To Slnvna~plača na v gotovini* itev. 44. V Liublini, dns 31. oktobra 1929. Posamezna itev. Din v-« Leto XII. r i f ■ j PJ ■ 1 ^ I .. A Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ,.Domovine", Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3120 Naročnina za tnzemstvo: četrtletno S Din, polletno 11 Din, celoletno 38 Dlg; za Inozemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno «8 Din. Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice f Ljubljani, št 10.711. Kako bo upravljana naša Dravska banovina Važne določbe o popolni notranji preureditvi države Z zgodovinskim dnevom 3. oktobra 1929. je bila naša država razdeljena na devet banovin, ki se imenujejo po svojih glavfiih rekah. V naši, Dravski banovini, ki šteje 1 milijon 40 tisoč prebivalcev ter po površini meri 15.936 km2, sta združeni v glavnem dosedanji oblasti, ljubljanska in mariborska, samo da sta črnomeljski srez in Medmurje pripadla Zagrebu (Savski banovini), k nam pa je priključen čabarski srez, to je gozdna pokrajina onkraj Loža. Kako bo upravljana naša Dravska banovina? To je vprašanje, ki gotovo zanima vsakega našega kmetovalca. Ker podeželsko prebivalstvo cesto nima prilike, da bi zasledovalo uredbe, ki se zadnji čas vrstijo in ki vsebujejo določbe o upravljanju novih banovin, bomo skušali v naslednjem širšem obrisu podati nekateie bistvene podatke. Sedež Dravske banovine je v Ljubljani, za prvega -našega bana pa je kralj postavil bivšega ministra, vsetičiliškega profe- tesneje, "o gospodarstvo. In prišli bodo tudi razni izdatki za nepredvidene potrebe. Dohodki banovine, ki se bodo morali vstaviti v proračun za protiutež izdatkom, pa so naslednji: dohodki posestev, ki pripadajo banovini, kakor tudi dohodki od raznih banovinskih zavodov in podjetij. Nadalje do-klade na državne davke, ki brez odobritve finančnega ministra ne bodo smele presegati 10 %. Redno bo tudi država od svojih dohodkov odstopala posameznim banovinam gotove vsote denarja. Dohodke in izdatke bo ban določeval po svoji oceni, v pomoč pa mu bodo pri sestavljanju proračuna stali posamezni strokovnjaki in predvideno je, da se Čimprej prenese odgovornost za gospodarstvo v banovini vsaj deloma tudi na one organe, ki bodo banu stali s svojimi nasveti in izkušnjami ob strani. Proračun za prihodnje leto mora biti naj- sorja -inženjerja Dušana S e r n e c a. Njemu v pcmoč je za podbana ppstavljen dosedanji generalni inšpektor notranjega ministrstva, znani upravni strokovnjak, bivši veliki župan mariborske oblasti dr. Otmar P i r k m a j e r. Zdaj se že vršijo priprave za uredbo uprave v banovinah. S posebno uredbo bo predpisano ustroj«tvo ban-ske uprave, njena sestava in njeni oddelki, določena bodo- opravila bana, njegovega pomočnika in njegovih referentov. Ta uredba je še v delu, a bo v kratkem objavljena, izd; ne pa so bile že važne uredbe, ki pred vsem določajo finančno in gospodarsko vprašanje v posameznih banovinah. Ban ima tako velike pravice, da bo vodil skoro večino vseh onih poslov, ki so doslej pripadala v območje raznih ministrstev. Pred vsem so vse gospodarske zadeve banovine v njegovi skrbi. V nekaterih strokah, kakor na pr. v šolstvu, ima sicer ministrstvo še svojo neposredno moč, a tudi tu je ban dobil daleko-sežne nadzorovalne pravice. Hrbtenica vsake upravne enote je letni proračun. Proračunsko leto v banovini se začne s 1. aprilom in traja do 31. marca naslednjega leta. Proračun mora sestaviti ban s svojimi strokovnimi pomočniki. Banovinski proračun je javen in mora tvoriti celoto, kar znači, da morajo biti v njem obsežene navedbe o izdatkih in dohodkih vseh onih strok,;Iti spadajo v območje banske uprave. Izdatki banovinskega proračuna bodo predvsem: osebni izdatki za prevzeto osebje samoupravnih uradu v iii ustanov, posebej še za upravno osebje, razdeljeno na gradbeno, prosvetno in zdravstveno, kmetijsko, gozdno in rudarsko. trgovsko in industrijsko ter na socialno-politično stroko, ter razni izdatki za potrebe uradov in ustanov. Seveda bodo banovinski proračuni vsebovali tudi še navedbe o odplačilu banovinskih dolgov in obresti, saj je danes brez kredita in posojila težko voditi velikopotezno Glavni vir banovinslcega proračuna bodo, kakor rečeno, tvorili lastni banovinski davki, doklade na državne davke, od države banovinam v celoti ali po procentu prepuščeni dohodki in podobno. Za izredne izdatke, zlasti za investicije (kakor za gradnje poslopji, cest in pod.) bodo banovine mogle najemati tudi lastna posojila doma ali pa v inozemstvu in od tega bo seveda precej odvisna višina naših dajatev. Okrožni inšpektorat v Mariboru. Ker imajo banovine razmeroma precej velik obseg, je že poskrbljeno za to, da bo del bano-vega delokroga prenešen na tako imenovane okrožne inšpektorate. Vsega skupaj bo v Jugoslaviji 22 inšpektoratov. V Dravski banovini bomo imeli samo enega, in sicer v Mariboru. Obsegal bo območje vse dosedanje mariborske oblasti, torej sreze: Celje, Gornji grad, Dolnjo Lendavo, Konjice, Ljutomer, Maribor, Maribor desni in levi breg, Mursko Soboto, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec in Šmarje pri .Jelšah. Za okrožnega inšpektorja v Mariboru je postavljen dosedanji veliki župan mariborske ob-■iU^m^^m^ fiua^noiuujl^i fc Schaubach. V njegovo pristojnost aga pregleda ih odobri, na kar bo 8Pada skrb ,iad javno varnostjo, nadzorstvo nad uradovanjem oblastev m izdajanje navodil glede uspešnega izvrševanja službe. Vsaj enkrat na leto bo moral okrožni inšpektor prepotovati vse sreze svojega področja in jih nadzorovati. V območju dosedanje ljubljanske oblasti, kjer seveda ne bo okrožnega inšpektorja, pa bo vodil nadzorstvo nad vsemi srezi ban sam s posebnimi višjimi uradniki, ki bodo v ta namen postavljeni. Okrožnemu inšpektorju v Mariboru bo seveda dodeljeno primerno število osebja dosedanjega mariborskega velikega županstva, saj bo okrožni inšpektor vršil tudi del banovih upravnih poslov. Banski svet. Še ta teden bo izšla uredba o organizaciji banskih uprav, na kar bodo bani s svojimi pomočniki pristopili k organizaciji banskih uprav, ki morajo začeti poslovati s 3. decembrom. V zvezi z novimi banskimi upravami bodo ustanovljeni v vsaki banovini posebni banski sveti, se-stoječi iz 20 do 30 zastopnikov vseh slojev prebivalstva v banovini. Člane bo imenoval kralj na predlog notranjega ministra, kateremu bo ban dostavil svoje predloge. Banski svet bo zato tu, da se bo ban lahko z njim posvetoval o zadevah gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja. ministru, da ga pregled s 1. aprilom 1S30. stopil v veljavo. Dotlej je podaljšana veljava oblastnih p~oračuno'v. Imovina oblastnih samouprav preide z vsemi svojimi aktivami in pasivami v last banovine. Pri tem pripadajo nepremičnine in ustanove oni banovini, v kateri se nahajajo. Oblastni komisarji morajo najdlje do 15. novembra popisati vso imovino oblastnih samouprav in ugotoviti stanje sklenjenih posojil in drugih dolgov, od-nosno terjatev. Do konca tega leta bodo bani prevzeli urad-ništvo oblastnih samouprav m mu dodelili službo po lastni razvrstitvi. Plače in ostali prejemki tega osebja bodo šli do konca tega leta na breme oblastnega proračuna, kasneje pa se bodo izpla-1 čevaji iz banovinskega proračuna. Kaj pa bo z oblastnima hranilnicama ljubljanske in mariborske oblasti? Njuno usodo bo ban odločil v roku dveh mesecev, čim bo banska uprava začela delovali. Ban bo prevzel njuno premoženje ter uredil nadaljnje delovanje. Njegovo odločitev bo moral potrditi finančni minister. Razmišljanja ob pospravljenih pridelkih P o 1 j a n s k a dolin a, r,b koncu oktobra. Pospravljeno! Saj prihajamo v po"aio jesen. Ko prejmemo zopet cDomoviiio, naš priljubljeni in vpoštevani list, ki nam prinaša toliko dobrih naukov iz gospodarstva. ter potrebnega razvedrila, bodo že Vsi sveti. Praznik, ki nas spominja pokojnih in minulosti ter nam že napoveduje zimo, čas kmetskega počitka, kolikor pride v peštev poljsko delo. Letos smo imeli kaj ugodno jesen za pospravljanje. To leto so se sploh vsi pridelki spravili ob najugodnejšem vremenu, kar je za kmeta velike važnosti. Pridelki, spravljeni cb lepem vre- menu, imajo večjo trpežnost in so boljši kakor pridelki, spravljeni ob slabem vremenu. Pridelajo se je dobro in razmeroma mnogo. Precej se je naželo in namiatilo žita. Prav tako se je mnogo liakosilo krme. Pa tudi drugi pridelki so bogati. Dobra letina je bila tudi za sadje. Vsi ti pridelki so pospravljeni v kašče in žit-nice Zdaj pa nastane vprašanje, kako pridelke, ki presegajo domače potrebe, spraviti v denar za ceno, ki bo primerna kmetovemu trudu. To vprašanje je za kmeta gotovo eno najvažnejših. Potrebe so tudi pri kmetu velike, posebno tam, kjer je večja družina. Razen tega ima kmet še drugih dajatev in plačil, med drugim za davke vseh vrst, ki se tudi morajo v redu plačati. Žal, precejšen del priJe'kov mora še dandanes kmet oddajati za biro, iu to v žitu in krmi, v vinskih krajih celo v vinu Ta del pridelkov je bil najhitreje spravljen, a na strani kmeta ne z veseljem, pač pa v največ primerih z godrnjanjem. Kmetje ne ve no, k«ko pridemo do teh dajatev, katerih so drugi stanovi oproščeni. To je ostanek iz dobe, ko še nismo bili svobodni in je naša država že ponovno poskušala odpraviti ta za nas težak davek. Pa je včasih strankarstvo in denarni zavodi, ki so preveč lahkomiselno da- vse pokvarilo. Leta in leta se že potegujemo za to, da bi se to odpravilo, ker je to breme velika krivica za nas in je bilo nam tudi krivično naloženo v starih časih. Dobivamo nove, dobre in pametne postave in bi radi slišali, da bi bil kmalu izdan tudi zakon, ki bi kmetu popravil to krivico. Ko se to zgodi, potem bo kmet šele lahko jeseni zaklical: Vse imam pospravljeno in je moje, hvala Bogu! Hude težave savinfskili bmelfarfev Zaradi prezadoiženja se majejo mnoga posestva Žalec, oktobra. Znan je izrek: kredit je boljši ko denar. In je tudi resničen do gotove mere, kakor pač vsak izrek. Ni pa ^pasnejše stvari za gospodarstvo kakor je neomejen kredit, kar kaže bridka izkušnja naših hmeljarjev. Vsi sloji Savinjske doline so zašli zaradi posledic tega kredita v zagato, ki ji zaman ščejo izhoda. • Kje pa so vzroki prezadolženosti naših hmeljarjev? Kar na dlani je odgovor: Prezadoiženja je kriva lahkovernost hmeljarjev, ki so živeli preko svojih razmer v nadi, da bo imel hmelj stalno ceno vsaj 50 Din, če že ne 100 Din. Kakor pa je ta odgovor res kar na dlani, vendar ni popolnoma resničen. Za zadolžitev je treba namreč poleg dolžnikov tudi upnikov, ki naj vodijo račun o kreditni meji dolžnikov. Prav takih uvidevnih upnikov pa je zelo manjkalo našim hmeljarjem. Še več! Današnji hudi terjalci so pripravili številne hmeljarje, da so zlorabili svojo kreditno moč. Mnoge trgovine so v dobrih letih razgrinjale željnim očem vse razkošje mestnih potreb. Gorje hmeljarju, ki je prišel z nekaj kovači v žepu po tobak ali po sol. «Kaj bo pa lepega? Samo tobak? Poglejte tole angleško sukno, kako bi vam pristojala takale obleka.» «Bi že pristojala, verjamem, pa moja listnica ne dovoli.» «Kaj sem vas vprašal za denar? Gospodična Fani, odrežite gospodu od tegale za obleko. Pa zr oba sina tudi, kajne, gospod? Gospodična jali velika posojila. Mnogo je pa bila kriva tudi prejšnja davčna politika, ki je izterjala v redkih dobrih letih težke tisočake od hmeljarjev, dočim je bil hmeljar v slabih letih s svojo izgubo prepuščen ljubemu Bogu. Dobičkanosnost hmeljarstva ni nič podobna dobičkanosnosti drugih po'j-skih pridelkov, ker nimajo ti take razlike v letnih cenah kakor baš hmelj. V desetletju je hmelj deležen komaj dvakrat visoke cene, trikrat srednje in petkrat slabe. Izredna dobičkanosnost hmelja je torej le navidezna. Pri desetletnem povprečju cen se pokaže le prav skromen dobiček. Prav zaradi tega dejstva so občutili hmeljarji vso težo dohodnine, ki jim je vzela dobršen del čistega dobička dobrih let, ki bi naj pomagal kriti izgubo v letih krize. Vzrokov denarnih težav naših hmeljarjev ne smemo nrtiti le na njihcva izmučena pleča, zato tudi ne moremo terjati od njih, da sami plačajo drago šo'nino za svojo bridko šolo. Posebno pa ni zahtevati, naj se hmeljarji žrtvujejo za težke pogreške svoječasnih odgovornih mest, ki so pri popolnem nepoznanju hmeljarstva izzvala na boj ves svet s tisto slovečo krilatico: Jugoslavija bo prvi pridelovalec hmelja in bo potisnila vse druge hmeljarje ob steno. Na takih eksperimentih krvaveči savinjski hmeljarji prosijo, da se jim pomaga nrjti pot iz zagate. Fani, še za fanta! Pa tucat nogavic, prav močnih, kajne? Pa še nekaj srajc in par kravat...» Kakor iz neusahljivega ;ra je padalo iz predalov na mizo, se zavijalo in preden se je hmeljar sploh dobro zavedel, je že ležal pred njim ogromen zavoj, da mu je bil komaj kos. V debeli dolžni knjigi pa so rasli jurji kakor rdeči svetniki v pratiki. Ženske so nosile domov svilo za obleko, svilene nogavice, celo parfem... Iz leta v leto je šla pesem; Ko prodaš hmelj, boš pa plačal! Takrat, ko je že ves svet vedel, da gredo zlati časi hmeljarjem v zaton, smo začeli pri nas širiti skladišča. Da bi ta ne bila prazna in da bi se v njih naloženi kapital povoljno obrestoval, so prišli oznanjati krivo vero o viru blagostanja. Ogromen denar, ki so ga dala dobra leta, je šel v nove naprave, ki se nikdar ne bodo obrestovale, za sprotne potrebe pa je pel kredit. Nič ni bilo hmeljarju lažje kakor dobiti posojilo, in je imel že mnog srednji hmeljar odprt tekoči račun. Za večja posojila so hodili hmeljarji drug drugemu za poroke v razne denarne zavode, ki se niso prav nič spoznali iz položaja vse dotlej, dokler se niso letos spogledali in se hiteli vknjiževati s strahom, pri čemer so mnogi zavodi ugotovili, da so šele na četrtem in petem mestu. Dobršen del posestev ja danes t:.ko preobložen s hipotekami, ki jih ni mogoče izterjati, ker ni kupcev niti za izklicno ceno. Niso torej krivi le hmeljarji, da so zašli v tako denarno stisko, da se majejo cela posestva. Krivi so tudi on' trgovci, ki so slepo zaupali v bajko o neusahljivem viru blagostanja Savinjske doline, | mislili češki klerikalci, da so že pridobili zase ne Politični pregled V nedeljo so se vršile na Češkoslovaškem volitve v narodno zbornico in senat. Čeprav še ni znan natančen rezultat volitev, je vendar že sedaj mogoče, ugotoviti glavne obrise izida volitev. Dočim so češki agrarci ohranili svoj položaj ter ostali najmočnejša stranka, so doživeli klerikalci poraz, kakor se ga niso niti zdaleka nadejali. Bili so do zadnjega trdno uver-jeni, da bodo izšli iz volitev s povečanim številom mandatov, a so izgubili vsega skupaj okoli 150.000 glasov. Po prireditvi veleklerikalnih manifestacij z orlovskim zlatom v Pragi in s strankarsko pobarvano svetovachvsko proslavo so Ar.. :: ^ažar: Gašperček naj d en ček Povest iz časov tlačanstva. (Dalje.) ,z globoko ječe so se zaslišale besede: «Boštjan, Boštjan, reši me, ako ti ie le mogoče! Kako si vendar prišel semkaj?» Fant ji je povedal vso svojo burno preteklost in zaradi česa je stopil tu v službo. Povedal ji je tudi, da jo je Gorinova Majda-lena izsledila in kako mu je vse izdala. «S čim te bom poplačala, ako me boš rešil?« «Ljuba Jera, ti me vprašaš radi plačila? Povem ti: Moja žena boš morala biti!» «Kako naj bom tvoja žena, ko nisem več dekle. Saj veš, kako setn bila nesrečna.« «Bodi to vse pozabljeno! Kar je bilo. je že minulo. Torej lahko noč in pripravljena bodi.» Boštjan je odšel. Nesrečni Jeri se je užgala zvezdica upanja in razjokala se je od samega veselja, da jo tako ljubi ta fant. Spoznala je. da ni vredna njegove ljubezni. A če se mu posreči, da jo vendarle reši. mu bo za vedno zvesta. V grozi in trepetu je nesrečna ujetnica Jera prečula vso noč v temni ječi. Kamor je potipala z rokami, povsod je zadevala ob člceške okostnjake in ostudne podgane so begale sem in tja ter pričakovale nove pojedine. Ko bi se njen nekdanji znanec ne oglasil in ji obljubil rešitev, bi bila zblaznela v tem živem grobu. Le to ji je dajalo moč, da se je vdala v svojo strašno usodo. Že davno ;'e bil novi dan, to je spoznala ujetnica po svetlobi, ki je prihajala k njej skozi malo okence, in po ropotu ter govorjenju ljudi, ki so hodili sem in tja po grajskem dvorišču. Nekako sredi dopoldneva pa je začula trde korake po hodniku. Od groze in strahu se je potrta Jera vsa tresla. Kdo neki prihaja in kaj ji hoče? Tisti, ki je prišel, je bil ječar Boltežar. Oglasil se je pri okencu in začel: «Dekle, graščak me pošilja po tebe, da mu poveš, kje imaš -svojega otroka. Poveš lahko takoj, ali. pa vsaj v štirih dneh. Če poveš, si takoj rešena; ako pa ne, te odvedemo od tukaj pred sodbo kot čarovnico. Kaj boš odgovorila?« «Povejte graščaku, da bom o tem še premišljevala, kako bom odgovorila. Tudi to mu povejte, da sem nedolžna glede reči, katere me dolži. Nisem čarovnica!« Ječar ji je porinil skozi linico vodo in kruh ter odšel. Kakor bi bila že tedne in mesece v ječi, tako dolgo se je zdelo ubogi jetnici do tretjega večera, ko se je znova oglasil pri njej Boštjan. «Draga Jera, sinoči mi ni bilo mogoče priti, a tudi sedaj kar odhajam. Lahko noč! Potrpi še do jutri zvečer in bodi pripravljena! če nama Bog da svojo pomoč, boš rešena.« Jera bi bila še rada kaj govorila z Boštjanom, pa ji je samo rekel: «Ne zadržuj me! Bilo bi v tvojo kakor v mojo pogubo, če bi naju zasledili.« Porinil ji je skozi linico nekaj kruha in nekaj mesa, pa hitro odšel. * * * Po težkem pričakovanju je vendar napočila četrta ali tudi zadnja noč. ki bi io imela Jera prestati v strmonskem gradu v ječi. Oj, s kakim koprnenjem je čakala rešitve in v kaki razburjenosti. Molila in vzdihovala je. Naposled vendar začuje korake; oc'prla so se tudi težka vrata ječe in rešitelj je komaj slišno zaklical: «Hodi za menoj! Daj mi roko jn tiho hodi!« Jetnica je sledila svojemu rešitelju po številnih hodnikih in prišla sta pred neka železna vrata. Tudi ta je Boštjan odprl in znova sta hodila precej časa, dokler se nista znašla v gozdu. Boštjan jo je namreč vodil skozi skrivni podzemski vhod. «Rešena sva, hvala Bogu!» tako je prvi spregovoril Boštjan, ko sta šla po gozdu dalje... IV. Ker je strmonskemu graščaku Jera ušlr, je znova s pomočjo vohunke Majdalcne hotel izslediti njenega otroka. Ze na vse zgodaj v jutro petega dne Je velel strmonski graščak Lambret ječarju Boltežarju, naj mu privede ujetnico Jero. Dolgo, zelo dolgo n' bilo ječarja nazaj; a ko je prišel, se je držal zelo čmerno. «Kje pa imaš čarovnico?« «Milostivi gospod, ni je več!« Takrat plane graščak pokoncu; skoči k ječarju, ga začne tresti za rame in kriči: «Kaj govoriš, da je ni? Jaz te bom že izučil, le počakaj, pes!« Graščak skoči k zidu, sname s kljuke žilovko in začne pretepati ubogega ječarja. Ko se Je že naveličal, mu veli z osornim glasom: ♦Izgini, pes!» samo dobršen del napredno misleče Prage, I nego kar tudi vsaj polovico čeških volilcev.' Rezultati volitev pa so pokazali, da so se pošteno vračunali, in sedaj morajo šteti namesto napredovanja glasov velike izgube volilcev celo v Moravski, ki je bila precejšnja trdnjava kleri-kalizma. Glavni vzrok poloma klerikalizma leži v notranjih sporih v vrstah klerikalcev in v izpregledovanju češkoslovaškega naroda, ki vedno bolj spoznava pogubnost klerikalne politike, ki še kar ne more pozabiti srečnih dni, ko so škofje in žandarmi vladali in upravljali ljudstvo. Padec klerikalizma se je pokazal tudi na Slovaškem, kjer je pobožni pater Hlinka, ki je vzel v zaščito zaradi veleizdaje obsojenega klerikalnega voditelja dr. Tuko in ga postavil celo na kandidatsko listo v posmeh vsem državo ljubečim ljudem. Narod pa je na to izzivanje dostojno odgovoril s tem, da ni izvolil v trdnjavi slovaških klerikalcev dr. Tuke in je.trumoma zapustil Hlinko ter volil državotvorne stranke. Naz dovali pa so naravnost katastrofalno tudi komunisti, ki so izgubil okoli 250.000 glasov, katere so dobili socijalni demokrati in narodni socijalisti, ki so močno napredovali. Posebno lep porast glasov zaznamujejo narodni socijalisti, ki so sedaj druga najmočnejša stranka v državi. Svoj položaj so ohranili narodni demokrati. Pretekli teden je doživela povsem nepričakovano krizo in ostavko vlada Francije, kjer so vrgli združeni ckrajni levičarji in desničarji prehodno vlado Brianda, ki je že itak sam najavljal, da bo odstopil, čim se mu posreči doseči odobrenje Youngove reparacijske pogodbe. Ker je bil sprva položaj zelo nejasen, so napovedovali, da bo francoska kriza zelo dolgotrajna. Po zadnjih vesteh pa bo sestavil novo vlado najbrž radikalni socijalist Daladier s pomočjo socijalistov. V vlado bo vstopil kot zunanji minister tudi dosedanji ministrski predsednik Briand, kar bo pomirilo vse borce za mir in red v Ev št. 44 ropi, ki se zavedajo, da je danes Briand eden glavnih čuvarjev miru in najboljše jamstvo, da ne bodo mogli nikdar pričeti s kakimi podvigi oni, ki še vedno hlepijo po krvavih vojnah. Pri francoskih sosedih Belgijcih so imeli pretekli teden slovesno zaroko princese Marije Jožefe z italijanskim prestolonaslednikom Umbertom. Slavnostno razpoloženje pa je precej pokvaril protifašist Derosa, ki je streljal na mladega prestolonaslednika baš v hitJ, ko je polagal venec na grob belgijskega neznanega junaka. Strel k sreči ni zadel. Mladega atentatorja so ujeli in prepeljali v zapore, kjer je izpovedal, da je eden izmed onih stotisoč Italijanov, ki morajo živeti danes izven rodne zemlje, ker ne odobravajo politike fašizma. Rekel je tudi, da je hotel prestolonaslednika ustreliti v maščevanje za fašistična nasilja. Ker je prispel atentator iz Pariza, ki je že cd nekdaj pribežališče vseh svobodoljubnih in preganjanih ljudi, so pričeli italijanski listi silno napadati Francijo in jo dolžiti, da podpira italijanske begunce, ki so pobegnili iz Italije iz strahu pred fašisti. Nekateri italijanski listi kar naravnost groze, da bodo korakali na Pariz. Te grožnje prav, seveda, prav gotovo ne bodo izvršili. Prihod zime ne sprejemajo menda nikjer s tako žalostnimi občutki kakor v Rusiji, kjer je položaj kljub vsem naporon» boljševikov vedno slabši. Posebno nezadovoljni so kmetje, ki jim pobirajo boljševiški agenti žito in tako težke davke, da danes ne dela v Rusiji skoro že noben kmet več kakor za najnujnejšo potrebo. Ogorčeni kmetje so prič -li napadati tudi komunistične agitatorje ter jih pobijati. Komunisti jim seveda ne ostanejo dolžni i., tako čujemo dnevno glasove o neprestanih krvavih justifikacijah v Rusiji. Vre pa tudi v jedru komunistične stranke same, kjer uvidevajo mnogi, da vodi pot, ki jo hodijo sedaj oblastniki, neizogibno v prepad. Njihov odpor še zaenkrat drži glavni mogotec Stalin v šahu s tem, da jih izroča brez pomisleka politični policiji, ki na debelo sodi in ubija. Ker pa se kljub vsej previdnosti policije le še posreči komu uiti njenim mrežam, kakor nedavno sovjet- skemu poslaniškemu svetniku Besedovskemu, zve evropska javnost od teh ljudi marsikaj, kar daje slutiti, da bodo nastopili boljši časi tudi za Rusijo. V sosednji Bolgariji so umori na dnevnem j redu ! in za bolgarsko javnost že nekaj tffeakdanjega. Ni ga dne, da ne bi bil izvršen vsaj en atentat, katerega krivci skoro vedno uidejo. Tako je izvršila pretekli teden roparska tolpa Uzunova v severni Bolgariji roparski napad na avto, v katerem z~> se vozili štirje ugledni sodniki in tri k r na lepem pobila do smrti, dočim si je četrti reši! življenje samo zavoljo tega, ker ga je poznal eden od razbojnikov. Razbojniki groze tudi posamezni bolgarskim ministrom, zato je bolgarska vlada ukrenila vse korake, da roparsko tolpo čimprej vlovi. ZABUKOVJB PRI SEVNICI. (Smrtna kosa.) Umrl je v Zabukovju pri Sevnici g. Anton I v n i k, oče g. Toneta Ivnika, poštnega uradnika v Mariboru, bivši posestnik in trgovec na Bučah pri Kozjem. Te dni so ga položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! KONJICE. Okrajni zastop, oziroma sedaj okrajni cestni odbor tlakuje dovozno cesto na kolodvor z granitnimi kockami. Ta cesta zaradi velikega dovoza na kolodvor največ trpi, zato je res treba zadosti utrditi. V primeru lepega vremena je bil na tej cesti prah do gležnja, ob deževnem vremenu pa blato. Mestna občina Mariborska je dobila od velikega županstva koncesijo za promet na cesti Vitanje—Poljčane, ki se bo v najkrajšem času otvoril. Zaenkrat bo vozil na tej progli samo en avtobus, in sicer z odhodom zjutraj iz Vitanja, zvečer pa se bo vračal nazaj iz Poljčan. IVANJKOVCI. Tukajšnje Bralno in izobraževalno društvo bo imelo svoj redni občili zbor v nedeljo 3. novembra ob 9. dopoldne v tukajšnji restavracijski dvorani. Obravnavale sa bodo redne točke ter bo predaval profesor g. dr. Lju-devit Pivko. Pridite polnoštevilno! Potrti ječar odide iz sobane in stoka od bolečin: Lambret pokliče nato svojega strežaja: «Vincenc, prinesi mi na jezo vrč najboljšega iz kleti, pa hitro!» Ko r. graščak pil, si poplakoval jezo in delal nove načrte, je šele zvedel, da je poleg Jere izginil tudi Boštjan. Zelo so se oddahnili vsi grajski, ko je sredi dopoldneva odjezdil graščak z doma. * 8= * Gorinova Majdalena je sedela ob koncu svoje koče in ravno dfobila neka zelišča, ko je do nje prijezdil strmonski graščak. Razjezdil je in privezal konja k vrbi, pa sedel poleg nje. «Vsi pravijo, da imaš s samim hudičem znanje, pomagaj in svetuj mi sedaj! Veš, ta prokleta deklina, ki si jo ti izsledila, mi je ušla.» Babnica je od samega začudenja kar zazijala, preden je izpregovorila: «Kaj, ušla je? Saj to ni mogoče! Kako naj uide?« «Prav lahko. Pomagal ji je prokleti fante, ki sem ga vzel v službo. Majdalena, dobro si opravila zadnjič, čeprav se je vse pokazilo. Zdaj te pa prosim, izsledi mi, kje ima ta čarovnica svojega otroka. Ko zveš, pridi takoj k meni! Razumeš? Naravnost k meni! Tu pa imaš nekaj za potnino! Pusti vse, pa takoj se odpravi!« Graščak je znova zajezdil konja in oddirjal kakor bi ga podili Turki. 1 Po južini se je Majdalena odpravila na pot; odšla je kar na slepo srečo skozi gozde. Sredi popoldneva je prišla v Gradišče, še pred vasjo je došla beračico Štefkovo Barbo. Marsikaj sta se pogovarjali stari znanki; navsezadnje je Majdalena Barbi tudi zaupala skrivnost, zakaj se je podala na pot. «Majdalena, dobro, da si mi povedala to. Za nekega takega otroka jaz vem. Morda bo ravno ta pravi. Pojdi v Prapreče do Klemenove žene; ta ima nekega najdenčka.» - Drugače skopa Majdalena ji je od samega veselja stisnila srebrnik v roko. Pod graciiško vasjo sta se razšli; beračica je odšla na desno v vas, a Majdalena kar po gozdih dalje v Prapreče. Tesarjeva žena Urška je baš prala pred kočo, ko je k njej prišla Majdalena. Poleg sebe v košari je imela Urška malega Gašperčka, ki se je prav zadovoljno smejal. «0, dober dan, Urška! Tako je prav, tako, no, sedaj se pa stari ne bo več jezil nad teboj, ko imaš tako prijaznega otroka.« «Imam ga, imam! Prav rada ga imava, čeprav ni najin.® «Kako pa vendar govoriš, Urška? Kdo na] te razume ?» «Vem, da se boš malo usedla, pa ti bom vse povedala!« Majdalena je sedla v obližje perice, stare znanke, in v kratkem ji je neprevidna in zgovorna Urška več povedala kakor bi smela in kakor bi tudi ne, če bi bil njen mež doma. Proti večeru je prav zadovoljna odšla Majdalena naravnost proti strmonskem gradu. * * * Skoro ves čas, ko se je razgovarjala klepetava Majdale. t z lahkomiselno, a pošteno Urško, sta ju izza gostega grmovja poslušala Jera in Boštjan. Takoj, ko je odšla Jera, sta prišla oba k Urški. Ženica je kajpak takoj spoznala Jero, ki je takoj planila k svojemu otroku, a Boštjana ni poznala. Fant je samo rekel: «I\ar mirna bodi, Jera, jaz moram iti takoj za tc babnico. Bodi brez skrbi, vse bom dobro opravil in kmalu se vrnem!« Boltjan je hitro odšel. Še pred Vidmom je do-šel Majdaleno. Ker je bila tamkaj samota, se je ženica na vso moč prestrašila krepkega fanta, ki ji je z zapovedajočim glasom zaklical: , » - j| Stoj in ne premakni se dalje!« ''' Šele čez čas je Majdalena vsa v strahu vprašala, kaj hoče od nje. «Kam si sedaj namenjena? Vem vse. Ako mi ne govoriš po pravici, bo ta govoril!« Boštjan je potegnil izza pasa kratko bodalce in ga držal nad njo. V takem strahu še ni bila Majdalena, odkar je živela. Sesedla bi se bila od strahu na tla, če b: je ne prijel fant, ki ji je tudi malo bolj z mehkim glasom govoril: «Ne boj se! A tja mi ne hodi, kamor si namenjena. Ti misliš iti k strmonskemu graščaku ln izdati, kje je Jerin otrok. Ali ne?« Kajpak je morala Majdalena priseči Boštjanu, da ne bo izdala graščaku Gašperčkovega bivališča. «To +i povem, če prelomiš prisego, so ti štete ure! Ti ne poznaš mene, a jaz veni za tvoj brlog! Greš lahko k graščaku pa mu natvezi, kar hočeš, samo resnice ne! Le poglej to bodalo, kako je ostro. Če prelomiš prisego, ti bo to bodalcc podpisalo pot za drugi svet! Več ti ne govorim, srečno hodi!« SEVNICA. Dovolite, g. urednik, tudi nam košček prostora v ljubi «Domovini>, saj naš kraj se le redko kdaj oglasi, ker smo vsi preveč zaposleni. Poljske pridelke smo povečini že spravili in skoro se ne moremo pritoževati o slabi letini, ker je bilo vsega precej. Posebno sadna letina je letos dobro uspela, kar pričajo številni vagoni, ki so se naložili na sevniški postaji. Še lepši bi bil seveda naš uspeh, če bi prodajalci kmetovalci znali svoje sadje bolje obirati in sortirati, na drugi strani pa potrebujemo pravih trgovcev odjemalcev. Pri nas se namreč silno množijo sadni trgovci ne glede na potrebno fnanje v tej stroki. Tudi lesna trgovina je zelo razširjena pri nas in ljudje pridno podirajo svoje gozdove, ne da bi mislili na bodočnost in potomce. Vinska letina je bila letos precej bogata in glede, kakovosti dobra. V ponedeljek smo imeli Uršulin sejem. Ljudje so dobro in pridno trgovali, a najbolje seveda gostilničarji. V splošnem naš trg glede stavb precej napreduje. Katoliški društveni dom je že dograjen; za njega se bije že hud boj, ker ga nameravajo izročiti v last farni cerkvi sv. Nikolaja. Še celo Sokolski dom hočejo nekateri videti v lasti farne cerkve. Sokolski dom bo kmalu dograjen in bo lepa stavba, Sevničanom in Posavju v ponos in vzpodbudo. FRANKOLOVO. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 10. novembra Martinovo veselico ob 2. popoldne v gostilni Schnabl. Ker kaže mlado kmetsko društvo lep napredek in deluje vzstrajno, bomo šli vsi na to veselico in s tem pokazali, da nas veseli gibanje mladine. TRNOVLJE PRI CELJU. Tukajšnje Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo 27. oktobra v prostorih sušilnice g Koželja burko «Kakršen gospod, tak sluga*. Delo društva v letošnjem poletju je bilo prav odlično, kajti to je že sedaj četrta prireditev letos. Nabavili so si tudi nov društveni oder, nove kulise, kupili precej knjig in še se vrli društveni blagajnik g. Gorjanc ponaša s precej številnimi stotaki v društveni blagajni. Iskreno čestitamo k napredku, kajti sedaj pa že verujemo, da dosežete svoj cilj: Društveni dom. ZA VRČE. Že dolgo se nismo nič oglasili v ' vpraša po rti rja. cTo je odvisno od tega, kako znate teči.j žaj. Z dobrim gospodarstvom in napredkom se da ( pa vse doseči. Kar se tiče zvišanji pridelkov, se dajo pridelki, eni kakor drugi, Še povscd zvišati. O tem ne more biti nobenega dvoma. Zvišati se dajo pridelki žita, pridelki krme, pridelki vina, mlečni in živalski pridelki itd. Povsod se da še kaj doseči. Naša zemlja je bogata, treba je le, da znamo iz njenih zakladov črpati. Drugo je pa vprašanje glede znižanja pridelovalnih stroškov. Na prvi pogled se sploh oba pojma o zvišanju pridelkov in o znižanju stroškov medsebojno izključujeta, kajti večji pridelki se dosežejo le ob intenzivnejšem ali ja2jem pridelovanju in s pomočjo novodobnih pripomočkov, umetnih gnojil itd., kar je vse v zvezi z večjimi s*roški. Vendar se da tudi tukaj, zlasti na malem posestvu, marsikaj doseči v prilog večjih dohodkov, ne da bi treba za to v denarju kaj več potrositi. Glavna pridelovalna sila na kmetiji je delo in to se da še pomnožiti in tudi poceniti. Pomnožiti ga kaže na mali kmetiji, ki jo opravljamo z lastnimi silami, in pa kulture, ki se bolje izplačajo, če jim privoščimo nekoliko več dela, ker so za boljše delo hvaležne. To čutimo zlasti pri raznih okopavinah, ki so za pomnoženo delo (večkratno okopavanje) posebno hvaležne. Po drugi strani se da pa eno in drugo delo tudi poceniti, če ga opravljamo z uprežno živino in s stroji in če ustvarimo s pravilno setvijo tudi potrebne pogoje za tako obdelovanje. V tem pogledu se da pri nas še marsikaj dobrega doseči. Marsikaj dobrega za pocenitev pridelovanja se da pa tudi na ta način doseči, da se poprijernamo v večji meri kultur, ki nas manj stanejo, in ki nam zagotavljajo trajne uspehe. Tu cem spada pred vsem živinoreja (v širšem pomenu besede) v zvezi s pridelovanjem krme, ki je pri nas še povsod pomankljiva. Slednjič pa lahko znižujemo stroške sploh z intenziviranjem poljedelstva s pomočjo umetnih gnojil, strojev itd. Glavno pri tem je. da se taki in enaki stroški pridelovanja dobro poplačajo in da nam vržejo v prodanih pridelkih in proizvodih lep dobiček, ki naj izdatno presega tozadevne stroške. Pomnoženim pridelkom mora seveda z roko v roki priti na pomoč tudi ugodno oddaja pridelkov, in zato je poleg dobre produkcije potrebno slej ko SOTEŠCAN: Nevesta roparskega poglavarja (Povest iz starih časov.) (Dalje.) «Midva sva rokovnjača; vsak naju že pozna. Lenuha, postopača, povsod, nikjer doma. Tralalala, fralalala ... Ko bodeva umrva, končano še ne bo. v Tam dol ga bova žrva in meriva zlato. Tralalala, tralalala ... Tam bova se igrava, namočena ko čep, hudiču nagajava, ga cukava za rep. Tralalala, tralalala...» «Dovolj!» ju je zadovoljno ustavil in zamahnil z roko v znamenje za nastop. Tolovaji so se pokori.., postavili okrog njega ter mu podajali svoja poročila. Kar je kdo izvedel ali izvohal ponoči, mu je moral zjutraj nemudoma naznaniti. Prvi se je oglasil Lisjak, poglavarjev zaupnik. Njegovo obnašanje je bilo prikupljivo, gladko mu je tekla beseda, znal je živahno govoriti. Predložil je kos smrekovega lubja, na katero si je narisal načrt, kako bodo oplenili bogato graščino. Obzidje ;e nizko, za prehod zadostujejo lestve, prej tudi dobro vpeljana trgovina, ki je glavni pogoj za boljši napredek. Tedenski tržni pregled ŽITO. Slaba kupčija. Cene nespremenjene. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 28. oktobra (za 100 kg; postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 230 do 247 Din 50 p; r ž, baško, po 210 do 212 Din 50 p; moko «0» po 355 do 365 Din; turščico, baško, novo, umetno sušeno, po 197 Din 50 p do 200 Din. ŽIVINA. Živinski sejmi so zadnje čase bolj slabo obiskani. Posebno zadnji celjski sejem je imel mala kupcev. Občutno se je na sejmu poznal vpliv hude gospodarske krize v Savinjski dolini. Na sejem je bilo pripeljanih 119 glav goveje živine, prodanih pa je bilo komaj 40 glav. Prodajali so (za kilogram žive teže): vole »/O 10 Din 50 p, dočim se je gibala cena volov sicer med 9 in U Din, telic med 9 do 10 Din, krav med 7 Din 50 p do 9 Din in krav klobasaric med 4 in 5 Din. HME* J. Ker so se v inozemstvu cene zbolj-šale, je bilo opažati tudi v Savinjski dolini neznatno zboljšanje cen. Cene so se gibale med 2 do S Din za kilogram po kakovosti. Sejmi 2. novembra: Jesenice na Dolenjskem, Mirna, Cerknica pri Logatcu, Vitanje. 3. novembra: Dravograd. 4. novembra: Zagorje ob Savi, Višnja gora, št. Jernej na Dolenjskem, Lisično pod Pilštanjem, Pišece, Konjice, Braslovče (živina in blago). 5. novembra: Beltinci. 6. novembra: Velike*Lašče, Mengeš, Vrhnika, Jesenice na Gorenjskem, Brežice, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Nova cetkev. 9. novembra: Št. Vid pri Stični, Ponikva. Cene tufemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili te dni v valutah: 1 dolar za 56*25 do 5615 Din; v devizah dne 28. oktobra: 1 dolar za 58 35 do 56 55 Din; ki so spravljene pod kozolcem«, je zgovorno našteval. .«Okno v pritličju nima omrežja, vratar zaklene vrata in zaspi, beriči ne bodo pripravljeni. Odšli bomo nemoteno po stranski poti z bogatim plenom. Treba bo pripraviti voz, vreče ne bodo zadostovale.® «Načrt ni tako lahek«, mu je Strojin preudarno ovrgel. «Hlapci in beriči so dobro oboroženi. Mi pa ne iščemo boja, marveč se mu izogibamo. Skrivoma pridemo in potihoma odideino.» «Tudi meni se gabi nepotrebno prelivanje krvi, ljubim pa drzne napade, ki tie zahtevajo človeških žrtev. V sili pa se ne bojim zasukati meča in udariti po glavi.» «Nehaj, sit sem tvojega modrovanja. Načrt bom proučil in premeril okolnosti, potem se bomo posvetovali.« — Ropar se je zamislil in nadaljeval po kratkem molku: «V seznamu naših obiskov je tudi gt ad Belinje. Ali si izvedel moje naročilo?« «V redu, modri poglavar. Tajni vhod je odkrit. Ves dan sem se plazil med skalovjem po strmem pobočju. Našel sem malo odprtino, skozi katero sem prišel na podzemski hodnik do stopnic, arže-čih navzgor v graščino. Na vrhu prav nad stopnicami je zakladnica — shramba za zlatnino, srebrnino, razne umetnine in druge dragocenost. L lahkoto jo bomo izpraznili.« «Lisjak!» Poglavar je veselo poskočil in Iztegnil roke, komaj se je premagal, da ni objel svojega : ajdaša, kar bi kot poveljnik ne bi! smel storiti. Trdega in osornega se je tnoral kazati v svojem dostojanstvu. «Storil sem, kar je bilo v moji moči. Spremljala me je zavest, da te bom zadovoljil, kar mi je ljubše kot še tako veliko plačilo.*. 100 francoskih frankov za 22177 do 22377 Din; 100 italijanskih lir za 295*15 do 29715 Din; 100 nemških mark za 135125 do 1354°5 Din; 100 avstrijskih šilingov za 79329 do 796-29 Din; 100 češkoslovških kron za 16711 do 167 91 Din; 100 madžarskih pengov za 987'82 do 990 82 Din. Istega dne se je trgovala Vojna škoda po 423 do 424 Din, investicijsko posojilo pa po 84 50 Din.. DOMAČE NOVOSTI * Cenjenim dopisnikom! Ker se odslej urejevanje lista zaključi prej, moramo imeti dopise za vsako številko najkesneje v torek dopoldne v rokah. * Kraljeva zahvala rudniku v Velenju. Direk- .cija državnega rudnika v Velenju je prejela ob priliki otvoritv.e obrata v električni centrali naslednjo brzojavko: «Nj. Vel. kralj je vzel z zadovoljstvom na znanje tople izraze vdanosti, izrečene ob priliki otvoritve nove ka'orične električne centrale pri državnem rudniku v Velenju, in je blagovolil odrediti, da izjavim Njegovo iskreno zahvalo. Minister dvora B. D. Jevtič*. * Vodnikove knjige bodo prihodnji teden do-tiskane in se bodo začele razpošiljati. Kdor sa še ni vpisal v Vodnikovo družbo, naj to vsaj sedaj nemudoma stori. Mora pa se prav požuriti, da ne zamudi, ker je zadnji čas Poiščite družbenega poverjenika in plačajte mu samo dva kovača za štiri krasne knjige! * Imenovanje novega komandanta naše vojne mornarice. Na predlog ministra za vojsko in mornarico je kralj podpisal ukaz o imenovanju viče-admirala Viktorja \Vickerhauserja. za komandanta celokupne vojne mornarice. * Razdelitev zimske službene obleke poštnim nameščencem. Oblastna poštna uprava bo razdelila za zimsko dobo 1929./1930. zimsko službeno obleko (bluzo in hlače), čepice in zimske suknje vsem uslužbencem, ki imajo pravico do službene obleke. Pravico do službene obleke imajo lezva-ničniki in služitelji, in sicer: a) pri poštah v Ljubljani in pri pošti v Mariboru 2 takoj po nastopu službe, b) pri vseh ostalih poštah pa šele, kadar postanejo stalni, to je po treh letih nepretrgane poštne službe. Do zimske suknje pa imajo «Poveril ti bom še neko drugo zadevo, o čemer bova pozneje govorila. Dozdaj si bil moj zaupnik, a ne bo več dolgo, ko boš mol namestnik.« «Govori, poglavar. Tvoj hlapec te posluša.* «Pozneje, prijatelj. Slišati moram še druga poročila.« Lisjak se je umaknil v kot nazaj na ležišče. Za njim je pristopil Bradač, njegov tovariš. Pod pazduho je tiščal vrečico, katero je položil na mizo pred poglavarja. Strojin mu je stisnil desnico. «Vidim, da si dobro opravil«, se mu je široko nasmehnil. «Kakor si mi naročil«, tnu je pohlevno odgovoril. « Prinesel sem ti dragocenosti iz grniske zakladnice, nosila jih je kneginja in njena plemenita hčerka. Tukaj so njuni obeski, dragulji, biseri, srebrne zapestnice, prstani in uhani.« Poglavar je segel po vrečico ter jo je radovedno pretipal. Usta so se mu raztegnila do ušes, tako mu je dopadlo njeno šumenje. Molče jo je položil na polico, vdelano v zid nad njegovo glavo. «Vrednost je neprecenljiva«, se je Bradač širokoustil. «Dokaj spretnosti in poguma je bilo treba, nobena nevarnost me ni strašila.« «Ali je šlo brez boja? Si li koga ranil ali celo umoril?« »Nikogar. Grajski pes Sultan je edina žrtev. Ubil sem ga radi varnosti, da ni rentačil. Samo enkrat ie zalajal in potem sem imel mir, nihče me ni opazil. Vrata sem zaklenil, preden sem'izginil v temo. Kadar najdejo psa, bodo začeli kaj slutiti.* «Zas!užil si posebno pohvalo. Tvoj delež to največji, kadar bomo delili. Zdaj se lahko okrep- pravico pod a) in b) omenjeni uslužbenci a) če suknje še sploh niso nikdar prejeli, b) ali če sa jo zadnjič prejeli v letu 1925. Barva letnih oblek bo razmeroma boljša od prejšnje bele. Uslužbencem v področju ljubljanske oblastne uprave bi bilo močni ustreženo, če bi se izdelovala službena obleka na sedežu ljubljanske oblastne uprave. Narejena bi bila tako, da bi je ne bilo treba predelavati, kar uslužbence potem tudi nekaj stane. * Zveza Mozirja s Celjem potoni celjskega mestnega avtobusa. Vodstvo celjskega mestnega avtobusnega podjetja si je nadelo težko, a hvaležno nalogo, da tekom časa zveze vse oddaljenejše kraje v širši celjski okolici potom celjskih mestnih avtobusov z mestom Celjem. Nekaj prog, tako Celje—Dobrna, Celje—Vransko, Celje— Št. Peter pod Svetimi gorami, Celje—Podsreda in sezonska zveza Celja z Rogaško Slatino, prav zadovoljivo uspeva. Mestno avtobusno podjetje je sklenilo, da uvede rpdni vsakodnevni promet s svojim avtobusom tudi med Celjem in Mozirjem. V ta namen se je vršila nedavno uradna poskusna vožnja, katere so se udeležili zastopniki prizadetih občin, javnih uradov, mestne občine celjske, mestnega avtobusa in časonisja. Določile so se postaje, in sicer teče proga i/ Celja skozi Dobrtešo vas, Ložico, Breg, Polzelo, Pa-rižlje, Braslovče, Male Braslovče, Letuš in Libijo v Mozirje. Z rednim prometom se bo pričelo okrog 1. novembra. Najbrže bo odhajal avtobus iz Celja dopoldne, iz Mozirja pa se bo vračal v popoldanskih urah. Poskusni vožnji sta prisostvovala župan mozirske občine g. Goričar in župan braslovške občine gosp. Oniladič. ki sta obljubila celjskemu mestnemu avtobusu vso pomoč, ki bi jo potreboval v tamkajšnjih krajih, tako n. pr. garažo, prenočišče za šoferja in drugo. Avtobusna zveza Mozirja s Celjem ni le važna za prebivalce zaradi ugodne zveze s Celjem, temveč tudi zaradi naraščajočega tujskega prometa. * Jubilej vzornega kmečkega gospodarja. Šest-desetletnico svojega rojstva je praznoval te dni težko-bolni posestnik Franjo Škerlec iz Vičancev pri Veliki Nedelji, vzoren napreden kmetovalec in pisec gospodarskih člankov, ki jih objavlja v ^Kmetovalcu*. Škerlec je prestal zadnja dva meseca na zagrebški vseučiliški kliniki dve težki operaciji na črevesu. Jubilantu, ki je z lastnim čaš in odpočiješ; posvetujte se, kako boste zopet začeli kako novo delo.» «ObdelaIi bomo važne načrte in razvrstili obiske. Čaka nas še obilo opravila.« — Bradač se je zasukal in odšel v votlino. Tam so se zbirali roparji, mastili so se s pečenko in gasili žejo. Na sredi je stalo ognjišče, kjer so pekli divjačino, na ks meni tih mizah pa so stali vrči s pijačo. Razbojniki so ležali zleknjeni okrog ognjišča, zatopljeni V živahne pogovore. Pri teurso pridno nagibali vrče in zalivali mastno pečenko. Kruli so po-makali v mast, ki se je penila na ražnju. Za Bradačem je stopil pred Strojina umazan možicelj. Dihur so mu rekli, ker mu je smrdelo iz ust, dočim je bil drugače gibčen in prebrisan. Drobne oči so se mu svetile kakor mačku, ko je podajal poglavarju svoje poročilo. Dihur se je ukvarjal s tatvino živali, kradel je prašiče, teleta in perutnino. Ves brlog je moral zakladuti z živežem, pri čemer mu je pomagalo več tolovajev. Živino so plenili najrajši grašča-koin, od kmetov so jo navadno kupovali. «0 tebi poredkoma čujem», ga je poglavar očitajoče nagovoril. «Ker ne silim v ospredje®, se je potuhnil. '«Drugi se svetijo v zlatu in srebru, jaz pa hodim po hlevih kakor vol in grizem jasli.» Namuznil se je preprostemu odgovoru, v katerem je bilo dokaj resnice. Prijazno ga je prijel za ramo in vprašal: «Dihur, povej mi, s čim si se postavi! ?» «S prašičem in s pitanim volom. Na grajskih "-'kih je še obilo zaloge.« ■v. Tudi ti boš deležen bogate nagrade.» "r je zasekal v mizo znamenje, da se :l ob razdelitvi plena. Delitev se je trudom vzorno preuredil svoje posestvo in prirejal prejšnja leta tudi dobro obiskane gospodarske shode, želimo skorajšnjega okrevanja in še mnogo let življenja! * 3501etniea mesta Karlovca se je v nedeljo svečano proslavila. Slovesnosti so se udeležili tudi številni sosedni Slovenci. Karlovac se je pred 350 leti ustanovil na ozemlju grofov Zrinj-skili kot postojanka proti Turkom, ki so vpadali v našo zemljo. Karlovac šteje danes 17.000 prebivalcev in ima precejšnjo industrijo. * Westfalsko pismo. Iz Buer-Hassela nam pišejo: Spoštovani gosp. urednik prosimo Vas, da nam daste malo prostora v naši ljnbi «Domo-vini*. Naše Jugoslovensko delavsko društvo v Buer-Hasselu je obhajalo v nedeljo 13. oktobra osemletnico obstoja z veselico in trgatvijo, ki se je prav dobro obnesla in bila številno obiskana. Posetila so nas tudi društva naših rojakov iz drugih krajev \VestfalSke, katerim se prav prisrčno zahvaljujemo. Posebna hvala gre našemu zveznemu tajniku g. Mažgonu in njegovi soprogi za njuno prizadevnost. Isto nedeljo smo imeli tudi glavno zborovanje in smo izvolili staj'i odbor s predsednikom g Korunom Končno se vsi lepo zahvaljujemo našemu zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi, da se je toliko patrudil za nas vvestfalske Slovence v domovini. Pozdravljamo vse znance in prijatelje v domovini. * Pismo iz Kanade. Iz Levacka nam pišejo: Prosimo cenjeno uredništvo, da nam pusti malo prostora za novice iz Kanade. Pred p".r tedni sta se tukaj v bližini poročila naša dva rojaka, eden z Vrhnike, drugi iz Stične pri Sv. Vidu. Obema zakonskima paroma obilo sreče! Iz tukajšnjega rudnika so pred dnevi odpotovali v stari kraj trije naši rojaki. Vsem trem želimo srečno pot in vse najboljše v stari domovini. Prosimo jih, da se pri kozarcu belega vinca spomnijo tudi nas, ki bomo takrat globoko pod zemljo Tukaj v rudniku Levack se koplje nikljasta ruda. Rudnik je globok okrog 400 m in se sedaj povečava, da bo v kratkem globok okrog 700 m. V rudniku dela približno 4()0 delavcev; od teh je skoro čez polovico Slovencev in Hrvatov. Sedaj se tudi nam bliža že zima. Jutra so že zelo hladna. Zima traja tu do maja meseca in ni tukaj v zimskem času skoro nikdar vetrovnega vremena,, da bi sneg vršila redno vsak drugi teden, kadar se je nabralo več naropanih predmetov. Sam si je pri-držal polovico, ostalo pa so dobili lopovi v enakih delih. Poglavarjevo premoženje je bila skupna lastnina. Dihur se je zadovoljno obliznil in odšel k tovarišem v votlino, kjer si je urezal kos pečenke. K poglavarju pa je prikobacal kakor kužek suhljat možiček, ki si je leno otiral oči in zaspano zdehal. Stre,'in ga je že od daleč nadrl: «Lenuh! Nobene koristi nimam od tebe.» «Oven je bolan», se je ropar prijel za trebuh. «Sušica se me prijemlje.« «Saj vem: od lenobe boš poginil. Ampak moja potrpežljivost vzkipeva, neštetokrat sem te že posvaril.« «Obliubim, da se bom poboljšal. Sam ne vem, zakaj odlašam.« «Glej, da boš izpolnil besedo. Dam ti še nekaj dni odloga; ako se ne poboljšaš, bo visela tvoja glava zunaj na krivem gabru.« «Strog si, poglavar, tvoj pogled je oster ko bodalo. Bal bi se tvojih groženj, ako bi ne imel resne volje, da se bom predrugačil. Preden poteče čas odloga, me boš pohvalil.« «Pojdi!» ga je odslovil. Oven je izginil v temnem rovu, kjer se je zleknil na ležišče s trdnim sklepom, da bo o prvi priliki pobegnil. Naveličal se je zločinskega življenja in poglavarjevega zbadanja in graje. Pristudil se mu je roparski brlog, vedno lepša se mu je zdelo poštenost, s katero se je hotel ponovno okrasiti. Srd in nejevolja, katero je poglavar izlil nad lenuhom, mu ni pokvarila veselega razpoloženja. kopnel. Vsem bralcem in bralkam «Domovine> pošiljamo lepe pozdrave. * Izpopolnjeni občinski odbor Murske Sobote. Pred kratkim je veliki župan mariborske oblasti g. Schaubach vzpostavil občinski odbor občine Murske Sobote, ki je bil že od 8. avgusta naprej v demisiji. G. Schaubach je sprejel demisijo štirih članov. Na njihovo mesto je imenoval naslednje člane: veleindustrijca Hartnerja Ferdinanda, gostilničarja černjaviča Aleksandra, ključavničarja Rittuperja Alojzija in gostilničarja Dobraya Janeza. Demisija ostalih članov ni bila sprejeta. * Novi slovenski priseljenci iz Italije. V zadnjem času je prišlo v Maribor in okolico zopet večje število slovenskih priseljencev z Goriškega. Nekateri so si že kupili posestva, drugi jih pa še kupujejo. Obenem je prišlo tudi več slovenskih deklet, predilniških delavk bivše prcdilnice v Ajdovščini, ki so našle delo v naših mrriborskih predilnicah. Ker so odšle čez mejo večinoma brez potnih listov, so jih Italijani obsodili v odsotnosti vsako na šest mesecev zapora. * Dunajska policija aretirala dr. Paveliča, ki jc bil v Jugoslaviji obsojen zaradi velcizdaje na smrt. Beograjska «Pravda* je prinesh poročilo, da je bil na Dunaju aretiran znani d". Ante Pa-velič, ki je bil v Jugoslaviji obsojen na smrt zaradi veleizdajniškega rovarjenja v Bolgariji. Dunajska policija baje namerava dr. Paveliča izgnati kot nadležnega tujca. * Pri javni borzi dela v Ljubljani je delo na razpolago: 12 hlapcem, 4 mizarjem, 24 čevljarjem, 2 sodarjema, 1 pečarskemu pomočniku, 3 kleparjem, 10 navadnim delavcem, 400 tesačem, 28 rudarjem, 5 krojaškim pomočnikom, 1 litografu, 1 kravarju, 1 optikarju, 1 oppkarskenm mojstru, 1 sobnemu slikarju, 10 tesarskim mojstrom, 1 delavcu za izdelovanje cementne opeke, 13 vajencem, 5 tkalkam, 1 šivilji plnščev, 2 šiviljama rokavic, 2 šiviljama pletenin, 3 služkinjam 2 kmečkima deklama, 2 pletiljama, 2 postrežnicama, 4 vajenkam. * Cene sadju na ljubljanskem sadnem sejnvj. Sadni sejem v Ljubljani, ki se je te dni zaključil, je v polni meri izpolnil pričakovanja in so raz-stavljalci prav zadovoljni s kupčijo, saj se jo ' razprodala večina razstavljenega sadja Jabolka so se prodajala: slabše vrste 3 do 3-50 dinarjev, Zadovoljno si je rnel roke ob spominu na grajsko Mileno +er na ugodna poročila. Mladenka se mu je zdela kakor prikazen, njen deviški obrazek se mu je neprenehoma smehljal, njena lilijska usta so ga neprestano poljubljala. Naslonil se je na mizo in ponavljal: «Ona ali nobena druga, brez nje ne morem živeti. Dobiti jo moram s silo ali z zvijačo in utešiti svoje hrepenenje.« Premišljal je in preudarjal, kako bi našel pot, da bi se .ii dostojno približal. Ako bi se preoblekel v gizdavega plemiča in izdal za grofa ali kneza s slavnimi predniki, bi jo morda smel obiskati. Tedaj bi se moral naprej predstaviti staremu Robertu, njenemu očetu in čakati na njegovo milost. Zanimanje za hčerko bi moral skrivati, kakor skriva svojo nepoštenost. Če bi jo zasnubil, bi moral povedati, kje ima graščino in starec bi jo hotel videti ter se prepričati o njegovem bogastvu. Po tej poti bi kvečjemu dosegel, da bi ga kot sleparja prijeli in zaprli. «Ugrabil jo bom«, je prišel do sklepa. «Z nakanami in zvijačami si bom ugladil pot do plemenite neveste. Po naključju sem jo našel, sreča mi je odgrnila zastor in pokazala njeno rajsko obličje.« Podprl si je glavo z rokami ter se poglobil v načrte. Otemneli so mu grajski zakladi, izginili tajni vhodi, biseri in dragulji niso bili več privlačni. Na obzorju mu je plavala samo ena zvezda — njegova nevesta. Zdela pa se mu je tako daleč; skoro ustrašil se je truda, ki ga bo moral premagati, preden jo bo dosegel. srednje 3-50 do 450 dinarjev, prvovrstna 4'50 do 6 dinarjev za kilogram in zaboji po 5 kg za 30 dinarjev. Za hruške se je zahtevalo 4 do 6 dinarjev, vendar pa ni bilo zanje zanimanja. Za orehe se je zahtevalo 10 dinarjev za kilogram. Izredno lepe kutine so se nudile po 6 dinarjev za kilogram. Razen domačih kupcev so posetili sejem tudi inozemski iz Avstrije, Belgije in Holandske. * Vodovod v Šoštanju postaja resnica. Zemljišče z izvirom v Belih vodah je mestna občina pred kratkim že kupila. Te dni so pa pričeli s prvimi deli. Zaenkrat bodo delali na to, da zajamejo vse izvirke v enega, na kar se bo pričel graditi velik vodni rezervoar. Drugi tak rezervoar bo grajen na Goricah, odkoder bodo šle glavne cevi vodovoda po mestu. * Izseljevanje zagorskih rudarjev. Kakor javljajo, je večje število zagorskih rudarjev odpotovalo te dni na Holandsko, kjer se jim obeta večji zaslužek. Med izseljenci so tudi taki rudarji, ki so tu dobro zaslužili. Ti so pri odhodu govorili, da jih neka sila kar žene z domače zemlie. * Pred izdajo spominskih poštnih znamk. Minister za javna dela je odredil, da "še spominske poštne znamke, izdelane v spomin na tisoč-letnico hrvatskega kraljestva, puste v promet 1. novembra letos. Znamke so izdelane za 50 par. 1 Din in 3 Din, prodajale pa se bodo s pribitkom po 1 Din, 1-50 Din in 4 Din. * Madžarsko letalo pri Sv. Lenartu. V vasi Hrastovec pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah so imeli pred dnevi nenavadnega gosta Zaradi neugodnega vremena je namreč pristalo tamkaj neko madžarsko letalo. O dogodku so bila takoj obveščena naša oblastva in je včeraj odšla na kraj zasilnega pristanka komisija, da se ugotove pravi razlogi pristanka tujega letala na našem ozemlju. * Težave splavarj<>v. Spričo izredno nizkega stanja Drave imajo splavarji s splavi po tej reki velike težave. Te dni sla dva težko natovorjena splava z bukovirrti drvmi obtičala v dravskem toku in se je spiavarjem le z velikim trudom posrečilo, da so s pomočjo več parov konj potegnili vsaj za silo splav blizu brega. Drava nedvomno že dolga leta ni bila v Mariboru tako plitva kakor letos. * Smrtna posledica nesreče. V Ljubljani je preminul ugledni trgovec g. Drago Sclnvab ki je bil nedavno po nesreči obstreljen na lovu v svojem rojstnem kraju v Št. Pavlu v Savinjski dolini. * Nesreča na prireditvi Predzadnjo nedeljo zvečer so priredile delavke jeseniške tovarne trgatev grozdja v prostorih gostilne pri cJelenii» na Savi. Da bi bila prireditev še boli originalna, so imeli tudi viničarskega čuvaja in tega je igral 231etni Franc Cesenj, doma iz Vogel pri Kranju, delavec v jeseniški tovarni. Cesenj si je dal na okraz nalepiti dolgo brado in košate brke ter vse skupaj zelo krepko pritrdil. Ne ve se še, ali si je hotel sam prižgati cigareto, ali pa mu je brado iz hudomušnosti zažgal kdo drugi, skratka, brada je pričela goreti. Ker pa je bilo vse skupaj zelo krepko pritrjeno, si siromak tega nesrečnega okraska ni mogel takoj odstraniti, tako da se je močno opekel po vsem obrazu ter ima hude opekline tudi v nosni duplini. * Divjo marko je ustrelil v lovskem revirju veleposestnika Terčelja posestnik Franc B račko od Sv. Jurja ob Pesnici. * Stari Anglež se hoče pomladiti v naši državi. V eanatoriju dr. Uzelca v Novem Sadu sta bili v početku preteklega meseca izvršeni dve operaciji za pomladitev s spolnimi žlezami usmrčenega voiaka. Rezultati izvršenih operacij doslej niso znani. Te dni se je informiral, kakor posnemamo Slivovko pristno do mačoeden-in dvakrat žsrano ter brini e ve labode kupim. Pismene ponudbe pod 344 na upravo ..Domovine". po listih, neki bogati Anglež, ali bi se mogla tudi na njem izvršiti podobna operacija. Lastnik sanatorija je baje našel mladega človeka, ki je proti dobri odškodnini pripravljen dati v to svrho na razpolago svoje spolne žleze. Anglež je bil o tem obveščen in je brzojavno priglasil svoj prihod v Novi Sad. * Drevo jo je usmrtilo Zidarjeva žena Marija Fekonjeva iz Zgornje Hrušice pri Dobrunjah je v gozdu nabirala dračje in naletela na skupino delavcev, ki so podirali drevesa. Nesreča je hotela, da je na Fekonjevo naenkrat padlo neko nasekano drevo, ki je ubogo žensko udarilo z vso silo po glavi in jo pokopalo pod seboj. Nesrečnica je obležala nezavestna in so jo morali nemudoma prepeljati v ljubljansko splošno bolnico. Tamkaj pa je poškodovanka'kmalu potem na posledicah poškodb preminula. Drevo ji je prebilo lobanjo, poleg tega pa je imela še notranje poškodbe. * Smrtna nesreča železničarja. Huda nesreča se je pripetila te dni na tovornem kolodvoru na Zidanem mostu, katere žrtev je postil komaj 251etni železniški premikač Franc Škofič, bivajoč v Marija Gradcu pri Laškem. Škofič je prišel pod vlak in bil hudo ranjen p*repeljan v celjsko bolnico. Takoj po prevozu v bolnico je bil operiran in se je nahajal ves čas po nesreči pri polni zavesti. Ker pa je izgubil ogromno množino krvi, je bilo njegovo stanje že v času operacije obupno. Ze zvečer je mladi Franc Škofič, zvesta žrtev svojega poklica, podlegel strašnim poškodbam. * Strašna smrt vlakovodje. Progovm preglednik Gabrovšek je naletel te dni zgodaj zjutraj v bližini aeroplanske lope onkraj Cernetove ulice v Ljubljani na grozotno najdbo. V svitu brleče svetiljke je zapazil na progi pred seboj razkosano človeško truplo. Mrtvi človek, ki sta mu bili odrezani v stopalih obe nogi, je imel strto v zapestju tudi levo roko in črepinjo. Gabrovšek je mogel potegniti truplo samo s tračnic kraj proge, na kar je hitel v Šiško na Celovško Cfsto, kjer je prijavil odkritje ua policijski stražnici. Takoj sta se odpravila s preglednikom Gabrovškom na označeno mesto policijski nadzornik in stražnik, ki sta ugotovila, da je mrtvec leta 1875. na Vrhniki rojeni vlakovodja France Dobrovoljec, stanujoč v Černetovi ulici v Šiški. O strahoviti nesreči je bila že v jutranjih urah obveščena pokojnikova rodbina. * Avtomobil jo je povozil. Na Ljubljanski cesti med Narodnim domom in Mestnim kinom v Celju ie podrl neki osebni avtomobil 431etno kmetico Katarino Trobiševo iz Loč, občina Šmartno v Rožni dolini, na tla in je ponesrečenka dobila na rokah in nogah k sreči le lažje poškodbe. * Dve hudi nesreči pri delu. V svojem gozdu v Čermožicah je pred dnevi podiral 301etni posestnik Jernej Škrabelj bukve. Nenadoma pa se | je nasekana bukev podrla proti njemu tako nesrečno, da ga je zadela vso težo na desno nogo in mu prelomila kost, ki je z zlomljenim delom predrla meso in kožo. Prepeljan je bil v celjsko javno bolnico. Enako poškodbo je dobil Tletni posestnikov sin Jože Gradišnik iz okolice Trbovelj. Svojemu stricu je pomagal pri odvažanju korenja z njive domv. Ko je potiskal voz pri strani, je zašel pod kolo, ki mu je zlomilo nogo pod levim kolenom. Tudi njega so oddali v zdravljenje v celjsko bolnico. * Pozor pred nakupom blaga pri kiošnjarjih. Na Jesenicah in v okolici zelo radi prodajajo blago za obleke razni krošnjarji. Tako je pred kratkim neki krošnjar nekemu delavcu ponujal blago za obleko meter po 300 Din, ki ga je delavec tudi vzel na dogovorjene obroke proti dveletnemu odplačilu, toda ga je krošnjar takoj prve mesece pritisnil, naj mu plača vse, česar pa delavec ni zmogel. Krošnjar ga je tožil po odvetniku, mu s tem napravil velike stroške in mu končno še odvzel obleko. * Požar v Vogljem. Pretekli četrtek popoldne je nastal v Vogljem pri Kranju večji požar. Pričelo je goreti pri županu g. Francu Molu. Ogenj se je hitro razširil in zavzel precejšen obseg Zupanu so pogorela do tal vsa gospodarska poslopja, ki so bila sicer lesena, toda krita z opeko. Škoda pa je še tem večja, ker je ogenj uničil velike shrambe poljskih pridelkov. Gasilna društva, ki so prihitela tudi iz sosednih vasi, so rešila stanovanjsko hišo. Kakor se je kmalu ugotovilo, je ogenj povzročila neka deklica, ki se je igrala z vžigalicami tik za skednjem. * Požar na Polzeli. Nedavno je pogorelo lepo gospodarsko poslopje polzelskega župana. Sprva uiso mogli ugotoviti vzroka požara, polem pa se je dognalo, da je zanetil ogenj neki slaboumnež, ki se je začasno nahajal v oskrbi pri g. županu. Škoda je ogromna. * Dva drzna vloma v Celju. Te dni je celjsko prebivalstvo razburila vest, da je bil ponoči izvršen v trafiko g. Mihaela Pika na Kralja Petra cesti velik vlom, pri katerem so odnesli vlomilci bogat plen. Vlomilci so vdrli v trafiko iz poleg ležeče drvarnice, kjer so iztrgali ključavnico in prebili zid. Nato so zlezli skozi odprtino in pobrali iz trafike velike množine cigaret vseh vrst, cigar, tobaka, galanterije, kovanega drobiža, 100 italijanskih lir, 20 šilingov, 50 srebrnih kron, za 5500 Din poštnih znamk in za 1750 Din 1-olekov ter s plenom brez sledu izginili. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša nad 18.000 Din. Ni se še poleglo razburjenje zaradi vloma v Pikovo trafiko, že je bil naslednjo noč izvršen v neposredni bližini Pikove trafike vlom v pisarno kamnoseškega podjetja bratov Kullich v Aškerčevi ulici. Vlomilec je prispel na dvorišče pred pisarno skozi sosednji vrt po isti poti, kakor se je je posluy.il vlomilec v Pikovo trafiko. Vlom je opazila v nasprotni hiši stanujoča ga. Ana Trin-kova, ki se je ponoči prebudila in stopila k oknu. Opazila je v Kullichovi pisarni prižgano električno luč in obenem zaslišala nerazločno ropo-tanje. Odhitela je k bližnjemu stražniku in ga obvestila o dogodku. Stražnik je javil zadevo policijskemu nadzorniku.g. Vrčkovniku, ki se je ! nemudoma podal z več stražniki na lice mesta in takoj zaprl vse izhode iz Aškerčeve ulice. V tem je prodiral previdno proti Kullichovi liiši, kjer je prebudil lastnika podjetja, da ie odšel v pisarno. V pisarni vlomilca ni bilo več, pač pa je pričala razbita šipa v oknu, po kateri poti se je nočni nepovabljen gost splazil v pisarno. Ko je bilo vse mirno, se je policija poskrila v bližnji okolici in pazila, kje bi se pojavil vlomilec. Okrog 6. zjutraj, ko se je že jelo daniti, je g. Kullich ponovno odšel v pisarno in našel v njej vlomilca v osebi 241etnega ključavničarskega pomočnika Friderika Kirbiša, doma iz Cirkovc na Dravskem | polju, ki se je baš pripravljal, da bi odnesel novo zimsko suknjo. Policija je Kirbiša takoj zaslišala in spravila v zapor. * Tatvina. V Retju pri Trbovljah je okradel 1 neki mlad pastir Franc gostilničarja Zupančiča. Fant je doma nekje iz Primorja in je bil že kaznovan. Odnesel je 700 Din, katere j-=! lahkomiselno zapravil z drugimi pobalini. Povabil je tudi vaške fante ponoči v gostil ti ičarjevo klet, kjer so si ga privoščili. Za vse ie grehe bo moral Franc dajati odgovor pri sodniji. * Vlom na Trati. Te dni je neznan dolgoprst-nik obiskal gostilniške prostore g. Antona Hafnerja, gostilničarja in starološkega župana na Trati. Vlomilec, ki ga ni oplašila niti jasna mesečna noč, si je v bližnji drvarnici omislil močan, več metrov dolg železen drog in veliko sekiro, se potuhnil v senci visokih kostanjev in šel nato na delo. Zataknil je drog v železno omrežje pritličnega, proti vzhodu ležečega okna, in si napravil za vitkega človeka dovolj veliko odprtino. Oborožen s sekiro je zlezel v gostilniško sobo v trdnem upanju, da bo plen obilen. Ker pa gospodar Hafner gotovine preko noči nikoli ne pušča v gostilni, se je bržkone zelo razočarani zločinec moral zadovoljiti s suknjičem, športno čepico, šopom ključev in par brezpomembnimi malenkostmi, na kar je po isti poti odšel na prosto. V spomin na njegov poset je ležala sredi sobe sekira. O storilcu sicer ni sledu. * Slepar in tat. 331etni delavec Lojze Raušl iz Rucmancev se je seznanil z raznimi ženskami v okolici Slatine Radencev in izvabil trem večje zneske denarja, na kar je izginil iz tamošnje oko- lice. Skupno jih je osleparil pod raznimi pretvezami za nad 7000 Dia. Raušla zasledujejo orožniki tudi zaradi raznih tatvin, vendar se zlikovec dobro skriva in ga ne morejo prijeti. * Večja tatvina. Te dni je bila pri g. Korbarju v Zagorju zopet izvršena večja tatvina. To pot je tat okradel Korbarjevega hlapca Toneta Zibreta in delavca Franceta Andrliča. Tatimkerau ptiču so morale biti domače razmere znane, ker je s ključem odprl stanovanje, pobral, kar se mu je zdelo vredno, na kar je vrata zopet zaprl in spravil ključ nazaj na svoje mesto. Hlapcu Zibretu je ukradel dve obleki, štiri srajce, štiri spodnje hlače, robce, klobuk, zimsko suknjo, kratek suk-knjič, srebrno uro ter 17 Din, delavcu Andrliču pa dve srajci, robce in 226 Din. Težko je prizadet Žibret, ki mu je ostalo samo tisto, kar je imel na sebi. Ukradene stvari so ocenjene na 4000 Din. Tatvina je bila izvršena baš v času, ko sla se imenovana mudila na postaji, kjer sla bila zaposlena z vožnjo cementa. Tat je gotovo njuno odsotnost opazil in porabil, da ju je okradel. Sumi se, da je izvršil tatvino neki bivši Korbar-jev uslužbenec, ki je pred tremi leti ukradel g. Korbarju iz pisalne mize 140.000 Din. * Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. Pred par dnevi se je pojavilo v parku na Kralja Petra trgu v Ljubljani več stražnikov in detektivov. Približali so se neki klopici, na kateri se je stiskal mlad, močan fant. Čim je ta opazil stražnike, je skušal pobegniti, bilo pa je že prepozno. V naslednjem trenutku je 241etni Rudolf Virant, rojen in pristojen v Ljubljano, dolgo zasledovan vlomilec, že bil uklenjen. Skušal se je še vedno izviti iz rok inož postave, a zaman Videč, da tako ne gre, se jo fant premislil. Padel je na tla in se delal onesveščenega. Stražniki pa so njegov namen kmalu spoznali, ga obudili zopet k «za-vestb ter odvedli na stražnico. Kmalu za njim so prignali v zapor tudi njegovega tovariša, 241etnega Antona Čebelo, bivšega natakarskega vajenca, pristojnega v Litijo. * Detomor v Radvanju. Te dni je bilo izvršeno raztelesenje trupla novorojenčka, ki so ga našli v mrtvašnici na radvanjskem pokopališču. Pri raztelesenju se je ugotovilo, da je bil otrok zadušen ter da gre za detoinor. Zandarmerija poizveduje za brezsrčno materjo. * Dva tatova na Pohorju. Na Pohorju, zlasti v okolici Sv. Lovrenca, sta se potikala že dalje časa 251etni Valentin Kotenik iz Dola v laškem srezu ter neki Alojz Brinovšek. Imenovana sta vdrla 17. t. in. v neko shrambo ter ukradla na škodo delavca Franceta Lešnika čez 3 m temnozelenega blaga iz domače volne. Naslednji dan sta se lopova polastila kolesa znamke «Omikron», last Mihaela Peteržinka. Orožniki so Brinovška kmalu izsledili, c1očiin je Kotnik z ukradenimi stvarmi pobegnil. * Ukradeno perilo je prodajal. V vasici Smo-kuč pri Begunjah so zalotili orožniki 59letnega Martina Jereba iz Trebeljnega pri Litiji, ki se je potepal v tamkajšnji okolici. Jereb je nosi! s seboj 6 rjuh in prevleko za odejo, ki jo je nudil ljudem naprodaj. Orožniki so Jereba, ki je perilo nekje ukradel, aretirali, blago pa zaplenili. Rjuhe in ostalo perilo ima monograin J. T. * Zasledovan tat. V hišo posestnika Franceta Blasa v Tomačevem se je vtihotapil te dni 24-letni, že dalie časa zasledovani tat Rudolf Sajo-vic iz Motmka. Tat je odnesel 6 rjuh, 2 kosa blaga, srebrno moško uro ter 400 Din gotovine. Sajovic je srednje velike postave, plečat, rdečkastega obraza iu oblečen navadno v sivo športno obleko. * Prijeta sleparka. Te dni je neznana mlajša sleparka pod lažnivo pretvezo izmaknila 15letni Kristini B. v Zavodnem pri Celju 400 dinarjev, nekaj platna in obleke. Policija je o sleparki obvestila okoliške orožniške postaje iu že naslednji dan je bila v Spodnji Kostrivnici aretirana na svojem domu 18letna Angela Groskova, ki je priznala sleparstvo in izjavila, da si jc za prisle-parjenih 400 dinarjev nabavila nekaj obleke, platno pa je prodala za 20 dinarjev neki svoji sosedi. Oddana je bila v zapor celjskega okrožnega sodišča. * Vlom v Ribnici pri Kočevju. Neznani tatovi so eno zadnjih noči vlomili v trgovino g. Josipa Divjaka v Ribnici pri Kočevju. Odnesli so raznega tkaninskega blaga in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti za okrog 60 000 Din. Tatovi so plen spravili pod kozolec gostilničarja g. Podobja, odkoder so ga z vozičkom odpeljali neznanokam. * Družba drznih vlomilcev. V noči med 25. in 26. t. m. so se neznani svedrovci prikradli v stanovanje tapeUiika g. Plenientaša v R atenski vasi pri Rogaški Slatini. Pri svojem poslu so bili zelo previdni. Kljuko od vrat spalne sobe so privezali zunaj na bruno, da ne bi mogel nihče iz sobe, ako bi se slučajno prebudil. Šele potem so se vtihotapili v nasproti ležečo sobo, pobrali v prvi vrsti obleko in perilo in napravili občutno škodo, na kar jih je vzela noč. Nemalo so se stanovalci začudili drugo jutro, ko niso mogli iz sobe. Morali so priklicati sosede, da so jim odprli. Svedrovci, ki jih je bilo očividno več, so se nato lotili trgovine g. Otorepca. Prodajalko, ki je spala v gornjih prostorih, je zbudil ropot. Vsa preplašena je začela vpiti: «Tatovi. tatovi!» Zato so zlikovci morali odkuriti praznih rok, vendar niso popustili Nekako ob 2. so bili na delu že pri hiši krojača g. Vidgaja, hoteč se preskrbeti z oblekami in blagom. I< sreči so se prebudili pomočniki in jih prepodili. Poizkušali so srečo še na več krajih, a povsod zanvin Slednjič so po truda-polnem delu postali lačni. V mrežo na oknu mesnice g. Hvaleča so izrezali luknio in s pomočjo palice izvlekli okrog 3 kg klobas. Ker se je že danilo, so nadaljnje poi7kuse opustili ter neznanokam izginili. Ze naslednjo noč, med soboto in nedeljo, so skušali priti v hišo nekega posestnika v Ratenski vasi. T >da ljudje, ki so postali zaradi dogodkov prejšnje noči pozor-nejši, so začutili kmalu trdovratne zločince ter jih pregnali. * Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite tnkoj po staropreizkušeni Franz Jožefovi grenčici. Priporočila višjih zdravnik »v v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni ooudarjajo, da je Franz Jožcfova voda izborno učinkujoče naravno sredstvo. Franz Jožefova grenciea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sadna razstava v Stari Loki pri Skofji Laki Dne 20. t. m. se je vršila v Stari Loki okrajna sadna razstava. Otvoril je razstavo gosp. Kalan Franc iz Suhe. V kratkih in lepih besedah je govoril nato zastopnik ljubljanskega oblastnega odbora g. Kuret.ki je navduševal prisotne za sadjarstvo. Nato je spregovoril tudi g. Zdolšek kot zastopnik oblastnega kmetijskega nadzorništva iz Kranja, ki je v sličnem tonu vzpodbujal prisotne za sadja rskli panogo. Zasluga, da je ta prva sadna razstava v Stari Loki tako dobro uspela, gre v prvi vrsti g. Petru Porenti iz Stare Loke. Tudi ostali odborniki, kakor gg. Viktor Omerza iz Kranja, Vfnko Rupret, šolski upravitelj v Smledniku, Janez Ješe. Jama, Ivan Kosiša iz Ilovke, Jože Burgar iz Hraš, Jože Kuralt iz zabnice, Jože Draksler, Praše, Janko Likozar, Franc Logonder in Franc Hafner so pripomogli z zbiranjem sadja, da je razstava uspela. Posebno lepo sadje so razstavili gg. Viktor Otner-za iz Kranja, Jocif, šolski upravitelj v Olševku, Franc Logonder iz Virloha. Janez Ravnihar iz Stare Loke, Franc Ješe iz Stražišča. Franc liaf-r er iz Binklna, Anton Hafner iz Žabnice in Peter Porenta iz Stare Loke. Okusno so okrasile dvorano gospodične Cecilija Dolinarjeva, Ivana Hafnerjeva, Marica Šin-kova, Franca Godovičarjeva in Ivana Hafnerjeva iz Binklna. Tugi g. Porenta, po domače Fortuno-vec, je šel razstavi v vseh ozirih na roko. Dal je dvorano brezplačno na razpolago in pogostil obiskovalce. Za godbo so skrbeli vrli tamburaši iz Škofje Loke. Ta lepa prireditev naj bo kažipot za povzdigo sadjereje, ki bo marsikateremu kmetovalcu nov vir dohodkov. Na razstavi je bilo zastopanih nad 200 vrst namiznega sadja. Po razstavi se je sadje razprodalo po 2.50 Din kg. Mir pokojnikom . . . Ob grobu — spomin življenja, ob križu križ — dokaz trpljenja, globoko v grobu — pest koščic, nikjer sledi cvetočih lic. In vendar zdi se mi nocoj, da vidim drage pred seboj; na grobu luč žari tako kot nekdaj matnici oko. Razlega se mrtvaški spev kot daljne večnosti odmev; na grobih zadnji cvet bledi, spominja nas minljivosti. Soteščan. Pozabljivost. «Štefan, posodi mi 10 Din. Pozabil sem denarnico doina» cPrav rad. A kako moreš biti tako pozabljiv? Kaj če dobi denar tvoja žena?» «No, ta bo zelo razočarana, ker je notri le 10 par.» Na grobovih Najresnejši dan v letu je dan Vseh svetih. Drevje je že večinoma orumenelo, hladni veter pihlja in raznaša li«tje — kras naših dreves. Nehote se človek domisli: Kak'>r narava izgub ja svoj zeleni kras, enako bo prej ali slej tudi z našim življenjem. Tudi mi se bomo umaknili s tega sveta in naredili prostor drugim... Na božjih njivah je na dan Vseh sveiih tako lepo in praznično: grobovi naših nepozabnih pokojnikov so večinoma okrašeni s cvetkami in pota med gredicami so posuta z belini peskom. Zvečer po «Zdravi Mariji», ko zvonovi tako otožno brnijo, pa gori na pokopališčih nebroj malih lučk. Nekoč pred leti sva na praznik Vseh svetih hodila s prijateljem sem in tja po pokopališču. Prav zamišljeno in počasi sva stopila mimo grobov. Ustavila sva se. cTone, vidiš, tukaj počiva stnri bogatin. Njegov grob je* zanemarjen in opuščen, podoben čisto njegovemu življenju. Vse življenje je le vlačil skupaj, za drugo pa se ni briga! Njegovi otroci, slabo vzgojeni, znajo njegovo premoženje le zapravljati. Ni še d"set let od njegove smrti in so otroci že skoro vse zapravili — n"1 svojega očeta pa pozabili. Noben se ne zmeni za očetuv grob kakor vidiš!» Storila sva zopet nekaj korakov in obstala. Pred nama je bil preprost grob, a lepo prenovljen in okrašen s poznim jesenskim cvetjem. Prijatelj mi je pripovedoval: «To pa je siromakov grob. Pokojnik je bi! po poklicu bajtar. Bil je priden in pošten mož klinb revščini je dobro oskrbel vso svojo deco. JJemter-tja so potaknjeni njegovi otroci, a sleherno leto ob Vseh svetih pridejo na očetov grob in s solzami hvaležnosti v očeh okrasijo grob nepozabnega očeta.» Ustavila svn se še pred grobom z lepim spomenikom, ki je imel v kamen vdelano fotografijo krasne mlade ženske. Bralo se je njeno ime; komaj 22 let ji ie bilo, ko ji je kruta smrt pretrgala nit življenja. Ob koncu napisa je stalo zapisano: «Preko groba moja zvestoba...» Prijatelj ini je povedal: cTri leta je poteklo, ko je našla svoj zemski počitek Rozalka, nekdaj tako vrla iu ljubka mladenka. Vanjo se je zaljubil bogati Hribarjev Šimen. Ko je to zvedel njegov oče. je kar besnel od jeze in vpil nad sinom: ,Bajtarska deklina ue bo nikdai tia našem gruntu gospodinja!' Pa Šimen se ni udal očetu. Bolj je ljubil dekle kakor grunt. Obljubila sta si večno zvestobo in fant je odšel v Ameriko. Nesrečna Rozalka pa je žalovala in žalovala. Ni ji bilo usojeno, da bi dočakala fantovega povratka. Začela je hirati in sklenila je svoje življenje v cvetu svojih let baš nekaj mesecev prej, preden se je vrnil iz Amerike njen ljubljeni fant. Šimen je sedaj bogat posestnik na o3fetovem gruntu, a izjavil je: ,Ni je dekline, da bi se poročil z njo. Samo ena je bila zame...' Napravil ji je lep spomenik in pogostoma obiskuje njen grob in ga krasi...» A. S. IZ POPOTNIKOVE TORBE Poljansko pismo Poljane, koncem oktobra. S presenečenjem smo čitali vest o istrskem sodnem nnoru in smo se zgražali nad tem činom. Seveda ni tega kriv preprosti italijanski narod. Spominjamo se italijanskih delavcev, ki so svoj čas hodili v dolino za zaslužkom kot opekarji in zidarji ''n ki so bili dobri in pc"'eni delavci. Glede na francoske čase*naj navedemo še to, kar se-še tu in tam sliši od starih ljudi. Za časa Francozov si je baje mer (župan) mnogo pridržal od kontribucij, oziroma rekvizicij, katere so morali kmetje dajati Francozom. S tem se je mer tako opomogel, da si je potem sezidal hišo kot malo trdnjavo, kjer je prej stala uboga lesena bajta. Ko je umrl in so ga nesli čez most, se je truplo skotalilo iz krste ter padlo s krsto vred v Soro; morda zaradi nerodnosti nosačev ali iz drugega vzroka. Ljudje so to nesrečo smatrali za kazen božjo. Tudi precej fantov iz občine je moralo takrat v vojaško suknjo, ker so bili biriči vedno na lovu, posebno kadar je prišlo povelje za toliko in toliko mož; preobrnili so vse bajte in luknje po grapah in gričih. Fantje so se po navadi skrivali po duplinah in podstrešjih, a tudi v omare, v katere so mnogi z uspehom zlezli. Biriči so premetavali omaro na konce i' kraje, toda če se je fant trdno držal, je bilo vse premetavanje zastonj, čeprav so vedeli, da je tiček v njej, ker odpreti je .niso imeli pravice. Če so katerega ujeli, so ga zvezali ter nesli na nosilnici k županu, kjer ga je že čakala straža in vzela v varstvo. Nalovlience so takoj pričeli «meštrati», ker je bilo tedaj v dolini vedno dosti vojaštva in so imeli Francozi več vojaških vežbališč za pešce ali konjenike. V Srednji vasi tik ceste na Kopišah je že bil tak «ekser-cirplac», kjer so vežbali nalovljence. Ker se niso dobro razumeli zaradi neznanja jezika, so na vezali Francozi novincem na eno koleno šop sena, na drugo pa šop slame. Tako so fantje mo rali stopicati na povelje: «seno, slama, seno slama». Mnogo fantov je moralo s Francozi oditi iz doline in se jih večina ni več vrnila. Tudi se ne pripoveduje, da bi bili oženjene može tirali v vojaško suknjo. Največ so pobirali hlapce, a še rajše malopridneže, ki so se klatili brez posla okrog Pri Sv. Križu so imeli Francozi nekak glavn stan po griču okrog cerkve. Pripoveduje se, da so zakopali «šac», oziroma blagajno pri odhodu pod stopnicami vzhodne strani cerkvenega obzidja in da so potem prišli blagajno iskat s «štro-mentom», ki ima za denar posebno privlačno moč. Ker so stari ljudje verovali, da pokrova, s katerim je «šac» pokrit, človeška roka ne sme premakniti, kdor noče tisto leto umreti, so iskalci «šaca» baje naprosili mežnarja, da jim je posodil vole, da so odvalili pokrov, za kar so mu dali nagrado. Kdo so bili iskalci, se ne ve. Morda francoski oficirji, ki so imeli popisano lego, kjer so denar zakopali. Iskali so «šac» najbrž s pomočjo kompasa, kar so imeli ljudje za nekak ča-rovniški «štroment». Na podstrešju zvonika se še vidijo letnice na "treh straneh, med temi tudi 1812., katere se pa ne nanašajo na vsakokratno popravljanje ali beljenje cerkve, kakor se sedaj splošno misli, ampak so najbrž spomin na francoska leta. . Žal Tam ne bo, če se naročite na lepe zgodovinske povesti svetovnoznanega in priljubljenega pisatelja Sienkievvicza, ki so izšli v slovenskem jeziku v ilustrirani izdaji. Med temi romani je najimenitnejša zgodovinska povest Povest se godi sredi 17. stoletja in popisuje usode polne prepire med poljskimi plemiči in Kozaki znamenitih ukrajinskih pustinjah. Prepiri narastejo do krvave domače vojne, v kateri se je z ognjem in mečem uničil lep kos poljske dežele, tako da so volkovi bivali po vaseh, a ljudje tulili po gozdovih. Med krvave dogodke je vpletena ljubezenska zgodba lepe Helene, za katero se bojujeta kozaški poveljnik Bohun in vrli vojak Skrzetuski. Bohun jo hoče odpeljati, a pravočasno jo reši prebrisani Zagloba, prijatelj Skrzetuskega, v mesto Bar. Toda mesto pade v roke Kozakov in Bohun jo odvede v divjo pustinjo, kjer mu jo straži stara čarovnica. Po mnogih slučajih jo Zagloba drugič reši, medtem ko se njen zarocenec Skrzetuski slavno bojuje v vojni, ki je zopet izbruhnila med Poljaki in upornimi Kozaki. Kozaki oblegajo mesto Zbaraš, pri čemer jim pomagajo divji Tatari. Hrabro se bore maloštevilni vojaki kneza Jeremije. A omagali bi, ko bi se Skrzetuski ne priplazil skozi sovražne čete do kralja in ga priklical na pomoč. Zbaraš je rešen in junaški Skrzetuski se po dolgem trpljenin združi s Heleno v zakonu Roman je pisan napeto od konca do kraja in njegovih junakov ne more pozabiti niliče, ki ga je enkrat p recital. Z ognjem in mečem se nadaljuje v drugem Sienkie\viczevem romanu, ki se imenuje POTOP. Potop popisuje oni grozni čas v Poljski, ko je švedska vojska poplavila vso deželo, jo plenila, onečaščala in uganjala orgije zverinstva. Glavni junak je Andrej Kmitic, naiven, lahkomiseln, požrtvovalen mlad mož, ki vidi Ie korist svoje ljubljene domovine. V svoji slepoti se bojuje tudi na strani njenih izdajalcev, ko pa izve resnico, se maščuje nad svojimi zapeljivci. in dela pokoro. Dekle Olenka, ki mu je po oporoki namenjeno in jo ljubi z vsem srcem, se mu izmakne, ga zavrže, ker misli, da je izdajalec. V svoji pokori dela Kmitic čudeže junaštva, a najbolj se izkaže pri obleganju jasno-gorskega samostana, ki ga reši. Potem ga ulove, grozno mučijo, a se mu končno le posreči zbežati in priti h kralju. Na čudovit način reši kralja, pri čemer skoro sam podleže. Po novih bojih doseže Olenko, ki mu naposled prizna, da mu je delala krivico, in postane njegova. Roman je poln krasnih dogodkov in opisov, a najnapetejši je opis obleganja Jasne ____________i__________ s„ '/ ;„ nuAim* In eicnr na mntetfa vOlO- Cuuiii, m Lici ,ua|tui/jugu JUUIU.H .— — r-------* v. . Oba lepa romana obsegata okoli 1800 strani velikega obsega. Da omogoči nakup obeh povesti najširšim slojem po kolikor mogoče nizki ceni, jih oddaja Tiskovna zadruga v tedenskih zvezkih po 80, oz. 64 strani velikega obsega. Vsak snopič se plačuje naprej in velja s poštnino vred le 10 dinarjev. Pri zadnjem snopiču dobi vsajf naročnik brezplačno še originalne platnice v polplatnu. Za inozemstvo velja odlašajte in naročite tahoj vsak snopič 11 Din. N v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica štev. 54. Da so Francozi precej strogo sodili, je znano. Pripoveduje se, da je bil Tičnikov Anže obdolžen, da je izmaknil dva goldinarja. Tribunal ga je obsodil na smrt in biriči so-šli z vrvjo po njega in vrv že vrgli na hruško, ki je še do nedavnega stala. Toda Anže jim je ušel in se skril pod desko v stranišču, s čimer si je rešil svojo kožo. Ob tedanjih časih so morali biti v dolini precej premožni ljudje. Kakor pripovedujejo, so tu in tam imeli cele jerbase srebrnjakov, s katerimi so se radi bahali. Ko je bil «denar preklican«, so prišli skoro ob vse. Na Koroškem so še oddali goldinarje po štiri krajcarje. Kaj pa je bilo s franki po odhodu Francozov, se ne pripoveduje nič, pač pa pravijo, da je bil denar večkrat preklican pred cerkvijo. Navadno se je reklo: «Ko je šel k maši, je bil še bogataš, od maše pa je prišel berač.» Ilirska razstava je tudi pokazala, da se nahaja po deželi več spominov kakor se je splošno mislilo. Izključeno ni, da ne bi bilo še kaj več spominov tudi v naši dolini, saj so bili Francozi od prvega dg zadnjega s presledki par let vedno pri nas. l Te dni smo imeli pri nas «pasje dneve», ki se pač lahko končajo s snegom vsaj po hribih. Hvala Bogu, pospravljeno je skoro vse kakor trdi pripravljeno za zimo, ki se nam obeta precej trda. „ Drugi mesec se nam že obetajo Vodnikove j knjige, ki bodo prekašale vse dosedanje izdaje j Posebno Pratika bo nekaj posebnega. Kdor še j ni vpisan v družbo, naj takoj stopi k poverjeniku j ter odšteje dva kovača. Pripravite si lepega: štiva za dolge zimske večere. * ŽENSKI VEŠTNIK \ Sovražniki perutnine Za kuhinfo Kostanjeve palčice. Kostanj skuhaj, olupi in pretlači skozi sito. Če imaš kostanja (olupljenega) četrt kile, potem vzemi k temu četrt kile moke, četrt kile sirovega masla, četrt kile sladkorja, dva rumenjaka in naredi iz vsega tega testo. Ko si testo dobro ugnetla, ga razreži na za oreh velike kose, ki jih z dlanjo povaljaj na prst dolge palčice in jih pokladaj na pomazano pekačo. Speci ! jih v ne prevroči pečici. To je zelo dobro pecivo k čaju. ; ! Jancževe štručke. V skodelici zamešaj par žlic mlačnega mleka, tri deke kvasa in žličico sladkorja in naj vzhaja, Na desko deni 42 dek moke in 7 dek sirovega masla, na kar maslo dobro zmešaj z moko. Nato dodaj eno jajce in še en rumenjak, torej dva rumenjaka in en beljak. 10 dek sladkorja, žlico stolčenega janeža, pol skodelice mlačnega mleka, vzhajani kvas in malo soli. Iz vsega tega umesi testo, ki ga potem dobro pre-gneti. Nato ga razreži na drobne kose, vsak kos razvaljal z dlanjo na dolgo palčico. Po tri take palčice spleti v kito, oziroma štručko, jih malo stisni in pokladaj ne preblizu skupaj na pomazano pekačo, na kar pekačo pokrij s prtičein in postavi na toplo, da testenina vzide. Štručke pomaži še z raztepenim jajcem in rotresi s stolčenim janežem, pa jih lepo speci v pečici. Zelo fino pecivo h kavi in čaju, zlasti zu kake praznike. Zelenjava v kisu. Razno zelenjavo lahko deneš v kis in jo spraviš za čez zimo, da jo daš na mizo, kadar ni druge solate. V to svrho operi in osnaži nekaj korenčkov, peteršiljevih korenin in drugo primerno zelenjavo, kar jo imaš, pozne kolerabe na primer, in razreži na tanke ploščice. Vse skupaj dobro nasoli in pusti stati nasoljeno 24 ur. Nato vse dobro odcedi, da se osuši, in naloži na- gosto v steklenico. Vmes daj par olupljenih majhnih čebul ali šalotk, navrh pa nalij prekuha-nega in shlajenega vinskega kisa, zaveži steklenico dobro s pergamentom in jo postavi na hladen in suh kraj. Praktični nasveti Da se poškrobljeno perilo ne zlepi, to se pravi, ne sprime vkup, moraš škrob (štirko) mesto z navadno vodo zmešati z vročo milnico. S tem dobi perilo tudi lep lesk. Da cvetlicam v lončkih ne odpade cvetje, kadar jih zdaj pred zimo spravimo v hišo, moramo paziti, da jih ne postavimo takoj na preveč topel kraj. Postaviti jih moramo na svetel, a še bolj hladen prostor in jih počasi navaditi na toplejši zrak. Zlasti acaleje, kamelije, rododendron, morta so zelo občutljive cvetlice, ki ne prenesejo pre- Kakor vsako bitje na zemlji tako ima tudi kokoš in druga naša domača perutnina dovolj sovražnikov in nadlog, razne bolezni in zajedalce pred vsem, in skrb dobre gospodinje mora biti tudi ta, da svojo perutnino kolikor mogoče obvaruje takih sovražnikov. Katera gospodinja je že doživela, da so ji poginile kokoši vsled tega, ker so jih bolhe in uši popolnoma oslabile, ta bo uvidela, kako je v prvi vrsti potrebna snaga v kurniku. Proti ušein in bolham pomaga najbolj zažvepljavanje kurnika, kar je treba storiti vsaj dvakrat na leto, najbolje pomladi in jeseni. Tedaj moramo kokoši za dva dni odstraniti iz kurnika, v kurnik postaviti kak star lonec in v njem -.ažgati žveplo (vsaj četrt kile), nato pa kurnik dobro zapreti, prej pa dobro zamašiti vse luknje in špranje. Kurnik pustimo en dan in eno noč zaprtega, nato ga pa dobro prezračimo, vsaj en dan. Žveplena para uniči vso golazen, ki se je ugnezdila v kurniku. Pa še enega hudega zajedalca imajo kokoši, to je neke vrste kurja gnida. To gnido zatremo, če grede večkrat pomijemo z vročo vodo in jih nato namažemo s karbolinejem. V ta namen je treba seveda grede vzeti iz kurnika in jih potem, ko se je karbolinej že osušil, spet postaviti v kurnik nazaj. Ako opaziš, da imajo kokoši v času, ko bi jim greben moral biti lepo rdeč, greben bled ali pa celo modrikast, je tetnu vzrok golazen in tedaj moraš takoj začeti odpravljati to golazen. Kokoši (1e treba tedaj okopati v topli vodi, kateri si primešala nekoliko kreolina (dobiš ga za mal denar v vsaki droreriji) in milnega praška. Potem je treba napraviti kokošim še na primernem kraju peščeno kopel, mivko, pomešano z zdrobljenim ugašenim apnom in mrčesnim praškom (zaher-linom), da se tam lahko same kopljejo in se-tako iznebijo vse golazni, ki jih zajeda. Bolhe preženeš iz kurnika. če ga večkrat pobeliš z apnom, ki si mu primešala ali karbolineja ali pa petroleja. Snažno mora biti seveda tudi dvorišče kurnika, ki ga je treba vsaj dvakrat na leto prekopati in nasuti s peskom, da se ne napravi tam preveč nesnage in mokrote, ki rada povzroča razne bolezni. Enako snažna mora biti vedno tudi posoda,-iz katere pitamo in napajamo perutnino. Kokoš je snažna žival in ljubi snago. In zato se kokoši v snažnem kurniku tudi dobro počutijo in so zdrave. Ves trud nam pa poplačajo s pridnim nesen jem jajc: To dobro ime in velika izbera med najboljšimi sirovinami jamčita, da je v vsakem poedinem kosu enako izborno velike toplote. Najbolje se jim prilega temperatura od 5 do 8 stopinj. Da kuhani kostanj preveč ne napihuje, dodaj kropu, v katerem ga kuhaš, nekoliko kumina (kimla). Dobro je tudi, da prvi krop odcediš in naliješ svežega, pa tako skuhaš kostanj v mehko. Zvečer kostanja ne dajaj majhnim otrokom, ker rad povzroča krče. X Opico jc igral in zblaznel. V nekem pariškem gledališču so več tednov zaporedoma igrali ameriško igro cKosmata opica>. Ta igra ni nič drugega kakor v igro prenarejena zgodba o Tarzanu, ki je zašel kot otrok med opice ter se sam začel obnašati kakor opica. Najhvaležnejša vloga v tej igri je vloga Tarzana. Tolmač te vloge na pariškem odru se je tako vživel v Tarzana, da je kmalu sam postal to, kar bi moral predstavljati. Pri petindvajseti ponovitvi igre je Tarzan tako skakal po odru, da ni moglo občinstvo razločiti, čfi se na deskah pretvarja resnična opica ali samo njen človeški posnemovalec. Človeški Tarzan je tulil in se prekuceval, slednji* je pozabil celo na človeško govorico in je dajal od sebe samo živalske glasove. Višek pa je dosegel, ko je začel občinstvu groziti s svojimi zdravimi, čvrstimi zobmi. Za časa odmora je dobilo gledališko osebje nalog, naj igralca, ki oeividno ni bil več pri pameti, ujame. Res so ga ujeli in ko je zdravnik ugotovil, da se je nesrečniku omračil um, so ga prepeljali v bolnico za živčne bolezni. X Kraljica lepote mlad moški. Mala belgijska vas Coxyd na morski obali, ki hoče postati letovišče, je sklenila izvoliti kraljico lepote, da opozori javnost nase. To je za letovišča najboljša reklama. V vasi pa ni bilo mnogo domačih lepotic, pa tudi gOstov, posebno ženskih, je primanjkovalo Na lepotni konkurenci je zmagala tuja daina vitke postave in lepih črnih oči. Zvečer se je vršila pojedina, na kateri se je oglasila kraljica lepote k besedi Skočila je na nnzo, si strgala z glave lasuljo, obrisala z robcem šminko in presenečeni gostje so spoznali v lepi gospodični mladega no-inarja iz Bruslja, ki je preživel počitnice v dotični vasi. X 2521etni Kitajec najstarejši človek na svetu. Skoro ni verjetno, da živi na Kitajskem mož, ki je star že 252 let. Imenuje se Li-čin-jun in je doma v Kaihsini v južnem delu province Sečuan. S tem pravim Metuzalemom se je podrobno pečal vseučiliški profesor v Pekingu Vu-čun-čin. Podatki, ki jih je zbral o njegovem življenju, so silno zanimivi. Li-čin-jun je preživel že 23 žen. Njegova štiriindvajseta žena je stara ze nad šestdeset let, toda v primeri z možem je še zelo mlada. Kljub izredno visoki starosti je Li-čin- jun še vedno čil in krepak. Rojen je bil leta 1677. pod vlado drugega mandžurskega cesarja. Ko je bil leta 1777. star 100 let, je dala vlada province Sečuan vpisati njegovo ime med svojce mandžur-ske dinastije..Na pojedino, ki jo je priredil letos pomladi vojaški guverner sefuanske province Jan-sen, je bil povabljen tudi Li-čin-jun. Starec je bil na pojedini izredno dobre volje in jed mu je tako dobro teknila, da so mu vsi zavidali. Ko so ga vprašali, kako je dosegel tako visoko starost, je izjavil, da je jedel zdravilna zelišča, ki jih je našel v gorah. Do 60. leta je bil namreč trgovec z zdravilnimi zelišči. Kakšna so ta zelišča, noče povedati. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Opasno opravilo. H Korenovim pride sosed in hoče govoriti z gospodarjem. «Je v kleti,» pojasnjuje žena, «baš pretaka vino.» «No, tedaj grem in se vrnem čez dve uri,» leni sosed, «dotlej, upam, da bo skončal delo.«- »Skončal ga bo že, a ne vem, če se bo dalo takrat še govoriti z njim«, dvomi žena. Skrivna zaroka. «A ne povej nikomur, da sva zaročena!« «Samo Ivanki bom povedala: ta je namreč zadnjič trdila, da ga ni tako neumnega moškega, ki bi me vzel.» Neimenovani. Učitelj: «Večkrat čitamo: Neimenovani je dal za ta in ta dobri namen tako in tako vsoto. Veste, otroci, taka neimenovana oseba je plemenit človek, ki dela, kakor uči sveto pismo: naj ne ve levica, kaj daje desnica... No, kdo pa šepeče tam zadaj ?» Glas iz zadnje klopi: «Neimenovani!» Tudi pisatelj. «Kakšen poklic pa si je izbral vaš sin, gospa ?» «Piše in vse, kar napiše, ljudje radi bero.» «Lepo je to. Kaj pa piše? /.lorda v časopise?« «Ne, jedilne liste!« Šele po delu zabava. Pred vrati hiše stoji precej zanemarjen potepin: «Gospa, ali imate kako delo zame? Morda nasekam malo drv?» Gospa: «Ne, ni potreba!« Potepin: «Naj osnažim preproge?« Gospa: «Tudi ne.» Potepin: «Morda imate kako delo na vrtu?« Gospa: «Mislim, da danes ne bo za vas-nobenega dela.« Potepin: «No, potem mi pa dajte vsaj par dinarjev.« V kolodvorski restavraciji. «Poslušajte, natakar, pečenka pa je res zelo majhna!« «Gospod, tako velika je, da je ne boste pojedli. Vlak že žvižga, vi pa imate šele prvi grižljaj v ustih.» Potrpežljivost in vztrajnost. A: «S potrpežljivostjo in vztrajnostjo vse dosežeš!« B: «Neumnost! Ali lahko s potrpežljivostjo in vztrajnostjo prineseš vodo v rešetu?« A: «Seveda.» B: «Na to sem pa res radoveden.« A: «Potrpež!jivo počakam, da voda zmrzne.« Hudomušni šaljivec. Potnik pride ob 7. zjutraj ves upehan na kolodvor majhne postaje in vpraša načelnika postaje, ali je dospel še pravočasno na vlak. Načelnik: «Ni Vam bilo treba tako dirjati; časa je še dovolj.« Potnik: «Hva!a Bogu, že sem se bal, da pridem prepozno. Kdaj pa gre vlak?« Načelnik: «Jutri zjutraj ob tri četrt na sedem.« Pred sodnikom. «Po čem sodite, da je bil toženec pijan?« «Strašno je zmerjal ženo.« «Kako? To vendar ni znak pijanosti.« «Pač! Žene ni bilo nikjer v bližini.« Listnica uredništva Gornja Lendava. Preveč osebno! Tiskovni zakon ima glede žaljenja oseb hude paragrafe. Trnovlje pri Celju Za zadnjo šte-ilko prepozno prejeli. I^nkinicbn nnoirln 1,1 vso g»ap<'illuisfce lil E\Umnj&liO pubOUO gospodarske potrebačiua nudi naiceueie tvrdka 335 BREZNIK & FR1TSCH. Imovina 7 žele'.nino, L 'U3UANA Bujne prsi Lepe, krepke, bujne prsi dosežejo dame vsake starosti z izkušenim »Ideal Resto-rerjem», Nerazvite grudi dobe v kratkem baino lepe oblike. Zopetna poprava in okrepitev mlahavih grudi garantirana, ka- dokazuje nešteto zahvalnih pisem. Zdravniško priporočeno. Že takoj po prvi uporabi presenetljiv učinek zajamčen. Napravite poizkus brez vsakega rizika! V slučaju neuspeha denar nazaj. Cena Din 12. 3 lončki 28 Din. Dr. Nikola Ketneny, K^šice, poštni predal 12 B2. C Sil. Epos pionirske Amerike. Visoka pesem o ljubezni Allie Lee. Knjiga dela ljubezni je ZANE GREY LEZNA GESTA ROMAN Najkrasnejša povest, ki jo dobite v tem trenutku na slovenskem knjižnem trgu. Čitaj^e to Ilijado naše dobe. Cena: Broširana Din 35-— Vezana Din 45-— Naroča se pri upravi ,Jutra1' v Ljubljani. Vsaka beseda 50 par. NajmanlSI znesek 7 Din. Zenltnl oglasi dopisovanja te trgovski oglast vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb In dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE., Ljubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492. Tisoč dinarjev Vam plača tovarna Kemeny, Košice, če z Ria-balzamom ne odpravite kurjih oči v 3 dneh. Lonček zo 10 Din, poštnine prosto, pnšlje zastopnik R. Gotič, Ljubljana VII. Zdrav in močan kmetski fant s Kranjskega se sprejme takoj za sodarskega vajenca. Ostalo po dogovoru Rudolf Kranc, sodar, Slovenske Konjice. 341 Sprejmem takoj krepkega poštenega vajenca z primerno šolsko izobrazbo v trgovini z mešanim blagom. Franjo Cvetko, trgovec, Sv. Trojica v Slovenskih goricah. 342 Zastopnike za prodajo Šivalnih strojev, koles in gramofonov, sprejme 343 takoj »CENTRA«, Ljubljana, poštni predal 248. Kupim fiiol, suhe gobe, maslo, sir. Ponudbe pod št. ioa, n« upravo »Domovino. 339 Sprejme se starejša oseba s premoženjem k dobrim ljudem v dosmrtno oskrbo. Naslov v upravi »Domovine«. 340 Zetod 320 divji kostanj, bukov ?.ir, seme akacije, javorja, lelove storže, plačuje najbolje FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10 LJUBLJANA, testni trs: NA ittAUO Ustanovljeno 839 NA VELIKO Telefon 228£ POZOR: mr vvr POZOKI Krznarstvo A. Larnpič, Lubljana, Vidovdanska cesta št. 2, izdelu e po najnižjih 322 cenah vsakovrstne čepice. Barve, tak, f.rr.es t. dr. (e najboljše in zato najceneje pri „lustra" V. Laznift 3°° Ljubljana, Gosposve ska c. 12 pole;; res"a»racje .Nov' sve'*' Priporoča se modna trgov.na T. EGER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 331 3u KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi >ošte) 5lemo jamstvo Razpošilja se le proti povzetju \ IJl ItUAM: Dunajska c. la »Petovia* MBIBOB: Gosposka ul. 17 €EL JE: Aleksandrova c. 1 PTUJ: Slovenski trg .Petovia* 12543 Izdala za Konzorcij »Domovine« Adolf Ribnika r, Urejuje Filip OmladlC, Za Narodno tiskarno Fran Jezeršeifc