztegnjene »U« oblike v preseku, 10 cm in nepravilne oblike v prese- A zapolnjena s temno sivkasto rjavo ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico A B ilovico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žga- (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine, A nine in 2 % železovih oksidov. A B 2 % železovih oksidov; vkop lesene- ga kola okrogle oblike v tlorisu, veli- kosti 8 × 7 cm, ohranjene globine 14 cm in »V« oblike v preseku, za- polnjen s temno sivo ilovico (10YR 4/1) s 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. SE 102 – jama za stojko, A SE 103 – jama, kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV (M 1:50) B Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A likosti 48 × 36 cm, ohranjene globi- 125 × 75 cm, ohranjene globine ne 11 cm in raztegnjene »U« oblike v 8 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo preseku, zapolnjena s temno sivkasto A B B ilovico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žga- A B rjavo ilovico (10YR 4/2) z 1 % lonče- nine in 2 % železovih oksidov. nine (G26), 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 38 SE 104 – jama za stojko, SE 105 – jama za stojko, B kv. 8, sek. IV kv. 8, sek. IV B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- A A 27 × 24 cm, ohranjene globine ra 29 cm, ohranjene globine 14 cm 11 cm in »V« oblike v preseku, za- A B in »U« oblike v preseku, zapolnjena s A B polnjena s temno sivo ilovico (10YR temno sivo ilovico (10YR 4/1) s 4/1) s 5 % drobcev žganine in 2 % 5 % drobcev žganine in 2 % železo- železovih oksidov. vih oksidov. 60 57 59 56 Objekt VIIa – sek. V, kv. 8. (M 1:100) 55 Sestavljajo ga SE 50, SE 52, SE 53, SE 54 55–57, SE 59 in SE 60. 53 50 52 B SE 50 – jama za stojko, SE 52 – jama za stojko, B kv. 8, sek. V kv. 8, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 51 × 40 cm, ohranjene globine 45 × 41 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku, za- 11 cm in raztegnjene »U« oblike v polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- A preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo A A B vico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žgani- A B ilovico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žga- ne in 1 % železovih oksidov. nine in 1 % železovih oksidov. B SE 53 – jama za stojko, SE 55 – jama za stojko, B kv. 8, sek. V kv. 8, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- A 40 × 29 cm, ohranjene globine 9 cm sti 52 × 39 cm, ohranjene globine in raztegnjene »U« oblike v preseku, A B 20 cm in nepravilne oblike v prese- zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovi- (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine in co (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine A 1 % železovih oksidov. in 1 % železovih oksidov. Po ročnem A B odpiranju vmesne stene med SE 54 in SE 55 ni. B SE 56 – jama za stojko, SE 57 – jama za stojko, B kv. 8, sek. V kv. 8, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- A 36 × 31 cm, ohranjene globine A sti 22 × 20 cm, ohranjene globine 13 cm in »U« oblike v preseku, za- 11 cm in »U« oblike v preseku, za- A B A B polnjena s sivkasto rjavo ilovico polnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine in 4/2) z 2 odlomkoma ostenij, 4 od- 1 % železovih oksidov. lomki glinenega ometa, 2 % drobcev žganine in 1 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 39 B SE 59 – jama za stojko, SE 60 – jama za stojko, kv. 8, sek. V kv. 8, sek. V Jama v tlorisu ovalne nepravilne Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti oblike, velikosti 75 × 53 cm, ohra- A 52 × 41 cm, ohranjene globine B njene globine 20 cm in nepravilne 15 cm in »U« oblike v preseku, za- oblike v preseku, zapolnjena s temno polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % A B vico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žgani- A A B drobcev žganine, 2 % železovih oksi- ne in 1 % železovih oksidov. dov in 1 % drobcev glinenega ometa. Objekt VIII – sek. VI, kv. 7 in 8. (M 1:50) 113 106 112 Sestavljajo ga SE 106–115. 114 111 115 107 110 108 109 SE 106 – jama za stojko, SE 107 – jama za stojko, B kv. 8, sek. VI kv. 8, sek. VI A Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- likosti 68 × 32 cm, ohranjene globi- B sti 37 × 32 cm, ohranjene globine ne 8 cm in nepravilne oblike v prese- 10 cm in nepravilne oblike v prese- A B A ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico ku, zapolnjena s temno sivkasto rja- A B (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in vo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev 2 % železovih oksidov. žganine, 2 % železovih oksidov; vkop lesenega kola v tlorisu okrogle oblike, velikosti 8 × 7 cm, ohranjene glo- bine 11 cm in »V« oblike v preseku, zapolnjen s temno sivo ilovico (10YR 4/1) s 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 40 A SE 108 – jama za stojko, SE 109 – jama za stojko, kv. 8, sek. VI B kv. 8, sek. VI Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- A Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- ra 28 cm, ohranjene globine 9 cm in likosti 52 × 33 cm, ohranjene glo- »U« oblike v preseku, zapolnjena s A B bine 11 cm in nepravilne oblike v sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo B 3 % drobcev žganine in 2 % železo- ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- A B vih oksidov. nine in 2 % železovih oksidov. SE 110 – jama, kv. 8, sek. VI Jama v tlorisu podkvasto oblike, veli- A kosti 110 × 43 cm, ohranjene globi- B ne 6 cm na zahodni strani, 10 cm na vzhodni strani in nepravilne oblike v preseku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) z 1 % drobcev A B hišnega ometa, 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. B SE 111 – jama za stojko, SE 112 – jama za stojko, kv. 8, sek. VI kv. 8, sek. VI B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 69 × 28 cm, ohranjene globine 31 × 26 cm, ohranjene globine 7 cm 7 cm in nepravilne oblike v preseku, in raztegnjene »U« oblike v preseku, A zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico A B (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in A (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine, A B 2 % železovih oksidov. 1 % drobcev glinenega ometa in 2 % železovih oksidov. SE 113 – jama za stojko, B SE 114 – jama za stojko, B kv. 8, sek. VI kv. 8, sek. VI Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- A sti 24 × 23 cm, ohranjene globine A sti 18 × 17 cm, ohranjene globine A B 10 cm in »U« oblike v preseku, za- A B 8 cm in »U« oblike v preseku, zapol- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- njena s temno sivkasto rjavo ilovico vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in ne in 2 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. B SE 115 – jama za stojko, kv. 7, sek. VI Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- ra 58 cm, ohranjene globine 21 cm in«U« oblike v preseku, zapolnjena A s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR A B 4/2) s 3 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 41 85b Objekt IX – sek. IV, V, kv. 7. (M 1:50) 80a 85a 85 Sestavljajo ga SE 38, SE 40, SE 44, SE 80 84 44a, SE 44b, SE 47, SE 80, SE 80a, SE 84c 81–84, SE 84a–84d, SE 85, SE 85a, 86 SE 85b, SE 86. 84b 84d 81 84a Po stratigrafskih enotah so najdbe razvrščene: SE 44a: 2 odlomka ostenij in 1 odlo- mek glinenega ometa, 82 SE 80: 1 odlomek ostenja, SE 82: 1 odlomek glinenega ometa, SE 84: 3 odlomki ostenij in 1 odlo- mek z okrasom, izvedenim v tehniki brazdastega vreza (G16). 38 40 47 44b 44 44a B B SE 38 – jama, kv. 7, sek. V SE 40 – jama, kv. 7, sek. V Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti likosti 65 × 46 cm, ohranjene glo- 63 × 50 cm, ohranjene globine bine 15 cm in nepravilne oblike v 19 cm in »U« oblike v preseku, za- preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- A ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- vico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žgani- nine in 1 % železovih oksidov. ne in 1 % železovih oksidov. A B A A B SE 44 – jama, kv. 7, sek. V SE 44a – jama za stojko, SE 44b – jama za stojko, 44 B Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- kv. 7, sek. V kv. 7, sek. V likosti 178 × 103 cm, ohranjene glo- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 44b bine 36 cm in nepravilne oblike v 27 × 24 cm, ohranjene globine 40 × 31 cm, ohranjene globine preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo 53 cm in »U« oblike v preseku, za- 43 cm in »U« oblike v preseku, za- 44a A ilovico (10YR 5/2) z 2 % drobcev žga- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- nine in 1 % železovih oksidov. vico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- A B vico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žgani- nine, 1 % železovih oksidov, 2 % ne in 1 % železovih oksidov. lončenine in 1 % hišnega ometa. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 42 A SE 47 – jama za stojko, B SE 81 – jama za stojko, kv. 7, sek. V kv. 7, sek. IV Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti sti 35 × 34 cm, ohranjene globine 35 × 32 cm, ohranjene globine 9 cm in »U« oblike v preseku, zapol- A 15 cm in »V« oblike v preseku, za- B A B njena s temno rdečkasto sivo ilovico polnjena s sivkasto rjavo ilovico A B (5YR 4/2) z 2 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in 1 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. B SE 80 – jama, kv. 7, sek. IV SE 80a – jama za stojko, 80 Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- kv. 7, sek. IV (M 1:50) A likosti 168 × 46 cm, ohranjene glo- Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- 80a bine 14 cm in nepravilne oblike v sti 18 × 17 cm, ohranjene globine A B preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo 18 cm in »V« oblike v preseku zapol- ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- njena s sivo ilovico (10XR 5/1) s nine, 2 % železovih oksidov in 1 % 5 % drobcev žganine in 2 % železo- lončenine. vih oksidov. SE 82 – jama za stojko, SE 83 – jama za stojko, kv. 7, sek. IV kv. 7, sek. IV Jama v tlorisu okrogle oblike, veli- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A kosti 41 × 40 cm, ohranjene globi- 36 × 28 cm, ohranjene globine A B ne 9 cm in raztegnjene »U« oblike v 6 cm in nepravilne oblike v preseku, B preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo zapolnjena s sivo ilovico (10YR 5/1) s A B ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- 3 % drobcev žganine, 2 % železovih A B nine, 2 % železovih oksidov in 1 % oksidov; vkop lesenega kola okro- glinenega ometa; vkop lesenega kola gle oblike v tlorisu, velikosti 15 × 12 v tlorisu ovalne oblike, velikosti 14 × cm, ohranjene globine 10 cm in »V« 10 cm, ohranjene globine 10 cm, za- oblike v preseku, zapolnjen s temno polnjen s temno sivkasto rjavo ilovico sivo ilovico s 5 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. SE 84 – jama, kv. 7, sek. IV SE 84a – jama za stojko, SE 84b – jama za stojko, (M 1:50) 84 kv. 7, sek. IV kv. 7, sek. IV B Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- D Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- likosti 212 × 80 cm, ohranjene glo- 84b 84c sti 24 × 20 cm, ohranjene globine 84d ra 21 cm, ohranjene globine 30 cm bine 27 cm in nepravilne oblike v 25 cm in nepravilne oblike v prese- in »V« oblike v preseku, zapolnjena preseku, zapolnjena s sivo ilovico C 84a ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR (10YR 5/1) s 5 % drobcev žganine, A ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- 4/2) s 5 % drobcev žganine in 2 % 3 % železovih oksidov in 3 % lonče- A B nine in 2 % železovih oksidov. železovih oksidov. nine (G16). 84a 84d SE 84c – jama za stojko, SE 84d – jama za stojko, C D kv. 7, sek. IV kv. 7, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 19 × 16 cm, ohranjene globine 24 × 21 cm, ohranjene globine 84b 84c 34 cm in »U« oblike v preseku, za- 29 cm in »V« oblike v preseku, za- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- ne in 2 % železovih oksidov. ne in 2 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 43 A SE 85 – jama, kv. 7, sek. IV SE 85a – jama za stojko, SE 85b – jama za stojko, 85 85b Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- kv. 7, sek. IV kv. 7, sek. IV likosti 94 × 39 cm, ohranjene globi- Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti ne 9 cm in nepravilne oblike v prese- ra 18 cm, ohranjene globine 6 cm in 18 × 14 cm, ohranjene globine 8 cm 85a ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico »U« oblike v preseku, zapolnjena s in »U« oblike v preseku, zapolnjena s B (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in sivo ilovico (10YR 5/1) s 5 % drobcev sivo ilovico (10YR 5/1) s 5 % drobcev 3 % železovih oksidov. žganine in 2 % železovih oksidov. žganine in 2 % železovih oksidov. A B 85b 85 85a B SE 86 – jama, kv. 7, sek. IV (M 1:50) Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- likosti 103 × 96 cm, ohranjene glo- bine 22 cm in nepravilne oblike v A preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo A B ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- nine in 3 % železovih oksidov. Strukture, ki niso del objektov Vse tiste jame, ki jih ne moremo jame in jame za stojke so bile vko- polnjene s sivkasto rjavo ilovico, ki je 6 shrambnih oziroma bivalnih jam, smiselno povezati v objekte, jih pa pane v SE 7, SE 4 in geološko osnovo vsebovala delce oglja, odlomke praz- ki so časovno opredeljene v prazgo- opredeljujemo kot prazgodovinske, SE 3. Ohranjeni so le spodnji deli jam godovinske keramike in hišni omet. dovino, 2 jami pripadata novemu so zajete v popisu stratigrafskih enot in jam za kole, ki so bili v funkciji kot Odkritih in opredeljenih je bilo 27 veku, ognjišče pa rimskemu obdobju. kot samostojne. Arheološke ostaline, nosilni stebri hiš. Jame so bile za- struktur, od tega 16 stojk in B SE 19 – jama za stojko, kv. 5, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- sti 45 × 41 cm, ohranjene globine A 21 cm in razpotegnjene »U« oblike v A B preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s 3% drobcev žga- nine in 1 % železovih oksidov. B SE 34 – jama, kv. 6, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- sti 98 × 44 cm, ohranjene globine A 20 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 5/2) s 3 % drobcev žga- A B nine, 2 % železovih oksidov in 2 od- lomkoma ostenij. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 44 SE 43 – jama za stojko, SE 46 – jama za stojko, B kv. 7, sek. V (M 1:50) kv. 6, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- 51 × 42 cm, ohranjene globine sti 35 × 34 cm, ohranjene globine 16 cm in »U« oblike v preseku, za- 12 cm in »U« oblike v preseku, za- A polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- polnjena s sivkasto rjavo ilovico A B vico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žgani- (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine in ne in 1 % železovih oksidov. 1 % železovih oksidov. SE 45 – jama za stojko, A kv. 7, sek. V Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti B 30 × 25 cm, ohranjene globine A B 12 cm in »U« oblike v preseku, za- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- ne in 1 % železovih oksidov. SE 48 – jama, kv. 8, sek. V Jama, vidna v južnem preseku, ne- pravilne oblike, velikosti 77 cm, ohranjene globine 15 cm in nepra- vilne oblike v preseku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine in 1 % železovih oksidov. A SE 65 – jama, kv. 3, sek. III (M 1:50) Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- sti 160 × 125 cm, ohranjene globine 30 cm in nepravilne oblike v prese- ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) z 2 % drobcev žganine, B 3 % železovih oksidov, 3 odlom- A B ki ostenij in 4 odlomki glinenega ometa. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 45 SE 66 – jama za stojko, kv. 3, sek. III B Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A 26 × 21 cm, ohranjene globine 21 cm in »V« oblike v preseku, za- A B polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- ne, 1 % železovih oksidov, 2 odlomkoma ostenij in 1 odlomkom glinenega ometa. SE 67 – jama, kv. 4, sek. IV B 67 (M 1:50) Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- 67a sti 117 × 102 cm, ohranjene globine 21 cm in nepravilne oblike v prese- A ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo A B ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- nine in 3 % železovih oksidov. SE 67a – jama za stojko, kv. 4, sek. IV Jama v tlorisu okrogle oblike, preme- ra 34 cm, ohranjene globine 30 cm in nepravilne oblike v prese- ku, zapolnjena s temno sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- nine, 1 % železovih oksidov in 1 od- lomkom glinenega ometa. B SE 68 – jama za stojko, kv. 4, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- sti 71 × 64 cm, ohranjene globine 17 cm in nepravilne oblike v prese- ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in A 2 % železovih oksidov. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 46 69a1 69a2 SE 69 – jama, kv. 4, sek. IV A B (M 1:50) Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- 69 sti 165 × 80 cm, ohranjene globine 33 cm in nepravilne oblike v prese- A B ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in 3 % železovih oksidov. SE 69a1 – jama za stojko, SE 69a2 – jama za stojko, kv. 4, sek. IV kv. 4, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 26 × 16cm, ohranjene globine 43 cm 15 × 12cm, ohranjene globine 38 cm in nepravilne oblike v preseku, za- in nepravilne oblike v preseku, za- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- polnjena s temno sivkasto rjavo ilo- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- vico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žgani- ne in 1 % železovih oksidov. ne in 1 % železovih oksidov. A SE 70 – jama za stojko, SE 71 – jama za stojko, kv. 4, sek. IV A B kv. 4, sek. III, IV Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- 38 × 34 cm, ohranjene globine A B sti 86 × 76 cm, ohranjene globine 15 cm in »V« oblike v preseku, za- 25 cm in nepravilne oblike v prese- B polnjena s sivkasto rjavo ilovico ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in A B 2 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. SE 72 – jama za stojko, B SE 73 – jama za stojko, B A kv. 4, sek. IV kv. 4, sek. IV A Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti A B sti 20 × 18 cm, ohranjene globine 26 × 23 cm, ohranjene globine A B 13 cm in »U« oblike v preseku, za- 13 cm in »U« oblike v preseku, za- polnjena s sivkasto rjavo ilovico polnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in 1 % železovih oksidov. 1 % železovih oksidov. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 47 SE 75 – jama, kv. 5, sek. IV B (M 1:50) Jama v tlorisu podkvaste oblike, ve- A likosti 124 × 37 cm, ohranjene glo- bine 15 cm in nepravilne oblike v A B preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- nine in 2 % železovih oksidov. B 76 SE 76 – jama, kv. 5, sek. IV SE 76a – jama za stojko, Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- kv. 5, sek. IV sti 78 × 71 cm, ohranjene globine Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 76a 13 cm in nepravilne oblike v prese- 20 × 17 cm, ohranjene globine ku, zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico 16 cm in »U« oblike v preseku, za- (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in polnjena s sivo ilovico (10YR 5/1) s A 2 % železovih oksidov. 3 % drobcev žganine in 2 % železo- A B vih oksidov. B SE 77 – jama za stojko, B SE 78 – jama, kv. 6, sek. IV kv. 5, 6, sek. IV Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti Jama v tlorisu ovalne oblike, velikosti 97 × 60 cm, ohranjene globine 5 cm 34 × 28 cm, ohranjene globine 8 cm in raztegnjene »U« oblike v preseku, in raztegnjene »U« oblike v preseku, A zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico zapolnjena s sivkasto rjavo ilovico A B (10YR 4/2) s 3 % drobcev žganine in (10YR 4/2) s 5 % drobcev žganine in 2 % železovih oksidov. 2 % železovih oksidov. A A B B SE 79 – jama, kv. 7, sek. IV SE 87 – jama za stojko, A Jama v tlorisu ledvičaste oblike, veli- kv. 7, sek. IV kosti 85 × 47 cm, ohranjene globine Jama v tlorisu okrogle oblike, veliko- 17 cm in raztegnjene »U« oblike v sti 30 × 28 cm, ohranjene globine preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo 8 cm in raztegnjene »U« oblike v B A B ilovico (10YR 4/2) s 3 % drobcev žga- preseku, zapolnjena s sivkasto rjavo nine in 2 % železovih oksidov. ilovico (10YR 4/2) s 5 % drobcev žga- nine in 2 % železovih oksidov. A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 48 Antično obdobje SE 20 – ognjišče, kv. 5, sek. IV in V (M 1:50) Ognjišče v tlorisu ovalne oblike, ve- B likosti 156 × 93 cm, ohranjene glo- bine 20 cm in nepravilne oblike v preseku, zapolnjeno s temno rumen- A kasto rjavo ilovico (10YR 3/4) z 20 % A B ožgane ilovice, 15 % oglja in 1 od- lomkom ostenja. Novoveško obdobje SE 5 – jama, kv. 1, sek. V SE 6 – jama, kv. 1, sek. V B (M 1:50) (M 1:50) B Jama v tlorisu ovalne oblike, veliko- Jama v tlorisu nepravilne oblike, ve- A A sti 88 × 73 cm, ohranjene globine likosti 93 × 65 cm, ohranjene globi- 14 cm in raztegnjene »U« oblike v A B ne 16 cm in nepravilne oblike v pre- A B preseku, zapolnjena s temno rumen- seku, zapolnjena s (10YR 4/4) z 1 % kasto rjavo ilovico (10YR 4/4) z 1 % drobcev žganine, 2 % peščenjaka, drobcev žganine, 0,5 % železa in 1 % železovih oksidov in 2 odlomko- 4 odlomki ostenij. ma ostenij. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 49 Katalog gradiva Izkopavanja V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega najdišča. Masa (Horvat 1999, 16) Okrajšave Opis najdb sledi po oblikovno tehnološkem obrazcu, ki ga je pre- zelo fina zrna velikosti do 0,25 dl. dolžina dlagala Milena Horvat (1999). Predmeti so prikazani v merilu 1:2, mm v glineni masi, v. višina razen kovinskih predmetov, ki so v merilu 1:1. Opis predmetov v fina zrna velikosti od 0,26 do š. širina katalogu vsebuje podatke o številu odlomkov keramike, načinu 0,50 mm v glineni masi, pr. premer izdelave, podatke o sestavi lončarske mase, opis okrasa, velikosti drobna zrna velikosti od 0,51 do db. debelina odlomka in mestu najdbe (SE, sek., kv.), kakor tudi opis in število 2,00 mm v glineni masi, u. ustje kovinskih in kamnitih predmetov. Opisi so v katalogu razvrščeni groba zrna velikosti od 2,01 do d. dno kronološko od najstarejših do najmlajših, znotraj vsakega obdo- 3,00 mm v glineni masi, ohr. ohranjen bja pa po tipu posode ter, kjer je bilo mogoče, zaporednimi SE-ji. zelo groba zrna v glineni masi večja SE stratigrafska enota Gradivo hrani Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. od 3,01 mm. sek. sektor kv. kvadrant inv. št. inventarna številka odl. odlomek vel. velikost Vse mere so v centimetrih (cm). Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 51 Prazgodovinsko gradivo Keramični predmeti 1 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11751 6 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11756 11 SE 21, sek. V, kv. 5, inv. št. 11761 15 SE 58, sek. V, kv. 8, Odlomek ustja lonca z ostenjem s Odlomek rahlo izvihanega ustja po- Odlomek ostenja posode, prostoroč- inv. št. 11765 plastičnim, z odtisi prstov razčlenje- sode, prostoročne izdelave. Masa ne izdelave. Okras – pasovi pošev- Odlomek ostenja posode, prosto- nim rebrom, prostoročne izdelave. – finozrnata; površina – gladka in nih brazdastih vrezov. Masa – drob- ročne izdelave. Okras - pas izmenič- Masa – grobozrnata; površina – gro- glajena; barva – temno rjava, na zu- nozrnata; površina – gladka; barva nih vodoravnih vrezov in vrst vbo- ba; barva – zelo temno sivo rjava; nanji in notranji strani rjav premaz; – temno rjava; v. 1,6 cm, š. 2,5 cm, dov. Masa – drobnozrnata; površina v. 5,0 cm, š. 9,4 cm, db. 1,2 cm. v. 2,3 cm, š. 2,3 cm, db. 0,6 cm. db. 0,3 cm. – gladka in glajena; barva – zelo te- mno rjava; v. 2,2 cm, š. 2,2 cm, 7 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11757 12 SE 37d, sek. V, kv. 6, db. 0,5 cm. Odlomek pokončnega ustja z oste- inv. št. 11762 njem posode, prostoročne izdelave. Odlomek ostenja posode, prostoroč- 16 SE 84, sek. IV, kv. 7, Masa – grobozrnata; površina – gro- ne izdelave. Okras - pasovi vodorav- inv. št. 11766 ba; barva – sivkasto rjava, na notra- nih in poševnih brazdastih vrezov s Odlomek ostenja z nastavkom v ro- nji in zunanji strani rjavo rdečkast kapljičastimi vbodi. Masa – drobno- čaj posode, prostoročne izdelave. premaz; v. 5 cm, š. 3,4 cm, zrnata; površina – gladka in glajena; Okras - pas vodoravnih brazdastih 2 SE 7, sek. V, kv. 4, inv. št. 11752 db. 0,7 cm. barva – temno sivo rjava; v. 5,1 cm, vrezov med dvema vrstama kaplji- Odlomek posode z rahlo izvihanim š. 4,1 cm, db. 1,5 cm. častih vbodov. Masa – finozrnata; ustjem, prostoročne izdelave. Masa 8 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št.11758 površina – gladka in glajena; barva – drobnozrnata; površina – gladka Odlomek rahlo izvihanega ustja po- – temno rjava; v. 2,4 cm, š. 2,6 cm, in glajena; barva – temno sivo rjava; sode, prostoročne izdelave. Masa db. 0,5 cm. pr. u. 26 cm, db. 0,6 cm. – fino zrnata; površina – gladka in glajena; barva – temno rjava z no- tranje strani, rjav premaz z zunanje strani; v. 1,8 cm, š. 1,7 cm, db. 0,5 cm. 13 SE 58, sek. V, kv. 8, 3 SE 7, sek. V, kv. 5, inv. št. 11753 9 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11759 inv. št. 11763 Odlomek izvihanega ustja lonca, Odlomek ostenja posode, prosto- Odlomek ostenja posode, prostoroč- prostoročne izdelave. Masa – drob- ročne izdelave. Okras – kombinaci- ne izdelave. Okras - pas vodoravnih nozrnata; površina – gladka in gla- ja brazdasto vrezaneg cik-caka nad brazdastih vrezov med dvema vr- jena; barva – temno sivo rjava; pasom vodoravnih brazdastih vre- stama kapljičastih vbodov. Masa – v. 4,6 cm, š. 3,3 cm, db. 0,7 cm. zov. Masa – drobnozrnata; površina drobnozrnata; površina – gladka in – gladka in delno glajena; barva – glajena; barva – temno sivo rjava; 4 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11754 temno sivo rjava; v. 4,3 cm, š. 4 cm, v. 4,8 cm, š. 6,8 cm, db. 0,4 cm. Odlomek rahlo izvihanega ustja lon- db. 0,5 cm. ca, prostoročne izdelave. Masa – 14 SE 58, sek. V, kv. 8, drobnozrnata; površina – gladka in 10 SE 8, sek. V, kv. 4, inv. št. 11760 inv. št. 11764 glajena; barva – temno sivo rjava; Odlomek ostenja posode, prosto- Odlomek ostenja posode, prostoroč- pr. u. 28 cm, db. 0,7 cm. ročne izdelave. Okras - navpični pas ne izdelave. Okras - pas vodoravnih kapljičastih vbodov in črt. Masa – brazdastih vrezov in pod njimi nav- 5 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11755 drobnozrnata ; površina – gladka in pično postavljen pas brazdastih vre- Odlomek rahlo izvihanega ustja lon- delno glajena; barva – temno sivo zov med dvema vrstama kapljiča- ca, prostoročne izdelave. Masa – rjava; v. 1,9 cm, š. 2,1 cm, stih vbodov. Masa – drobnozrnata; drobnozrnata; površina – gladka in db. 0,4 cm. površina – gladka in glajena; barva glajena; barva – temno sivo rjava; – temno rjava; v. 2,1 cm, š. 3,4 cm, v. 3,6 cm, š. 3,5 cm, db. 0,8 cm. db. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 52 M 1:2 1 3 2 4 5 6 7 9 10 8 12 13 11 14 15 16 SE 7 2, 3 SE 8 10 SE 21 11 SE 37d 12 SE 58 1, 4–9, 13–15 SE 84 16 53 17 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11767 20 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 23 SE 7, sek. V, kv. 7, inv. št. 11773 Odlomek trakastega ročaja ovalnega 11770 Odlomek dna in ostenja posode, preseka posode, prostoročne izde- Odlomek trakastega ročaja posode, prostoročne izdelave. Masa – gro- lave. Okras - navpični pasovi krajših prostoročne izdelave. Okras - nav- bozrnata; površina – groba; bar- vodoravnih brazdastih vrezov. Masa pični pas krajših vodoravnih brazda- va – rdečkasto rjava; pr. d. 9,9 cm, – drobnozrnata; površina – gladka stih vrezov med navpičnima vrstama db. 1,2 cm. in glajena; barva – temno sivkasto kapljičastih vbodov. Masa – finozr- rjava; v. 5,1 cm, š. 5,5 cm, nata; površina – gladka in glajena; 24 SE 7, sek. VI, kv. 7, inv. št. 11774 db. 0,7 cm. barva – temno sivkasto rjava; Odlomek dna posode, prostoročne v. 12 cm, š. 6,5 cm, db. 0,8 cm. izdelave. Masa – grobozrnata; povr- šina – groba; barva – sivo rjavkasta; v. 2,3 cm, š. 4,3 cm, db. 1 cm. 18 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11768 25 SE 58, sek. V, kv. 8, Odlomek posode s trakastim ročajem inv. št. 11775 ovalnega preseka, prostoročne izde- Odlomek dna posode na nogi z oste- lave. Masa – grobozrnata; površina njem, prostoročne izdelave. Masa – groba; barva – sivo rjavo rdečka- – drobnozrnata; površina – gladka; sta; v. 5,4 cm, š. 4,8 cm, db. 0,7 cm. barva – temno sivo rjava, na zunanji strani rdečkasto rjav premaz; pr. d. 11 cm, db. 1 cm. 26 SE 103, sek. IV, kv. 8, 21 SE 58, sek. V, kv. 8, inv. št. 11776 inv. št. 11771 Odlomek dna lonca, prostoročne iz- Pokrov, prostoročne izdelave. Masa delave. Masa – grobozrnata; povr- – drobnozrnata; površina – gladka šina – hrapava; barva – rdečkasto in delno glajena; barva – zunaj sve- rjava; pr. d. 21 cm, db. 1,6 cm. 19 SE 49, sek. V, kv. 8, inv. št. 11769 tlo rjava, znotraj rdečkasta; Odlomek trakastega ročaja posode, pr. 8,8 cm, db. 1 cm. prostoročne izdelave. Masa – grobo- zrnata; površina – hrapava; barva – 22 SE 58, sek. V, kv. 8, sivo rjava z oranžnimi lisami; inv. št. 11772 v. 2,8 cm, š. 4,2 cm, db. 0,8 cm. Odlomek ostenja posode z brada- vico, prostoročne izdelave. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; barva – svetlo rjava; v. 3,9 cm, š. 4,7 cm, db. 1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 54 M 1:2 17 18 19 20 21 22 23 25 24 26 SE 7 23, 24 SE 49 19 SE 58 17, 18, 20–22, 25 SE 103 26 55 Rimskodobno gradivo Poznosrednjeveška keramika Kamniti predmet Bronasti in železni predmeti Keramika 27 SE 58, sek. V, kv. 8, 28 SE 2, sek. III, kv. 2, inv. št. 11778 32 SE 4, sek. IV, kv. 2, inv. št. 11782 33 SE 1, SE 2, sek. II, kv. 2, inv. št. 11777 Bronast prstan, na zunanji strani Odlomek rahlo uvihanega ustja kro- inv. št. 11783 Kamnita sekirica iz svetlo zelenega okrašen z bradavicami in valovitim žnika, izdelanega na vretenu. Masa Odlomek izvihanega ustja z oste- lisastega serpentina; v. 13,2 cm, vrezom; pr. 1,8 cm, db. 0,05 cm. – grobozrnata; površina – groba; njem lonca, izdelanega na vrete- š. 3,8 cm, db. 1,5 cm. barva – svetlo rjava; pr. u. 25,4 cm, nu. Masa – grobozrnata; površina – db. 0,6 cm. hrapava; barva – svetlo rjava; sledi zgladitve z orodjem na notranji po- vršini ustja; pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,7 cm, db. 0,9 cm. 29 SE 2, sek. V, kv. 3, inv. št. 11779 Bronasta kolenčasta fibula; dl. 3,1 cm, š. 1,25 cm. 34 SE 1, SE 2, sek. V, kv. 4, inv. št. 11784 Odlomek trikotnega ustja lonca, iz- delanega na vretenu. Masa – grobo- zrnata; površina – hrapava; barva 30 SE 2, sek. I, kv. 3, inv. št. 11780 – na zunanji površini rjavo oranžna, Del bronaste zapestnice; pr. 5,4 cm, na notranji površini sivo črne lise; db. 1 cm. pr. u. 15 cm, ohr. v. 2,8 cm, db. 0,8 cm. 35 SE 1, SE 2, sek. III, kv. 1, inv. št. 11785 Odlomek trikotnega ustja z utorom za pokrov lonca, izdelanega na vre- tenu. Masa – grobozrnata; površina – hrapava; barva – svetlo rjava, sivo črne lise na notranji površini; pr. u. 28 cm, ohr. v. 1,5 cm, 31 SE 2, sek. III, kv. 2, inv. št. 11781 db. 0,7 cm. Železno rezilo z držajem; dl. 7,4 cm, š. 1,6 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 56 M 1:1 28–31 M 1:2 27 28 29 30 31 32 33 34 35 SE 1, SE 2 33–35 SE 2 28–31 SE 4 32 SE 58 27 57 Novi vek 36 SE 1, SE 2 sek. V, kv. 6, 38 SE 2, sek. V, kv. 9, inv. št. 11788 inv. št. 11786 Odlomek ustja z ostenjem sklede, iz- Odlomek trikotnega profiliranega delane na vretenu. Okras - bela gla- ustja lonca, izdelanega na vrete- zura na notranji površini ostenja, nu. Masa – drobnozrnata; površina podglazurno slikanje – motiv pre- – gladka; barva – svetlo rjavo rdeča; pletene valovnice in lisa zelene gla- pr. u. 12 cm, db. 0,7 cm. zure. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; barva – svetlo rjava; 37 SE 1, SE 2, sek. V, kv. 1, v. 3 cm, š. 6,2 cm, db. 0,9 cm. inv. št. 11787 Odlomek pokrova konične oblike s poudarjenim, izvihanim obodom, izdelanega na vretenu. Masa – fino- zrnata; površina – gladka; barva – svetlo rjava; pr. 20,5 cm, db. 1,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. 39 SE 2, sek. V, kv. 9, inv. št. 11789 Odlomek ostenja sklede, izdelane na vretenu. Okras - zelena glazura na notranji površini. Masa – drobno- zrnata; površina – gladka; barva – svetlo rjava; pr. u. 32 cm, ohr. v. 4,7 cm, db. 0,7 cm. 40 SE 2, sek. V, kv. 9, inv. št. 11790 Odlomek ročaja vrča, prostoročne iz- delave. Masa – drobnozrnata; povr- šina – gladka; barva – siva s svetlo rjavimi lisami; dl. 4,3 cm, š. 1,3 cm, db. 1 cm. 41 SE 2, sek. V, kv. 8, inv. št. 11791 Odlomek ostenja vrča, izdelane- ga na vretenu. Okras - horizontalne kanelure na zunanji površini oste- nja. Masa – drobnozrnata; površina gladka; barva – svetlo rjava; pr. 14,7 cm, db. 0,8 cm. 42 SE 2, sek. V, kv. 9, inv. št. 11792 Odlomek dna posode, izdelane na vretenu. Okras - zelena glazura na notranji površini, temno rjava gla- zura na zunanji površini. Masa – drobnozrnata; površina – gladka; barva – svetlo rjava; pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 1,3 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 58 M 1:2 37 38 36 39 41 40 42 SE 1, SE 2 36, 37 SE 2 38–42 59 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Okrajšave ZAS Zamarkova - Senekovič ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije Gradivo hrani NMS. 1 ZAS ZE 4A 7 ZAS ZE 1B Odebeljeno izvihano ustje lonca ru- Odebeljeno močno izvihano ustje mene barve 10YR7/8; v. 2,7 cm, lonca rdečkastorumene barve š. 2,2 cm, pr. 18,6 cm. 7,5YR7/4; v. 2,8 cm, š. 4,4 cm, pr. 20 cm. 2 ZAS ZE 6C Odebeljeno močno izvihano ustje 8 ZAS ZE 4C lonca rdečkastorumene barve Odebeljeno izvihano ustje lonca ro- 7,5YR7/8; v. 2,6 cm, š. 3,4 cm, žnatosive barve 7,5YR7/2; v. 2,3 cm, pr. 22,1 cm. š. 4,9 cm, pr. 22 cm. 3 ZAS ZE 7D 9 ZAS ZE 3B Odebeljeno močno izvihano ustje Odebeljeno izvihano ustje lonca črne lonca rdečkastorumene barve barve 7,5YR2/0; v. 2,1 cm, š. 3,1 cm, 7,5YR7/8; v. 2,9 cm, š. 4,7 cm, pr. 16 cm. pr. 21 cm. 10 ZAS ZE 4C 4 ZAS ZE 6B Del ustja in stene plitve glazira- Odebeljeno močno izvihano ustje ne sklede rožnatorumene barve lonca rdečkastorumene barve 7.5YR6/6; glazura oker barve z belo 7,5YR7/6; v. 2,2 cm, š. 4 cm, črto na prehodu ustja v steno zno- pr. 21,4 cm. traj; v. 2 cm, š. 4,1 cm, pr. 36,3 cm. 5 ZAS ZE 4A Odebeljeno močno izvihano ustje lonca rdečkastorumene barve 7,5YR8/6; v. 2,6 cm, š. 3,5 cm, pr. 23,4 cm. 6 ZAS ZE 6B Odebeljeno močno izvihano ustje lonca rdečkastorumene barve 7,5YR7/4; v. 2,6 cm, š. 3,8 cm, pr. 22,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 60 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 61 Radiokarbonske analize 14C Rezultate analize so pokazali vzorci iz rimskega ognjišča SE 20 (sl. 43). 43 Rezultati in poročilo radiokarbonske analize vzorcev iz ognjišča SE 20. 1910±30 BP 2020 Conventional radiocarbon age: 1910+-30 BP 2000 2 Sigma calibrated result: Cal AD 30 to 40 (Cal BP 1920 to 1910) and (95% probability) Cal AD 50 to 130 (Cal BP 1900 to 1820) Intercept of radiocarbon age with calibration curve Cal AD 80 (Cal BP 1870) 1980 1 Sigma calibrated results (68% probability): Cal AD 70 to 130 (Cal BP 1880 to 1820) 1960 1940 1920 1900 adiocarbon age (BP)R 1880 1860 1840 1820 1800 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 cal AD Sample Data Measured Radiocarbon Age 13C/12C Ratio Conventional Radiocarbon Age (*) Beta 318332 1880 +/- 30 BP -23.2 0/00 1910 +/- 30 BP Sample ZMS SE 20 Analysis AMS-Standard delivery Material/pretreatment (charred material): acid/alkali/acid 2 sigma calibration Cal AD 30 to 40 (Cal BP 1920 to 1910) AND Cal AD 50 to 130 (Cal BP 1900 to 1820) *Dates are reported as RCYBP (radiocarbon years before present, »present« The Conventional Radiocarbon Age represents the Measured Radiocarbon Age = AD 1950). By international convention, the modern reference stand- corrected for isotopic fractionation, calculated using the delta 13C. On rare occa-ard was 95% the 14C activity of the National Institute of Standards and sion where the Conventional Radiocarbon Age was calculated using an assumed Technology (NIST) Oxalic Acid (SRM 4990C) and calculated using the Libby delta 13C, the ratio and the Conventional Radiocarbon Age will be followed 14C half-life (5568 years). Quoted errors represent 1 relative standard de-by »'''. The Conventional Radiocarbon Age is not calendar calibrated. When viation statistics (68% probability) counting errors based on the combined available, the Calendar Calibrated result is calculated from the Conventional measurements of the sample, background, and modern reference stand-Radiocarbon Age and is listed as the »Two Sigma Calibrated Result« for each ards. Measured 13C/12C ratios (delta 13C) were calculated relative to the sample. PDB-1 standard. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 62 Literatura ANSl 1975, Arheološka najdišča Slo- LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura venije. – Ljubljana. orodje v severovzhodni Sloveni- keramike z brazdastim vrezom BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad ji. - Ptujski arheološki zbornik, v Prekmurju. – V: A. Tomaž (ur.), Šalek. – Velenje. Ptuj, 31–158. Od Sopota do Lengyela. Prispev- BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Sin- MARKOVIĆ, Z. 1990, Problem gene- ki o kamenodobnih in bakre- gidunuma. - Serija Zbirke i lega- ze i razvoja eneolitičkih i rano- nodobnih kulturah med Savo in ti, katalog XII, Beograd. brončanodobnih kultura sjeve- Donavo, Koper, 203–210. BUDJA, M. 1979, Kovinske zapestnice rozapadne Hrvatske. - Izdanja ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gor- v rimskih grobovih Slovenije. – Hrvatskog arheološkog društva nje njive pri Dolgi vasi. - AAS 6, Arheološki vestnik 30, 243–248. 14, 39–50. Ljubljana. DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Retz-Gajary MIHOVILIĆ, K. 1979, Prstenje i nau- TICA, G. 2011, Zamarkova - Toplak- kultura. - V: A. Benac (ur.), Prai- šnice rimskog doba Slovenije. - Kegl. - AAS 16, Ljubljana. storija Jugoslavenskih zemalja. Arheološki vestnik 30, 223–230. TUŠEK I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci Eneolit, Sarajevo, 343–367. MINICHREITER, K. 1990, Prvi rezultati (Ivankoc) pri Lendavi. - AAS 15, DJURIĆ, B. 2004a, MP 01 Maribor– arheoloških istraživanja u Pepe- Ljubljana. Lenart, MP 02/1 Lenart–Zgor- lanama. - Izdanja Hrvatskog ar- VELUŠČEK, A. 2004 , Hočevarica – naj Senarska, obvoznica Lenart, heološkog društva 14, 19–38. eneolitsko kolišče na Ljubljan- Poročilo o rezultatih eksten- ORTISI, S. 2008, Fibule del periodo skem barju. - Opera Institu- zivnega arheološkega pregle- medio e tardoimperiale. Fibu- ti Archeologici Sloveniae 8, da. – Ljubljana (neobjavljeno le a ginocchio, con testa a forma Ljubljana. poročilo). di pelta, »Scharnierarmfibeln« ŽIŽEK, I. 2001, Tretji ptujski mitrej v –. 2004b, Poročilo o rezultatih ar- e »Bugelknopffibeln«. – V: J. luči materialne kulture. – V: Ptuj heološkega pregleda na poten- Bemmann, M. Buora in S. Seidel, v rimskem cesarstvu, mitraizem cialnem najdišču Zamarkova Fibule antiche del Friuli, Catalo- in njegova doba, Archaeologia - Senekovič. – Ljubljana (neo- ghi e monografie archeologiche Poetoviensis 2, Ptuj, 125–166. bjavljeno poročilo). dei Civici musei di Udine 9, Udi- –. 2006, Poročilo o zaščitnem ar- GUŠTIN, M., G. TIEFENGRABER in D. ne, 42–45. heološkem izkopavanju na lo- PAVLOVIČ, Murska Sobota - Nova PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Ko- kaciji Zamarkova–Seneko- Tabla. - AAS, Ljubljana (v tisku). stanjevica na Starem gradu nad vič. – Ljubljana (neobjavljeno GUŠTIN, M., V. TOMADIN, V. VIDRIH Pobočjem. – Archeologia histo- poročilo). PERKO in M. SAKARA SUČEVIĆ rica Slovenica 4, Ljubljana. 1997, Izkopavanje na gradu Ža- STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Nova po- merk (Loka pri Žusmu). – V: M. doba prazgodovinske poselitve Guštin in K. Predovnik (ur.), na zahodnem obrobju Dravske- Drobci nekega vsakdana, Ar- ga polja. - Arheološki vestnik 52, chaeologia Historica Slovenica 2, 117–130. Ljubljana, 59–76. –. 2006, Malečnik – arheološko HORVAT, M. 1999, Keramika: teh- najdišče. - V: A. Tomaž (ur.), Od nologija keramike, tipologi- Sopota do Lengyela. Prispevki o ja lončenine, keramični arhiv. kamenodobnih in bakrenodob- – Ljubljana. nih kulturah med Savo in Dona- ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna vo, Koper, 195–210. grobišča I. – Katalogi in mono- ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske na- grafije 32, Ljubljana. selbine v Pomurju. – Maribor. JOVANOVIĆ, A. 1978, Nakit u rimskoj –. 2009, Pod kotom-jug pri Krogu. Dardaniji. - Dissertationes et - AAS 7, Ljubljana. monographiae 21, Beograd. Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 63 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Prazgodovina Objekt V Objekt VIIa Strukture, ki niso del objektov Objekti SE 37 34 SE 50 39 SE 19 44 SE 37a 34 SE 52 39 SE 34 44 Objekt I SE 37b 34 SE 53 39 SE 43 45 SE 8 30 SE 37c 34 SE 55 39 SE 45 45 SE 9 30 SE 37d 34 SE 56 39 SE 46 45 SE 10 30 SE 37d1 34 SE 57 39 SE 48 45 SE 11 30 SE 37d2 34 SE 59 40 SE 65 45 SE 12 31 SE 60 40 SE 66 46 SE 13 31 Objekt VI SE 67 46 SE 14 31 SE 74 34 Objekt VIII SE 67a 46 SE 15 31 SE 74a 34 SE 106 40 SE 68 46 SE 16 31 SE 74b 34 SE 107 40 SE 69 47 SE 17 31 SE 74c 34 SE 108 41 SE 69a1 47 SE 18 31 SE 109 41 SE 69a2 47 Objekt VII SE 110 41 SE 70 47 Objekt II SE 39 35 SE 111 41 SE 71 47 SE 21 32 SE 41 35 SE 112 41 SE 72 47 SE 22 32 SE 42 35 SE 113 41 SE 73 47 SE 23 32 SE 42a 35 SE 114 41 SE 75 48 SE 24 32 SE 49 36 SE 115 41 SE 76 48 SE 25 32 SE 51 36 SE 76a 48 SE 26 32 SE 54 36 Objekt IX SE 77 48 SE 27 32 SE 58 36 SE 38 42 SE 78 48 SE 28 32 SE 61 36 SE 40 42 SE 79 48 SE 29 32 SE 62 36 SE 44 42 SE 87 48 SE 30 32 SE 63 36 SE 44a 42 SE 31 33 SE 64 37 SE 44b 42 Antično obdobje SE 32 33 SE 88 37 SE 47 43 SE 20 49 SE 33 33 SE 89 37 SE 80 43 SE 90 37 SE 80a 43 Novoveško obdobje Objekt III SE 91 37 SE 81 43 SE 5 49 SE 35 33 SE 92 37 SE 82 43 SE 6 49 SE 35a 33 SE 93 37 SE 83 43 SE 35b 33 SE 94 37 SE 84 43 SE 95 37 SE 84a 43 Objekt IV SE 96 38 SE 84b 43 SE 36 33 SE 97 38 SE 84c 43 SE 36a 33 SE 98 38 SE 84d 43 SE 36a1 33 SE 99 38 SE 85 44 SE 36a2 33 SE 100 38 SE 85a 44 SE 101 38 SE 85b 44 SE 102 38 SE 86 44 SE 103 38 SE 104 39 SE 105 39 Arheologija na avtocestah Slovenije Zamarkova - Senekovič 64 Document Outline Zamarkova - Senekovič Kazalo Uvod Lega najdišča in opis pokrajine Geološka in geomorfološka podoba najdišča Intenzivni površinski pregled Arheološke raziskave Potek in način dela Dokumentiranje Opis in interpretacija najdišča Prazgodovinsko obdobje Rimsko obdobje Novoveško obdobje Analiza gradiva Bakrenodobna keramika Kamnito gradivo Rimska keramika in kovinski predmeti Poznosrednjeveška in novoveška keramika Sklep Katalog stratigrafskih enot Prazgodovina Antično obdobje Novoveško obdobje Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo s površinskega pregleda Radiokarbonske analize 14C Literatura Indeks stratigrafskih enot