Št. 262 (14.353) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA-Drevored 24 maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 16. NOVEMBRA 1992 Moja Banka bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BIH / RAZPRAVI V PALAČI NARODOV OB ROB Zorni kot žrtev: Sarajevčani o Združenih narodih VVASHINGTON / NOVA RESOLUCIJA SVETOVNE ORGANIZACIJE Bo Varnostni svet ZN zavaroval Bosno? Islamske države zahtevajo kaznovanje Srbov Walter Škerk SARAJEVO - "Ljudje so siti unproforjevcev in njihove hinavščine, “ je v pogovoru za Republiko povedal predsednik Sveta občanov bosansko-her-cegovske skupščine Abdulah Konjicija. "Prebivalci Sarajeva dobesedno nmirajo od lakote, ta gospoda pa vztrajno govori o sprtih straneh. Po poklicu sem zdravnik. Nekateri pacienti imajo že prve Znake skorbuta, zaradi pomanjkanja vitaminov in podhranjenosti otroci izgubljajo zobe, ženske pa nienstruacijo. Funkcionarji OZN kljub temu nočejo preprečiti te tragedije." Konjicija ni edini ugledni Sarajevčan, ki kritizira predstavnike Združenih narodov. Ibrahim Spahič, voditelj sarajevskih mirovnikov, je izjavil: "Neučinkovitost agencij OZN ni novost. Podobno se je dogajalo v Vietnamu. Ljudem je vse bolj Jasno, da te organizacije Jdso tu zaradi svoje dobrote, ampak zato, da bi ^ščitile lastne interese, birokracije teh organiza-cij ne more nihče nadzorovati. Ne zanikam zaslug Visokega komisariata ZN begunce. Brez človeko-inbne pomoči bi vsi že davnaj pomrli od lakote. , °da izjemna pomoč sve-^QVne skupnosti doslej ni v'a uspešna in človek se snVSa’ ie vse skupaj P °h smiselno." j ?. Spahičem se strinja di podpredsednik bonske vlade Zlatko La-"Tdžija, ki je izjavil, da ednarodne organizacije Preprosto niso učinkovi-e’ Naša vlada že nekaj časa zaman opozarja Visoki komisariat, naj za promet usposobi železniško progo Ploče-Sarajevo, s čimer bi zagotovili najcenejši in najhitrejši način prevoza pomoči Sarajevu. Morda pa se jim vlak ne zdi tako spektakularen, kot je letalski prevoz pomoči." Lagundžija trdi, da je bosanska vlada dobila samo dve tretjini pomoči, ki jo je poslal Visoki komisariat. V Sarajevu cveti črna borza, na kateri ponujajo predvsem "humanitarne" konzerve. Sarajevčani jih drago plačujejo v nemških markah. "Črno borzo bomo lahko uničili, ko bo Unprofor zagotovil koridorje za redno oskrbo ljudi, hrano pa bi ljudje lahko kupovali na tržnici ali v trgovinah, meni župan Kreševljakovič." Preprečiti bi morali tudi krajo humanitarne pomoči. Veliko se je »izgubi« med razdeljevanjem. V mestu sicer imajo mlekarno, ki pa zaradi pomanjkanja surovin ne dela. Visokemu komisariatu so predlagali, naj mlekarno oskrbi z mlekom v prahu, ki bi ga predelala in poslala v trgovine. Cena bi pokrivala samo proizvodne stroške, kraje pa bi preprečili s preprosto računovodsko kontrolo. Tega žal ni mogoče narediti, ker Visoki komisariat zahteva brezplačno delitev pomoči, poudarja sarajevski župan. Zal pa župan Kreševljakovič ne upošteva dejstva, da večina Sarajevčanov že dolgo ne dobiva plače. ' S Bosanski ujetniki odhajajo iz zloglasnega aborišča pri Manjači. (Foto FAFI/EPA) . Jana Petkovšek in Nijaz Hamza LJUBLJANA - Varnostni svet OZN bo danes razpravljal o sprejemu resolucije o pomorski in rečni blokadi t. i. Zvezne republike Jugoslavije. Številne države namreč še vedno kršijo ukrepe, ki so jih sprejeli že maja. Resolucija predvideva poostritev nadzora ladijskega prometa po Donavi in v Jadranskem morju ter železniškega in cestnega po ozemlju ZRJ. Razpravo o tem je zahteval sopredsedujoči konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče, ki je opozoril, da ZRJ kljub prepovedi v barsko pristanišče še vedno dobiva precejšnje količine nafte. Iz Pariza so sporočili, da so pripadniki sil Vzhodno evropske unije že prejšnji mesec v Jadranu opazili malteški tanker, ki je v Bar pripeljal 200 tisoč sodov nafte. To je najhujša kršitev izmed vseh 55, ki so jih zabeležili po mesecu juliju, vendar so jo zaradi “političnih posledic" zamolčali. Tudi nova, še ostrejša resolucija proti Srbiji in Črni gori verjetno ne bo pripomogla k umiritvi položaja v Bosni. Opazovalci menijo, da islamske države, ki so jo zahtevale, zanimajo predvsem njihove politične koristi. Bosanski Muslimani bi lahko bili nekakšen katalizator v arabskih in islamskih političnih in verskih gibanjih, ali bolj natančno, v že začetem boju za primat v celotnem islamskem svetu, kamor sodijo tudi is- lamske države na jugu nekdanje Sovjetske zveze. Za njihovo naklonjenost se še posebej potegujeta Turčija in Iran, prva kot predstavnica tako imenovane mehkejše inačice muslimanskih držav, drugi pa v vlogi zagovornika “prave" vere. Ni naključje, da sta se prav Iran in Turčija do zdaj najbolj vneto zavzemala za vojaški poseg proti Srbiji in Črni gori ter srbskim enotam v Bosni in Hercegovini. Tudi v turških medijih so objavili, da je Turčija že avgusta lani izdelala načrt letalskega napada na srbske in črnogorske vojaške objekte. Niso ga sprejeli predvsem zaradi nasprotovanja Združenih držav. Zdaj, ko je predsednika Busha v Beli hiši zamenjal Bill Clinton, pa Turčija spet vse pogosteje govori o uporabi vojaških sil OZN, toda ne več proti Srbiji in Črni gori, ampak za razorožitev sprtih strani v Bosni in Hercegovini. Verjetno je tudi ta sprememba v turških stališčih le odmev na zakulisna diplomatska pogajanja ali, z drugimi besedami, priprava terena za morebitno širšo akcijo Združenih narodov na bosan-sko-hercegovskem ozemlju. Ni izključeno, da bodo Združeni narodi Bosno in Hercegovino končno le vzeli pod zaščito, predpogoj za to pa je prav razorožitev vseh vojska na njenem ozemlju. Nemčija / iztiril se je vlak munchen - kopenhagen Najmanj enajst mrtvih v hudi železniški nesreči BONN - V čelnem trčenju med potniškim vlakom in vagonom, ki se je odklopil od tovornega vlaka ter zdrknil na nasprotni tir, do katerega je prišlo včerttaj v zgpdnjih jutranjih urah v severnem predelu Nemčije, je izgubilo življenje najmanj enajst oseh, ranjenih potnikov pa je bilo približno štirideset potnikov; nekateri so utrpeli zelo težke telesne poškodbe. To je bila ena najhujših železniških nesreč v zadnjih letih v Nemčiji. Nesreča se je pripetila v bližini železniške postaje Northeim na Južnem Saškem. Do nje je prišlo v nočnih urah, točneje okrog 1.30, ko se je, kot dajejo slutiti prvi izsledki preiskave, od vagona tovornega vlaka odtrgal velik, več kot sto kilogramov težak amorti-zator. Odtrgal se je prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri s hitrostjo 120 km na uro privozil mednarodni potniški vlak s 350 potniki. Potniški vlak je prihajal iz Munchna in je bil namenjen v dansko glavno mesto Kopenhagen. Trčenje je bilo tako silovito, da je iztirilo kar sedem od enajstih vagonov potniškega vlaka. Med žrtvami nesreče je tudi strojevodja potniškega vlaka. Na kraj hude nesreče je kmalu prispelo več sto gasilcev, zdravnikov, bolničarjev, ki so ranjencem nudili prvo pomoč in poskrbeli, da so jih s helikopterji odpeljali v bližnje bolnišnice. Po besedah uradnega glasnika železniškega ravnateljstva iz Hannovra, se bo število žrtev lahko še povečalo, saj so nekateri ranjenci v zelo kritičnem zdravstvenem stanju. Vsekakor gre za eno najhujših nesreč, ki so se v zadnjih desetih letih pripetile na železniških progah v Nemčiji. Tragična vest je takoj globoko odjeknila po vsej državi, v kateri je železniški promet sicer zelo varen. VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je napovedal objavo novega katekizma, ki bo po njegovem mnenju zgodovinskega pomena. Med nedeljsko mašo je vernikom na Trgu svetega Petra sporočil, da ga bodo uradno predstavili 7. decembra. Papež Janez Pavel II. je poudaril, da ta katekizem ”ni običajen teološki tekst, ampak temelj celotne dejavnosti katoliške cerkve. Pred začetkom tretjega tisočletja krščanske vere ho katekizem prispeval k obnovitvi vere in misijonarskega duha." Uničenje nekega ljudstva, naroda ali etnične manjšine, je dejal papež, je treba obsoditi kot smrtni greh. Katekizem, ki obsega 630 strani, so v Vatikanu pripravljali sedem let. LJUBLJANA / VRNITEV IZ PEKLA Sarajevski Slovenci bodo doma že ta teden, trdita ministra Miloš Ekar LJUBLJANA - Nobeno televizijsko poročilo in nobeni izčrpni podatki ne morejo pričarati grozot, ki sva jih med dvodnevnim obiskom v Sarajevu videla s kolegom Bavčarjem, je po vrnitivi iz oblegane bosanske prestolnice povedal zunanji minister Rupel. Slovenska ministra sta se na tvegano pot z letali Unproforja odpravila predvsem zato, da bi uredila vrnitev še blizu štiristo Slovencev, ki se jim doslej ni uspelo rešiti iz pekla. Ce bo vse potekalo po načrtih, bi morala omenjena skupina Slovencev v Ljubljano prispeti še ta teden. Ministra iz razumljivih razlogov nista želela izdati podrobnosti o evakuaciji, za katero sta menila, da je zelo zahtevna tako z logističnega kot tudi političnega stališča. Ministra sta se v Sarajevu sestala tudi z več uglednimi bosansko-her- cegovskimi politiki in z njimi razpravljala o pomoči, ki jo pri reševanju krize lahko nudi Slovenija. Minister Rupel je menil, da bi Slovenija lahko dala pobudo za več pomembnih državniških obiskov Sarajeva, s čimer bi morda premagali brezbrižnost Zahoda do dogajanj v BiH, ki s prihodom zime postajajo le še bolj dramatična. V Sarajevu ljudje že umirajo zaradi lakote, je iz pogovora s tamkajšnjimi prebivalci izvedel Igor Bavčar, humanitarna pomoč pa odteka v Srbijo ali na črni trg, ljudje pa je dobijo le manjši del. Bosanski sobesedniki so slovenska ministra seznanili s konkretnimi podatki o vojnih zločinih, ki jih bosta posredovala mednarodni javnosti, kot je ta, o 14000 posiljenih ženskah, od tega •kar 2500 med sedmim in štirinajstim letom. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Trst proti referendumu o Osimu Večina Tržačanov misli, da je treba revidirati predvsem gospodarski del Osimskih sporazumov in da bi bil referendum o industrijski coni na Krasu nepotreben. To izhaja iz ankete, ki jo je po naročilu Piccola izdelala specializirana ustanova SWG. Ljudje so zaskrbljeni predvsem zaradi ekonomske krize, ki pesti mesto. .................stran 6. La Malfa z Bossijem? Kongres republikanske stranke, ki se je pravkar Končal, je potrdil precej skupnih gledišč med tajnikom te stranke in voditeljem Severne lige Bossijem. Oba sta prepričana, da se je dosedanji politični sistem dokončno izčrpal in da je treba zato oblikovati novega. .................stran 6. Boris Jelcin po poti Mihaila Gorbačova? Ruski predsednik čedalje očitneje sklepa kompromise in zapušča svojo vlado z njenimi reformami vred, piše dopisnik Republike iz Moskve. .................stran 5. Ponedeljek nekoliko drugače? Na kulturni strani preberite članek Sanje Muza-ferije o tem, da je Špike Lee najpodjetnik med režiserji, Nataša čagalj pripoveduje zgodbo o visokih petah, Aljoša Rebolj pa zgodbo o sebi. .................stran 3. Jadran TKB visoko premagal Mestrino Košarkarji Jadrana TKB so sinoči v Trstu dosegli drugo zaporedno zmago in se končno odlepili od dna lestvice. Jadranovci so včeraj proti Mestrini igrali v velikem slogu in tudi visoko zmagali z 99:74. Od posameznikov sta se zlasti odlikovala Dean Oberdan in Umberto Merlin. ................stran 10. Bor Tombolini zmagal V ženski odbojkarski C-l ligi so borovke v soboto ugodno presenetile in premagale enega od glavnih favoritov za napredovanje Pav iz Vidma. Plave so pokazale izredno odločno igro, ki je spravila na kolena mnogo bolj izkušene gostje. .................stran 9. Izšel je ATLAS LOVENUE dragoceni priročnik za delo izobraževanje in potepanje po Sloveniji! Naročilo po telefonu : (061) 102 407 MNENJA 2 Ponedeljek, 16. novembra 1992 KOMENTAR Preroki novega sveta Miran J. Lesjak Ce upoštevamo zgolj javnomnenjske raziskave - zlasti tisto najbolj reprezentativno, torej raziskavo Slovensko javno mnenje - in manj specifičen volilni sistem, ki bo nastopajoče na volitvah držal na robu živCne vojne vse do ure, ko so bodo zaprla voliSCa, Ce torej ravnamo tako, potlej so volitve že mimo. Kar se bo zgodilo 6. decembra, bo samo Se formalnost, z zakonom predpisan državljanski obred, ki ga je treba opraviti spotoma, med vračanjem s tržnice, iz cerkve, kavarne, z avtomobilskega sejma ali nedeljskega kosila. Trditev, da se ne moremo zanašati samo na rezultate sociološkega raziskovanja, ker paC nihče ne ve, ali bodo volil-ci glasovali za stranke ali za strankam vdane lokalne voditelje, drži le deloma. Toliko paC, kolikor domneva, da je v zdaj nepredvidljivih razlikah v odstotkih glasov, ki jih bodo prejele najpomembnejše kandidatne liste, skrit odgovor na vprašanje, kam bo plula državna ladja v naslednjih Štirih letih. Toda to je po eni strani izrazito omejen pogled, ki je dovoljen samo politikom. Zgolj njih zanima, ali bodo odstopanja od volilnih napovedi taka, da bodo zaradi njih prišli do večjega ali manjšega vpliva, višjih ali manjših dohodkov, bolj ali manj uglednih funkcij in večjih ali manjših družbenih privilegijev. Po drugi strani pa tak pogled odseva pojmovanje, po katerem tudi demokratične skupnosti vodijo avtoritativni, sami sebi zadostni posamezniki. Nak! Strankarstvo je za Slovenijo postalo edini možen in relevanten model političnega udejstvovanja in države ne vodijo posamezniki z zvenečimi funkcijami, ampak njihove stranke, lobiji in skupine, ki so na volitvah zbrale dovolj glasov. Zato tudi ni ključno vprašanje, kateri slovenski politik bo po volitvah prevzel katero od državniških funkcij. Vprašanje je, kaj je mogoCe danes in kaj bo mogoCe jutri videti na slovenskem političnem prizorišču? Glede na proporcionalen volilni sistem, ki naj bi v bodoči državni zbor pripeljal kar največ strank, je odgovor presenetljiv. Danes lahko opazimo dve veliki in pred volitvami prejkone optimistično razpoloženi stranki in množico manjših strank, ki si obupno prizadevajo, da bi s kakršnimikoli političnimi dogovori pred volitvami rešile* kar se rešiti da. Jutri, torej po volitvah, pa bomo lahko videli ne veC kot tri ali štiri politične stranke, ki bodo prisiljene deliti si vzvode državne oblasti. In v tem imajo sociologi prav. Ni ga volilnega sistema, ki bi s svojimi skritimi pastmi lahko preprečil, da bi se zgodilo nasprotno, ni ga, ki bi preprečil, da politična podoba Slovenije po volitvah ne bi temeljila izključno na izkupičkih, ki jih bodo 6. decembra zbrali krSCanski in liberalni demokrati, demokrati in prenovitelji. Tak položaj je vsekakor presenetljiv glede na podobo, ki jo je slovenski politični prostor dajal do pred nedavnim. Ob njem se nam samo po sebi postavlja vprašanje, kaj se je na tem prostoru zgodilo, da je v njem navkljub 23 vloženim kandidatnim listam ostalo tako malo upoštevanja vrednih akterjev. Zagotovo nie tragičnega, le da so najbolj sposobna strankarstva vodstva pravočasno spoznala, da samo z naslanjanjem na majhne, sitne in nesorazmerno lakomne zaveznike ne bodo prišla daleč. Zato so jih s spretnimi manevri paC preprosto izrinila na rob politične folklore. MNENJE Čas slovenskega napuha Matjaž Kmecl Slišali smo, da pride Cas življenja in čas smrti, kakor piše v Bibliji: in čas vseh drugih slovenskih reci. Ko smo imeli nekaj malega vrvi za vratom in čakali, kdaj nam usoda morda pahne stolček izpod nog, smo bili mračno patetični in zdelo se je, da Slovenec spet enkrat zelo močno voha končnost - da je v svojem elementu. - Živeti stoletja nekje na robu in blizu smrti, biti v nekaj desetletjih iztrebljen na polovico kot v 15.stoletju, v treh mesecih nevarno razseljen kot Štajerska in Posavje leta 1941, poslušati leto za letom makabricno grozeči 10.oktober - to sčasoma doda v krvi, ki se pretaka po Slovencu, filozofijo, ki dopoveduje, da ni na tem svetu prav nobene absolutne varnosti. Da je končnost neizogibna usoda in kazen vseh, velikih in malih, kričavih in molčečih, močnih in slabih. V obliki značajske lastnosti bi ta folozofija utegnila biti znamenita skromnost in pridnost, ki si ju Slovenci tako radi in vztrajno pripisujemo: še najrajši z navajanjem prijaznih obiskovalcev, ki že iz vljudnosti ne morejo izjaviti kaj drugega kot to, kar so od nas samih slišali. Tako je bilo. Toda zdaj naenkrat Slovencev ni prepoznati: dežela odmeva odbobnanja po prsih in zaslugah vseh vrst, širi se glasen tam-tam samoslavilnega napuha: eden je uresničil tisočletni sen Slovencev, drugi je obvladal misterij države in ga ima zdaj v popolni posesti, tretji je skoraj sa-moročno premagal četrto največjo evropsko vojsko, četrti je poosebljeni fundament demokracije, peti je bil, je in ostane brezkompromisen in pravičen novinar oziroma borec za objektivno informacijo, šesti je v vsem enkraten, predvsem v pokončnosti, vsi pa so bili v »prejšnjem režimu« skoraj do ubitosti preganjani, ker se to sliši še posebej zaslužno. Pridružuje se jim vojska zgovornih sinekuristov in celo vrhunskih par-tokratov, o katerih sicer ni bilo vse do današnjega časa slišati nič drugega kot o lojalnosti in pridnosti. Med njimi se za povrh potika nekaj magdalenskih udbovcev, ki so se z naglim refleksom še pravočasno pokesali in so zdaj nekakšna temeljna »vest družbe«. Vsi bi tudi želeli biti blajvajzovski narodni očetje (ali matere), poločaj se iskri od kremenitosti in narodnih lustrov: Američani imajo tri predsedniške kandidate, mi jih imamo petkrat toliko; po cestah se pobijamo iz nove moči, ker smo pač vzeli usodo v svoje roke in ne gre, da bi nam kdo kot samostojnemu in suverenemu narodu kratil pravico, voziti se po svoji volji. Javno nastopanje smo glasovno in duhovno povišali za fal-setno napadalno terco, obenem pa ga opremili s suvereno, nonšalantno nosovitostjo; govorilne navade in razvade radij-skin in televizijskih govorcev takšno stanje najzgovorneje odslikavajo. Krščanstvo, ki je nastalo kot verovanje in upanje majhnih in revnih, je še danes teoretič-nomoralno prepričano, da je napuh oče vseh grehov - ker pač zavrača vse zunaj sebe in s tem tudi Boga; tudi zgodovino, tudi izkušnjo, tudi razum (če ni ravno v službi lastne nadutosti), dobesedno vse razen svoje samozadostnosti in s tem izključujočega egoizma. V krščanstvu stoji napuhu nasproti Bog, toda kaj in kdo naj danes kroti slovenski napuh? Zal je velikanski del slovenske nacionalne pameti, izobražencev, ki bi lahko odigrali to vlogo, kratkovidno prepričan, da ne gre za napuh, temveč za samozavest. S tem pa kot narod izgubljamo tisto dragoceno samokritično refleksijo, ki nas s pravočasnim opozarjanjem lahko edina obvaruje... Pred čim? Pred vsem, tzdi najhujšim - Hub-bard pravi, da je zgodovina zbirka nagrobnih napisov. Ce je katero obdobje spremenilo način, obseg, vsebino in organizacijo delovanja kake organizacije, potem se je to zgodilo Rdečemu križu Slovenije v zadnjih štirih letih. Se zlasti ob vojni v Sloveniji, stopnjevalo pa, ko je begunski val pljusknil prek državne meje najprej s Hrvaške in nato še iz Bosne in Hercegovine. Komaj nam je uspelo zaključiti reševanje ob velikih poplavah v Savinjski dolini in komaj so vlaki z več kot 4.000 vojnimi ujetniki odpeljali iz Slovenije, za katere je v največji meri poskrbel RK Slovenije, se je zgodilo naj večje preseljevanje narodov po drugi svetovni vojni v Evropi. Najprej prek 50.000 beguncev iz Hrvaške in takojj nato še prek 100.000 beguncev iz BiH, za katere danes ob velikem odrekanju skrbi Slvoenija, v 52 zbirnih centrih in v večini pri družinah. In kaj vse mora postoriti RK z begunci. Zbira in evidentira podatke - torej vodi banko podatkov o vseh beguncih. Tudi na tej osnovi vodi celotno poizvedovalno službo za iskanimi, pogrešanimi ljudmi in jih sporoča iskalcem. Je v stalni zvezi s poizvedovalnimi službami v drugih državah prek mednarodnega komiteja RK v Ženevi. Rdeči križ Slovenije skrbi za begunce od povsod igggg Jure Gartner RdeCi križ v občinah izdaja potrdila o statusu beguncev in ima tako pregled nad bivanjem ljudi, kar je pomebno zlsti za begunce, ki so pri družinah. Aktivisti RK še vedno v dobršni meri opravljajo tudi funkcije vodij zbirnih centrov. Ko je celotni nadzor in vodenje politike begunske problematike prevzel Republiški urad za begunce, opravlja RK še vedno enake naloge, kot jih je opravljal v začetku. Skrbi za razdeljevanje pomoči, ki jo RK zbira prek mednarodnih organizacij ali posameznikov. Pri zbiranju in delitvi v večini občin zgledno sodeluje s Karitasom, s centri za socialno delo. Prek visokega komisariata - urada v Ljubljani in Mednarodnega RK zbira, skladišči in razdeljuje prehrambene pakete, ki jih prejemajo družine, pri katerih so begunci. V ta namen je razdelil že nad 70.000 paketov z osnovnimi živili in nekoliko manj paketov z higienskimi potrebščinami. RK je dobil tudi nalogo, da bo razdeljeval denarne pomoči družinam, kjer so begunci, ko bo OZN zagotovila obljubljena sredstva. RK Slovenije posreduje še v nekaterih akcijah obnove zbirnih centrov v primerih, ko nacionalne organizacije RK zagotalvjajo namenska sredstva kot, na primer, RK Avstrije in RK Švedske. Pri zbiranju pomoči in pri pošiljanju potreb po različnih artiklih in denarju sodeluje RK Slovenije z večino nacionalnih organizacij v Evropi, ZDA, kanadi in Avstraliji. . Kljub krizni socialni problematiki v Sloveniji, ki zahteva vsestransko skrb in pomoč za slovenske državljane, je RK Slovenije intenzivno sodeloval s hrvaškim RK, mu pošiljal pomoč in pomagal pri transportih pomoCi na Hrvaško, ko je tam divjala vojna. V tem obdobju je poslal pošiljko pomoči tudi v Albanijo. Postali smo država in ne moremo biti izolirani, če želimo enakovredno in enakopravno mesto v družini RK v svetu. V stikih z mnogimi posamezniki - Slovenci v tujini, z različnimi humanitarnimi organizacijami, ob pomoCi Izseljenske matice, slovenskih društev in drugih ter prek tujih vlad je doslej RK zbral prek 150 različnih pošiljk in jih razdelil prebivalstvu ne le beguncem. Pomoč je poslal skupaj z drugimi sponzorji tudi Slovencem, ki živijo v BiH. Kaj še dela ta trenutek RK Slovenije? Pripravlja pakete za ogrožene slovenske družine, skupaj z drugimi intenzivira boljše delo v zbirnih centrih in je soorganizator seminarjev za ljudi, ki delajo z begunci. Skupaj z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in drugimi sodeluje v zbiralnih akcijah za šolarje -begunce, ki se jim je pred dnevi pričel pouk, vodi pogovore o nadaljni mednarodni pomoCi Sloveniji. Brez aktivistov RK seveda ne bi mogli uresničiti toliko zahtevnih nalog. Mnogi med njimi niso odšli na običajen dopust. In njim gre največja zahvala za uspešno delo RK Slovenije v obdobju, ki ni lahko in ki bo ostalo del uspešne zgodovine RK. GLOSA S. i lil II Kulinarični Kuhinja nas spravlja v sladokusne višave in v pogubne nižave, Se več, kroji nam usodo. Po francosko - cuisine, pa naj gre za kuhinjo v običajnem pomenu'te večstranske besede ali za nečedne spletke. To velja tudi za kuhinjo po slovensko. Mini vodnik najbrž ne bo odveč. Za• uvod domaCa kuhinja. Tipično slovensko kosilo (kranjska klobasa, kislo zelje, ajdovi žganci in štruklji za povrh) je na jedilniku bela vrana. Nekam tuja nam postaja, mednarodna kuhinja pa vse bolj domaCa. Dobri stari VVienersch-nitzel. Posvojenka pizza. Pommes frites je v krmilnicah (kakor vse gostinske lokale imenuje moj kolega Janez) že zdavnaj spodrinil krompir v oblicah. Čevapčiči so si pravkar brez boja pri-bojevali tujo etiketo in kot nerodne ulice smo jih prekrstili (v ”lulčke na žaru”). Ameriški fastfood, ki ga vsa bioo-svešCena Evropa izganja kot hudiCa, smo sprejeli kot odrešnika, zlasti hamburger, po gasilsko obrizgan s ket-chupom. Se smo za Evropo -potrebujemo jo bolj kot pišče kokljo - čeprav smo z eno nogo, pravzaprav z enim prstom, že na njenem pragu. O vzvišeni kuhinji, tako imenovani haute cuisine, lahko samo sanjamo. Pri tem, pri sanjarjenju, nam pomaga dobri hišni duh-tele-vizija, ko nam izceja sline ob Bocusovih umetnijah, ni čudno, da se ga potem močnejši spol kar lepo nacedi. Najbolj romantična je kuhinja za zaljubljene, poezija na krožniku. Afrodizijaška obljublja dvojne užitke, za mizo in v postelji. Najmanj priljubljena je dietna kuhinja. Same omejitve in prepovedi. Zoprno. Najbolj pogo- ste in množične so shujševalne diete, ki veselo polnijo strani ženskih revij, ne pa želodcev. Odkar smo ženske v službi, je družinska kuhinja omejena na nedelje in praznike. Za gostinstvo to ne velja. Za imenitnimi imeni jedi se rada skriva neugledna hotelska hrana. Kuhinja za malčke in kuhinja za starčke sta si podobni kot jajce jajcu. Ob napovedanih novostih v zdravstvu se jima bodo hočeš-nočeš-moraš pridružili vsi, za zobmi žalujoči ostali. Zdrava kuhinja se je razrasla v mogočno drevo. Modne biokuhi-nje in vegetarijanske različice so veje, ki se jih vse raje oprijemamo. Stanovska kuhinja predlaga kmečko, meščansko, samostansko, kraljevsko pripravo hrane. In pastirsko, lovsko, ribiško. Dokler ne bo izpit o poznavanju gob obvezen za vse privržence zelene kuhinje, je gobarjeva najbolj nevarna.. Kuhinja vojne in miru sta zreli za koalicijo v kuho za krizne čase. In še ena kuhinja je, zdajci, tik pred volitvami, najbolj domiselna, prefinjena, pikantna. Najbolj usodna. To je politična kuhinja. - E, moj Mujo, od tega silnega čiščenja bodo mladi 5e petdeset let umazani. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 • 11 12 13 S 14 15 16 e 17 18 19 • 20 ; 21 22 S 23 24 25 26 S 27 28 29 30 31 e 32 33 34 • 35 36 37 38 Vodoravno: 1. zlat kovanec, 8. cerkveni dostojanstvenik, 10. instinkt, 11. klada za sekanje drv, 12. vrsta žita, konjski zob, 14. tuje žensko ime, 15. milanska operna hiša, 17. švicarski dramatik (Anathon), 18. angleški plamiški naslov, 20. začetnici najboljšega slovenskega strelca, 21. kemijski znak za kositer, 23. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo, 25. sarajevska avtomobilska tovarna, 27. mesto v Boliviji, središče rudnikov boksita (beseda se bere naprej in nazaj enako), 30. slovenska operna sopranistka (Ondina), 32. grški bog vojne, 33. najdaljša reka v Franciji (naša pisava), 35. ime književnice Seidel, 36. boljši položaj pri tekmovanju, 38. priznanje v obliki kovinske plošCe z napisom. Navpično: 1. najboljši slovenski košarkar (Jure), 2. Črtalo, ravnilo, 3. kemijski znak za srebro, 4. trinitrotoluen, 5. roman Ivana Cankarja, 6. starolatinski prevod Biblije, 7. pristaniško mesto na jugu Švedske (anagram MLAKAR), 9. ime norveškega polarnega raziskovalca Amundsena, 10. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom, 13. način izražanja, stil, 16. reka, ki teče skozi Firence, 19. krajša oblika ženskega imena Doroteja, 21. visoka stavba z majhno tlorisno površino, 22. nemški filozof, novokan-tovec (Paul, anagram PATRON), 24. pravnik, 26. francoska pisateljica, ki jo je Napoleon izgnal (Germaine, Mada-me de), 28. vrsta dohodka od kapitala, 29. žuželka, ki boleCe pici, 31. reka in istoimensko mesto na jugu Bolgarije (anagram ADAR), 34. Četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostia, 37. Četrti in drugi vokal. Simon Bizjak Velikani slovenskega šaha (IV) Za zahtevne turnirske boje se velemojster Vidmar ni utegnil vedno pripravljati kot njegovi tekmeci - velemojstri, ki so bili skoraj vsi šahovski profesionalci. Damin gambit je bilo njegovo priljubljeno in močn o orožje. Rad pa je posegal tudi po novih, še neraziskanih poteh in presenečal sovrstnike -dobro teoretično podkovane. Tako je uspešno uporabil proti izvrstnemu teoretiku A. Ru-binsteinu na turnirju v San Sebastianu leta 1911 otvoritev: 1. d4 d5 2. Sf3 c5 3. e3 Sf6 4. Ld3 Sc6 5. 0-0 Lg4 6. c3 e6 7. Sbd2 Ld6 8. Da4 s kasnejšim Tel in potezo e4, ki je kasneje dobila ime po belgijskem mojstru E. Colleju. Drugo otvoritveno presenečenje pa je velemojster Rubinstein doživel leta 1918 v Berlinu. Takrat je Vidmar prvič uporabil v velemojstrski šahovski areni Budim-peštansko obrambo. A. Rubinstein - M. Vidmar (Berlin 1918) Budimpeštanski gambit 1. d4 Sf6 2. c4 e5?! 3. de5 Sg4 Poteza, ki vodi v t.i. Budimpeštanski gambit. Poteza 3... Se4 pa je značilna za Fe-jorovičev gambit. Obe gambitni otvoritvi sodobna teorija ocenjuje kot polkorektni, saj mora črni porabiti precej Časa, da vrne žrtvovana kmeta. 4. Lf4 Sc6 5. Sf3 Lb4+ 6. Sc3 De7 7. Dd5 Beli želi zadržati prednost kmeta, vendar je boljše 7. Tel brez dvojnika na c liniji. 7... Lc3:+ 8. bc3 Da3 9. Tel f6! Za nadaljno aktivno igro Vidmar žrtvuje še enega kmeta. Črnemu ni nevarno nadaljevanje 10. e6 de6! 11. Dh5+ g6 12. Dg4: e5 13. Dh4 ef4 14. Df4: 0-0. 10. ef6 Sf6: 11. Dd2 d6 Na 11... 0-0 beli ne sme vzeti kmeta 12. Lc7: Se4, temveč igra 12. e3! z boljšo igro. 12. Sd4 0-0 13. e3 Sd4:! Odlična taktična poteza. 14. cd4 Se4 15. Dc2 Da5+ 16. Ke2. Rubinsteinu ni bil® všeC varijanta, ki nasta' ne po 16. Kdl Lf5 l7' Ld3 Sf2:+ 18. Df2: Ld3:' 16.. . Tf4:!! Pozicijsk® žrtev kvalitete. 17. e* Lf5 Belemu grozi Sg3*j 18. Db2 Te8 19. Kf3 Sd2+ Vidmar spretn0 izkorišča izgubo cas® vodje belih figur. 2® Črnega je možna tud poteza 19... h5! 20. Kg3 Se4+ 21. Kh4 Te6 (gr°zl 22.. . Th6 mat). Vendar belemu ni več pomolu Partijo sta nasprotnik® sklenila po 22. Le Th6+ 23. Lh5 Th5:+ 24; Kh5: Lg6+ 25. Kg4 Dh mat. Lepa miniaturna zmag velemojstra Vidmarja! Komentar: Silvo KoV&c KULTURA Ponedeljek, 16. novembra 1992 Najbolj »vroči« režiser je še vedno Špike Lee, za kar se je znal sam potruditi Ko sem v zdaj že daljnem letu 1987 na beneški Mostri med relativno maloštevilnimi obiskovalci gledala črno-beli film »She’s Gotta Have It« (Nola Darling), mi niti na misel ni prišlo, da se bo pet let kasneje ime Spikea Leeja spremenilo v kultnega režiserja, upornika - skoraj preroka Črnskega gibanja in poslovneža »par excellence«. Svoj prvi film je Špike posnel za samo petindvajset tisoč »zelenih«, ki mu jih je, kot danes priznava, podarila njegova babica Zimmie. Štiri leta po mojem prvem srečanju s Spi-keovim filmskim »Welt Anschaung«, v katerem je bilo že na prvi pogled mogoče prepoznati zarezo posebne alternative, daleč od holivodske in novoholivodske senzibi-litete, se je Špike osebno pojavil, s svojo glavo in brado (in svojim miniaturnim telesom) na filmskem festivalu v Cannesu. Po filmih »School-daz« (1988), »Do the Right Thing« (1989), »Mo’Better Blues« (1990) je posnel »Jungle Fever« in tokrat prišel skupaj s črnimi »brati«, ki so lani v velikem številu preplavili Cannes, v pravem »novem črnem Valu«. Z njim so prišli: avtor glasbe njegovega filma -Stevie Wonder, mladi kolega John Singleton (ki je s filmom »Boyz in the Hood« vzdignil kar Precej medijskega prahu) in komercialno pozlačeni Eddie Murphy (ki je iz Los Angelesa Pripotoval samo zato, da hi si v Cannu ogledal Rima Spikea in Singleto-na). Po Croiseti so se ^Prehajali tudi Bill Jhrke, Ice Gube, VVhoopi Roldberg, Forest Whi-^ker, Robin Givens, Pregori Hines... Novinarji in medijski ®araei, tisti, ki samo ^ajo, da se pojavi kak ,°v fenomen, trend, val 1 Pojav, so enoglasno ^Povedali »New Black 111 power» (vzpon filma tiskih avtorjev). Spretni Špike Lee je kot po tekočem traku dajal intervjuje in tako je ta čast doletela tudi mene, čeprav je bilo daleč pomembneje, da so bila cannske ulice preprosto prepravljene z majicami z napisom “Jungle fiver", ki jih je osebno dizajniral Špike, in da je bil črnski party, na katerem je v živo “rapal“ takrat že zelo popularni Ice Gube, največji dogodek festivala -po splošnem mnenju je bil uspešnejši (tako medijsko kot zabavno) celo od Madonine razvpite, a na koncu slabo ocenjene zabave, prirejene v zvezi s projekcijo filma “In bed with Madona". Špike, študijski kolega Jima Jarmusha, filmski alternativec (in kar ni nepomembno, črnec iz Brooklyna), je očitno vedel, kaj dela. Ze takrat je v intervjujih napovedoval svoj novi film, posvečen enemu največjih črnskih vodij -Malcolmu X-u. Medtem ko je mladi Singleton (23 let) vzneseno pripovedoval o svojem prepričanju, da bo film prevzel vlogo velikih črnskih vodij iz zgodovine, pa je starejši (35 let) in bolj izkušen, spretnejši in zvitejši Špike izkoristil vsako priložnost za promocijo novega vzorca na svojih majicah, svoje diskografske in filmske družbe (Forthy acres and Mule Filmvrorks) in napovedi svojega novega filma, z izjavo: “Ne delam filmov proti rasizmu, delam filme o rasizmu. Tudi kadar je ta podzavesten." Članica žirije VVhoopi Goldberg je večkrat zahtevala, naj ne delajo razlike med tako imenovanimi “belimi" in “črnimi" filmi, nervozni Špike pa ji je s pomočjo medijev predrzno odgovarjal, češ “da ne ve, kaj govori". Letos se je Špike v Cannu pojavil, čeprav ni imel nobenega filma. Povsod je dajal intervjuje, imel tiskovno konferenco skupaj s Kusturi-co, v zvezi z izjavo Mickeyja Rourka, da je Špike s svojimi filmi posredno izzval letošnje nemire v Los Angelesu, pa je dobesedno izjavil: ”Mickey is fucking red-neck, mother fucking cracker, motorcycling idiot" - kar naj bi približno pomenilo, da je “zajeban kmetavz, kreten in motociklični idiot". ”X-omanija“ je v Ameriki na vrhuncu, valovi tega trenda pa počasi prodirajo tudi v Evropo. Ker film o Malcolmu X še ni prišel v kinematografe, lahko samo domnevamo, kolikšne razsežnosti bo dosegel ta novi val, ko bo “delo, ki je čista genialnost" (op. cit. Špike Lee, “Esquire“, oktober 1992) končno prišlo do gledalca. Kritiki so Spikea cineasta že uvrstili ob bok Coppoli in Scorseseju, saj je avtor čisto novega pojma, ki se je ob “yup-pijih" pojavil kot “bu-ppy“ (black urban prof-fessional), medtem ko Špike dizajner in Špike diskografski magnat pravkar doživljata vrhunce svoje popularnosti in že na veliko žanje-ta plodove svojega medijskega preboja. “Fa-ce“ piše, da je X-baseball kapo mogoče dobiti za devetnajst dolarjev, po isti ceni so tudi pletene majice, medtem ko stane debelejša majica trideset dolarjev, bedž tri dolarje, razglednice pa so po dolar. Povsod po New Yorku so nalepljeni veliki plakati, posel cvete in napetost narašča. Filmska “memora-bilia a la Batman", v režiji Spikea Leeja, bo očitno presegla vse dosedanje rekorde. V naslovu: Američani vedo, kako poskrbeti za promocijo (Foto:arhiv Republike) Špike je, po vsem sodeč, pravi fenomen. Posrečilo se mu je odkriti formulo, kako se povzpeti na sam vrh medijske popularnosti, kar pomeni tudi etablirano-sti (in zaslužka), ne da bi pri tem izgubil kaj od svojega imidža upornika. Medtem ko se mora Rourke dokazovati v znoju in krvi v ringu, Spikeu to uspeva s pravimi propagandnimi potezami, filmi in izjavami za časopis. Manj znano je na primer, da Špike po koncu snemanja vsakega svojega filma napiše tudi knjigo o snemanju, o problemihh, ki jih film obravnava, o vsem, kar ni bilo zajeto vanj. Knjige gredo zmeraj dobro v prodajo, zasluženi denar pa Špike vlaga v nove projekte po principu perpetuum mobile. Njegov prehod iz filmske produkcijske hiše Universal k VVarner Brrothers in njegovo ljubezensko zvezo s top-modelom in igralko Veroniko Webb so pospremili z velikanskim medijskim pompom. Vsi vedo, da je v film "Malcolm X“ vložil dva milijona dolarjev lastnega kapitala, pa tudi, da mu je proti koncu snemanja denarja zmanjkalo in da so vskočili “črni brati" Bill Cosby, Michael Jordan, Magic Johnson, Janet Jackson in Prince - ki so mu denar preprosto podarili. “Vsi so vedeli, kako pomemben je ta film za črnsko skupnost, “pravi Špike, ne da bi ga pretirano skrbelo protislovje v njegovih lastnih izjavah, ko zatrjuje, da nikoli ni želel postati glasnik Afro-amerikancev, pač pa so to namesto njega (?) naredili mediji. Takšno povezavo propagande, politične, poslovne in filmske spretnosti težko srečamo in zato “X-manija“, ki se širi po svetu, pravzaprav ne preseneča. Če vam je kaj do vašega imidža, si nemudoma kupite vsaj kakšen Spikeov izdelek z X-om. OBRAZ S TRETJE STRANI / ALJOŠA REBOLJ Cenim vsakogar, od kogar se lahko česa naučim Priljubljeni voditelj mladinske oddaje TOK TOK odgovarja na vprašanja o življenju, vesolju in sploh vsem Aljoša Rebolj je kot voditelj mladinske oddaje TOK TOK postal obraz, ki ga radi vidimo na televizijskih zaslonih. Gostobeseden, kot se za voditelja spodobi, a vendar nevsiljiv, je Aljoša prirasel k srcem mnogih slovenskih najstnikov in še posebej najstnic. Čeprav smo mu postavili vprašanja, ki nimajo veliko opraviti z njegovim delom na televiziji nam Aljoša na njih odgovarja v svojem znanem, odrezavem slogu. Kaj si počel včeraj zvečer? Premišljeval in rekonstruiral dan pred večerom... Kdaj in kako si se nazadnje pošteno zabaval? Vsak hip v prisotnosti duhovitih in lucidnih, ki me k sreči v življenju občasno obkrožajo, je zabaven. Hip pa včasih nadomesti večnost... Najljubši film v zadnjem času? Dobro je večno - They Shoot Horses, Don’t they? (Sydney Pollack), Henry and June (Režija Philip Kaufman) Katero knjigo si nazadnje prebral? Prebiram Dantejevo Božansko komedijo. Najljubša plošča v zadnjem letu? Vprašanje po tem vrstnem redu nikakor ne sodi k prejšnemu... Kaj si nazadnje skuhal? Je to sploh važno? Rad pa kdaj kuham. Kaj te spravi v smeh? Duhovitost, vsekakor. Kaj te spravi ob živce? Stupidnost, nedvomno. Kaj/kdo te najbolj vznemirja? Lepo. Estetsko. Zensko. Kje bi najraje živel? V trenutku, ki bi veljal za trenutek! Kaj bi storil, če bi imel milijardo tolarjev? Mi ni potrebno premišljevati. Koga rad vidiš na tv ekranu? Ray Cokes je izredno duhovit. Ob njem je dobrodošel še korpus božanskih kreacij, manekenk, tistih redkih, ki ta naziv zaslužijo. Ob kateri tv seriji ti gre na jok? Zakaj? Cernu jok zavoljo plitkosti? Ne gledam tv serij, življenje je prekratko. Katero osebo iz zgodovine človeštva najbolj ceniš? Katero osebo? Oseba, ime, beseda - besede... Cenim vsakogar od kogar lahko kaj črpam, pridobim. Teh je še veliko. Katero še živečo osebo pa bi morali čim-prej pozabiti? Zakaj pozabiti in oprostiti? Pozaba ... je pobeg. Kdo sploh ve, za kaj gre na tem svetu? Kdo ve... Kdo sem, da bi sodil, da vem? Česa ne bi želel nikakor zamuditi? Poglobljenega intervjuja. Visoke pele % Nataša Čagau Ze v dneh, ko je dolga, do tal segajoča ženska obleka večino časa skrivala stopala pred pogledi, so se čevljarji šli dekorativne igrice s petami čevljev. Ko pa so stopala in gležnji postajali vse bolj izpostavljeni, se je v tem stoletju začela obsesija oblikovalcev -oblikovati pete včasih celo do meja neprak-tičnosti. navade ljudi. Eden najzanimivejših in trajnih vplivov modnega čevlja je bil v času direktorija vpliv na način hoje: pete so se znižale in tako so aristokrati prvič v zgodovini hodili naravno in lahkotno, kot so to od nekdaj počeli preprosti ljudje. O začetku oblikovanja čevljev lahko začnemo govoriti šele v začetku tega stoletja. Visoke pete vidimo v modni evoluciji kot spremljevalke izključno ženskih obuval, vendar temu v zgodovini ni bilo vedno tako. Razvoj obutve je neločljivo povezan s transportom. V preteklih stoletjih sta bila najpogostejša načina potovanja hoja in ježa. Ce vemo, da sta bili obe predvsem v domeni moških, je seveda jasno, da je to vplivalo na obliko pet pri moških čevljih. Visoke pete so jim olajšale jahalno držo, vendar niso smele biti previsoke, ker bi jih to oviralo pri hoji. Moški čevlji so imeli visoke pete vse do sredine 19. stoletja, ko se je z razvojem železnic in izpopolnjevanjem kočij spremenil tudi način potovanja. Večina ženskih obuval iz preteklih obdobij, ki so se ohranila do danes, dokazuje, da niso bila narejena za hojo zunaj - izdelana iz brokata in satena, zelo redko usnjena, ne bi zdržala ulične umazanije. Očitno ima praktičnost malo opraviti z Moški čevelj se je oblikovno počasi ustalil, ženski pa je od takrat naprej doživel več variacij kot v celotni zgodovini. Igrali so se s proporci, materiali, barvami, teksturami, oblikami in petami. Ni narobe, če rečemo, da so najlepše čevlje v zgodovini oblikovali prav v tem stoletju oblikovalci, ki jim ni enakih v preteklosti. Naj omenimo samo nekatere: med prvimi sta bila Andre Perugia in Sal-vatore Feragamo, sledili so jima še mnogi drugi: Manolo Blah-nik, Roger Vivier, Robert Clergerie, Doc Martens in drugi modni kreatorji, ki danes poleg oblačil oblikujejo tudi čevlje. Med najbolj ekstravagantne vsekakor sodijo čevlji angleške krea-torke Vivenne West-wood. Tudi če so dostikrat vzrok neudobju, pa visoke pete - tiste najbolj nenavadne in zanimive, ne prinašajo zadovoljstva samo tistemu, ki jih nosi, ampak obilo zabave tudi opazovalcem. Zato smo v dneh naj- ženskimi visokimi petami. V času Louisa XVI. so bile tako zelo visoke, da so lahko hodile le s pomočjo palice, po stopnicah pa le ob pomoči spremljevalca. Spremembe v modi so vplivale tudi na bolj ekstremnih oblik in dimenzij visokih pet vedno izpostavljeni tveganju. Ker pa visoke pete laskajo gležnjem in podaljšujejo noge, bo imela zgodba o njih nešteta nadaljevanja tudi v prihodnje. SLOVENIJA Ponedeljek, 16. novembra 1992 NOVICE EKOLOGIJA / VARSTVO OKOLJA Obisk avstrijskega kmetijskega ministra ŠKOFJA LOKA — »Ce hoče imeti slovenski narod tudi v prihodnje svojo deželo se mora zavedati, da so za to potrebni kmetje.« na to je na včerajšnji okrogli mizi o kmetijstvu opozoril avstrijski zvezni minister za kmetijstvo Franz Fischler. Rekel je, da je kmetijstvo v Sloveniji zelo podobno avstrijskemu, zato si bosta obe državi v prihodnje prizadevali za medsebojno sodelovanje na tem področju. Član predsedstva Ivan Oman je na okrogli mizi še posebej govoril o vlogi krščanskih demokratov pri razvoju kmetijstva. V Avstriji prav krščanski demokrati najbolje zastopajo interese kmetijstva, zato se tudi SKD poskušajo zgledovati po avstrijskih (B.P.) Združena lista se je predstavila TOLMIN - »Zelo dobro je, da so se v združeno listo povezale štiri slovenske leve in levosredinske stranke. Tako imamo več možnosti za zmago,« je rekel Tolmincem v soboto zvečer predsednik SDP Ciril Ribičič. Na večeru so predstavili svoja kandidata iz Tolmina, Fedjo Klavoro in Branka Veliščka. Pred večerno prireditvijo sta se na košarkarski tekmi srečali ekipi SDP Slovenije in Tolmina; s točko prednosti so zmagali Tolminci. (V.C.) Klub za pomoč Bosni in Hercegovini KOPER - Včeraj je bila ustanovna skupščina Kluba Ljiljan, nepolitičnega združenja državljanov Slovenije, ki so zaradi porekla, sorodstvenih vezi ali drugih razlogov posebej navezani na BiH. Člani kluba bodo zbirali pomoč za prebivalstvo Bosne in Hercegovine ter pridobivali informacije o ogroženih območjih. Pobudniki ustanovitve kluba so poslali v Bosno poln tovornjak zimskih oblačil. Za predsednika kluba je bil izvoljen Ismet Velagič iz Kopra. (B.V.) Izgnancem in ukradenim otrokom vse pravice SEVNICA - Dr. France Bučar, slavnostni govornik na srečanju izgnancev med drugo svetovno vojno, ki je bilo na Bučki pri Sevnici, je napovedal, da se bo posebna komisija pri vladi lotila odprtih vprašanj izgnancev in ukradenih obok. Krajevni odbor izgnancev na Bučki je bil prvi v sevniški občini, zdaj pa deluje tod že pet takih odborov. Predsednica komisije za odškodnine in socialna vprašanja izgnancev Ivica Žnidaršič, sicer domačinka, je sbnila zahteve tega srečanja do slovenske vlade. Izgnancem in ukradenim otrokom naj bi priznali vse pravice, tudi po novem Zakonu o lastninjenju. Ob tej priložnosti so pripravili spominsko razstavo o izgnancih. (A.2.) Spominski plošči uglednima Bricema NOVA GORICA - V Medani v Goriških brdih so včeraj odkrili spominski plošči dr. Alojzu Gradniku in Ludviku Zorzutu. Rojaki Medanci in goriški kulturni delavci so ju vzidali na pročelje njune rojstne hiše v znamenje spoštovanja in hvaležnosti. Ob navzočnosti predsednika SAZU dr. Franceta Bernika in novogoriškega župana Sergeja Pelhana je ploščo odkril rojak Danilo Sirk. O obeh vidnih Bricih je govoril kulturnik in politik Tomaž Pavšič, zapel je Briški nonet, umetniško besedo obeh pesnikov pa je bral igralec PDG Janez Starina. (V.C.) (foto; Srdan ZivuloviO / TRIO) Premika še ni - na vrsti novo prepričevanje Po dveh letih pisanja zakona o varstvu okolja dileme, ki bi morale biti razčiščene pred novim konceptom Igor Medjugorac Zgodba o zakonu sega kakovostih zakona, še v čas nastajanja Peter- Potrdimo lahko dom-letove vlade, ko je novi nevo zelenih in Jazbin-minister za varstvo okolja ška, da predvsem opozi-in urejanje prostora po- cijski ugovori temeljijo le stal Miha Jazbinšek. Ob na želji, da zakona ne bi internih razpravah o kon- sprejeli. Ta del kritik ceptu prenove okoljevar- zakonu namreč ne odre-stvene zakonodaje je novi ka kakovosti, vendar me-minister izbral koncept, ni, da ni dobro hiteti ter ki je predvideval pisanje da naj zakon sprejme krovnega zakona, ki naj naslednji parlament, bi bil izdelan do decem- Vendar se zopet pojav-bra leta 1990. ljajo znani pomisleki. V prid zakonu sta go- Veliko razburjenja med vorila predvsem dva podporniki zakona je argumenta: gre za kon- povzročilo pisanje nek-cept, ki ga pozna tudi dan j ega ministra za pla-Evropska skupnost, po- niranje Igorja Umeka, ki dobno pot pa naj bi ubra- je zakonu očital neure-le novo nastale vzhod- sničljivost, gradnjo impe-noevropske države. Uje- rija ministrstva za varstvo mal se je s programskimi okolja in ustvarjanje zme-smemicami Zelenih Slo- de. Umek predlaga vra-venije, ki so se odločili za čanje zakona v fazo »sistemske premike« osnutka in s tem nekajlet-namesto stalnega gašenja no podaljšanje agonije, požarov. Skeptični kritiki zakona Tudi druga stran ni kljub temu predlagajo bila brez argumentov: sprejetje in takojšnje bolj načrtno dopolnjevati organiziranje dela na obstoječo zakonodajo, po področnih zakonih in drugi strani pa naj bi podzakonskih aktih, prav priprava »zelene Precej nesrečno se je v ustave« podaljšala nez- razpravo vmešala tudi možnost države, da bi Gospodarska zbornica, ki sankcionirala uničevanje prav tako predlaga vra-okolja. čanje zakona v fazo V parlamentu so zakon osnutka. Zbornica meni, predstavili prvič oktobra da je zakon mrtev, saj ne 1991, poslanci pa so ga upošteva denarnih zmož-relativno dobro sprejeli, nosti, sprašuje pa se tudi, Tudi sam minister, ki je ali si lahko »kaka stranka takrat predlagal pospešen in ministrstvo privoščita dvofazni postopek spreje- pripravo zakona brez manja, je pred kratkim upoštevanja interesov izjavil, da je bil njegov gospodarstva«. Zbornica zakon zelo »konstruktiv- pač brani interese, ki so no sprejet«. Poslanci so trenutno daleč od intere-razmišljali predvsem o sov sestavljalcev okolje-vprašanju izvedljivosti varstvene zakonodaje, zakona, pojavil pa se je minister pa te zahteve tudi strah pred material- razlaga s strahom pred nimi posledicami. Vlože- ekologizacijo. na je bila vrsta »kon- Ce pustimo ob strani struktivnih« amandma- zaskrbljujočo raven dia-jev, ki so bili po besedah loga med ministrom in Miha Jazbinška taki, »kot Zbornico, ugotovimo, da bi jih sam pisal«. je temeljni nesporazum v To jesen so zakon v tem trenutku optika, parlamentu predstavili skozi katero obravnava-drugič, tokrat kot pred- mo zakon, log. 2e v nekaj dneh se je Podobno vprašanje so pokazalo, da ga skupšči- si zastavili tudi v parla-na v tem mandatu verjet- mentu: s čim bolj koristi-no ne bo spejela. Matična mo (škodujemo) okolju? komisija ga je načelno Z nadaljnjim »razmi-podprla, vendar ji o njem sijanjem« ali »pospešeni uspelo razpravljati. In nim« sprejemanjem za-nenazadnje: v parlamen- kona. Takrat in kasneje je tu se je radikalno spre- Miha Jazbinšek ponovil, menila klima. Vse več da je škoda zaradi ne-strank zakona ni podpira- sprejetja zakona vsak dan lo, tako da je bil minister večja. Skrbi ga tudi usoda na koncu prisiljen izjavi- njegovega »življenjskega ti: »Stranke, ki so sodelo- projekta«, kot pravi zako-vale pri zamisli zakona, nu. Sodeč po perečih so mu odrekle podporo dogajanjih, se nam obeta in se lotile podtalnih tudi boj strank za avtorst-aranžmajev.« vo pri zakonu. Zeleni, ki Ministrova jeza je so pripeljali Jazbinška v razumljiva, saj je bil pre- vlado ter mu pomagali pričan, da je zgodba o sestaviti in promovirati zakonu končana. Name- zakon, so morali ta teden sto tega se mu zdaj obeta na glas povedati, da je ponovno prepričevanje zakon, kljub temu da je strank in poslancev o minister odšel, njihov. Vsak po svoje: eni »delajo« zakon, drugi s pleskanjem olepšujejo tisto, česar ni (foto: Srdan 2ivulovič/TRIO) MEDIJI / NOV MESEČNIK Hvala Bogu, da so volitve Se ena revija, v kateri izveste nekaj drugega o strankah Lela B. Njattn V soboto, 14. novem- dino, Razglede in Pepi-bra je v Gradu Tivoli v to. Cas pred volitvami je Ljubljani prvo številko obdobje naklonjeno izi-Fokus Magazina predsta- dom novih izdaj, saj si vil Petit Studio d.o.o. bralci takrat najbolj (ustanovitelj in založ- želijo različnih in svežih nik), ki je časopis tudi informacij. Prejšnje so grafično pripravil in pre- prinesle Slovenca, Evro-lomil - iz obilice napak po in Demokracijo (in je mogoče sklepati, da v nekatere izmed njih tudi veliki naglici. Naglica je že odnesle), tokrat pa sta razumljiva, saj so nosil- se rodila Republika in na tema prve številke Fokus Magazin. Sestin-volitve. Glavni in odgo- sedemdeset barvnih stra-vorni urednik je Bojan ni slednjega priča, da je Požar. Preberemo lahko kljub recesiji še mogoče intervjuje (npr. z dr. zbrati dovolj denarja. Drnovškom), reportaže, Ker Fokus Magazin kot komentarje, vestičke in nosilno temo svoje de-feljtone, jezik pisanja je cembrske številke napo-odrezav in ošinjajoč, veduje »Seks v Ljublja-zaradi posameznih pri- ni«, upamo, da zanjo spevkov pa nas Fokus denarja še ne bo zmanj-Magazin spomni na Mia- kalo. Šolstvo v statističnih podatkih Po podatkih republiškega zavoda za statistiko je bilo v lanskem šolskem letu v Sloveniji 820 osnovnih šol z 9449 oddelki, 220.880 učenci in 14.702 učiteljema. Največ osnovnih šol je bilo v Mariboru (39), najmanj pa v Trbovljah (2). Največ učencev so seveda imeli v Mariboru in sicer 15.036, najmanj pa v Ribnici, le 1474. V letošnjem šolskem letu je učencev nekaj manj in sicer 217.845, zaposlenih pa je nekaj več učiteljev (14.861). Prvošolčkov je letos 15.067, ugotavlja republiški zavod za statistiko. (B.L.) V Cankarjevem domu je bila predstavitev modnih pričesk L, Oreala (fotoJ.Suhadolnik/TRIO) # IVANČNA GORICA / CERKEV Slovesno blagoslovljena nova cerkev Sv. Jožefa Boštjan Lajovic Več kot dva tisoč ljudi griču«, saj je tudi sama se je zbralo na včerajšnji lokacija narekovala takš-blagoslovitvi nove no rešitev. Poslopje je župnijske cerkve Sv. sestavljeno iz treh delov: Jožefa v Ivančni Gorici. stolpa, cerkvenega dela Cerkev, ki je delo arhi- in župnišča, v katerem je tekta prof. dr. Vladimirja prostora za 250 sedežev, Brezarja, je blagoslovil kar pomeni eno naj-ljubljanski pomožni škof večjih novo zgrajenih Jožef Kvas. V Ivančni cerkva v Sloveniji. Gorici doslej niso imeli Notranji prostor zaenk-cerkve, tako da so bogo- rat še ni urejen, ker ni služje opravljali v zasil- dovolj denarja. Kot smo nih prostorih. zvedeli, je predračunska Arhitekt Brezar si je vrednost projekta 1, 5 delo zamislil v slogu mio DEM, ki so jih zbrali »značilne dolenjske s prostovoljnimi pri-paradigme: cerkev na spevki. Impozantno cerkveno poslopje je pomembna pridobitev za Ivančno Gorico (foto TRIO) Volilno telo pred volitvami Vlado Miheljak komentira rezultate ankete Slovensko javno mnenje Javnost, vsaj tisto telefonsko, v teh dneh prestreljujejo različne ankete, ki jih na temo Volitve 92 opravljajo različne komercialne agencije in raziskovalne skupine. Svoja več ali manj redna in pogosta merjenja imajo tudi večje časopisne hiše: Delo, Dnevnik, Večer in zdaj tudi Republika. Opazna odsotnost javnomnenjskega merjenja predvolilnega razpoloženja in predvidevanja volilnih izidov na slovenski nacionalni televiziji je v času, ko je tudi romunska televizija dohitela neizogibno evromeriško predvolilno maniro, milo rečeno, nenevadna. Ker ljudje niso navajeni predvolilne tekme in so vsega siti že veliko pred končnimi naskoki strank na volilno telo, je nabrž tudi več ali manj univerzalno ugotovljeni odpor do izražanja strankarskih preferenc posledica te prenasičenosti. Nepripravljenost, da bi odgovarjali na vprašanja o volilnih načrtih, pa nikakor ni napoved nizke volilne udeležbe. Karkoli je že poleg tega, kar smo našteli, razlog za neopredeljenost, udeležba na volitvah bo skoraj zagotovo visoka, morda celo višja kot na prvih. Kot vidimo iz grafa, je po podatkih Slovenskega javnega mnenja realno pričakovati udeležbo nad 80 odstotki, kar je precej nad evropsko normo, pa tudi nad normo, ki jo nu skoraj pol toliko anketarjev, kot je v manjših telefonskih anketah respondentov v obdobju desetih do štirinajstih dni, kar nevtralizira učinek trenutnih in nestabilnih, emocionalno obarvanih odzivov javnega mnenja na dnevna dogajanja. Tretja velika prednost je vsekakor veliko število, ki ne dviguje samo reprezentativnosti rezultatov, ampak omogoča tudi korektno preverjanje (statistične pomebnosti) razlik med različnimi strukturnimi elementi (iz) merjenega fenomena. No, telefonsko anketiranje ima kljub precejšnjim težavam z vzorčenjem zaradi precej slabe in neenakomerne prepredenosti Slovenije s telefonskimi priključki, vendarle tudi prednosti, ki so nenadomestljive in ki navsezadnje upravičujejo obstoj takih anketnih postopkov. Po eni strani lahko z omenjenimi "intervetnimi" meritvami merimo impulzivne odzive javnega mnenja, ko je to naš zavestni cilj, in predvsem lahko z relativno cenenim zaporednim merjenjem ob predpostavljeni notranji stabilnosti vzorcev (reabilno-sti) merimo značilne trende in razdalje (odkrivanje na intervalnem nivoju) med intenzitetami pojavov. Prav zato postaja telefonsko anketiranje tudi predmet raziskovalnega interesa Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunika- Dnevnik Delo Republika 14.11. 15.11. 15.11. Tel. ank. Tel. ank. Teren. ank. N = 375 N = 974 N =1924 is : 0.0 • 1.0 ; 1.0 LDS 12.3 .0.2 SDSS . 1.6 SKD 8.S 7.9 8.6 SLS 0.3 1.6 19 SNS 4.0 ' . 29 ■ 3.1 SDD 8.5 8.5 6.6 SSS 03 1.1 1.1 ZS 1.1 3.8 3.7 >0o .\, *. 2.1.; 29 .. . 1.2 : o© bi VOSU 8.0 6.1 09 vem Se 46.7 18.0 ne selim odgov. - 12.4 m,ovesi,. - dosegajo v drugem k volitev v vzhodni Evropi. Sicer pa število udeležbe na volitvah ne bo prav veliko vplivalo na možne volilne rezultate. Potencialna udeležba ali neudeležba zaenkrat ni v nikakršnem prepoznavnem odnosu do specifičnih volilnih skupin, zato se pri nas zaenkrat še ne pojavljajo napovedi kot ob ameriških volitvah, ko so vsi poznavalci po vrsti zagotavljali, da bo demokratski Bill Clinton zagotovo zmagal, če bo izpolnjen ključni volilni pogoj -visoka udeležba. Rezultati, ki jih objavljajo omenjene časopisne hiše, niso neposredno primerljivi. Medtem ko Delo, Dnevnik in Večer objavljajo rezultate hitrih telefonskih anket, so rezultati, objavljeni v prvih dveh šte-vikah Republike, sestavni del kontinuiranega projekta Slovensko javno mnenje, ki ga že četrt stoletja izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri FDV. Ključna prednost empiričnih rezultatov, ki izhajajo iz te prestižne, predvsem na potrebe sociološke in politološke analize naravnane raziskave, je poleg predpostaljene visoke reprezentativnosti dobro kontroliranega in skozi leta preverjena terenskega vzorca 2.100 polnoletnih prebivalcev Slovenije predvsem standardni nabor (tudi t. i. volilnih) vprašanj, ki omogočajo primerljivo zaporedno spremljanje profila javnomnenjske Slovenije. Druga velika prednost tega raziskovanja je anulacija t.i. "dnevnih nihanj" v javnomnenjskem profiliranju, ki lahko povzroči "interventno" popoldansko-večerno zajetje podatkov. SJM namreč izvaja na tere- cij, ki v teh dneh kompletira prestižno materialno in personalno infrastrukturo telefonskega studia. Prve rezultate bomo prav tako objavili na straneh Republike. Ce si torej kljub nemožnosti neposredne primerjave (zaradi različnih metodoloških izhodišč, časa izvedbe itd.) izjemoma privoščimo vzeti pod lupo javnomnenjske rezultate zadnjega vikenda v Dnevniku, Delu in Republiki, vidimo, da so tako pri vprašanju o volilnih ciljih pri predsedniških volitvah kot pri volitvah v državni zbor glavne značilnosti ujemajo v tolikšni meri, da so temeljne dileme predsedniške tekme in generalne strankarske moči nesporno in stabilno razčiščene. Dnevnik in Delo, ki zadnje tedne dosegata v telefonskih anketah (vsaj na nivoju razdalj, zaradi različnega odstotka neopredeljenosti) kar neverjetno podobne rezulate, sta — med drugim — oba zabeležila po nekajtedenskem padanju ponovni porast glasov za LDS. To bi bilo mogoče interpretirati s trenutno inciativo te stranke v predvolilnem boju. Profil strankarske moči v Slovenskem javnem mnenju je iz razlogov, ki smo jih navajali zgoraj, veliko bolj "porezan" in manj razgiban, saj je veliko bolj seštevek mnogih in večstranskih vtisov predvolilne kampanje in političnih dogodkov. Vednost o volilčevih odločitvah po prespani noči volilnega molka prav tako navaja na seštevek številnih vtisov, apelov, emocionalnih odzivov itd., zato je bolj porezan in umirjen profil SJM-ja veliko bolj verjeten. Dnevnik Delo Republika I. Bizjak 7,5 ; 4.3 6,1 M S-Buser 0,0 1.3 1.0 V. Gros 0.3 : 2.2 1.5 J, Kacin L. l . V . V " m , 4.0 6.9 M. Kučan : 66.9 \ 73.1 73.8 D. Lavtižar Bebler 0.8 0.6 1.0 LS.rc '.L 0.5 0.6 i 03 \ F. Tomšič 0.0 0.2 A. Žagar Slana 0.2 0.0 1.1 za nobenega od teti - ■ J . 8.3 ne vem (Se) neb,volil ' 3.5 . - ne želim povedati - - 2.6 SVET Ponedeljek, 16. novembra 1992 SLOVENIJA / NOVI PARTNERJI Vaclav Klaus je zagovornik odprtega trga Gospodarsko sodelovanje LJUBLJANA - Na nik zvezne vlade, uradni obisk v Slovenijo Oktobra 1990 je bil iz-prihaja Češka delegacija, voljen za predsednika ki jo vodi predsednik Državljanskega foruma, vlade Vaclav Klaus. Gos- od razdružitve te organi-tje se bodo s slovensko zacije pa vodi Držav-delegacijo pogovarjali ljansko demokratsko predvsem o gospodars- stranko in jo kot njen kem in znanstveno-teh- poslanec zastopa tudi v ničnem sodelovanju, zveznem parlamentu. Češki premier Klaus V nedavnem inter-se je rodil leta 1951 v vjuju za ameriško revijo Pragi. Po študiju ekono- Time je češki premier mije je v Italiji in ZDA izjavil, da se mu raz-izpopolnjeval znanja s družitev Češke in Slo-področja zunanje trgovi- vaške ne zdi najbolj pre-ne. Do leta 1970 je bil mišljeno dejanje, ob tem znanstveni sodelavec pa poudaril, da se Češka Ekonomskega inštituta v slovaške odločitve ne češkoslovaške akademije bo vmešavala. Češki pre-znanosti, kasneje pa je 9 mier, ki je tudi dobitnik let delal v državni banki, nagrade mednarodnega Decembra leta 1989 je sklada za svobodo in več bil imenovan za češko- častnih doktoratov, je slovaškega finančnega znan kot vnet zagovor-ministra, pred letom dni nik tržnega gospodarst-pa je postal podpredsed- va. ^aclav Klaus RUSIJA / JELCIN IN REFORME Predsednik popušča... Gre ruski predsednik po poti Mihaila Gorbačova? Aleksander S. Terehin MOSKVA - S pribo- kongresu industrialcev in dom na vseruski kongres podjetnikov skušal pri-industrialcev in podjet- bližati, nikov je predsednik Jel- Podprl je zahteve cin pokazal, da razmišja o industrialcev, da mora spremembi gospodarske vlada ustaviti padanje politike. Direktorski lobi, življenjske ravni in indu-ki je doslej nasprotoval strijske proizvodnje, njegovim gospodarskim Zavrnil pa je vrnitev na zamislim, za spravo s sistem državnih naročil predsednikom zahteva ter zamrznitev cen in spremembo vladne poli- dohodkov, čeprav mu je tike in zamenjave v kre- idejni voditelj industrial-meljski palači. cev Arkadi j Volski hlad- Udeleženci vseruskega no očital, da je potrošnja kongresa industrialcev in sladkorja, mleka in mesa podjetnikov sodijo skupaj nazadovala za trideset let. z Državljansko zvezo v Jelcin, ki je doslej poli-sredinsko opozicijo ruske tično in osebno podpiral politične lestvice. Druga Gajdarja, se je sredinskim pomembna politična sku- podjetnikom približal tu-pina so demokrati iz Koa- di z naročilom vladi, naj licije za podporo reform, pripravi kompromisni ki podpirajo predsednika protikrizni načrt, vlade Gajdarja. Tretji Ob Jelcinovi popustlji-blok, Fronto narodne vosti se kar sama ponuja rešitve, ki zahteva ods- primerjava z jesenjo leta tranitev predsednika in 1990 in kompromisar-vlade, pa opazovalci oz- stvom takratnega pred-načujejo za nacionalko- sednika Mihaila Gorba- muniste. Težko je ocenje- čova. vati, katera ruska poli tič- Decembra bo Jelcina na skupina je najpo- napadel tudi kongres na-membnejša, saj vse tri rodnih poslancev, ki z za-poveličujejo svoj pomen. konom o vladnem kabi-Ob znamenjih, da je netu spodmika tla tudi Je-skoraj polovica prebival- gorju Gaidarju. stva popolnoma apolitič- Poznavalci trdijo, da bi na, bi za pravo oceno Jelcin za svoj obstoj žrt-potrebovali nove p ari a- voval kogarkoli. Državni mentarne volitve. Boris sekretar Burbulis na mne-Jelcin je doslej podcenje- nje, da ljudstvo umira za- val moč sredinske radi njegovih reform, od-Državljanske zveze, zato govarja z besedami: “Zato se ji je z nastopom na pa je svobodno! “ TURČIJA / KOALICIJA PROTI KURDOM Kurdi, ljudstvo brez prijateljev, si najbolj škodujejo sami Drago Flis Ljubljana - p0 letu . 9s4 so na turškem Ju8ovzhodu ubili več kot lOO ljudi. Vlade vseh P°litičnih barv so se za-^zeto bojevale proti Kurdom, še posebej proti levičarski stranki PKK, ki s svoj0 zastarelo ideolo-8Bo tudi na Zahodu ni Uživala naklonjenosti. Urški vojaki so imeli ežje delo samo takrat, ko ?.° kurdski borci pobegni-1 v Irak, kjer so imeli po ^adamovem porazu v Zalivski vojni dovolj var-Uo zatočišče. Toda zaradi y°jaške neizkušenosti jih i6 iraška vojska pregnala v Turčijo.in Iran.Vrnili so sy Pod okriljem zahodnih SH in zato spremenili Politiko. Iraška kurdska , EOGRAD - Po napa-o ca stra2arje prištinske-m korpusa prejšnjo sre-; so tamkajšnja dopi-0 lstva razmišljala samo enem: ali se je začela jlna tudi na Kosovu? p .6nili so, da med dojenjem v Makedoniji in ^Padom na poveljstvo 2vezne vojske obstaja je LZa ^ukašin Jokanovič Za r°nec Prejšnjega tedna »Gr tinski radio izjavil: C6«e Za premišljeno po-CPr!e ulbanskih fanatikov, c Prav je večina Alban-Proti vojni. Separatis- voditelja Talabani in Barzani sta se odpovedala oboroženemu boju in začela sodelovati s Turki proti bratrancem iz PKK. Zgodovinske izdaje med različnimi kurdskimi plemeni se torej nadaljujejo. Iraški kurdski ti, ki so jih spodbudile zgrešene poteze in prevelike obljube predsednika vlade Milana Paniča in njegovih inštruktorjev iz tujine, so odgovorili zato, da bi Srbijo zmanjšali.« Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je izjavil, da je bil dogodek podtaknjen. »Gre za pritisk Armade, ki želi izzvati konflikte na Kosovu«. Rugova je tudi povedal, da imajo »srbske in makedonske oblasti podobno stališče do Albancev, zlasti ker je srbska poli- voditelji si domišljajo, da bodo s tem kaj pridobili na severu Iraka. Klin, ki so ga s tem zabili med iraške in turške Kurde, pa spet oddaljuje že tako meglen cilj, neodvisno državo za Kurde iz Turčije, Iraka in Irana. cija pomagala makedonski v času incidenta v Skopju. V nasprotju s podpredsednikom srbske Skupščine, Jokanovičem, je kosovski akademik Red-jep Qosja izjavil, da vojna na Kosovu ni izključena. Qosja meni, »da latentnega koflikta ni mogoče dolgo nadzorovati. Kosovsko vprašanje, »je mogoče rešiti samo z zmerno spremembo mej med Albanijo in Srbijo oziroma z združitvijo Kosova in Albanije.« Tajne finske zveze z Moskvo HELSINKI - Finci, ki so neomajno verjeli v nevtralnost svoje države, so doživeli neljubo presenečenje. Po padcu vzhodnega bloka so prišli na dan podatki o zvezah predsednika Urha Kekkonena (umrl je lata 1985) z Moskvo. O tem se je sicer govorilo še za njegovega življenja, vendar pa je šele otoplitev odiiosov med Vzhodom in Zahodom omogočila razkritje pravih dejstev. Anatolij Smir-nov, vodja enega od oddelkov sovjetskega zunanjega ministrstva, je prejšnji mesec v Helsinkih izjavil, da so ruski komunisti leta 1956 s spretnim manevrom pomagali finskim, da so spravili Kekkonena na oblast. Pomembno je bilo tudi leto 1948, ko so se odnosi med državama zaostrili, je moral Kekkonen na vrat na nos; s Havajev, kjer je preživljal dopust, odleteti k Hruščovu v Novosibirsk. Nesporazum je bil zglajen in Kekkonena, ki se je zmagoslavno vrnil v domovino, ni poslej: na predsedniškem položaju ogrožal nihče več. (Reuter) Ministri iz Ankare, Teherana in Damaska proti Kurdom ^ KOSOVO / VOJNA BO, VOJNE NE BO Različna mnenja o lem, ali se Kosovo lahko _____ izogne odkritemu spopadu s Šibijo "---- Draško Draškovič BELGIJA / SREČANJE FINANČNIH MINISTROV Razviti spreminjajo gospodarsko politiko Billa Clinton je tudi Evropejce prepričat da morajo reaganizem zamenjati z intervencijami države Kmetijski ministri držav ES bodo danes v Bruslju razpravljali, kako rešiti spor med Združenimi državami in Evropo o liberalizaciji svetovne trgovine. Medtem pa posamezne evropske države same pri sebi ugotavljajo, da bodo morale vlade ukrepati tudi v domačem gospodarstvu. Obdobje reaganizma in thatcherizma, ko so državne uprave prepuščale gospodarjenje bogatim zasebnikom, se očitno približuje svojemu koncu.Britanski finančni minister Norman Lamont je v četrtek oznanil državne ukrepe za spodbuditev gospodarske rasti, samo nekaj ur za njim pa je njegov francoski kolega Mi-chel Sapin izjavil, da Pariz soglaša z vseevropsko pobudo za gospodarsko rast. Vse, ki bi še dvomili o temeljnih spremembah v gospodarskem razmišljanju razvitih držav, pa bi morala minuli teden prepričati Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ta elitna družba 24 najbolj razvitih držav je namreč pozvala vlade, naj ukrepajo v gospodarstvu. OECD je priznala, da je v svojih nasvetih celo desetletje podcenjevala škodljivo delovanje premajhne inflacije. Zdaj OECD vladam sveta svetuje manj strogo proračunsko in denarno politiko, čeprav naj bi stroške še vedno nadzorovali. Na tako temeljno spremembo svetovne gospodarske politike so ned- vomno vplivale ponavljajoče se napačne napovedi. OECD je zadnji dve leti vsak mesec trdila, da je svetovno gospodarsko tik pred okrevanjem, toda resničnost je zavrnila eno napoved za drugo. Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj pa je deloma spremenila tudi zmaga Billa Clintona na ameriških volitvah. Ob koncu minulega tedna so bili zato nasveti OECD-ja takšni, kot da bi bili prepisani iz Clintonovega predvolilnega programa. Ugledna organizacija namreč priporoča infrastrukturne programe, srednjemu razredu naklonjeno davčno in socialno politiko in izobraževanje za nezaposlene. (Reuter) NOVICE Spopadi v BiH še trajajo SARAJEVO - Kljub premirju, ki so ga sprte strani razglasile v četrtek, se boji v posameznih delih BiH nadaljujejo. Najhuje je bilo v Gradačcu, ki ga je srbska vojska s težkim orožjem obstreljevala ves dan. Srbska pehota in oklepne enote so napadle tudi položaje obrambnih sil v okolici mesta. Kot poroča sarajevski radio, potekajo boji tudi v Slavonskem Brodu. Srbske enote so s položajev v Brčkem in Orašju napadle Županjo, kjer so znak za splošno ne var o st razglasili kar trikrat. Žrtev ni bilo. Iz mednarodnega tiskovnega središča v Bihaču so sporočili, da je srbska vojska napadla središče mesta in več civilnih objektov v neposredni okolici. Nekaj ljudi je bilo ranjenih, gmotna škoda je velika-. V Sarajevu je bilo v primerjavi s prejšnjimi dnevi razmeroma mirno. Iz Splita pa poročajo, da je danes tja prispel konvoj sedmih avtobusov z begunci iz Sarajeva, med katerimi je tudi 130 Zidov. (Reuter, Hina, STA) Izraelski minister na obisku v Egiptu KAIRO - Izraelski zunanji minister Simon Peres je bil v nedeljo na enodnevnem obisku v Kairu. Z najvišnjimi egiptovskimi predstavniki se je pogovarjal o oživitvi bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, ki so zašla v slepo ulico. Egipt je edina arabska država, ki je z Izraelom podpisala mirovni sporazum. Gostitelji so Peresa seznanili z rezultati tridnevnih pogovorov egiptovskih predstavnikov z voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije Jaserjem Arafatom, na katerih so poskušali najti pot za nadaljevanje mirovnih pogajanj na Bližnjem vzhodu. (Reuter) Sojenje Honeckerju se nadaljuje BERLIN - Po torkovi prekinitvi se sojenje nekdanjemu vzhodnonemškemu predsedniku Erichu Honeckerju in njegovim petim sodelavcem nadaljuje. Obtožnica, dolga kar 452 strani, jih med drugim bremeni umora 13 ljudi, ki so poskušali iz nekdanje Vzhodne Nemčije pobegniti na Zahod. Sojenje v Berlinu je med razvpi-tejšimi po nurnberškem procesu. Potekalo bo brez nekdanjega vzhodnonemškega premiera VVillija Stopha, ki je v torek doživel infarkt. (Reuter) Hudi boji v Liberiji MONROVIA - V glavnem mestu Liberije potekajo hudi boji med uporniki, ki jih vodi Char-lesTaylor, in ZahocLnoafriškimi združenimi enotami, imenovanimi tudi ECOMOG. Neprekinjeno streljanje, ki je potekalo vso noč, dokazuje, da je odpor gverile močan. Nigerija, ki ima v ECOMOG-u največ vojakov in orožja, je svojo vojsko dodatno oborožila s težkim orožjem. Da je položaj v Liberiji resen, dokazuje tudi ukaz poveljnikov združenih sil, ki novinarjem prepoveduje pristop k prvi bojni črti najmanj tri dni. (Hina, Reuter) Na zagrebškem letališču Plešo je Unprofor odprl veliko vojaško bolnišnico. (Telefoto: TAH) V Pakistanu obesili 11 ljudi ISLAMABAD - V pakistanski pokrajini Pandžab so po šestih letih zopet izvršili smrtno kazen. V nedeljo zgodaj zjutraj so obesili enajst obsojencev, med katerimi je bil tudi sedemnajstletni deček. Vladni predstavniki sp povedali, da bodo 25. novembra obesili še sedem obsojencev. (Reuter, Hina) ______________BEOGRAD / KDO KOMU PRISLUŠKUJE?________________ Nezaupljivi politiki si budno gledajo pod prste Z vohunjenjem se ukvarjajo kar štiri policije, zvezna, srbska, KOS in policija zunanjega ministrstva BEOGRAD - Med enim od zadnjih srečanj srbskega predsednika s predsednikom tako imenovane ZRJ, je Miloševič Cosiču mirno citiral nekaj stavkov, ki jih je slednji spregovoril prijateljem v parku, se glasi neuradno poročilo o razkritju beograjske prisluškovalne afere. Novinarji neodvisnega tednika Vreme so se takoj odpravili po sledeh omenjenih govoric in ugotovili, da je povsem verjetno ne samo to, da Miloševič in "njegovi” prisluškujejo Cosiču ter zveznemu predsedstvu, tem- več da tudi slednji prisluškujejo Miloševiču. Se več, s prisluškovanjem se v Srbiji in v ZRJ ukvarjajo kar štiri nasprotujoče si skupine: zvezna policija, republiška policija, vojna protiobveščevalna služba in policija zveznega sekretariata za zunanje zadeve. O aferi je doslej edino uradno izjavo dal Nebojša Čovič, predsednik beograjskega komiteja SPS, ki trdi, da Zvezna vlada intenzivno prisluškuje članom Milo-ševičeve stranke. O prisluškovanju Cosiču pa je dejal, da o tem nima informacij in da te trditve niso preverjene. Pomembno je, ugotavlja novinar Vremena, da je dal Cosič omenjeno izjavo istega dne, ko je Borba objavila zgodbo o prisluškovanju Cosiču. Zato ni izključeno, da je SPS z izjavo skušala udariti prva in tako vsaj malo ublažiti očitke na svoj račun. Pri tem je še najbolj miren ostal Cosič. Ljudje iz njegovega kabineta namreč trdijo, da so že sredi sedemdesetih let izdelali učinkovito strategijo proti prisluškovanju in za varno medsebojno komuniciranje. Dobriča Cosič: Prisluškovanje ga ne skrbi, Foto: TRIO Ponedeljek, 16. novembra 1992 ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA NOVICE Ustica: še daleč od resnice RIM-Ali je bila letalonosilka Saratoga v noti 27. junija 1980 v neapeljskem pristanišču? Sodnik Priore, ki raziskuje ozadje dogodka, ki je privedel do tragedije v Ustici, ni prepričan, da Pentagon govori resnico, ko pravi, da je bila letalonosilka zasidrana v neapeljskem zalivu. Sodnik je namreč zaslišal pet poročnikov vojaške mornarice; vsi naj bi priznali, da so bili podpisi na registru, na katerem se beležijo premiki vojnih ladij v pristanišču, ponarejeni. Ugotovljeno je že, da ena najbolj delikatnih faz v okviru preiskave o Ustici zadeva vlogo, ki jo je imela Saratoga. Ali se je letalonosilka premaknila iz neapeljskega pristanišča? Predvsem pa: kaj so zabeležili njeni zelo sofisticirani radarji? Glasnik obrambnega ministrstva ZDA Peter Wil-liams je zagotovil, da je bila letalonosilka 27. junija 1980 dejansko zasidrana v neapeljskem pristanišču. Gre za tezo, ki pa verjetno ne prepričuje sodnika Rosaria Prioreja. Zaslišani Častniki naj bi ne prepoznali lastnih podpisov na dokumentih, ki jih hrani pristaniško poveljstvo. Skratka: nekdo naj bi ponaredil te podpise, da bi dokazal, da je bila letalonosilka zasidrana v neapeljskem pristanišču. Sodnik naj bi se tudi obrnil na pristojne oblasti, da bi zbral Cim veC podatkov o vzletih letal z ameriške letalonosilke v tisti usodni noti pred 12. leti. Moby Prince: odkritja TG1 LIVORNO-Magnetofonska kaseta, iz katere so v poročilih prve italijanske televizijske mreže v soboto predvajali nekaj odlomkov, je bila registrirana med 23.20, dne 10. aprila 1991 in 0.30, 11. aprila v operativni dvorani poveljstva livomskega pristanišča. Posnel jo je Luca Collo-di, ki je sodelavec dnevnika La Nazione. Sicer pa so na kaseti posneti dogodki, ki so se zvrstili uro po trčenju med Moby Priče in manjšo ladjo. Sicer pa so preiskovalci mnenja, da magnetofonski posnetek ne prinaša bistvenih novosti glede tega dogodka in z njim povezane preiska- Nagrada San Rocco župniku v Podturnu GORICA-V goriškem rajonu Podturn je bila včeraj slovesnost ob podelitvi nagrade San Rocco 92, ki jo je letos prejel župnik Ruggero Dipiazza. Nagrado, ki jo Center za ohranjanje in vrednotenje ljudskega izročila podeljuje vsako leto najzaslužnejšemu krajanu, je nagrajencu izročil sen. Darko Bratina (na sliki -foto Studio Reportage). Župnik Ruggero Dipiazza, ki je vCeraj praznoval tudi 25 let dušnopastirskega dela v Podturnu, je v Gorici znana in priljubljena osebnost tudi izven cerkvenih krogov. Uspešno vodi škofijsko Caritas, v sklopu katere se je v zadnjem Času močno zavzel za zbiranje pomoči za žrtve vojne v republikah nakdanje Jugoslavije, znan pa je tudi kot davčni oporečnik proti stroškom za oboroževanje. Zasedal je odbor za izseljeništvo VIDEM-Zenske morajo biti zastopane v institucionalnih organizmih -tako posvetovalnih kot sklepčnih- in v upravnem svetu ERMI, to je v deželni ustanovi za vprašanja izseljeništva. To je ena glavnih točk v sklepnem dokumentu, ki je bil sprejet na včerajšnjem videmskem zasedanju ob koncu razprave o izseljeniški problematiki. Mednarodni simpozij o Miroslavu Krleži VIDEM-Na pobudo Občinske akademije za dramsko umetnost Nico Pepe in občinskega odborništva za kulturo bo prihodnji ponedeljek, 23. novembra v prostorih fakultete za tuje jezike videmske univerze mednarodni posvet o hrvaškem književniku Miroslavu Krleži z naslovom:«KljuC za Hrvaško«. Pobudo je zastavil režiser Alessandro Marinuzzi, pri njej pa sodelujejo Stalno gledališče Furla-nije-Julijske krajine, Deželna gledališka ustanova, Deželni inštitut Gramsci in Inštitut za italijansko literaturo iz Zagreba. Simpozij bo razdeljen v dva dela: v prvem delu, ki ga koordinira prof. Angela Felice, bo veC docentov osvetlilo lik in ustvarjalno delo Miroslava Krleže, v drugem, ki se bo zaCel ob 19. uri na videmskem gradu, pa bodo predstavili prevod Krleževega dela Krištof Kolumb v prevodu Silvia Ferrarija. Raketa zadela gledalca na stadionu TRST-Pred včerajšnjo nogometno tekmo Triestina-Pro Šesto je prišlo do hude nesreCe, ki bi lahko imela tragične posledice. Iz južne tribune, kjer se zbirajo tako imenovani ultrasi, je nekdo ustrelil raketo, ki je zadela gledalca na nasprotni strani stadiona. 60-letni Ugo Piunti iz Žavelj, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico, tvega, da izgubi roko. Policija je identificirala in aretirala avtorja tega nepremišljenega dejanja. Gre za 20-let-nega Raffaela Goruppija iz Rossettijeve ulice. TRST / ZANIMIVA JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA Osimo res ni strašilo Sodelovati s sosedi TRST- Italija in Slovenija morata revidirati predvsem gospodarski del Osimskih sporazumov, v upanju, da bodo te spremembe prispevale, da bo Trst premostil sedanjo izredno hudo ekonomsko krizo. Skoraj petdeset odstotkov Tržačanov in Tržačank odklanja demagoško kampanjo proti Osimu, ki so jo sprožile desničarske in nacionalistične sile in je prepričano, da z emotivnimi reakcijami to mesto ne bo prišlo nikamor. To sta najbolj zanimivi ugotovitvi javnomnenjske raziskave o osimskih "zdrahah”, ki jo je dnevnik Piccolo naročil specializirani ustanovi SWG. Zanimivo je, da skoraj 60 odstotkov anketirancev sploh ne ve, kaj je v resnici Osimski sporazum, ki ga nekateri ( približno 20 odst.) istovetijo s svojCas načrtovano mešano industrijsko cono na Krasu. 44 odst. Tržačanov nasprotuje izvedbi ljudskega referenduma o tem projektu, ki ga noCeta ne Rim in ne Ljubljana, sam načrt pa bi povzročil predvsem veliko ekološko škodo. Le 23 odst. intervjuvancev si želi revizijo meje med Italijo in Slovenijo. To gotovo ni zanemarljiva številka, gre pa za manjšino, kar pomeni, da dve tretjini Tržačanov razmišja drugače in misli, da je to popolnoma preživeto vprašanje. Skoraj 30 odst. ljudi meni, da bi morala rimska vlada na pogajanjih z Ljubljano posvetiti posebno pozornost položaju in odprtim problemom italijanske manjšine v Istri. Manj kot 30 odst. ljudi daje prednost problemom istrskih beguncev, ki so v povojnem Času zapustili domače kraje. Raziskava SWG dokazuje, da je dobršen del tržaške stvarnosti nemo oziroma pasivno sledil tej protiosimski kampanji in da si želi od politikov in od upraviteljev konkretnih dejanj, ne za beg v zgodovino, ampak za ustvarjanje novih razvojnih možnosti. Tudi za sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško, ki predstavljata za Trst naravno zaledje. Ali bo ta tiha večina kdaj sploh dvignila svoj glas, se sprašuje komentator italijanskega dnevnika, in Ce ga bo dvignila, jo bo kdo od politikov poslušal in upošteval? Tista sila, ki vztraja po svoji znani poti, je Lista za Trst. Njeni pristaši so vCeraj na Trgu Unita zaceli zbirati podpise pod ljudsko peticijo, s katero hoCejo opozoriti rimsko vlado na vse nerešene probleme istr- Tržaška občinska palača, v kateri se rado kuha protiosimsko razpoloženje skih beguncev. Podmini-ster Giulio Camber je dejal, da pobudniki te peticije računajo na sto tisoC podpisov, ki jih bodo zbirali tudi drugod po državi. "Sponsor" peticije je milanski dnevnik ”11 Giornale", ki je od vsega začetka zelo protiosimsko usmerjen, na njegovih stolpcih smo večkat brali tudi zahtevo po spremembi državnih mej. Camber je povedal, da so peticijo že podpisali nekateri vidni voditelji PSI in KD (Seghene, Perelli in Calandruccio), pobuda pa je naletela na naravnost navdušeno •podporo Združenja istrskih beguncev. Predsednik Sardos Albertini je v nekem intervjuju rekel, da meje ne smejo predstavljati mitov in tabujev. "Zemljepisne meje se lahko spremenijo tudi brez vojn, kot jasno dokazuje nedavni nemški primer", je dejal še Sardos Albertini, ki očitno misli, da so Istra, Reka in Dalmacija sestavni del italijanskega prostora. Kritike na zunanjega ministra Colomba prihajajajo iz vrst liberalne stranke. Liberalci, ki sedijo v vladi, očitajo Colombu, da je bil glede Osima preveč previden. RIM / NOVO ZAVEZNIŠTVO Kdo koga politično "snubi"? Sandor Tence RIM- Italija je morda dobila dva nova zaveznika, ki bi znala radikalno zasukati ne samo politično življenje, ampak celo spremeniti politični sistem. Republikanski tajnik Giorgio La Malfa in voditelj Severne lige Umberto Bossi sta napovedala skupno vojno "sistemu, ki umira in ki se je dokončno izčrpal". Njuno zavezništvo je bilo še vCeraj nemogoče. Republikanci se namreč že po tradiciji zavzemajo za enotno in centralizirano državo. Liga pa je nastala iz povsem nasprotnega vzgiba: za federalistično Italije oziroma za odcepitev Severa od Juga. Dobršen del delegatov na kongresu PRI v Massi Carrari je Bos-sijev prihod pozdravil z glasnim žvižganjem. Mnogi pa so spremenili mnenje, ko so slišali, da gost iz Lombardije govori podoben politični jezik kot La Malfa. "Združuje ju predvsem želja in volja po novem", je dejal bivši palermski sodnik in danes poslanec PRI Giuseppe Ayala, ki je bil v preteklosti večkrat zelo oster do "severnjakov, ki hoCejo dokončno prepustiti Jug milosti in nemilosti mafije in organiziranega kriminala". Severno Ligo in republikance združuje trenutno predvsem skupna bitka proti "nomenklaturi", ki je po njihovem mnenju odgovorna za sedanjo hudo krizo in ki mora Cimprej zapustiti krmilo države. Stranki sta si zelo blizu tudi kar zadeva volilno reformo. La Malfa je že zdavnaj osvojil zahtevo po uvedbi uninominal-nega sistema po angleškem vzoru in se sedaj ogreva tudi za direktno izvolitev ministrskega predsednika. Bossi se o teh vprašanjih še ni jasno opredelil, kaže pa veliko zanimanje za to stališče. Na to novo nenavadno zavezništvo gleda s precejšnjo radovednostjo Mario Segni, ki še vedno misli, da so referendumi edino sredstvo za realne politične spremembe. ”Ce mislimo, da se bodo vodilni krogi sami kar tako odpovedali oblasti, se globoko motimo”, je poudaril Segni, ki ostaja še dalje v KD, Čeprav mu je ta "obleka" pre tesna. RASIZEM / SREČANJE V SKK Tižaška židovska skupnost o pojavu antisemitizma Misli F. Fischerja in N. IA/iesenfelda TRST-Slovenski kulturni klub je pripravil v soboto srečanje s elanoma židovske skupnosti v Trstu Filipom Fischerjem in Nathanom VViesenfeldom, ki sta predstavila tržaško židovsko skupnost ter spregovorila o pojavu antisemitizma, ki spet pretresa Evropo. Ob tem pojavu si je Fischer zastavil vprašanje, Ce so Italijani rasisti in torej prepojeni s predsodki do drugačnih, kot je pokazala nedavna anketa, in kaj bi bilo treba storiti na ravni oblasti, strank, šol in drugih organizacij, da bi zavrli naraščanje rasnega sovraštva. VViesenfeld pa je svoj poseg posvetil razlagi, kdo in kaj so Židje, zakaj sovraštvo, ki je privedlo do pomora kar 6 milijonov Židov in zakaj se rasizem in antisemitizem spet pojavljata. »Morda je temu krivo dejstvo, da se vsi - večina in manjšine - med seboj premalo poznamo, da mladi nasedejo rasističnim geslom.« Navedel je nato veliko podatkov o zgodovini židovskega naroda, medtem ko je Fischer posvetil misel slovenski skupnosti, do katere goji večinski narod veliko predsodkov. Predlagal je, naj slovenske manjšinske ustanove sprožiljo raziskavo, ki bi pokazala vzroke nerazumevanja in osvestila zlasti mlajše rodove o manjšinskih pravicah in o potrebi strpnosti in medsebojnega razumevanja, (ni) TRST / V STOLNICI SV. JUSTA VCERAJ HVALNICA OB PRISOTNOSTI ŠKOFA Simbolična darila izpričujejo odločnost slovenske manjšine Zbrana sredstva so namenili beguncem iz Bosne in Fiercegovine - Škofu Bellomiju so poklonili novo izdajo misala v slovenščini, ki je pred kratkim izšel v Sloveniji Breda Pahor Tržaški škof Bellomi med včerajšnjo hvalnico TRST -»Pricevati«-tako je bila označena letošnja homilija tržaškega škofa Bellomija na tradicionalni hvalnici v stolnici sv. Justa. In vCeraj popoldne so slovenski tržaški verniki z množično prisotnostjo v stolnici jasno izpričali, da sledijo svojemu škofu in duhovnikom, istočasno pa so z bogatimi darili tudi želeli pokazati, da je slovenska narodnostna skupnost na Tržaškem s svojim delom in požrtvovalnostjo trdno zasidrana na svojem teritoriju. Simbolična darila, ki so jih verniki (nekateri so si za to slovesno priložnost nadeli slovensko tržaško ljudsko nošo) s pomočjo tržaških slovenskih skavtov izročili škofu Lovrencu, pričajo - je včeraj popoldne med slovesnostjo dejal Sergij Pahor - o žrtvah in uspehih narodnostne skupnosti; misel in skrb prirediteljev pa sta vCeraj šli tudi »hudo preizkušenim bratom v vojni«. Zato so denar, ki so ga zbrali med včerajšnjo hvalnico, namenili beguncem iz Bosne in Hercegovine. Poseben dar pa je prejel tudi škof Bellomi, kateremu so pred drugimi darili izročili novi slovenski misal, ki je pred kratkim izšel v Sloveniji in ki velja za vso slovensko cerkveno skupnost po ŠPETER / UMETNIKI IZ BENEŠKE SLOVENIJE RAZSTAVLJAJO Kulturni stiki med Idrijo in Benečijo vse plodnejši in trdnejši Republiški poslanec Tomaž Pavšič je med otvoritveno slovesnostjo pohvalil dejavnost Beneške galerije in se zavzel za nadaljnje sodelovanje SPETER- Bogatemu mozaiku obmejnega kulturnega prostora, ki ga že veC let oblikujejo kulturni delavci in umetniki, so prejšnji Četrtek zvečer v idrijskem mestnem galerijskem središču dodali petnajst raznobarvnih kamenčkov. Gre za skupino beneških slikarjev, kiparjev, likovnikov in oblikovalcev, ki so se odzvali povabilu idrijskih kulturnih delavcev. Svoja dela ponujajo oceni občinstva Gianni Balus, Govanni Carling, Brunetta Di Lenardo, Loretta Dorbolo, Hijacint Rudi Pavšič Jussa, Teresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgna-ch, Alessio Petricig, Claudia Raza, Alvaro Petrcig, Luisa Tomase-tig, Rosina Zufferli in Pavel Petricig. Ideja za pripravo skupinske razstave, kot je na otvoritveni slovesnosti povedal predstavnik mestne galerije Janez KavCiC, se je rodila pred letom dni, ko so v Spe-tru predstavljali idrijsko stvarnost in umetnika Rudija Skočirja. Repu- bliški poslanec Tomaž Pavšič je posebej pohvalil hvalevredno dejavnost Beneške galerije, ki je soorganizator idrijske razstave. Ob tem je ugotovil, da sodelovanje med tem predelom Slovenije in Benečijo traja dobrih petindvajset let, od Časa prvih »pionirjev« Izidorja Predana, župnika Čenčica, Valentina Birtiea in neumornega Pasquala Gujona do današnjih dni, ko so ti stiki postali tudi bolj uradni na nivoju same videmske Pokrajine in občinskih uprav v Nadiških dolinah. Eden od razstavljalcev in duša Beneške galerije Pavel Petricig je podčrtal, da razstava predstavlja nekakšen izsek likovne dejavnosti zadnjih let v beneškem prostoru. Na njej se pokaže velika raznolikost v motiviki kot tudi v izraznih sredstvih in tehnikah. Te izbire, je še omenil Petricig, pa ne izhajajo le iz osebnih počutij in nagnjenj posameznikov, temveč jih v dokajšnji meri pogojujejo tudi razlike v likovnem šolanju posameznih ustvarjalcev. Razstavo pa je treba ocenjevati tudi kot prispevek k utrjevanju že dolgoletnih kulturnih stikov med Idrijo in Benečijo oziroma med samim zamejstvom in matično domovino. Razstava beneških umetnikov v idrijski galeriji bo odprta vsak dan do 26. novembra. Kasneje pa bodo umetniška dela pokazali tudi v Škofji Loki, Tolminu, Murski Soboti in Gorici. svetu. V imenu Duhov-ske zveze je izročil dragoceno knjigo škofu, ob katerem sta vseskozi bila msgr. Alojz Škerlj in novi škofov vikar Franc Vončina, njen predsednik Milan Nemac. Vsakoletno srečanje, ki je tokrat sledilo obisku papeža pri nas in ponovni posvetiti vi Mariji Slovenije ob letošnjem velikem šmarnu, je za slovenske vernike na Tržaškem velik praznik, kar se je odražalo tudi na včerajšnji slovesnosti. Na njej je škof pozval k Se večji odločnosti in dejavnosti, preko katerih bi lahko oziroma morali povečati katehezo za mladino in odrasle. Na razstavi beneških umetnikov v Idriji TRST, GORICA Ponedeljek, 16. novembra 1992 ZGONIK / KRAJEVNE UPRAVE Težnja po racionalizaciji javnih občinskih storitev Občinska uprava je poskusno zaprla otroški vrtec v Zgoniku, njegove prostore pa bo preuredila v funkcionalno zdravstveno-socialno strukturo Zakon štev. 142 o reformi krajevnih uprav dejansko odpira vrata in spodbuja uvajanje avtonomije v ftnančno-uprav-no poslovanje dežel, pokrajin in občin. Finančna samostojnost ostaja slej ko prej začarana fata mor-gana, postavljeno pa je pravno izhodišče za racionalnejše izkoriščanje razpoložljivih sredstev in za smotrnejše oblikovanje operativnih struktur, ki naj zagotavljajo socialne storitve tudi s preseganjem občinskih administrativnih okvirov. » Zgoniška občinska uprava je že stopila na Boris Simoneta pot uresničevanja duha in Črke reformnega normativa. Pred tremi leti je namreč koncentrirala predšolsko mladino v otroški vrtec v Gabrovcu, ki je v izključni pristojnosti in režiji občine. Tako so poskusno zaprli otroški vrtec v Zgoniku in to poslopje bo bržkone preurejeno v funkcionalno strukturo, v kateri bodo uredili decentralizirani zdravstveno-socialni servis. »Tej racionalizaciji je prav gotovo botrovalo tudi demografsko upadanje števila otrok, ki obiskujejo vrtec. Ta poskus pa nedvomno daje dobre sadove in je pravzaprav doprinesel, da smo zabeležili kakovostni skok tudi z organizacijskega in strogo pedagoškega vidika. Tri vzgojiteljice sledijo 23 otrokom, ki so po letnikih razvrščeni v tri starostne in tudi interesne skupine, za vsako izmed katerih je zadolžena ena uCna moC. Pedagoško delo je seveda tako veliko bolj ucinkovi- Juhi na Opčinah dmgi del posveta slovenske DSL V Domu Brdi na na Opčinah bo jutri z začetkom ob 20.30 drugi del posveta Demokratične stranke levice na temo "Slovenci v Italiji: z novo politiko v novo obdobje". Uvodni del srečanja je bil na sporedu pred nekaj dnevi, uvodno poročilo pa je imel deželni svetovalec in predsednik slovenske komponente DSL Miloš Budin. Budin se je med drugim zavzel za korenit zasuk v manjšinski politiki. Na prvem srečanju so se oglasili tudi predstavniki ostalih strank in slovenskih komponent. Jutrišnje srečanje je odprto širši javnosti. Organizacijska konferenca DSL bo v četrtek in petek. V Mieli od jutri do srede prikaz šestih filmov vzhodnonemškega režiserja Franka Beyerja V gledališču Miela bo od jutri do srede, 18. t.m. prikaz šestih filmov vzhodnonemškega režiserja Franka Beyerja, ki je v svojih delih postavil na zatožno klop nekdanjo oblast in vzbudih pozornost nemških intelektualcev. Filmska revija nosi naslov:«Sest filmov treh desetletij od NDR do združitve«. Jutri bo ob 18. uri na sporedu film Nackt unter VVolfen (Gol med volkovi), ob 20. uri pa bo na vrsti Špur der Steine (Sled kamnov). V torek bodo ob istih urah predvajali Jakob der Liigner in Der Aufenthalt (Postanek), v sredo pa Der Bruch (Vdor) in Der Verdacht (Sum). to, pouk pa se je obogatil z novimi pobudami », nam je povedala zgoniška odbornica za šolstvo Tamara Blažina. Vrata vrtca se zjutraj odprejo že ob 7.30 kar seveda cenijo predvsem starši, ki so zaposleni, pouk pa traja do 15.30. Otroke vozijo občinski šoferji s šolabusi, tople obroke pripravljajo v osrednji kuhinji v Zgoniku. »Ze pred desetimi leti so občinski upravitelji ukinili tri kuhinjske enote, in sicer v vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu ter v šoli v Saležu. Tako je bila okrepljena osrednja kuhinja v poslopju na šoli 1. Maj 1945 v Zgoniku, ki pripravlja kosilo za vso šolsko (celodnevni pouk) in predšolsko populacijo, občinski uslužbenci pa poskrbijo za prevoz tople hrane v Gabrovec in Salež v posebnih termičnih posodah«, je pristavila Balžinova. Občinska uprava se vse bolj spopada s pomanjkanjem finančnih sredstev in tako bi lahko bilo ogroženo zagotavljanje ustaljenih socialnih uslug. »Ni nevarnosti, da bi ukinili ali okrnili storitve kot so prevoz otrok s šolabusi in šolska refekcija«, je zagotovila Tamara Blažina. »V kolikor ne bi občina proračunsko zmogla Tamara Blažina finančnih bremen; bo prisiljena povečati samoprispevek koristnikov kot to izrecno predvideva zakon«. Prve korake beležino tudi pri uresničevanju medobčinskega sodelovanja. Tako občina Zgonik v poskusni fazi skrbi za prevoz šolarjev in dijakov tudi iz repenta-brske občine. Skupno službo naj bi osnovali tudi za pobiranje smeti in takšno usmeritev lahko tolmačimo kot pristen poskus, da se zagotovi še boljša funkcionalnost in organiziranost storitev ob znatno nižjih režijskih stroških, kar pomeni tudi racionalnejše izkoriščanje proračunske razpoložljivosti. OBVESTILA JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja 20. t-m. družabnost z večerjo. Tokrat bodo obeležili tudi 20-letnico delovanja. Opisovanje in informacije 18. t.m. pri Alenki (tel. ^092), Paolotu (78207) in °arinu (882193). KD SOVODNJE °WesCa člane in prijajte, da bo vsako sredo ||Prt javnosti urad , 0lHačega kulturnega 0lFa. Sprejemali bodo Podloge in priporočila o elovanju. Urad bo odprt °d 18.30 do 19.30. SINDIKAT SLOVENCE SOLE vabi šolsko 0sebje (tudi bivše), na ^rjo in družabnost, )er bodo izrekli priz-nanje letošnjim Upokojencem. Večerja z družabnostjo bo v petek, p decembra, ob 19.45 pri rancetu v Sovodnjah. njave sprejemajo odbor-rki SSS najkasneje do 1. decembra. ZDRUŽENJE ASCOM 0 vesCa> da bodo njihovi radi od danes dalje Poslovali po s ledeCem urniku: ob ponedeljkih, orkih m sredah od 8.15 o 13.30, ob Četrtkih od 14.30 do 17.30 in ob Petkih od-8.15 do 13 15 111 od 14.30 do 17.30. "kino gorica , VITTORIA 20.00-'2.oo "Mariti e mogli”. J?rajo Woody Allen, Mia 'iiTovv in Juliette Lewis. CORSO 17.30-22.00 p nni 90«. Igrata E. r6ggio in M. Boldi; Verdi 17.30 - 22.00 «11 Principe delle donne”. Lj LEKARNE . Dežurna lekarna v gorici T p R O V V I D E N T I avnik 34-tel. 531972. v dežurna lekarna VpR2lCU 5 ElSMONDO ul. E. Toti ' tel- 410701. MARTINOVANJA / PRIREDITVE NA GORIŠKEM Ob zdravici z novim vinom zahvala za darove zemlje Srečanji v Štandrežu in Sovodnjah, večerje in družabnosti Marko Marinčič Včerajšnji dan je marsikje na Goriškem potekal v znamenju zahvalnih slovesnosti in martinovanj. Med vsemi prireditvami gre zaradi množičnosti in prijetnega vzdušja omeniti predvsem dve: v Sovodnjah in v Štandrežu. V Sovodnjah se je vec sto domačinov po maši zbralo na vaškem trgu, kjer jih je Čakalo bogato obloženo omizje (na sliki - foto: Studio Reportage). Pripravili so ga elani kulturnega društva Sovodnje in še posebej Calni mladinskega odseka, ki so med kmeti zbrali novo vino, jajca in druge dobrote. Poleg tega je bil na voljo okusen domač kruh s soljo, lovska družina pa je ponudila golaž. Se pred pokušnjo je župnik blagoslovil pridelke in traktorje, se zahvalil za sadove zemlje oz. božje darove ter pozval navzoče, naj te in druge dobrine delijo z vsemi, ki trpijo zaradi lakote. Podobno prijetno srečanje je bilo v Štandrežu, kjer je pred blagoslovom in pokušnjo kruha in vina zapel otroški cerkveni zbor. Ob Martinovem prazniku so bile v soboto tudi številne društvene večerje na Oslavju, v Štandrežu, Dolu in drugod, planinci SPD pa so včeraj popoldne martinovali na Lokvah. GORICA / POŽAR Ogenj popolnoma uničil parkiran turistični avtobus V Ul. Lasciac v Gorici je včeraj ponoči popolnoma zgorel turistični avtobus podjetja Aurelia Tours, ki ga je lani odkupilo od avtobusnega podjetja Petruz. Avtobus znamke volvo z evidenčno tablico GO 182483 je lastnik 36-letni Pietro Zagato iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto, parkiral nedaleč od doma. Plameni so izbruhnili okrog polnoči s tolikšno naglico, da so gasilci, ki so ob 0.20 takoj po prvem klicu na pomoC prihiteli z dvema protipožarnima voziloma, bili skoraj povsem nemočni. Lahko so le preprečili, da bi se plameni razširili na kako blizu parkirano vozilo, medtem ko za avtobus ni bilo veG pomoči: plameni so ga povsem uničili. V prvem trenutku so sumili, da je morda kdo namerno podtaknil ogenj. Kasnejše ugotovitve gasilskih izvedencev pa so ovrgle to domnevo saj kaže, da so se plameni vneli zaradi okvare pri napravi za ogrevanje vozila. Skoda je dokaj izdatna, saj je nov avtobus enake vrste vreden 200 milijonov lir. KINO ARISTON - 17.45, 22.15 »Arma letale 3« r. Richard Donner, i. Mel Gibson, Danny Glover. EKCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 16.30 22.15 »Cose delPaltro mondo«, i.Hulk Hogan. NAZIONALE III -15.45, 22.15 »Basic instinct«., r. Paul Verhoeve, i. michael Douglas . in Sharon Stone. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.00, 22.15 »Doppia personalita« , r. Brian de Palma, i. J. Lithhgovv, L. Davidovich. GRATTACIELO 18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 17.00, 22.00 »La citta della gioia«, i. Patrick Swayze. EDEN - 15.30, 22.10 "Amplessi bestiali” porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »II tagliaer-be«, i. Jeff Fahey, Pierce Brosnan. ALCIONE - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Vita da boheme«, i. Matti Pellonpaa, An dre Wilms. RADIO - 15.30, 21.30 »Accopiamenti di ragazze viziose”, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 16. novembra 1992 OTMAR Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.33- Dolžina dneva 9.27- Luna vzide ob 22.45 in zatone ob 12.08. Jutri, TOREK, 17. novembra 1992 ELIZABETA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,6 stopinje, zračni tlak 1009,2 pada, veter vzhodnik 6 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno temperatura morja 16,8 stopinje. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -sv. Ivan (tel. 54393), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 50 - sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje -Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. a PRIREDITVE SKD TABOR - Opčine - Prosvetni dom. Na ogled je fotografska razstava ”2e 500 let... Človekove pravice domorodcev ob 500-letnici odkritja Amerik". Ogledi ob delavnikih od 16. do 19. ure do 17. t. m. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri na otvoritev spominske plošče pokojnemu župniku Albinu Grmeku. Na proslavi bodo sodelovali MPZ Valentin Vodnik in osnovnošolci OS P. Voranc. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri predstavitev knjige Ljube Smotlak »Sprehodi po Trstu«. O knjigi bo spregovoril prof. Vinko BeliCiC. Večer bo popestrila Trobilna skupina ricmanjske godbe. Katarina Jeretin pa bo razstavila svoje ročno barvane svilene rute. Napovedovalka Sandra Poljšak. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 19. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20., predavanje prof, Katje Kalc: Island dežela ognja, ledu in vode - s predvajanjem barvnih diapozitivov o potovanju po izredno zanimivi deželi. Vabljeni! OBVESTILA 40-LETNIKI s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca bodo v kratkem organizirali večerjo. Zainteresirani naj se javijo v večernih urah na tel. št. 225510. GLASBENA MATICA obvešča svoje stare in nove abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan, razen sobote, od 10. do 12. ure v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi danes, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na srečanje s pisa- Mirno je zaspala naša draga Viktorija Žuljan vd. Mikin Pogreb bo v torek, 17. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hčeri Dragica in Nedia, zeta Aldo in Franko, vnuka Astrid in Andrej, sestri Delka in Marija ter ostalo sorodstvo. Trst, Ricmanje, Koper, 15. novembra 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi dragega očeta Josipa izrekajo Petru Strainu najgloblje sožalje kolegi uredništva, tiskarne in uprave Primorskega dnevnika teljem in režiserjem Žarkom Petanom in na pogovor, ki bo sledil predvajanju filma »Kavarna Astoria«. IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Passariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori e tesori d’Europa«, v torek, 24. t. m.. Vpisovanje do 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju s KRUTOM prireja za svoje članstvo sedemdnevno bivanje v Šmarjeških Toplicah v Dolenjskih toplicah od 28. t. m. do 5. decembra letos. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. decembra do 2. januarja 1993. Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje in informacije v Soščevi hiši na Proseku danes in jutri,.od 19.00 do 20.30. MALI OGLASI NUDIM lekcije iz matematike in fizike za višje šole. Tel. na št. 43176. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine, tel. 229234. KEMIJSKI inženir nudi lekcije iz matematike, fizike in kemije. Tel. na št. 229234. OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO ima odprto v Borštu Rafael KosmaC. OSMICO je odprl Ušaj iz Nabrežine. GARDEROBNO omaro, visoko 250 cm, 5 vrat, skoraj novo, prodam. Tel. na št. 229347. PRODAM pletilni stroj, superavtomatičen defendi brother model KM 2000, kompleten s skedami, malo rabljen, za 700.000 lir po dogovoru. Tel. od 18. do 20. ure na št. 228903 PRODAM audi 100 -CD5, letnik 81, v odličnem stanju, 3.500.000 lir z garancijo. Tel. v uradnih urah na št. 395090. PRODAJAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200886. PODARIM dvomesečno živahno psičko male rasti. Tel. na št. 200865 vsak dan od 15. do 16. ure. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. MLADA a izkušena gospa išCe delo pri družinah za nekaj ur tedensko.. Telefonirajte zveCer na št. 003867/65685. OBRTNIK vgrajuje blin-dirana vrata v teku dneva za od 1.400.000 lir dalje. Tel. v večernih urah na št. (040) 228834. MLAD PAR išCe v najem majhno hišo ab stanovanje v enem izmed naslednjih krajev: Stivanu, TržiCu, Ronkah in Starancanu. Tel. na št. 229234. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen je individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon/Fax 0481/522250. ZADRUŽNI center za socialno dejavnost išče sodelavce za nego in oskrbo starejših oseb na domu. Pisne ponudbe poslati na sedež zadruge v Trstu, Ul. Cicerone 8/B. UPOKOJENA učiteljica nudi pomoC pri negi otrok (na območju Krasa). Tel. na št. 251002. INTERNATIONAL Company is looking for ita-lian or foreign people with experience in no distructi-ve testing. Activity in Italy. Please sent C.V. to IISPA c/o Publiest, via Montecchi 6 - 34100 Trieste. MEDNARODNA družba išče sodelavce za roCno urejanje mineralnih vzorcev v Trstu. Telefonirati na št. (040) 311840. ZAZIDLJIVO zemljišče v Mavhinjah prodamo, 1.600 kv. m. Tel. na št. 366901. IŠČEMO knjigovodjo/injo z izkušnjami na področju računovodja. Telefonirati na št. 813267 ali 820222. PRODAM dve sliki M. Sedeja: Ribici (70x57) in Kopalke (60x74). Tel. 003861 -225721. ■ ■ BARI 48 17 58 23 70 CAGLIARI 57 54 84 67 39 FIRENCE 56 69 10 48 37 GENOVA 73 39 77 68 87 MILANO 9 20 14 30 64 NEAPELJ 32 4 54 31 49 PALERMO 72 12 55 68 37 RIM 86 8 79 64 90 TURIN 72 84 56 55 27 BENETKE 25 34 23 42 8 ENALOHO XXX 21 X 2 2 2 1 1 1 KVOTE 13 (251 dob.) 23.263.263 lir 13 (251 dob.) 23.263.263 lir 12 (251 dob.) 23.263.263 lir Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772618 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG . lil® mmi ulica Montecchi 6, Irst C-1 LIGA / VALPRAPOR IMSA ŽENSKA C-l LIGA / BOR TOMBOLINI PRESENETIL ENEGA OD FAVORITOV LESTVICE Sprejem OK Točki zlahka ostali doma Borovke z odločno igro spravile na kolena PAV V Trentu Koimpex izgubil (3:1) z domačim Battistijem Savonitto je redko prebila blok borovk (F. Križmančič) VALPRAPOR IMSA -POVO 3:0 (15:5, 15:12, 15:7) VALPRAPOR IMSA: A. Feri (6 točk +11 menjav), Superga ((3+10), Buzzinelli (6+6), Stabile (5+11), Lutman (0+5), Berzacola (2+3), Paoletti (0+1), M. Feri (0+0), Petejan, Florenin, Rigonat, Prinčič. Valpraporovci so v domači telovadnici z vnovičnim prepričljivim nastopom dosegli tretjo zaporedno zmago, na skupnem vrstnem redu po 3 kolih pa njihov nezadržni korak za zdaj drži le še Riviera del Brenta. Zanimivo je, da obe tile ekipi nastopata v ligi kot novinki. Sobotni nasprotnik iz Trenta (in ne le Sedia kot smo pomotoma zapisali v predstavitvi tekme) je bil za valpraporovce kar verodostojen test, kajti v prejšnjem kolu je z gladkim 3:0 odpravil renomirani Copat Pordenone. Varovanci trenerja Zamoja so tekmo pričeli resnično v velikem slogu in s fenomenalno in raznovrstno igro v napadu takoj povedli kar z 9:0. Nato so se gostje prebudili in vzpostavili ravnotežje. Do konca seta je bil delni izid 6:5 za gostitelje. Da Povo ni od muh, se je pokazalo v začetku drugega niza. Gostje so bili stalno v vodstvu, Trener Lorenze Zamo čeravno z majhno prednostjo, valpraporovci pa jih zaradi slabe obrambe niso mogli dohiteti. Toda prav odličen poseg Paolettija (zamenjal je nerazpoloženega Lutmana) v obrambi je pri rezultatu 8:10 za goste pomenil začetek preporoda domače ekipe, ki je z delnim izidom 6:0 strla nasprotnike tako, da je bil tretji niz le formalnost in priložnost za razvijanje lepih kombinacij, ki so navdušile okrog 200 gledalcev. O tem, zakaj igra Valprapor Imsa tako uspešno, menda še največ pove podatek, da sta sprejemalca Aleš Feri in Stabile sprejemala 85 oz. 77-odstotno. Borovke so v soboto dosegle prestižno zmago proti videmskemu Pavu, ki je vsaj na papirju eden najresnejših kandidatov za prestop v višji rang tekmovanja. Toda predvidevanja na papirju so eno, praksa na igrišču pa nekaj povsem drugega. Vlogo favorita je treba namreč opravičiti tudi v neposrednih dvobojih. Pri tem pa je bila »mlada izdaja« Bora Tombolini Drinks boljša in je predvidevanja pred tekmo postavila povsem na glavo.Treba je sicer povedati, da so gostje nastopile brez svoje najboljše igralke Cerrijeve, vendar to nikakor ne zmanjšuje uspeha domačink. Igralke trenerja Soreja so zaigrale res dobro, prav vse, ki so dobile priložnost, pa so svojo nalogo opravile na najboljši možni način. S svojo igro so dokazale, da po tehnični plati ne zaostajajo za nikomer in da jih mora vsak nasprotnik spoštovati. Sobotna tekam se je začela v znamenju gostij, ki so takoj prevzele vajeti igre v svoje roke in povedle s 6:2. Toda zaostanek plavih ni zmedel, tako da so nasprotnice dohitele pri šestici, nato pa celo povedle z 9:6. Končnica seta je bila nato silno izenačena do 13:13, ko je Tombolini uspel osvojiti dve odločilni točki in s tem tudi set. Drugi set je minil v znamenju premoči Pava, borovke pa so gostjam s šibkimi servisi in neodločno igro še pomagale. Prave borbe skoraj ni bilo, do reakcije je prišlo šele pri stanju 4:13, toda set so kljub temu osvojile gostje.Prav ta reakcija pa je najbrž tudi prinesla preobrat v poteku srečanja. Plave so sicer tretji set slabo začele (0:6), toda kasneje so zaigrale kot prerojene, dohitele Videmčanke pri osmici, nato pa v dokaj izenačeni končnici zasluženo slavile. Pri tem je treba posebej omeniti Gregorij evo, ki je pri stanju 11:10 za gostje prišla na servis, dosegla tri ase, z drugima dvema servisoma pa jim je onemogočila organiziranje napada, kar je tudi odločilo set. V tem stilu je Gregorijeva nadaljevala v četrtem setu, ko je takoj na začetku dosegla štiri točke z začetnim udarcem, kar je gostje najbrž dokončno spravilo na kolena. Z zadnjimi močmi so sicer še enkrat reagirale, povedle s 5:4, od takrat dalje pa smo na igrišču gledali samo še ekipo domačih. Veselje v domačem taboru je bilo po tekmi veliko, kapetanka Nacinovijeva pa nam je povedala, da je najbrž ključ njihove zmage treba iskati v tem, da so znale v odločilnih trenutkih ustrezno reagirati. Zelo zadovoljen je bil trener Sore: »2e pred tekmo sem bil prepričan, da lahko zmagamo in to sem večkrat povedal tudi dekletom. PAV je res močna ekipa, vendar se mora vsaka ekipa dokazati tudi na igrišču. Pred tekmo nas je bilo gotovo strah, toda strah je bilo tudi njih. Pri nas so prav vse igralke dale od sebe tisto, kar je bilo v danem trenutku najbolj potrebno.« Borovke zdaj čaka na papirju lažji (!!!) CUS Udine, nato pa prihajata že derbija z Alturo in Koimpexom. (RADO GRUDEN) Igralke Koimpexa so ostale drugič zapored praznih rok. Tokrat jih je prisilila k predaji žilava mlada in determinantna ekipa, katere naj-markantnejši adut je prav gotovo atletska svežina in močan napadalni potencial. Slogašice na tem gostovanju niso odigrale povsem podrejene vloge. Skušale so se upirati, vendar bi bilo treba zaigrati zrelejše in z manj nihanji, če bi ekipa hotela rezultat sprevreči v svojo korist. Ta opazka velja predvsem za zadnje tri nize, ko smo enakovredno igro lahko gledali le tja do polovice. Dejstvo je, da ekipa Koimpexa še nima prave igralne fizionomije, da se vse do danes še ni zlila v celoto in da igra kot taka še vse preveč sloni na posameznicah. Temu gre v največji meri pripisati tudi tokratni zastoj, lahko pa bi temu še dodali nekaj tehničnih negativnih plati in sicer to, da je Koimpex serviral premedlo, da je vladala na igrišču prevelika statičnost in pa dejstvo, da je bila napadalna vrsta premalo prodorna. Mogoče velja posebej omeniti nastop mlajših igralk Zottijeve in Starčeve, ki sta zaigrali sproščeno in zadovoljivo. (Inka) BOR TOMBOLINI DRINKS - PAV 3:1 (15:13, 9:15, 15:11, 15:10) BOR: Nacinovi (10 točk + 5 menjav), Maver (8 + 10), Grbec (0+1), Gregori (7+1), Cok (5+2), Vodopivec (4+3), Ažman (9+10), Benevol (0+2), Flego (2 + 1), Pitacco, Guštini. ZGREŠENI SERVISI: Bor 11, Pav 13. ATA BATTISTI TRENTO - KOIMPEX 3:1 (10:15,15:8,15:8,15:9) KOIMPEX: Brisco, Garbini, Gregori, Fabrizi, Magnaldi, Miot, Pertot, Pittoni, Sosič, Starc, Ukmar, Zotti. MOŠKA C-2 LIGA / PORAZ SLOGE NA DOMAČEM IGRIŠČU ŽENSKA C-2 LIGA / PO ZMAGI V NABREŽINI Olympia CDR doma zaustavila favorita V soboto je od naš: Predstavnikov v moš ^'2 ligi zmagala § o r i š k 01yinpia.Goričani £ Proti Povolettu zače 2elo dobro in z ostrin Servisi takoj povedli 10:2. Nato pa so si gost opomogli, nadoknadi Zaostanek in osvoji set.V 2. in 3. setu Qlympia prevzela pobi do in z zanesljivi: sPrejemom in igro n Orreži spravila naspro nika v težave.Najbo napeto pa je bilo ^dnjern nizu, ko je p Goričanih odpoved; sPrejem in so gostje sta o° vodili z rezultati 6: P;4 in 14:10.Takrat pa Prišla na dan velika bo enost goriške šesterk ** Je nadoknadila zaost; nek. Trener Petejan je b po tekmi seveda zado-voljen:“Pohvaliti moram celotno ekipo, ki je v težkih trenutkih znala skupno reagirati. To je resnično zmaga celotnega kolektiva in mislim, da če ekipa igra tako kompaktna, uspeh ne more izostati.” Sloga je doživela svoj drugi zaporedni poraz na domačem igrišču.Tokrat je prvič začel v prvi postavi 15-letni Aljoša Kralj, ki je svojo vlogo odlično opravil.Prvi set je bil na začetku izenačen, nakar so gostje povedli in si priigrali prednost 6 točk . Slogaši pa so reagirali, nadoknadili zaostanek in osvojili set.Drugi set so začeli prav tako odločno in povedli, nato pa so prepustili iniciativo Rajko Petejan (Olympia) nasprotniku. Naredili so vrsto napak,izkušeni Sacile pa je to izkoristil. V 3. in 4. setu pa slogaši niso igrali več zbrano kot prej. Po koncu tekme je trener Drasič povedal: »Kot se bo še večkrat zgodilo letos, smo se srečali z izkušeno ekipo, ki je znala izrabiti vsako našo napako. Pozitivno bi lahko označil le nastop Aljoše Kralja, ki je bil po mojem mnenju tudi najboljši mož na igrišču.« OLVMPIA -POVO-LETTO 3:1 (14:16; 15:6; 15:8; 16:14) 01ympia:A. in M. Vogrič, S., A. in J. Terpin, Dorni, B. in G. Sfiligoj, Hlede, Povše, Devetak, Petejan. SLOGA - SACILE 1:3 (15:13, 9:15, 11:15, 10:15) SLOGA: Riolino (5 točk+9 menjav), Cisolla (5+12), D. Kralj (6+11), A. Kralj (7+8), Strajn (3 + 1), Božič (6+4), Zgubin (1+0), Krpan (1+0), Gač (0+0), Jablanšček, Maver. Sokol Indules zmore dosti tudi v gosteh Kmečka banka se je zaman trudila Goričanke so spet doživele gladek poraz. Nasprotnik, povratnik iz C-l lige, ni bil nepremagljiv, a okrnjena goriška postava očitno ta čas ne zmore več, saj ni mogoče trditi, da se dekleta niso potrudila. Pohvalo zasluži kapetanka Lara Vižintin, ki se je pod silo razmer preizkusila v zanjo neobičajni vlogi podajčice. Igrala je presenetljivo rutinirano in precizno. Gostiteljice so v prvem setu povedle z 10:3, pri rezultatu 14:12 pa imele tudi nekaj zaključnih žog, vendar pa seta kljub temu niso osvojile. V nadaljevanju so bile domačinke razmeroma lahka tarča natančnih in ostrih servisov Martignacca, ki je Elizabeta Visintin zasluženo zmagal. Na nevtralnem igrišču v Mariami (telovadnica v Gradišču je bila zasedena) so igralke Sokola gladko premagale Torriano. Sama tekma ni bila preveč zanimiva, na igro pa je vplivalo tudi to, da je bilo v dvorani izredno hladno. Domačinke so sokolaši-cam niso preveč resno upirale, pa čeperav so te zgrešile precej servisov. Izenačen je bil le drugi set. Povedati je treba še, da so gostje v Marianu igrale brez Vizintinove in Pertotove. KMEČKA BANKA -MARTIGNACCO 0:3 (14:16, 5:15, 7:15) KMEČKA BANKA: Vižintin, Luvisutti, Krašček, Vidoz, Manzo, Žbogar, Peterin, Maša in Magda Braini, Humar. TORRIANA - SOKOL INDULES 0:3 (5:15, 13:15,3:15) SOKOL INDULES: L. in T. Masten, Vidali, Skerk, Marucelli, Brumat, Lupine, Drasič, Cossutta. MOŠKA D LIGA / PO GLADKI ZMAGI V TRSTU PROTI PREVENIREJU ŽENSKA D LIGA / 2 PORAZA Forma Soče Sobema se vendarle vzpenja «Zaradi sprememb v postavi še ne igramo tako kot lani«, meni kapetan in trener Štefan Cotič PREVENIRE - SOČA SOBEMA 0:3 (4:15, 12:15,12:15) SOČA SOBEMA: S. Cotič (4+9), Tomšič (2+0), Ivo Cotič (1+1), Igor Cotič (2+5), Braini (6+6), Battisti (3+5), Muscau (3+0), Mucci (0+3), Pahor (0:0). Sočani so z dobrim nastopom razmeroma zlahka premagali tehnično objektivno šibkejšega nasprotnika. Preizkušnja je bila zanimiva zlasti, ker je Prevenire v prvem kolu pemagal Itelyja iz Fojde, proti kateremu so sočani nepričakovano izgubili. Začetek je bil zelo dinamičen. Gostje so dobro igrali v polju, več je bilo akrobatskih posegov, vse do rezultata 8:4 pa so se jim gostitelji požrtvovalno upirali. Tedaj je Prevenire začel nizati napake kot za stavo, tu so bili še blok Tomšiča in servis in blok Brainija ter niza je bilo kmalu konec. V preostalih dveh setih so Sočani igrali manj kostantno, predvsem zaradi nepreciznega sprejema, kar je sililo podajača v tvegane rešitve ali pa manj produktivno igro prek kril. Tako za lažji razplet 2. niza nista zadoščali vodstvi s 6:12 in 8:14, v 3. setu pa je Prevenire vodil že z 8:4, preden so Sočani uveljavili svojo igro in številčnejši izbor igralcev, saj so k zmagi prispevali tudi menjave Ivo Cotič, Muscau in Pahor (a Hlede in Igor Tomšič sta bila odsotna). »Zaradi sprememb v postavi še nismo dosegli lanske forme«, je po srečanju dejal kapetan, trener in najboljši igralec Soče Sobema Stefan Cotič. Sodeč po sobotnem nastopu se forma sočanov vsekakor vzpenja, (ak) Koimpex ob prvo mesto borovke tretjič poražene Čeprav so borovke tokrat prikazale najboljšo igro doslej, jim tudi tokrat ni uspelo priti do prvih točk. Codroipo je novinec, a zna prikazati agresivnoodbojko. Prav pomanjkanje kontinuitete pa je bilo usodno za plave. Tekma je bila bolj uravnovešena, kot kaže rezultat. (Igor) Koimpex je v tem kolu po nepotrebnem zapravil prvo mesto. Domača Celinia sicer nikakor ni slaba ekipa, vendar vse prej kot nepremagljiva. To se v soboto ni zgodilo, saj so mlade slogašice odpovedale na vsej črti. Vsi seti so si bili podobni, domačinke so povedle in minimalno prednost obdržale do konca(Inka). CODROIPESE - BOR FRIULEXPORT 3.0 (15:7, 15:10,15:13) BOR FRIULEXPORT: T. Vidali, Foraus, Stopper, A. in M. Faimann, Bezenšek, Calligaris, Gruden, Zadnik. CELINLA MANIAGO -KOIMPEX 3:0 (10:15, 12:15,12:15) KOIMPEX: Brišnik, D.in S.Ciocchi, Cebulec, Feruga, Fonda, Maja in Martina Kosmina, Milič, Spacal, Skerk. MOŠKA C-l LIGA IZIDI 3. KOLA: Petrarca Padova - La Sedia 3:0 (15:7, 15:4, 15:4), Vivil - Nova Gens 3:2 (15:8, 15:11, 9:15, 13:15, 15:12), Riviera Brenta -Montecchio 3:0 (15:4, 15:7, 15:8), Copat Pordenone - Mussolente 3:1 (6:15,15:11,15:10, 15:5), Valprapor Imsa - Marzola TN 3:0 (15:5, 15:12, 15; 7), S. Giustina - Maniago 3:0 (15:6, 16:14,15:13). LESTVICA: Valprapor Imsa in Riviera Brenta 6, Montecchio, S.Giustina, Petrarca, Mogliano, Copat in Vivil 4, Nova Gens, Mussolente, Povo in La Sedia 2, Maniago in Jockey Schio 0. PRIHODNJE KOLO (21.11.): Petrarca PD -Riviera; Mogliano - Vivil; La Sedia San Giovanni- Jockey Schio; Marzola TN - Nova Gens; Montecchio - Valprapor Imsa; Mussolente - S. Giustina; Zillo Maniago -Copat Pordenone. ŽENSKA C-l LIGA IZIDI 3. KOLA: Altura Omse - Vivil 0:3 (5:15, 13:15, 12:15), Fontane - Martignacco 3:0 (15:11, 15:12, 15:5), Mogliano - CUS Videm 3:0 (15:10, 15:3, 15:6), Battisti - Koimpex 3:1 (10:15, 15:8, 15:8, 15:9), Bor Tombolini - Pav Videm 3:1 (15:13, 9:15, 15:4, 15:10), Lasalle VI - Povo TN 1:3 (15:11, 8:15, 7:15, 6:15), Kennedy UD - Biadenese 3:1 (15:5, 11:15, 15:8, 15:3). LESTVICA: Kennedy, Vivil in Povo 6, Fontane TV, Bor Tombolini, Pav Udine in Battisti 4, Koimpex, Biadenese, Mogliano in CUS Videm 2, Lasalle Romano, Altura Omse in Martignacco 0. PRIHODNJE KOLO: Altura Omse - Mogliano Veneto; Biadenese - Fontane; Vivil -Kennedy; Pav Videm - Martignacco; Cus Videm - Bor Tombolini drinks; Koimpex -Lasalle Romano; Marzola Povo - Battisti TN. MOŠKA C-2 UGA IZIDI 3. KOLA: Prata - Bor 3:1 (15:5, 15:6, 5:15, 15:6), Mossa - Petris Tolmeč 3:2 (14:16, 15:6, 15:7, 8:15, 15:11), 01ympia CDR - Povoletto 3:1 (14:16, 15:6, 15:8, 16:14), Cremcaffe - Ipem Buia 3:1 (5:15, 15:2, 15:8, 15:7), Sloga - Libertas Sacile 1:3 (15:13, 9:15, 11:15, 10:15), San Vito -Rozzol 1:3 bo v četrtek, Porcia ni igral. LESTVICA: Cremcaffe, Prata in 01ympia CDR 6, Libertas Sacile in Mossa 4, Porcia, San Vito, Povoletto in Sloga 2, Ipem Buia, Petris Tolmeč, Bor in Rozzol 0. PRIHODNJE KOLO: Rozzol - Prata; Porcia - San Vito; Ipem Buia - Bor; Petris Tolmeč -Cremcaffe; Flebus Povoletto - Sloga; Libertas Sacile - 01ympia CDR. ŽENSKA C-2 UGA IZIDI 3. KOLA: Tarcento - Porcia 2:3 (13:15, 15:13, 15:9, 11:15, 6:15), Kmečka banka -Martignacco 0:3 (14:16, 5:15, 7:15), Cordenons - Casarsa 3:0 (15:10, 15:13, 15:4), Torriana -Sokol Indules 0:3 (5:15, 13:15, 3:15), Al Fungo - Cervignano 3:1 (15:5, 15:6, 16:17, 17:15), Sangiorgina - Fellini Caffe 0:3 (11:15, 5:15, 11:15), Fiume Veneto - Mossa 3:0 (15:12, 15:8, 15:4). LESTVICA: Al Fungo 6, Tarcento, Fiume Veneto, Cervignano, Porcia, Martignacco, Fellini Tržič, Sokol Indules in Mossa 4, Cordenons in Sangiorgina 2, Torriana, Kmečka banka in Casarsa 0. PRIHODNJE KOLO: Cordenons - Tarcento; Mossa - Kmečka banka; porcia - Fiume Veneto; Ausa Pav Cervignano - Martignacco; Casarsa -Al Fungo Humin; Sokol Indules - Sangiorgina; Fellini Caffe - Torriana. MOŠKA D UGA IZIDI 3. KOLA: Prevenire - Soča Sobema 0:3 (4:15, 12:15, 12:15), Volley Club TS - Asfjr Čedad 3:1 (15:5, 9:15, 15:6, 15:5), Grado -Fagagna 1:3 (12:15, 14:16, 16:14, 13:15), Copat Pordenone - Itely Fojda 0:3 (3:15, 6:15, 9:15), VBU Videm - Rojalese 2:3 (15:10, 15:9, 13:15, 9:15, 13:15), Zaule Rabuiese - Comet Torriana 2:3 (15:17, 15:11, 15:12, 6:165, 12:15), Fiume Veneto - Acli Ronke 3:0 (15:11, 15:7, 15:8). LESTVICA: Fiume Veneto in Rojalese 6, Zaule Rabuiese, VBU Videm, SoCa Sobema, Fagagna in Itely Fojda 4, Grado, Torriana, Acli Ronke, Volley Club in Prevenire 2, Asfjr Čedad in Copat Pordenone 0. PRIHODNJE KOLO: Prevenire - Grado; Acli Ronchi - Volley club; Soča Sobema - Fiume Veneto; Rojalese - Asfjr Čedad; Fagagna -Volley bali; Itely Fojda - Zaule Rabuiese; Comet Torriana - Copat Pordenone. ŽENSKA D LIGA IZIDI 3. KOLA: Virtus Trst - Asfjr Čedad 1:3 (12:15, 16:14, 13:15, 8:15), Paluzza - Pav Natisoma 3:2 (10:15, 8:15, 15:4, 15:10, 15:8), Sagrado - Rivignano 2:3 (15:10, 15:6, 11:15, 14:16, 18:20), Celinia - Koimpex 3:0 (15:10, 15:12, 15:12), Del Doge - Bor Friulexport 3:0 (15:7, 15:10, 15:13), San Leonardo - Villacher Fincantieri 3:2, Šanson Lucinico - Albatros Spilimbergo 2:3 (15:8, 16:14, 8:15, 6:15, 10:15). LESTVICA:Paluzza, Spilimbergo in Rivignano 6, Sagrado, del Doge, Celinia in Koimpex 2, Asfjr, Lucinico, Pav Natisoma in San Leonardo 2, Virtus, Bor FTiulexport in Fincantieri 0. PRIHODNJE KOLO: Virtus Italspurghi -Sagrado; Albatros Spilimbergo - Paluzza; Publiuno Asfjr - Lucinico; Bor Friulexport -Pav Natisoma; Danone Rivignano - Del Doge Codroipese; Koimpex - San Leonardo; Villacher Tržič - Celinia. 10 Ponedeljek, 16. novembra 1992 ŠPORT LESTVICE ELITNA BUGA IZIDI 8. KOLA: Agrofina - Banca Popolare 85:97 Brescia - Ciemme 79:72 Imola-Sfa 87:83 Biesse - Sarvin 71:69 Ilva - Sidis 80:69 Serapide - Victors 75:81 Goccia di Camia Videm - Gevviss 94:80 Fracasso - Elledi PD 98:86 LESTVICA: Fracasso 14, Elledi Pd 12, Imola, Banca Popolare, Serapide, Sidis 10, Ilva in Victors 8, Agrofina, Brescia, Ciemme, Goccia di Car-nia, Gevviss, Sarvin in Montichiari 6, Biesse 4. B UGA IZIDI 8. KOLA: Argenta - Ozzano 89:72 Banca Popolare Faenza - Pordenone 113:95 Montecchio - Cento 78:81 Montegranaro - Stamura Ancona 74:57 Porto S. Elpidio - Ravenna 75:78 San Dona - Campli Lavall 83:85 San Marino - Oderzo 78:84 Jadran TKB - Mestrina 99:74 LESTVICA: Faenza in Cento 14, Campli 12, Ozzano, Ravenna in Oderzo 10, San Dona, Ancona, Montegranaro, Argenta in Pordenone 8, Mestrina 6, Jadran Tkb in Montecchio 4, San Marino in San Elpidio 2. PRIHODNJE KOLO (22.11): Ancona Stamura -Porto S. Elpidio; Cento Benedetto XIV- Ozzano Emilia; Faenza Banca Popolare - San Dona; Ravenna - Jadran TKB (21.11. ob 21.00); Campli -Montecchio; Mestrina - Montegranaro; Oderzo -Argenta; Pordenone - San Marino. D UGA IZIDI 7. KOLA Intermuggia - Portogmaro 68:82 Staranzano - Sgt 91:99 Kontovel - Limena 76:71 Jesolo - Don Bosco 75:100 Martignacco - Conegliano 73:61 Porcia - San Daniele 75:88 Virtus Ud - Arte Bittesini 94:87 Bor Radenska - Udinese 77:70 LESTVICA: Don Bosco in Portogruaro Beretich 14, Martignacco Red System in San Daniele Acii Digas 10, Bor Radenska in Staranzano Corridoni 8, Kontovel, Intermuggia Dino Conti, Virtus Ud, Limena Tecnologie, Sgt, Arte Bittestini Gorica in Conegliano Vigor Hesperia 6, Udinese B asket in 4, Porcia 2, Jesolo 0. PRIHODNJE KOLO: San Daniele Acii Digas - Bor Radenska (21.11. ob 20.45); Sgt - Jesolo; Arte Bittestini Gorica - Vigor Hesperia Conegliano; Limena Tecnologie - Intermuggia Dino Conti; Martignacco Red System - Kontovel (21.11. ob 17.30); Udinese B asket- Don Bosco; Porcia - Virtus Friuh Videm. PROMOCIJSKA UGA NA TRŽAŠKEM IZIDI 5. KOLA Cicibona PlasteredilMa - Luter 1904 87:82 Sokol Warm - Fincantieri 88:77 Ferroviario - Breg 87:60 Libertas - Scoglietto 57:76 Cus - Fiamrna 69:67 Barcolana - Santos 86:79 Stella Azzurra - Lega nazionale 83:69 LESTVICA: Santos in Ferroviario 10, Cus Ts 8, Cicibona Plastaredilizia, Sokol Warm, Barcolana, Stella Azzurra in Fincantieri 6, Inter 1904, Lega Nazionale in Scoglietto 4, Libertas 2, Breg in Fiamrna 0. PRIHODNJE KOLO (21. in 22.11.): Lega Nazionale - Breg (21.11. ob 17.30); Santos - Stella Azzurra; Cicibona Plasteredilizia - Barcolana (21.11. ob 18.00) ; Sokol Warm- Libertas (21.11. ob 20.00); Inter 1904 - Cus; Fiamrna - Ferroviario; Scoglietto - Fincantieri. NA GORIŠKEM IZIDI 3. KOLA Grado - Villesse 80:81 Petrolifera - Isonzo Senators 89:118 Ardita - Ronchi 119:91 Isontina - Dom Sunek 92:78 Pom - Alba 94:79 prost Largo Isonzo LESTVICA: Ardita Gorica, Senators Gorica in POM Tržič 6; Pieris 4, Villesse, Alba Krimn, Grado, Dom Simek 2, Ronchi, Largo Isonzo in Petrolifera 0. PRIHODNJE KOLO (21. in 22.11.): Villesse -Alba; Isonzo Senators - Grado; Isonzo - Isontina; Dom Simek- Petrolifera (21.11. ob 18.00); Ronchi - Pom, prosta Ardita. NOGOMETNA Ol UGA IZIDI 11. KOLA Arezzo - Vicenza 0:1 Carrarese - Leffe 1:0 Chievo - Alessandria 2:1 Empob - Como 1:0 Palazzolo - Carpi 0:0 Ravenna - Massese 5:1 Sambenedettese - Siena 1:0 Spezia - Vis Pesaro 1:0 Triestina - Pro Šesto 1:0 LESTVICA: Empoli in Vicenza 17, Chievo Verona 16, Triestina 15, Ravenna in Sambenedettese 14, Spezia 13, Carpi 12, Como 11, Carrarese in Pro Šesto 10, Siena 9, Leffe in Masese 8, Alessandria, Palazzolo in Vis Pesaro 7, Arezzo 3. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Alessandria - Spezia; Arezzo - Carrarese; Carpi - Ravenna; Como -Siena; Leffe - Chievo Verona; Massese - Triestina; Pro Šesto - Sambenedettese; Vicenza - Palazzolo; Vis Pesaro - Empoli. B LIGA / JADRANOVC1 PREPRIČLJIVO PREMAGALI NASPROTNIKE IZ MESTER Z igro proti Mestrini plavi spomnili na stare čase Z značajno igro se je izkazal Dean Oberdan Igor Canciani m JADRAN TKB -MESTRINA BASKET 99:74 (44:40) JADRAN TKB: Crisma 9 (1:1), Oberdan 18 (3:3), Cuk 10 (2:2), Emili, Starc 6 (3:4), Rebula 8 (2:2), Pertot 2 (0:1), Merlin 23 (0:1), Rauber 13 (3:4), Smotlak 10. MESTRINA: Ghedin 3, Reghellini 3, Tavo-schi 7 (4:4), Bottacin 2, Viscovich 4 (2:4), Coro 10 (6:8), Rampazzo 15 (7:8), Trabucco, Barto-lozzi 17 (1:3), Corni 14 (6:8). SODNIKA: Butti iz Valmadrere in Longhi iz Cantuja. SON: Jadran TKB 25; Mestrina 18; PM: Jadran TKB 14:18; Mestrina 26:35; PON: nihCe; 3 TOČKE: Crisma 2, Oberdan 1, Starc 1, Merlin 3, Ghedin 1, Reghellini 1, Tavoschi 1, Rampazzo 2. SinoCi so jadranovi košarkarji pred precej številnim občinstvom prepričljivo premagali moštvo Mestrine po 40 minutah dobre, občasno celo privlačne igre, take, kot jo je predvajal “prvonačelni” Jadran Bana in Viteza. Srečanje je zaCelo v znamenju izenačenosti, gostitelji so delovali zelo zagrizeno pod last- nim košem, v napadu pa je bil skoraj vsak napad izveden dovršeno. V 5. min. p.p. je bil delni izid 10:5 za domačine, pri katerih je bil posebno razpoložen Merlin, pod košema pa Rauber in Smotlak. V 10. min. je bilo stanje 24:16, pri gostujoči postavi pa sta učinkovito izvedla nekaj zaporednih akcij Rampazzo in Bartolozzi. V 11. min. je Starc zamenjal Oberdana, minuto kasneje pa je Rebula vstopil namesto Smotlaka. Odtlej, do sredine polčasa so jadra-novci zaigrali nekoliko zmedeno, tako da so gostje z odličnim Ram-pazzom in razpoloženim centrom Cornijem prešli v vodstvo (26:27 v 14. min.), vendar je bil to edini trenutek srečanja, v katerem so bili košarkarji Mestrine v prednosti. V zadnjih petih minutah polčasa sta priložnost za igro dobila tudi Crisma in Pertot, ob katerih sta bila v finišu dovolj Rauber in Starc, zato da so DrvariCevi fantje šli na odmor s prednostjo štirih točk. V drugem polčasu so gostje vztrajali z osebno obrambo, "modri bojevniki”, pa so jih presenetili z gibljivo in agresiv- KOŠARKA / D LIGA Izkoristili priložnost Borovci in Kontovelci zasluženo zmagali Podaja Deana Oberdana pod koš nasprotnika (Foto Križmančič) no consko obrambo match-up, ki je Coroja in ostale dobesedno zmedla in jih prisilila, da so zgrešili vrsto podaj, ki so postale plen Jadrano-vih košarkarjev in dale povod za razvijanje hitrih in atraktivnih protinapadov. Tako so domačini neprekinjeno nizali koš za košem, gostje pa so od 5. min. d.p. dalje popolnoma odpovedali in delovali tako medlo, kot da bi bili fizično izčrpani. V Jadranovih vrstah pa je vse delovalo v znamenju popolne usklajenosti. Kljub dejstvu, da je Drvarič poklical Rau-berja na klop že v 8. min. d.p., so domačini igrali brezhibno. Za Bar-tolozzija in Cornija ni bilo mesta pod košema, v napadu pa je Oberdan igral z "umetniškim navdihom”: vodil igro, asistiral, natančno metal... V 10. min. d.p. je bil izid 72:52 za modre bojevnike, Mestrina pa je takrat tekmo dokončno izgubila. Smotlak je bil v obrambi neprekosljiv, dobro je skakal tudi Čuk, po dolgem času pa je publika lahko uživala ob gledanju dolgih natančnih podaj, ki so nekajkrat zaporedoma uspešno sklenile niz protinapadov in "polkonter”. Uvodoma smo povedali, da nas je včerajšnja igra na moč spominjala na igro "starega Jadrana”, in prav Dean Oberdan je prijetno presenetil s svojo značajno igro. Pomembno je tudi dejstvo, da so včerajšnjo visoko razliko domačini dosegli brez Rauberja in da sta ob Oberdanu zelo prepričljivo in odgovorno zaigrala tudi Crisma in Rebula, pod košema pa Pertot. BOR RADENSKA -MEDIAGEST VIDEM 77:70 (44:29) BOR RADENSKA: Bajc NV, Simonič NV, Debeljuh 6 (0:4 za dva, 1:5 za tri, 3:7 prosti meti), Smotlak 29 (7:11, 1:2, 12:15), Persi 6 (1:4, -, 4:8), B arini 2 (1:4, -, -), Perčič 4 (2:2, -, -), Montiralo 7 (2:4, -, 3:6); Poret-ti 7 (2:7, 0:1, 3:6); Carbonara 16 (4:5, 2:5, 2:7); trener Sancin. PM: 27:49. 3 T: Carbo-nara 2, Smotlak 1, Debeljuh 1. Borovi košarkarji so ponovno iztržili dragocen par toCk na domačem igrišču. Ekipi sta si bili enakovredni do 11. min. prvega dela (21:21), nato so naši strnili vrste v obrambi in polovili odbite žoge, kar jim je omogočilo, da so si priigrali zanesljivo vodstvo 15 točk. V drugem polčasu so naši imeli res slab odstotek realizacije v napadu proti postavljeni obrambi (5:18 za dva in 1:7 za tri), kar so gostje izkoristili in predvsem z odličnim Francom (30 točk) celo vodili v 34. minuti (59:60). V naslednjih štirih minutah sta si ekipi stalno izmenjavali vodstvo, a prav v 40. minuti je Carbonara zadel trojko, tako da so naši pridobili kar štiri točke prednosti ____________KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM_______ Cicibonaši in sokolovci uspešni, Brežani spet praznih rok, domovci popustili v zadnji minuti Nabrežinci, med katerimi se je izkazal Damir Starc (22 točk), doma premagali Fincantieri, Cicibona si je privoščlila favorita prvenstva (Cupin spet med protagonisti) - Brežani zadnji na lestvici - Dom -14 NA TRŽAŠKEM CICIBONA PLASTEREDILIZIA - INTER 1904 87:82 (44:38) CICIBONA: Kovačič 7 (2:4 met za 2, - met za 3, 3:4 prosti meti); Simonič 8 (1:3, -, 6:8); Jogan 28 (4:7, 3:5, 11:14); I. Bajc; Cupin 26 (9:11, 1:2, 5:6); G. Bajc 2 (-, -, 2:2); Volk; Semen 8 (4:7, -, 0:1); Furlan 8 (3:7, -, 2:3); Trener Mari. MET ZA 2 TOČKI: 23:39 (59). Met za 3: 4:7 (57). PM: 29:38 (76). SON: 19. 3 T: Jogan 3, Cupin 1. Proti ekipi, ki je bila po napovedih glavni favorit prvenstva, so Cicibonaši odigrali doslej najboljšo tekmo in povsem zasluženo zmagali. Končni izid še zdaleč ni realen pokazatelj včerajšnje tekme, saj je bila Cicibona kar 35 minut visoko prednost (v 24. minuti kar 21 točk prednosti, v 35. pa je bil izid še 78:58). Taka premoč zelenih je presenetila tudi samega trenerja Marija, ki je ob vodstvu 20 točk dal možnost vsem, da lahko igrajo. Istočasna menjava kar treh zunanjih igralcev prav ob največjem pritisku gostujoče ekipe, pa je zmedla naše, ki so v samih dveh minutah zapravili kar 13 točk in zmaga je bila spet v dvomu. Ponovno je bil izredno natančen pri metu Andrej Cupin (10:13). SOKOL - FINCANTIERI 88:77 (36:35) SOKOL: Gruden (0:1), TerCon 12 (6:10), Sosič 13 (0:2), Caharija 3 (1:2), Skerlavaj 15 (5:7), Stani -sa 9 (3:6), Starc 22 (4:6), Sedmak, Ušaj 14 (2:2); trener Vatovec. PM: 21:36. PON: Ušaj (39), Stanisa (40), TerCon (40). 3 T: Ušaj 4, SosiC 3, Starc 2. Sokol je vknjižil letošnji tretji par točk in to proti eni izmed kakovostnejših ekip prvenstva. Nabrežinci so bili večji del tekme v vodstvu, prednost pa je nihala v mejah 12 točk. Glavno orožje Vatovčevega moštva sta bili prav gotovo zagrizena obramba ter uspešni meti iz velike razdalje, kjer sta bila ob specialistu Ušaju še učinkovita Starc in SosiC za skupnih 9 trojk. Z razliko prejšnjih tekem so sokolovci prikazali boljšo Skupinsko igro (kar šest igralcev z večjim številom točk), kar je onemogočilo igralcem Fincantie-rija, da bi zaustavili igro belordeCih. V zadnjih minutah so gostje zaman skušali nadoknaditi razliko, saj so Nabrežinci uspešno izpeljali odločilne napade. (VJ) FERROVIARIO — BREG 87:60 (39:25) BREG: Kovačič 2, Koren, Corbatti 8 (4:4), R. Žerjal 8 (0:1), Schiu-laz 3 (1:2), Klabjan 6 (2:2), Bandi 2 (0:1), B. Žerjal 4 (2:2), Salvi 16 (4:4), Krevatin 11 (1:3); trener Salvi. PM: 14:19. PON: Krevatin (33). Do 15. minute je bila tekma enakovredna in borbena na obeh straneh, ko sta sodnika odločila, da bosta potegnila tehtnico na stran Ferroviaria. S krivičnimi in pristranskimi odločit-' vami sta onemogočila našim vsak poskus obrambe in povzročila živčno reakcijo Brežanov. S consko obrambo je našim uspelo omejiti zaostanek do konca prvega dela. Drugi polčas pa se je za Brežane pričel popolnoma brezglavo in nasprotnik je z delnim izidom 14:3 zapečatil tekmo. Ob takem debaklu naših, ki ga tudi slabo sojenje ne more opravičiti, naj omenimo le, da sta solidno zaigrala mlada kadeta Klabjan in Koren. (Denis Salvi) PETERKA TEDNA: Damir Starc, Martin Ušaj, Andrej Cupin, Stefan Semen, Martin Krevatin. (Martin Sosič, Marko Salvi) TOP SCORERS: Andrej Cupin (120 toCk) neprekinjeno veCa prednost nad ostalimi (najuspešnejši v ligi), sledita pa mu Vanja Jogan (88) in Damir Starc (86). TAKO PA NE GRE: Igor Corbatti in Boris Žerjal - Enajst točk skupno je za potrebe Brega očitno premalo, predvsem s strani dveh izmed nosilcev ekipe. PRIJETNO PRESENEČENJE: Maurizio Schiulaz - do lani je še taval po raznih mladinskih ligah, letos pa se je opredelil za Breg, kjer je v prejšnji tekmi zaigral presenetljivo dobro in si je tako priskrbel mesto v deseterici. NA GORIŠKEM POLISONTINA DOM SIMEK 92:78 (37:44) DOM: Silič, Kocjančič 8 (2:3), Ambrosi 2, Semolič (0:3), Zavadlal 4, PeCanac 12, Košuta 33 (14:14), Battello 6, Jarc 15 (5:6), Spacal; trener Miani. PON: Košuta (40), PeCanac (40). 3 T: Košuta 1. Domovci so bili v prvem polčasu stalno v vodstu. Igrali so namreč zelo dobro tako v obrambi kot v napadu. Se zlasti razigran je bil Košuta, ki je samo v prvem delu dal kar 20 točk. V nadaljevanju pa so se gostitelji zbrali, tako da je bila igra vse bolj izenačena. Gostitelji pa so prvič povedli prav v zadnji minuti (78:77). Domovci so v zadnjih potezah zgrešili vse proste mete iz kombinacije 1+1, gostitelji pa so jih uspešno izvedli kar 14 in tekme je bilo seveda konec. (L.S.) Sokolovec Damir Starc med akcijo (Foto Križmančič) (73:69) nad živčnimi gosti, katerim sta sodnika dosodila še namerno ter dve tehnični napaki in tekma se je tako odločila. Od posameznikov zasluži pohvalo Robija Smotlaka in Carbonaro, ki je dal odločilno trojko v najkocljivejšem trenutku. (U.A.) KONTOVEL - LIMENA 76:71 (28:36) KONTOVEL: Ban 2, Sosič 13 (5:6), D. Gulič 19 (7:10), Grilanc 3, Civardi 25 (5:8), Paulina 7 (1:7), Kralj, A. Daneu, W. Daneu 7 (2:4), trener: M. Ban. PM: 20:35. 3 T: Grilanc 1, W. Daneu 1. «Že dolgo časa ne pomnim, da bi kdaj igrali tako slabo kot tokrat proti Limeni. Ne vem, kaj se je zgodilo z našimi fanti predvsem v prvem polčasu, ko smo grešili kot za stavo. Sicer pa sta točki zelo pomembni, saj smo ju osvojili proti neposrednemu tekmecu v boju proti izpadu,« nam je dejal po tekmi Kontovelov odbornik Sergio Spadoni. In res: Kontovelci so predvsem v prvem delu tekme igrali porazno. Gostitelji So grešili pri podajah, pri metu na koš, igrali so raztrgano v napadu in nezbrano v obrambi. Sama sreča, da tudi gostje niso bili kaj prida razpoloženi in so kot Kontovelci veliko grešili.V nadaljevanju so se gostitelji vendarle zbrali, strnili so vrste v obrambi in vodstvo gostov je začelo kopneti. Že v 25. min. so se domačini približali gostom, v 30. min. pa so celo povedli za eno točko (48:47). V zadnjih minutah so bili Banovi varovanci prisebnejši in osvojili zlata vredni točki. Od posameznikov bi tokrat omenili Igorja Civardija, ki je bil s 25 točkami najboljši strelec srečanja, in mladega Danijela GuliCa. PETERKA TEDNA: Robi Smotlak, VValter Sosič, Danjel Gulič, Gianfranco Carbonara, Igor Civardi. TOP SCORERS: Daleč pred vsemi je Robi Smotlak (138 točk), Igor Civardi (102) in Ivo Grilanc (99) pa se potegujeta za drugo mesto. NAD PRIČAKOVANJEM: Stalni gost v tej rubriki je, ob zadovoljstvu trenerja Bana, mladi Danjel GuliC, eden izmed najzaslužnejših za nov uspeh Kontovela. NOGOMET / NA »ROCCU« PROTI PRO SESTU Triestina zmagala z »evrogolom« napadalca Mazzinija Nova nakupa La Rosa in Donatelli sta se res izkazala TRIESTINA - PRO SESTO 1:0 (0:0) STRELEC: v 13‘d.p. Mezzini TRIESTINA: Facciolo, Bagnato, Tangorra, Conca (v 3‘d.p. Marino), Arrigoni, Cerone, Danelutti (v 20‘d.p. Terraciano), Torracchi, Mezzini, Donatelli, La Rosa. KOTI: 5:3 za Triestino, GLEDALCEV. 14.000. Triestina je premagala Pro Šesto in tako obdržala stik z ostalimi ekipami, ki se potegujejo za napredovanje. Tržačani so stopili na igrišče v prenovljeni postavi z Donatellijem in La Roso, ki so ju nakupili na jesenski kupoprodajni borzi. Kljub neuigranosti z novimi soigralci sta oba opravičila upe, ki jih društvo polaga vanje. Donatelli je dober režiser, La Rosa pa je zadel prečko v prvem polčasu in dvakrat ponudil Mezziniju žogo za zadetek. Triestina je začela zelo obetavno in že v 9 min.dosegla zadetek z Mezzinijem, ki je z glavo preusmeril v mrežo akrobatsko podajo La Rose. Sodnik je nekoliko nerazuramljivo zadetek razveljavil, Triestina pa je v prvem polčasu imela še tri prilike z Mezzinijem in La Roso, ki je zadel prečko. V 58. min. je Mezzini izkoristil ponovno lepo podajo La Rose in z akrobatskim volleyem premagal vratarja gostov. Pravi »evrogol«, ki je spravil na nog® številno publiko. Trener Triestine je takrat zagrešil taktično napako, saj je izkoristil obe zamenjavi, ki jih je imel na razpolago. 20. min. pred koncem srečanj8 pa se je poškodoval branilec Tangorra, tako da s° morali Tržačani zaigrati zadnji del srečanja z igralcem manj. Poleg tega pa sta nova igralca pokazala vidne znake utrujenosti. To je opogumilo goste, da s o odločno pritistnili na plin. Končnica tekme je bila z8 Tržačane prava muka, saj so gostje imeli nekaj lepih priložnosti in v zadnji minuti je vratar Facciol® Čudežno ubranil zmago. Perotti, trener Triestine: »Tokrat moram opravit1 samokritiko. Prenaglil sem se z zamejavama, tako d8 se je zaradi poškodbe Tangorre ekipa znašla v težavah. V prvem polčasu smo igrali zelo dobro, vendal smo želi premalo sadov. V drugem polčasu pa se j® igralce polastila nervoza.« Igor Pavletič 2. AMATERSKA LIGA / V DERBIJU V DOLINI V 2. AL / TOČKA ZA KRAS Breg in Sovodnje sta si pravično razdelita točki Za Brežane je to sploh prva prvenslvena točka doslej BREG - SOVODNJE 0:0 BREG: Hrvatin, Pečar, Zobec, Paoletti, Švab, Prašel, Mauri (od 55’ Udovicich), Olenik, Dana, Paoli, Armani. SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Černič, Zotti, Grillo, Devetak, F, Sambo, Luisa, M. Visintin, Agosto, Bizaj. Prvi slovenski derbi med Bregom in Sovodnjami (na sliki D. KrižmanCiča z Leve igralec Sovodenj M. Visintin ter elana Brega Paoletti in Dana) se je zaključil s pravično delitvijo točk, ki zadovoljuje obe ekipi, predvsem pa Brežane, ki so tako končno prebili led in dosegli prvo točko v letošnjem prvenstvu. Srečanje sta obe ekipi začeli previdno, toda Brežani (tokrat v rdečih dresih) so le poskušali več napadati, a vse podaje s kril v kazenski prostor gostov so bile lahek plen sovodenj-skih branilcev. Prvo nevarnejšo akcijo smo zabeležili v 20. minuti, ko je Paoli po podaji Maurija z glavo udaril proti vratarju Gergoletu, ki je žogo z nogo odbil v kot. Medtem ko so bili napadi Brežanov bolj počasni in izdelani, pa so Sovodenjci, čim se jim je ponudila priložnost (tudi z velike razdalje) streljali na Bregova vrata, predvsem s Sambom. Udarci pa so bili ali previsoki ali so jih Bregovi branilci odbili. Do konca polčasa je dvakrat poskusil Armani, a brez uspeha. V drugem polčasu pa so Sovodenjci stopili na igrišče bolj odločni, zaigrali so hitreje in v 9. minuti je imel Visintin ugodno priložnost, preigral je dva nasprotnika, vendar je prešibko udaril, tako da je vratar Hrvatin žogo ubranil. Trener Brežanov Valdevit je nato poslal na igrišče izkušenega Udovicicha namesto mladega Maurija, da bi zaustavil prodore gostov, ki so bili ponov- no nevarni s Sambom, in z Visintinom (njegov strel je odbil branilec Brega). Tekma se je upočasnila, ekipi sta se pač z neodločenom izidom zadovoljili. A prav v poslednji minuti je imel Luisa izredno priložnost, saj se je znašel sam pred Bregovim vratarjem, a močan strel sovodenj skega napadalca je Hrvatin uspešno ustavil. Po tekmi smo vprašali kapetana ekip za kratek komentar o srečanju: PAOLO PAOLETTI ( Breg): »Tekma je bila za nas izredno težka, a končno smo si priborili prvo prvenstveno točko. Igrali smo dobro, predv- sem v prvi polovici srečanja, v nadaljevanju pa smo se skušali predvsem braniti. Med nasprotniki se je dobro izkazal zlasti Luisa.« MAURIZIO GRILLO ( Sovodnje): »V prvem polčasu so bolje igrali Brežani, vendar menim, da smo mi bili boljši v drugem, ko smo si tudi ustvarili ustvarili nekaj dobrih priložnosti, in prav v zadnji minuti bi lahko celo zmagali. Mislim pa, da je neodločen rezultat pravičen. Pri Brežanih sta igrala dobro predvsem Paoli in Dana.« SILVESTER KOREN (načelnik nogometne sekcije Brega): »Rezultat je “pošten”. Mislim, da si bomo s tako igro v naslednjih kolih lahko priborili še nove točke. Doslej smo tudi igrali proti močnejšim ekipam, tako da bi v bodoče morali imeti manj težav. Igralci so med seboj enotni in prepričan sem, da se bomo lahko brez drugih ovir rešili.« GIANNI MARSON (predsednik Sovodenj): »Neodločen rezultat je pravilen. O prvenstvu pa bi povedal, da smo dobro začeli, a nato smo izgubili kar dve zaporedni tekmi. Upam, da se je kriza sedajin da se lahko do konca prvenstva prebijemo med prvih pet ekip.« (E.B.) Primorec se je izkazal s hitro borbeno igro Smilovich v ospredju PRIMOREC - JUNIOR AURISINA 3:2 (1:1) STRELCI: Gava v 25’, Apuzzo v 43’, Smilovich v 50’ in 56’, Millo v 72’. PRIMOREC: Savarin, Volturno, Pollicardi, Srebrnich, Pertan, Frasson, Peres, Gargiuolo, Benet (v 80’ Bulič), Apuzzo, Smilovich (v 65’ Giuressi). Kar številni gledalci so s prikazano igro obeh ekip lahko bili zadovoljni. Tako eni kot drugi so namreč predvajali hiter in učinkovit nogomet, borbenosti tudi ni manjkalo, tako da je sodnik opomnil kar osem igralcev. Gostje so imeli na začetku rahlo terensko premoč, svoj trud pa so kronali z lepim zadetkom Gave. Trebenci se v tem delu niso izkazali in so bolj naključno izenačili z Apuzzom, ki je izkoristil nesporazum v nabrežin-ski obrambi. Na začetku 2. polčasa je v ospredje stopil »bomber« Smilovich, ki je v kratkem zaporedju dvakrat zatresel mrežo. Junior pa ni obupal in je navalil na Primorčeva vrata (še najbolj nevaren je bil na prostih strelih) in po napaki Voltuma je Millo znižal zaostanek. Sicer so tudi belo-rdeči imeli več priložnosti, a so jih Gargiuolo, Benet in Apuzzo nerodno zapravili. Tik pred koncem so gostje zadeli vratnico, neodločen izid pa bi domačih ne nagradil kot so si zaslužili. Pohvalili bi zlasti Pertana in Pollicardija pri Primorcu, med gosti pa Visentina in Maurizia Grudna. Povejmo še, da je bilo na 93 minut čiste igre za 49 minut. (Dimitrij) KRAS - CASTIONESE 1:1 (1:1) STRELEC ZA KRAS: Lacalamita v 25’ KRAS: Rebez, Sirotti, Massai, Cucarich, Castro, Norbedo, Suc, Lacalamita, Spazapan (Rotta), Drioli, Božič V prvih 20 minutah je bila igra na obeh straneh dokaj zmedena, saj ekipi nista pokazali nič konkretnega. Zatem se je Kras le organiziral, si ustvaril nekaj ugodnih priložnosti ter končno tudi povedel z izredno lepim strelom izven kazenskega prostora. Zal je ta prednost trajala samo kakih 10 minut: v prvi kaciji po golu, ko so gostje prišli v Kras o v kazenski prostor, so namreč izenačili. V tem polčasu velja omeniti še lep strel Cucaricha s kakih 30 m: vratar pa je žogo odbil naravnost na zgornji zunanji kot vrat. V 2. polčasu je igra postala bolj groba (Kras je dobil 4 opomine, gostje 5), a z izjemo udarca Spazapana, ki je zadel prečko, ni kaj omeniti. 1. AMATERSKA LIGA / V 8. KOLU 1. AMATERSKA LIGA / V 8 KOLU 3. AL / GAJA 0:0 Juventina ponovno iztržila ugoden izid Prav na koncu zamudila celo zmago JUVENTINA - PRO UtJMICELLO 2:2 (0:1) STRELCA ZA JUVEN-JJNO: Kovic v 59’ in Uevisan v 75.’ (11- ^etrovka) JUVENTINA: Pascolat, ^ersoIja, Chizzolini, JJevisan, Pizzi, Kavs, j^stiani, Gandin, Tabaj, ^°vic, Andaloro (v 70’ Peteani) Juventina je tekmo sicer začela zelo slabo, Zat° pa je na koncu Psvojiia novo točko in s eui že osmi zaporedni Pozitivni rezultat. S tem ]e tudi ubranila mesto na vmu lestvice. Sam uvod, kot smo ejali, ni bil nič kaj spod-uden. Že v drugi minuti s° 8°stje v kazenskem Prostoru naredili prekršek nad Gandinom, vendar se sodnik, ki je drugače dobro opravil svojo nalogo, ni odločil za najstrožjo kazen. Standrežci pa so kaj slabo nadaljevali in rezultat njihove skromne igre v prvih petnajstih minutah je bil tudi zadetek, ki je Pro Cervignano popeljal v vodstvo. Po golu pa je ekipa le reagirala in s svojo igro tudi povem upravičila mesto, ki ga zaseda na skupni lestvici. Napor, ki so ga brez izjeme vložili prav vsi v štandreških vrstah, je obrodil svoje sadove v uvodnih minutah drugega polčasa. Tedaj je Kovic, ki je prav v nedeljo praznoval rojstni dan in je bil gotovo eden najboljših na terenu, le zatresel mrežo. Po zasluženem izenačenju je Juventina še naprej požrt- vovalno napadala, dokler si ni v 30. minuti izborila 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Trevisan. Odtlej so domači tudi imeli na razopolago igralca več, saj je Pro Cervignano ostal brez Caponeja, ki ga je sodnik zaradi ugovarjanja predčasno poslal v slačilnico. Juventina pa žal te števične prednosti ni izkoristila. Proti koncu so ji tudi začele pohajati moči, kar je tudi razumljivo, saj je vseskozi napadala, gostje so to izkoristili in v zadnji minuti tudi izenačili. Naši se sicer s Kovičem še imeli priložnost, da si zagotovijo celotni izkupiček (sodnik je namreč nekoliko podaljšal srečanje), vendar se izid ni več spremenil. Po novem neuspehu Primorje v težavah Tokrat je bilo še brez najboljših strelcev COSTALUNGA - PRIMORJE 2:1 (1:0) STRELCI: v 29’ Jacumin, v 55’ De Marco, v 63’ Bracco. PRIMORJE: Babich, Luxa, Milani, M. Stoka, Trampuš, Savarin, Tul, De Marco, Palumbo, Crevatin, Podrecca, (v 57’ P. Stoka). Prosečani po neugodnih rezultatih v zadnjih srečanjih vse bolj drsijo proti dnu lestvice. Tekma proti zadnjeu-vrščeni Costalungi je bila prav zato zelo pomembna, a žal se je za Prosečane slabo končala. Glede na prikazano igro obeh ekip bi bil še najbolj pravilen neodločen izid brez gola, vendar so nasprotniki vse svoje pri-ložosti izkoristili, kar pa našim ni uspelo. Rdeče-rumeni so kljub odsotnosti dveh doslej najboljših strelcev, Antonija in Miclaucicha, bili povsem enakovredni nasprotniku in so vseko-zi imeli rahlo terensko premoč, ki pa je niso znali izkoristiti. Domačini so povedli v 29. minuti, ko je po posegu Tula sodnik (sicer neupravičeno) dosodil prosti strel, Babich je udarec Jakomina prestregel, a žoge ni zadržal, ter podvojili v protinapadu, ko so izkoristili nesporazum v vrstah Primorja. Ti dve akciji sta bili tudi edini, ki so privedli Tržačane do strela na vrata. Se prej je edini zadetek za naše dosegel De Marco z udarcem z glavo po lepi in hitri akciji Crevatina in Podrecce. Torej, kot že večkrat doslej, so gostje drago plačali napake, saj bi si lahko brez večjih težav izborili vsaj točko. Kot smo že omenili, pa sta odsotnosti dveh napadalcev precej otežili pot do nasprotnih vrat. Palumbo in De Marco sta kljub skromni fizični kondiciji spravljala v težave domače branilce. Ko pa je Babich moral še drugič kloniti, so prišle na dan težave v vezni vrsti, kjer je le Crevatin bil pravi trn v peti sicer fizično boljšim nasprotnikom. Kot je bilo že od samega začetka prvenstva razvidno, bo naloga Prosečanov vse prej kot lahka, a smo prepričani, da se v kratkem vse lahko še obme na boljše. (S.M.) 1. AMATERSKA LIGA / OBE NASI ENAJSTERICI IZTR2ILI CELOTNI IZKUPIČEK Zarja kar v gosteh trikrat zatresla mrežo z razpoloženima Voljčem in Egonom Fondo Vesna s tokrat res odlično obrambo odpravila sicer skromno postavo Portualeja SANPIERDTSONZO-^ARJA 0:3 (0:2) STRELCA: v 31’ in v ^ F!onn Ti1 m-i ri a A Ei ’ j. ZARJA: Milani, p.°naggio (v 3. min. yagar)i Ferluga, Štrukelj, Marassi, Kalc, jramjan Fonda, Egon -j,0llda (v 79. min. jyj?8^etti), Antonič, De ob2 gostovanja v Spetru rw oci se Zarja vrača s CW?ric^ivo zmago. Sej aCini nia° bili dora-kj J^sprotnik Bazovcem, tud'° *:o)a'at svojo premoč Zjj^.^inkovito konkreti- Na samem začetku pa je Zarji kaj slabo kazalo, saj je moral že v prvi minuti z igrišča Donaggio, eden stebrov bazovske obrambe. Donaggio si je namreč v »visokem dvoboju« z nasprotnikom poškodoval arkado in se je moral zateči po zdravniško pomoč v bolnišnico. To pa Bazovcev ni zmedlo, saj so odlično pričeli in se enakovredno borili z zagrizenimi domačini. Preobrat tekme je prinesla enaintrideseta minuta, ko je Egon Fonda z glavo lepo premagal domačega vratarja. Po golu so domačini razumljivo poskušali izenačiti, vendar so igrali preveč neorganizirano, tako da so Bazovci v zadnji minuti prvega polčasa z Voljčem dosegli še drugi gol. V nadaljevanju je Egon Fonda že v prvi minuti dosegel še tretji zadetek in postavil rezultat na varno. Do konca tekme bi lahko zarjani še povišali rezultat.. (BIG) VESNA - PORTUALE 1:0 (0:0) STRELEC: Sigur v 55’ VESNA: Zemanek, Sedmak, Sambaldi, Soavi, Malusa, Vlach, Nonis, Leonardi, Kost-napfel (Candotti), Bertoli, Sigur (Castello). Na razpolago še Franciolli, Košuta in Kriscjak. Po hudem spodrsljaju s Ponziano so Križani ponovno prišli do zmage, in sicer proti zadnjeu-vrščenemu Portualeju, ki je v prejšnjem kolu dosegel svojo prvo zmago proti San Pier dTsonzo. Tokrat so gostje očitno upali v nov pozitiven izid, saj so stopili na igrišče z namenom, da si izborijo vsaj točko, kar pa jim ni uspelo, saj po prejetem zadetku niso več zmogli nadoknaditi zaostanka. Pri Vesni je včeraj odlično igrala obramba, saj ni dopustila nevarnih zaključkov proti svojim vratom. Križani bi lahko zatresli mrežo že v prvem polčasu, najprej z Nonisom, ki je zaključil visoko, nato pa s Sigurjem. Ta pa je imel več sreče v drugem polčasu, ko je odlično izkoristil krateko odbito žogo vratarja, potem ko je Vlach močno streljal. Po prejetem zadetku so se gostje podali v napad, vendar so bili odločno bolj nevarni domačini s protinapadi. (S.K.) V Trstu zmaga Mladostaši še na vrhu MONTEBELLO MLADOST 0:1 (0:0) MLADOST: Baldan, Kobal, Devetak, Marušič, Gergolet, M. Argentin, Poropat, Bidut (Gerin), Blason (Dean), Feresin, (Bressan), D. Argentin, 12 Zanier. Po prvem polčasu igranem v podrejeni vlogi, je doberdobska Mladost v nadaljevanju zaigrala tako kot zna in strla odpor tehnično zelo dobre ekipe iz Montebella. Domačini so takoj v začetku prevzeli sredino igrišča in praktično diktirali tempo igre. V nadaljevanju je Mladost v 65. min. je Poropat po močnem strelu Argentina poslal končno žogo v mrežo. Pred zaključkom srečanja pa si je sodnik izmislil enajstmetrovko, ki pa jo je Baldan ubranil. GAJA-SAN VITO 0:0 GAJA: Baxa, Capolino, Malalan, Gabrielli, Aleks Majcen, Gelussi, Krajevič, Biloslavo, Gombač, Ghiotto, Andrej Majcen (v 70‘Giussi). Na padriškem pravokotniku so zeleno-rumeni remizirali proti ekipi, ki začasno zaseda sredino lestvice. V prvem delu igre sp bili gajevci zelo razpoloženi, tako da priložnosti ni manjkalo. Zrešene priložnosti za zadetek so se vrstile kot na tekočem traku, poleg tega jim je tudi sreča obrnila hrbet, najpomembnejše akcije pa so si jih zapravili naprej Gombač v 30‘igre, ko je dobro preigral domačo obrambo pa je bil strel netočen, nadalje pa še Majcen in Biloslavo. V drugem polčasu igra se bistveno ni spremenila. (Kalc). NOVICE ELITNA AMATERSKA UGA IZIDI: 8. KOLA Pro Gorizia - Ronchi 1:0 Porcia - Itala San Marco 0:0 Tamai - San Sergio 7:1 Sacilese - San Giovanni 2:0 Gradese - San Daniele 2:2 Serenissima - Gemonese 0:1 San Canzian - Monfalcone 2:0 Cussignacco - Fontanafredda 2:0 LESTVICA: Pro Gorizia 13, Ronchi in Porcia 12, Tamai in Fontanafredda 11, Sacilese 10, Gradese in Cussignacco 8, San Canzian in San Daniele 7, Itala San Marco 6, San Sergio in Monfalcone 5, Serenissima in San Giovanni 1. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Monfalcone - Cussignacco; Gemonese - San Canzian; San Daniele - Serenissima; San Giovanni - Gradese; San Sergio - Sacilese; Itala San Marco - Tamai; Ronchi - Porcia; Fontanafredda - Pro Gorizia. PROMOCIJSKA UGA IZIDI 8. KOLA Varmo - San Luigi 0:2 Juventina - Pro Fiumicello 2:2 Union 91 - Gonars 0:1 Cormonese - Fortitudo 0:0 Aquileia - Valnatisone 3:1 Costalunga - Primorje 2:1 Flumignano - Lucinico 0:1 Ruda - Trivignano 0:0 LESTVICA: Juventina 12, Aquileia, San Luigi in Trivignano 11, Ruda in Fortitudo 10, Cormonese, Gonars in Lucinico 8, Pro Fiumicello 7, Flumignano in Valnatisone 6, Costalunga 5, Primorje in Varmo 4, Union 91 3. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Lucinico - Ruda; Primorje - Flumignano; Valnatisone-Costalunga; Fortitudo - Aquileia; Gonars -Cormonese; Pro Fiumicello - Union 91; S. Luigi - Juventina; Trivignano - Varmo. 1. AMATERSKA UGA IZIDI 8. KOLA Isonzo S.P. - Zarja 0:3 Vesna - Portuale 1:0 Villanova - Ponziana 0:2 Torreanese - Pro Romans 7:0 Edile Adriatica - Staranzano 0:0 Cividalese - Sistiana 0:0 Isonzo - Opicina 1:1 Piedimonte - Mossa 1:3. LESTVICA: Ponziana 13, Zarja, Mossa in Staranzano 11, Torreanese in Isonzo 10, Vesna 9, Cividalese in San Marco 8, Edile Adriatica 7, Opicina in Isonzo SP 6, Piedimonte in Pro Romans 5, Portuale in Villanova 4. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Mossa - Cividalese; Opicina - Piedimonte; Staranzano - Turriaco; Romans - Edile Adriatica; Ponziana -Torreanese; Portuale - Villanova; Zarja - Vesna; Sistiana - Isonzo. 2. AMATERSKA UGA SKUPINA D IZIDI 8. KOLA Bertiolo - Camino 5:1 Zaule Rabuiese - Talmassons 2:1 Don Bosco - Morsano 2:0 Kras - Castionese 1:1 Lavarianese - Santamaria 0:0 Primorec - Junior Aurisina 3:2 Lestizza - Romans 1:1 Ronchis - Zompicchia 0:1 LESTVICA: Zaule 13, Primorec in S. M. Longa 11, Bertiolo 10, Mereto in Kras 9, Lavarianese, Romans in Talmassons 8, Junior, Morsano in Camino 7, Castionese 6, Lestizza in Zompicchio 5, Ronchis 4. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Romans - Ronchis; Junior Aurisina - Lestizza; Santamaria -Primorec; Castionese - Lavarianese; Morsano -Kras; Talmassons - Don Bosco; Camino - Zaule Rabuiese; Zompicchia - Bertiolo. SKUPINA F IZIDI 8. KOLA Fogliano - Moraro 1:0 Roianese - Villesse 1:1 Domio - Pieris 1:1 Fincantieri - Capriva 0:0 Muggesana - Poggio 1:0 Medea - Audax 3:0 Fossalon - Pro Farra 1:2 Breg - Sovodnje 0:0 LESTVICA: Muggesana 14, Fogliano 13, Fincantieri 12, Roianese in Moraro 10, Sovodnje, Domio in Pro Farra 9, Medea, Capriva in Villesse 8, Fossalon 7, Poggio 4, Pieris 3, Audax in Breg 1. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Pro Farra - Breg; Audax - Fossalon; Poggio - Medea; Capriva -Muggesana; Pieris - Fincantieri; Villesse -Domio; Moraro - Roianese; Sovodnje - Fogliano. 3. AMATERSKA UGA IZIDI 7. KOLA: Romana - Lelio Team 1:0 CGS - San Nazario 2:3 Fincantieri - Union 1:0 Cus - Grado 6:3 Gaja - San Vito 0:0 Don Bosco - Stock 0:1 Montebello - Mladost 0:1 LESTVICA: Mladost in Romana 11, Stock 10, Gaja, Cus in Fincantieri 9, CGS 8, Lelio Team 7, San Vito in San Nazario 6, Grado 5, Montebello 3, Don Bosco in Union 2. PRIHODNJE KOLO (22.11.): Stock - Montebello; San Vito - Don Bosco; Grado - Gaja; Union -Cus; San Nazario - Fincantieri; Lelio Team -CGS; Mladost - Romana. 12 Ponedeljek, 16. novembra 1992 ŠPORT NOVICE NOGOMET / SLOVENSKA LIGA Kvalifikacije za SP: Francija uspešna, neodločeno v Bukarešti FRANCIJA - FINSKA 2:1 (2:0) PARIZ - Francija je v 6. kvalifikacijski skupini za SP po pričakovanju, toda tudi s težavo premagala Finsko. Francozi so že vodili z 2:0 z goloma Papina in Cantonaja, v drugem polčasu pa je za Fince dal gol Jaervinen. LESTVICA SKUPINE 6: Švedska 6, Bolgarija in Francija 4, Avstrija 2, Izrael in Finska 0. ROMUNIJA - CSFR 1:1 (0:0) BUKAREŠTA - Romuni so zamudili lepo priložnost za zmago. Po začasnem vodstvu v 46. min. z golom, ki ga je dosegel Dumitrescu, so gostje izenačili devet minut pred koncem z Nemckom z enajstmetrovke. LESTVICA 4. SKUPINE: Belgija 8, Romunija 5, Wales 4, CSFR 3, Ciper 2, Faroerski otoki 0. Umri Happel DUNAJ - Eden največjih evropskih nogometnih strokovnjakov Ernst Happel je umrl za rakom pri 66 letih starosti. Čeprav je bilo njegovo zdravstveno stanje že kritično, pa je Se pred kratkim vodil avstrijsko reprezentanco. Happel se je rodil 29.11.1925 na Dunaju, pri dunajskem Rapidu je igral 13 let, nakar je nastopil za pariški Racing. Leta 1958 se je lotil trenerskega posla in je s Feyenoor-dom in Hamburgom osvojil dva evropska naslova. Evropska nogometna prvenstva MADŽARSKA IZIDI 13. KOLA: Kispest HFC - Veszpren 4:2, Beke-scsaba - Videoton VValtham 2:2, Ujpest - Vasas Budimpešta 2:2, Ferencvaros -Vac Samsung 0:1, Pecs MSC - MTK Budimpešta 0:0, Siofok - BVSC Novep 0:0, Raba Eto Gyoer - Diosgyoer 1:0, Csepel -Nyiregyhaza 3:1. LESTVICA: Vac Samsung in Ferencvaros 20, Kispest HFC 17, Vasas Budimpešta 16, Videoton VValtham 15, Diosgyoer 14, Bekescsaba e Csepel 13, MTK Budimpešta in Peces MSC 12, BVSC Novep 11, Ujpest in Siofok 10, Raba Eto Gyoer 9, Nyiaregyhaza in Veszprem 8. ŠVICA IZIDI 19. KOLA: Aarau - Servette 2:0, Bulle - Chias-so 2:1, Grasshoppers - ST. Gali 0:0, Lugano - Lou-sanne 1:0, Neuchatel Xamax - Ziirich 1:1, Young Boys - Sion 1:0. LESTVICA: Servette 26, Young Boys 22, Lousanne, Sion in Aarau 21, Lugano 20, Neuchatel Xamax, Grasshoppers, St. Gali in Ziirich 18, Bulle 13, Chiasso 12. SLOVENIJA IZIDI 15. kola: Slovan Mavrica : Maribor Branik 1:1(1:1), Živila Naklo : Belvedur Izola 3:1(2:0), Elektroelement Zagorje: Kompas Holidays 2:2(2:1), Mura : Potrošnik 0:2(0:0), Rudar : Gorica 3:1(2:1), Železničar : SCT Olimpija 0:0(0:0), Ljubljana : Koper 1:1(0:1), Publikum : Nafta 1:0(0:0), Steklar : Studio D 1:2(0:1). LESTVICA: SCT Olimpija 22 točk, Ljubljana 21, Maribor Branik, Mura in Studio D po 20, Kompas Hobdays, Rudar iji Živila Naklo po 17, Elektroelement Zagorje 15, Publikum 14, Koper 13, Slovan Mavrica, Gorica in Steklar po 12, Belvedur Izola 11, Železničar in Nafta po 10 in Potrošnik 7 točk. Pari 16. kola (22. november): Nafta - Koper, Maribor Branik - Ljubljana, Gorica - Slovan Mavrica, Potrošnik - Rudar, Studio D -Mura, SCT Olimpija -Steklar, Kompas Hohdays - Železničar, Belvedur Izola - Elektroelement Zagorje, Publikum - Živila Naklo. Brazilskim odbojkarjem Top four na Japonskem OSAKA - Ohmpijski odbojkarski prvak Brazilija je več kot zasluženo osvojil prvo mesto na turnirju Top four, saj je po hitrem postopku v velikem finalu odpravil Japonsko s 3:0 (15:10, 15:6,15:5). V finalu za 3. mesto pa je Nizozemska prav tako zanesljivo odpravila ZDA s 3:0 (15:8, 15:4,15:13). Obojkarji Doba petič zmagali Moška odbojkarska ekipa SK Puntigamer Dob iz Pliberka na Koroškem je v 8. kolu tekmovanja v avstrijski zvezni figi po pričakovanju v gosteh premagala moštvo DTJ Wien (Dunaj) gladko s 3:0 (11/2/14). Sobotna zmaga je bila peta v tekočem prvenstvu, z njo pa so si Dobljani že ob začetku povratne serije prvenstva zagotovili nastop v zgornji play—off—skupini. Na lestvici zasedajo z desetimi točkami odlično Četrto mesto, najhujši tekmec za Četrto mesto že zaostaja štiri točke. Športni klub Dob z močnima legionarjima Alešom in Mlakarjem iz Slovenije je v nedeljo zveCer tudi igral 2. kolo v avstrijskem pokalnem tekmovanju. Nasprotnik je bila ekipa iz Aspema pri Dunaju, igralci trenerja Braneta Goloba pa so pred začetkom tekme bih prepričani, da bodo brez večjih problemov preskočili to oviro. Tekma je bila ob uredniškem zaključku še v teku. (I.L.) Totocalcio Zmagoviti stolpec: 11X1X1XX21X21. 13 (1576 dobitnikov) 7.513.000 lir; 12 (33.102 dobitnikov) 356.300 lir. Totip Zmagoviti stolpec: 1X11X122X21X. m S : Ifi V p s 8 ■ I m m: Es I 1 1' BS - p !§ SCT Olimpija spet klecnila Izolčani slabi Presenečenje v Soboti Jure Zorcic LJUBLJANA - Ce odpisani Potrošnik zmaga sredi Murske Sobote, kjer v prihodnje pričakujejo celo evropske klube, potem je to že preseneCnje prve vrste, zlasti še zato, ker se trener in trenutni selektor reprezentance Bojan Prašnikar z Muro že vidi v Evropi. Za mnoge le lahko izid tudi sumljiv, Potrošnik je namreč še vedno prepričljivo zadnji (7 točk), zdaj pa bi lahko ponovno dobil krila in se poskušal v drugem delu rešiti najhujšega. Živila Naklo so v Kranju brez večjih težav ugnala slabe Izolane, ki se po tekmah z Benfico nikakor ne morejo pobrati, trener Ivan Marjon pa ob podpori pokrovitelja še vedno vztraja. Elektroelement Zagorje - Kompas Holidays, pričakovana delitev točk, ki je obe moštvi utrdila na sredini lestvice, bolj zadovoljen pa je lahko Vičan Hrovatič, ki mlado ekipo vse bolj privaja k trdi in neizprosni igri. SCT Olimpija se je opekla še na Taboru, Mariborčan Breznik je začuda igral preveč rezervirano, kljub temu pa je toCka vredna več kot vse drugo. Beži-grajCani so imeli po sobotnem neuspehu včeraj (v nedeljo!) celo trening, trenerje in vodstvo kluba pa je »obiskal« tudi predsednik Ivan Zidar, ki razumljivo ne more biti zadovoljen s PertiCevimi rezultati. Steklarju (12 točk) je doma ponovno spodletelo, Gugolj je zopet presenetil svoje tekmece in popeljal Studio D kar na tretje mesto po točkah ter tako zadovoljil vse bolj številno novomeško publiko. Dolenjci imajo nedvomno enega najboljših vratarjev v ligi -Gordana Mohorja, potrebovali pa bi še učinkovitega napadalca. Velenjčani igrajo doma dokaj stalno, Gorica je bila tokrat brez večjih možnosti, do konca lige pa jih čaka še težko delo, kajti ožje okolje nima preveč posluha za »rešitev« nogometnega kluba. Slovan Mavrica in Ljubljana sta kot gostitelja dosegla enak izid, oba gosta pa sta bila bližje zmagam, zlasti Koper v Šiški. Ljubljana žal ni izkoristila priložnosti, da vsaj po točkah ujame vodilno SCT Olimpijo, še veC, ob spletu ugodnih okoliščin bi bil lahko trener SoškiC tudi jesenski prvak. ____KOŠARKA / SAGADINOVA VRSTA ZA TRINAJST TOČK BOLJŠA_ V Mariboru se je Slovenija azzurrom lepo oddolžila Italijani bodo jutri v Zagrebu odigrali prvo tekmo proti Hrvaški Milan Lazarevič Žarko Djurišič med metom na koš (Arhivski posnetek) SLOVENIJA: ITALIJA 103:90 (49:39) Maribor, Dvorana Tabor. Gledalcev: 2.00. Sodnika: Kamnikar (Črnomelj) in Lovšin (Ljubljana) SLOVENIJA: Horvat 11 (4:4), Golc 2, Daneu, Leban, Tušek, Kraljevič (3:3), Hauptman 29 (13:14), AlibegoviC 32 (2:2), Vilfan 8 (0:1), Gorenc 10 (2:2), Burišič 4 (4:5) ITALIJA: Coldebella 11 (5:5), Abbio 3 (1:2), Pilutti 2, Pessina 0 (0:1), Ruggeri, Rossini 6 (2:2), Myers 2 (2:2), Moretti 6 (1:2), Ferroni 4, Niccolai 30 (7:8), Frosini 10 (0:2), Rusconi 16 (4:7). V drugi tekmi so slovenski košarkarji prikazali boljšo igro kot dan prej v Ljubljani in prepričljivo premagali italijansko reprezentanco. Tudi tokrat ni igral poškodovani Jure Zdovc, pridružil pa se mu je še Slavko Kotnik. Začetna peterka Hauptman, Gorenc, Horvat, AlibegoviC in Kraljevič si je s hitro igro v začetku priigrala visoko vodstvo. Italijani so se do konca polčasa približali le na deset točk razlike. Drugi polčas je minil v podobnem ritmu. Naši so v 32. minuti vodili 77:60 in do konca tekme brez težav obdržali prednost. V dvorani Tabor se je zbralo približno 2.000 gledalcev, nekoliko manj kot smo pričakovali saj je mariborska košarka v vzponu. Eden od razlogov je bila odsotnost Jureta Zdovca, pa tudi to, da v slovenski ekipi ni nobenega igralca iz Maribora. Ljubitelji košarke so pričakovali Darka Mirta, ki letos igra v odlični formi. O igri Itaijanov samo tole. Če hoCejo uresničiti projekt Atlanta 1996, potem morajo Cimpreje pozabiti dvodnevno »prijateljsko« gostovanje v Sloveniji. Azzurri so medtem včeraj že dopotovali v Zagreb, kjer bodo jutri odigrali prvo od dveh srečanj proti Hrvaški. Proti Hrvaški bo azzurrom vsekakor še težje. Hrvaška bo na igrišče jutri uvrstila pet dobitnikov srebrnega odličja z olimpijskih iger v Barceloni. To so Radja, Gregov, Naglič, AlanoviC in Ara-povid. Skansi je moštvo dopolnil še z Zuričem, JuriCem, Sarljijo, MršiCem, Sobinom in KeleCevičem, dvanajstega moža pa še ni izbral, vendar ni verjetno, da bi bil to lahko KukoC, ki bo vsekakor prisoten v Zagrebu. TENIS / EKSHIBICIJA V RIMU Ivaniševič v finalu ugnal tudi Edberga Končni izidi 7:6,6:4 - Hrvat dobil tudi »dvoboj« asov Od jutri v Frankfurtu finale teniškega cirkusa ATP RIM - Hrvat Goran Ivaniševič je v finalu teniškega ekshibicijskega tumirja«big four« v rimski športni palači z zmago proti Švedu Stefanu Edbergu potrdil svojo sijajno formo, hkrati pa tudi to, da si v igri privošči vse manj zanj nekdaj usodnih odmorov in živčnih izpadov. Čeprav je šlo za ekshibicijo, sta igralca finalni dvoboj vzela zelo resno. Od časa do časa sta si privoščila nekaj šaljivih prizorov, ki so pozabavi-li gledalce, na splošno pa je šlo za spektakularno in kakovostno predstavo. Edberg se je trudil, vendar pa je grešil veC od svojega mlajšega nasprotnika. V prvem setu (39 minut) je Ivaniševič zmagal po tie breaku, Čeprav je izgubil prvo igro, nato pa dobil četrto. V drugem setu je o zmagovalcu odločala peta igra. KonCni izid je bil 7:6 (7:5), 6:4. »Dvoboju« asov je Ivaniševič dobil z 12:6. V tolažilnem finalu za 3. mesto je American Sampras s 6:2, 6:1 odpravil požrtvovalnega, a nedoraslega Italijana Claudia Pistolesija (št. 100 na svetovni jakostni lestvici poklicnih igralcev), ki je v zadnjem hipu zamenjal bolnega Borisa Beckerja. Ta je z zasebnim letalom že odpotoval v Nemčijo k svojemu zdravniku, kjer se bo zdravil zaradi mrzlice virusnega izvora, da ne bi zamudil jutrišnjega začetka frankfurtskega finala najboljših osmih igralcev svetovnega teniškega cirkusa ATP. ■> ANGLIJA / OTOŠKI NOGOMET V KRIZI V letošnjih evropskih pokalih izpadle že vse njihove ekipe Anglijo državo z najdaljšo nogometno tradicijo Na večni lestvici najboljših evropskih nogometnih nacij je bila Anglija, predvsem zaradi uspehov svojih klubov, dolgo Časa vodilna država. Stanje se je o bistveno spremenilo in na lestvici, ki jo vsako leto delajo v Nemčiji na podlagi točkovanja najvažnejših reprezentančnih in klubskih nogometnih tekmovanj, so zdaj precej bolj spodaj. Angleži imajo daleC najdaljšo klubsko nogometno tradicijo na svetu. V klubih so se prepletajo vplivi igralcev, ki prihajajo z vseh dežel na otoku. V 72 srečanjih, ki jih odigrajo v sezoni, se ta različnost zlije v Iztok Golob učinkovito celoto. Njihovi klubi dolgo časa niso želeli igrati v evropskih pokalih. Sredi šestdesetih let so se za nastop le odločili in od takrat redno tekmovali. Evropa je precej poživila britanski način nogometa, tako da so klubi kmalu začeli dominirati v vseh pokalih. Do leta 1985 so jih osvojili kar dvaindvajset v pokalu prvakov, 6 v pokalu pokalnih zmagovalcev, 9 v pokalu UEFA, od tega 4 v predhodniku, pokalu velesejemskih mest. V 6-letnem premoru zaradi divjanja huliga- nov na srečanju Juven-tus : Liverpool v Bruslju so Angleži spet izgubili stik z nogometno Evropo. Se dodatno jih je prizadel tudi nov zakon UEFA, ki dovoljuje nastopanje samo treh tujcev na srečanju v evropskem pokalu. Zakon je bil namenjen omejitvi denarne moCi španskih in italijanskih klubov. Angleži so namreč Valižane, Škote in Irce vedno šteli za svoje, pa čeprav gre za pripadnike štirih različnih držav. S sprejemom tega zakona pa so morali takorekoC čez noC so morali najti nadomestila zanje. Vse to se je močno poznalo pri uigranosti, ki je bila dolgo Časa njihov zaščitni znak. Nenadoma je ta postala njihova najveCja po-mankljivost, napadalci, ki so bili nekoC strah in trepet vseh vratarjev, so postali neučinkoviti. Najbolj opazno pa je pomanjkanje zvezdnikov. Država, katere klubi so imeli v svojih vrstah šest najboljših igralcev Evrope in enega iz svetovnih prvenstev, se lahko z zadnjim takim igralcem pohvali ob koncu sedemdesetih let, ko je bil za igralca leta proglašen Kevin Keegan Posnetek s sobotne tekme med Charltonom in Nevvcastlom (Telefoto AP) PRIREDITVE Ponedeljek, 16. novembra 1992 LJUBLJANA CANKARJEV DOM NAPOVEDUJEMO: V petek, 20. t. m. ob 11. in 20. uri ter v soboto ob 20. uri Dogodek v mestu Gogi - Grumova drama tokrat v angleški izvedbi - gostuje gledališka skupina The Genuine Article pri Univerzi iz Essexa (Linhartova dvorana). Vstopnina je 400 SIT. 30. t.m.. in 1. 12. (Gallusova dvorana): Kralj Lear, avtor projekta Radko PoliC; režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji! Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno število vstopnic po 200 SIT. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom predstave; tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19.30 uri G. Strniša: Samorog. V eni od glavnih vlog nastopa Boris Cavazza, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana. V PRIHODNJIH DNEH: V sredo, 18. 11., in v petek, 19.11. ob 19,30 G.Strniša: Samorog. V četrtek, 19.11. ob 19.30 VeCer z Milo Kačičevo - ob 80-letnici igralke in pesni- V Mali drami bo v torek, 17.11: ob 20. uri monodramski nastop Polone Vetrih z naslovom Blagi pokojniki, dragi možje. V f^ubu drame bo v sredo, 18. 11. ob 20.30 monodramski nastop Poldeta Bibiča z naslovom Živelo življenje, Luka de. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA SNG V PRIHODNJIH DNEH: 21. in 28.t.m. ob 19. uri Puccini: Tosca. 24.t.m. ob 19. uri J. Offenbach: Hofmanove pripovedke. 25. (ob 19. uri) in 27. (ob 16.30 uri) t.m. J. Strauss ml.: Netopir; 26.t.m. Verdi: Nabucco. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervaciji po telefonu 331-950 samo med 9. in 11.uro. TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH. V petek, 20. t.m., ob 20.30 Aldo Nicolaj, Hamlet v pikantni omaki.V glavnih vlogah: A. Petje, L. Kozlovič, M. Blagovič, B. Bratuž in A. Svete. Režiaj 2. Petan. NAPOVEDUJEMO: A. P. Cehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t.m., ob 20.30 ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Režija Boris Kobal. GLEDALIŠČE ROSSETTT Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30: Bohumil Hrabal, Una solitudine trop-po rumorosa - izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Gledališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada V glavni vlogi Paolo Bonacelli. Režija Giorgio Pressburger. . V abonmaju: odrezek št. 3. Red 1. nedelja. Za vstopnice in rezervacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti in v gledališču Rossetti. V PRIHODNJIH DNEH: 17. t. m. ob 20.30 ponovitev iste predstave. V sredo, 18. t. m., ob 21. uri srečanje s Corradom Augiasom. Vstop prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO V PRIHODNJIH DNEH: 17. 11. ob 16.30: Carpinteri in Paraguna, Putei e putele. V glavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo Vecchio in Gianfranco Saletta. Režija Francesco Macedonio. PRIHODNJIH DNEH.: jutri, ob 16.30 ponovitev iste predstave, ki bo na sporedu do 19.t.m. Od 21. do 29. t. m. gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia z musica-lom »La cage aux folles«. GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 22. decembra : B. Slade, Ob letu °sorej. Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s Pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. SEŽANA Kulturni dom srečka Kosovela DANES: ob 9.30 in 10.30 in 12. uri (za modri abonma) p°stovanje gledališča Loža s predstavo A.P.Čehova: Snu-ac; 17. t. m., ob 20. uri erotična drama Divja orhideja II., pžija Zulman King, igrata Nina Siemaszko in Tom Skerritt. 6Ha vstopnic 200 SIT. KRIŽ POM A. SIRK st V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 21. t. m., ob 20.30 go-j Vanje gledališke skupine Teatr iz Kopra s predstavo »A gn t° v*venc^s<< Edite Frančeškin. Večer prireja KUD Ma- tržič OBČINSKO gledališče p. ^ANES: ob 20.30: musical Jerryja Hermana in Harryja «n't!tje'aa’ La Cage aux Follies - v izvedbi skupine Compa-f^a. ,eHa Rancia. V glavnih vlogah Carlo Reali, Gianfranco ,9'jn Renato Scarpa. Režija Saverio Marconi. juTRI: ob 20.30: ponovitev istega dela. Čedad GLEDALIŠČE ristori cal r PRlHODNJIH DNEH: v sredo, 18. t. m., ob 20.30: musi-ljes erryja Hermana in Harryja Flersteina, La Cage aux Fol-Cirl" v izvedbi Compagnia della Rancia. V glavnih vlogah rjQ j^eaU: Gianfranco Mari in Renato Scarpa. Režija Save- C1LOVEC JvffiSTNo GLEDALIŠČE tii-tot °b 20- uri Ples na ognjeniku. JUTRI: ob 19.30: Boccaccio. sng Maribor Primer VEDUJEMO: Ansambel mariborske operne hiše pUrr-a - 9 Z 8ostujočiumi in domači, mi pevci premiero ccinijeve opere La Rnheme usnešnine. ki ie danes med Premi °S k 6 lzvaianimi deli mednarodne op režico6ra 7.° 20' novembra, diregent je Simo: G]er,pf Franjo Potočnik, ll, jurska blagajna je odprta vsak dan raze; nikih Ure ter 1110 Pred predstavo, ob nede a* »«e,PL™L™.p2s2r1,“vo' ,nfo”“c11' SLG CELJE BermeJ1 ob 10.30. za Gimnazijo Celje. Igrajo: Janez drug; ’ L er^a Be^ak. Darja Reichman, ANica Kumer in KRANJ VERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ vetl NES:^°b 19.30 uri Ray Cooney: Zbeži od žene. Za iz- kon,PRDIH™NJIH DNEH: 27. t. m., predstava (za izven in botg “ay Cooney: Zbeži od žene. Od srede, 18., do so-Kov’ Eli., bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz °h>k v^orice s predstavo Sama Sheparda: Pokopani Ua toi s*°pnice so že v prodaji. Informacije in rezervacije at®L: 064/222-681 GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra :B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA DANES: ob 9.30 in 10.30 in 12. uri (za modri abonma) gostovanje gledališča Loža s predstavo A.P.Čehova: Snubač. 17. t. m., ob 20. uri erotična drama Divja orhideja II., režija Zulman King, igrata Nina Siemaszko in Tom Skerritt. Cena vstopnic 200 SIT. ZAGREB HRVATSKO NARODNO KAZALISTE V PRIHODNJIH DNEH: 18., 20. in 22. t. m., drama Ivan Arabca: Propast magnuma, režija Ivica KunCeviC. Igrajo: Kruno Sarič, Zvonimir ZorčiC, Anja SovagoviC, Dragan Despot in drugi. NAPOVEDUJEMO: 25., 26. in 27,11. ob 18.30 - Ivan Gundulič: Osman, gledališki spektakl v režiji Georgija Para, nastopa 250 članov drame, opere in baleta. Koroška BELJAK KONGRESNA HIŠA DANES: ob 19.30 uri bo komorni koncert Marek/Michel. Dela J. S. Bacha, A. Soriabina, M. Musorgskega, G. Ger-shwina in drugi. LJUBLJANA CANKARJEV DOM V PRIHODNJIH DNEH: 18.11. ob 19.30 v Štihovi dvorani Literarni večer slovenskih knjižnih prevajalcev. 18. in 19.11. ob 17. in 20. uri v Gallusovi dvorani Modni bazar. 18.11. ob 19.uri v Kosovelovi dvorani: Vsaka podoba zase -potopisno predavnje Marine Furlan. 21. 11. ob 19.30 v Gallusovi dvorani: Jubilejni nastop Folklorne skupine Emona. FILOZOFSKA FAKULTETA V PRIHODNJIH DNEH: Humanistični simpozij (predavalnica 34); 17. 11. Oto Luthar: Zagate socialne zgodovine. 24. 11. Iztok Saksida: Črna Eva, mati vseh živih. 1. 12. Jože Vogrinc: Je mogoče ZAGREBACKO KAZALISTE MLADIH DANES IN JUTRI ob 20. uri Magic/Loss. Rezervacije na tel. 041/422668. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.30 uri (Linhartova dvorana) bo nastop kitaristov Joa Passa in Elliota Fiska.Cena vstopnic 800 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 22. t.m. (Gallusova dvorana) pa nastopa Odeon pope trio. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158- 121. NARODNA GALERIJA JUTRI: ob 20.00 uri bo koncert ansambla za staro glasbo Ramovš Consort. Ansambel bo predstavil Drugo knjigo ”Six English Cantatas” skladatelja Johanna Christopha Pepu-scha. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri recital pianista Edoarda Torbianellija. Na sporedu Rossini in Bellini. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 20. t. m., ob 21. uri tretji koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Carla Mellesa bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Bach in Cherubinijev Requiem. Vabila za koncert lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župniji v Ul. Giulia 70. GLEDALIŠČE MIELA V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m., ob 20.30, Zborovski poklon Kogoju. Pod vodstvom Stojana Kureta bo nastopil zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Koncert spada v abonma 1992/93 Glasbene matice. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45 : koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 uri: drugi koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo kvartet Cherubini. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kantav-torja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 koncert Fran-cesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ne-razumeti? 8. 12. Neda Pagon: Iz zgodovine imaginacij 18. stoletja. 15. 12. Peter Vodopivec: Ali zgodovina sploh lahko predvideva? 22. 12. Milorad Pupovac. 5. 1. prof eme-st Gellner. 12. 1. dr. Borut Telban: Strah pred biti viden in strah pred nevidnostjo v vasi Ambonvvari na Papui- Novi Gvineji. Vstopnine ni! Informacije na tel. 061/150-001, int. 388— oddelek sociologije. KLUBK4 DANES: ob 21. uri - Center za harmonično življenje. Pogovor o delovanju centra in o življenju Jogešvara Munija, glasba, elementarni ples. MJ STEP IN KAZINA Do 23. t. m. plesni spektakel Vročica v Kulturnem domu Španski borci. TINJE DOM PROSVETE DANES: ob 19.30 uri - Od flamskega slikanja do Rubensa, predava Camelius Dings. RADOVUICA JUTRI: ob 19.30 bo v Knjižnici Antona Tomaža Linharta predavanje Ivana Jenka Krimšče in Grimšiči - zgodovinski oris gradu in lastnikov; 24.t.m. pa predavanje dr. Marijane Grm z naslovom Staranje - bolezen, predsodek ali dejstvo. LJUBLJANA šentjakobsko gledališče NAPOVEDUJEMO: 31. 12. ob 19.30 uri: Trije mušketirji. Cena vstopnic od 300 do 400 SIT ter za novoletne z obdaritvijo 250 SIT. Sole imajo popust - cena vstopnice 150 SIT. Informacije in rezervacije po 17. uri na tel. 061/312-860. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 22. 11. Tri lutkovne zgodbe Jane Kolarič v režiji Bojana Čebulja. Predstava je primerna za otroke od 3. leta dalje. Cena vstopnic je 100 IST. Dobite jih lahko uro pred predstavo pri gledališki blagajni. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: 10.12. L.F.Baum: Čarovnik iz Oza, premiera. Režija : Franci Križaj. Od 13. do 20. 12. bo potekal 7. teden otroškega programa. Sodelovala bodo različna slovenska gledališča (Prešernovo gledališče Kranj, Lutkovno gledališče J.Pengov Ljubljana, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica, Moje gledališče Ljubljana, Plesno gledališče Maribor in drugi). Prireditev se bo zaključila z ŽIV-ŽAVOM, prireditvijo za najmlajše. LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je od torka do sobote odprta od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente. dijake in upokojence 60 SIT, za učence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA Do 22. t.m. je na ogled retrospektivna razstava fotografij Henri Cartier-Bres-sona, ki jo je realiziral Centre national de la photo-graphie iz Pariza.. Do 3. januarja je odprta razstava historičnega slikarja in krajinarja Goj-mira Antona Kosa. Galerija je odprta od torka do sobote od lo. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake upokojence in vojake pa 50 SIT. Informacije: tel. 061/214-106. MALA GALERIJA Do 6. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 19. novembra je odprta razstava Marjana Mančka Od skice do lutke, v sodelovanju z Ljubljanskim lutkovnim gledališčem. Galerija je odprta od petka do ponedeljka od 10 do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Vstopnine ni! Informacije: tel. 061/313-648. MESTNA GALERIJA Do 21. 11. je odprta razstava del Denisa Bowna, znanega angleškega slikarja in grafika. Denis Bown sodi med pionirje abstraktne umetnosti v Veliki Britaniji. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18.ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Informacije: tel. 061/212-896. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 13. decembra je na ogled rastava grafik Andreja Jemca. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12.decembra bo na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10.00 do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV Do 20.11. je na ogled razstava del Milene Braniselj -skulpture in grafike. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, vstopnine ni. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca . Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GALERIJA KRKA Do 18. 11. je odprta razstava slika akademskega slikarja Tadeja Pogačarja. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, vstopnine ni. GELERIJA SKUC Do 20. t. m. je odprta razstava fotografij Janka Dermastja. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. V prihodnjih dneh: Od 8. 12. do 24. 12. gostovanje Galerije LM, slike, mala plastika, posebnost galerije zakoncev Nevenke in Smai-la Festica iz Maribora. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE- CEKINOV GRAD Do 20. decembra je odprta razstava slik iz zgodnjega opusa Dore KlemenCič-Maj. Odprto vse dni, razen ponedeljka , med 10. in 18. uro. Informacije: tel 061/323-968. KULTURNO-INFOR-MACIJSKI CENTER KRIŽANKE Do 5. decembra je odprta razstava Ljubljanska industrija med leti 1918-1941. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 18.uro, v soboto od 10. do 13.ure. Informacije: tel. 061/214-025. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna hiša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. TRST TK GALERIJA Do 25. t. m. razstavlja De-ziderij Švara Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. GALERIJA CARTE-SIUS (Ul. Marconi 16} Do 19. t. m. je na ogled razstava neobjavljenih del «Gli inediti« tržaškega slikarja in kiparja Uga Caraja. Umetnik razstavlja bronaste kipce, nakit, risbe in grafike, v okviru razstave pa bodo predstavili tudi mnografski katalog z naslovom «Opera grafica 1926-1992«.Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih (razen ponedeljka) od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa med 11. in 13. uro. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled v torkih in sobotah od 17. do 20. ure. GALERIJA MALCAN-TON Do 22. t. m. je na ogled razstava Flavia Riža. Razstava je odprta od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 24. t. m. razstavlja slikar Giuliano Babuder. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE V sredo, 18. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave sodobne umetnosti. Razstavljali bodo Franco Vec-chiet, Carlo Casetti, Roberto Tigelli, Gianni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava bo na ogled do 28. t. m., od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije., ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Balusa, Giovanni Carlig, Brunetta Di Lenardo, Loretta Dorbolo, Hijacint Jussa, Teresa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Petricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferli. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. XII. je odprta razstava Maribor skozi čas- na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od pon-deljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT.Informacije na tel.: 062/211-671. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ Do 17. 11. bo v razstavnih prostorih na Trgu Borisa Kraigherja na ogled razstava Srečanje treh mest (Greenvvich - Reinickendorf - Maribor. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. ŽALEC Do 16.11. bo v Savino-vem likovnem salonu odprta razstava likovnih dle akademskega slikarja Janeza Kovačiča..ll. bo v Savino-vem likovnem salonu odprta razstava likovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča, GORICA GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE Na ogled je razstava slikarja in kiparja Re Mo-reuja. LOČNIK OBČINSKA DVORANA (Trg S. Giorgio) Do 25. t. m. je na ogled društveno fotografska razstava Krožka CIFI iz Gorice. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 16.30 do 18.30, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. ŽPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. PASSARIANO VILLA MANIN Do 30. t. m. si lahko ogledate razstavo Ori e tesori d’Europa. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. BENETKE PALAČA FORTUNA Do 13. decembra je odprta razstava znanega ameriškega fotografa Roberta Mapplethorpa. Na ogled je 220 fotografij in collagesov v različnih tehnikah. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 19. ure. FONDAZIONE CINI Do 29. t. m. je na ogled razstava ruskega umetnika Sergeja Djagileva. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. BASSANO DEL GRAPPA MESTNI MUZEJ Do 6. decembra je na ogled razstava ob 400-letni-ci smrti Jačopa Da Bassano. Na ogled so slike iz privatnih zbirk ter še neobjavljeni dokumenti. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 19. VERONA MUZEJ MANISCAL-CHI ERIZZO Do 8. decembra je na ogled razstava z naslovom Chiavi, Scrigni, Forzieri. Prvič so občinstvu na ogled predmeti iz zbirke Conforti. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. Vstop prost. FERRARA PALAZZO DEI DIAMANTI Do 3. januarja 1993 je na ogled 215 grafik in slik Marca Chagalla, ki jih je umetnik ustvaril med leti 1908 in 1975. ČASA GIORGIO CINI Do 6. januarja razstava jedkanic z naslovom Cha-gallova Biblija, ki jih je umetnik Marc Chagal ustvaril med leti 1931 in 1956. CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -Mala galerija Odprta je razstava Erhar-da Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. DUNAJ WIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in Wer-nerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Moulinex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. VREME Ponedeljek, 16. novembra 1992 EVROPA / VEČINOMA DEŽEVNO VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE pod -20 C I l-2o/-io c° LZI-io/o c° Do,io c° EZlio/ao c°l I 20/30 C1 nad 30 C° oblačno f nevihta 4 dež sneg megla topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SLIKA Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. Prvi frontalni val je dosegel Alpe, drugi pa se hitro bliža zahodni Evropi. V visininah priteka k nam z jugozahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA TEMPERATURE PO SVETU RIM . 5/14 MILAN . 5/13 HELSINKI . -3/-1 OSLO • -1/2 STOCKHOLM ■ 1/2 KOPENHAGEN.. 0/6 MOSKVA . -2/3 BERLIN 1/4 VARŠAVA 1/3 LONDON 7/7 AMSTERDAM 3/9 BRUSELJ 4/6 BONN 2/7 FRANKFURT 1/7 PARIZ 5/6 DUNAJ -3/7 MUNCHEN -2/5 ZURICH 2/4 ŽENEVA 4/4 BEOGRAD * 1/7 NICA 9/16 BARCELONA 10/18 ISTAMBUL 5/16 MADRID 11/15 LISBONA 13/16 ATENE 9/20 LARNAKA 18/24 TUNIZ 11/23 ALZIR 10/22 MALTA 13/22 JERUZALEM 8/20 KAIRO 18/26 BUKAREŠTA -1/3 središče ciklona središče anticiklona Sonce bo danes vzšlo ob 7.04 in zašlo ob 16.29. Dan bo dolg 9 ur 25 minut. Luna bo vzšla ob 22. uri 42 minut in zašla jutri ob 12. uri 6 minut. ALPE-JADRAN / DEŽEVNO, RAZMEROMA TOPLO IN VETROVNO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 0/3 TRST......... 8/12 CELOVEC...... -2/5 BRNIK........ -1/3 MARIBOR.... 0/3 CELJE........ -1/5 NOVO MESTO 0/6 NOVA GORICA 1/8 MUR. SOBOTA -1/3 PORTOROŽ... 7/12 POSTOJNA... 3/8 IL. BISTRICA. -1/- KOČEVJE.... -2/10 CRNOMEU.... -2/4 SL. GRADEC... -2/4 BOVEC........ -1/4 RATEČE..... -3/- VOGEL...... -1/-1 KREDARICA.... 0/1 VIDEM...... 4/10 GRADEC..... -1/2 ZAGREB..... 0/6 REKA......... 9/12 V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo z občasni- SOSEDNJE POKRAJINE: Na Hrvaškem in mi padavinami predvsem v zahodni Madžarskem bo spremenljivo, drugo pre-Sloveniji. Ob morju bo pihal jugo, drugod težno oblačno. Predvsem v severni Italiji in jugozahodnik. Jutranje temperature bodo ob severnem Jadranu bo deževalo, od 2 do 7, najvišje dnevne od 9 do 14° C. OBLAČNOSTI DE2/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% O nad 80% *** *** *** *** nad 60 nad 10 m/s V SLOVENIJI: Oblačno bo s padavina- OBETI: V sredo od severozahoda mi, ki bodo v noči na sredo povsod izboljšanje vremena z razjasnitvami. Na ponehale. Ohladilo se bo. Temperature Primorskem bo še pihala zmerna burja. sprva od 5 do 10° C, zvečer od 2 do 7, ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka: Ljubljana 21 Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 59 42 36 37 37 50 Kritična 24 uma koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 120, Drava HE Dravograd: Sava Radovljica: 60, Sava HE Mavčiče: -, Sava Radeče: 182, Sora Suha: 123, Ljubljanica Moste: 156, Savinja Laško: 130, Krka Podbočje: 137, Kolpa Radenci: 188, Soča HE Solkan: 238. HOROSKOP OVEN 21-3/20-4 : Dan je primeren za razmišljanje in študij, ideje in misli kar dežujejo. Uživali boste v dolgem pogovoru, morda celo napisali pismo ali dve. BIK 21-4/20-5 : Pucutite se utesnjeno, zaprto. Brez volje ste in nobenega pravega stika ne najdete s svojo okolico. Prevzeli ste pac veliko skrb, ampak tudi temu boste kos. DVOJČKA 21-5/21-6 : Ostali so vam še tisti drobni, zoprni detajli, s katerimi pa se na vsak način morate soočiti. To bi sicer najraje prepustili nekomu drugemu, ne najdete pa primerne osebe, RAK 22-6/22-7 : Celo življenje dajete dinarčke na stran in Ce se ozrete nazaj, se vprašate zakaj. Trenutno pa tudi niste v finančno zavidljivem položaju. Obrnite se na partnerja. LEV 23-7/23-8 : Poskusite se ogniti prepirom, kajti sicer bo nekdo zelo prizadet in užaljen. Napako boste težko popravili in prepad se bo veCal, zato previdno izbirajte besede. DEVICA 24-8/22-9 : Posvetite se družini, manjšim opravkom in popravilom. 2e dolgo Časa namreč niste imeli ne volje niti pravega Časa in delo se vam je nakopičilo. TEHTNICA 23-9/22-10 : Toliko idej pa nikogar ni, ki bi vam jih pomagal uresničiti. Razlog je ta, da jih poskušate napačno predstaviti, zato so tudi okoliščine proti vam. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Po glavi se boste tolkli. Zakaj se vam je jezik razvezal v najbolj nemogočem trenutku? Povedali ste vse, cesar ne bi smeli, in nic, kar bi morali. STRELEC 23-11/21-12 : Počutite se osamljeni v svojih problemih, to pa zato, ker niste nikogar pustili zraven, zdaj pa jih vaši problemi prav nic ne zanimajo. KOZOROG 22-12/20-1 : Dan je primeren, da se obkrožite s prijatelji, mlajšimi osebami in uživate. Le tako boste dobili dovolj duhovne hrane in napolnili svoje baterije. VODNAR 21-1/19-2 : Z vseh strani pritiskajo na vas. Zdi se, da je vse, kar naredite, napačno. Poskusite se bolj odpreti do drugih in jim zaupajte svoje dvome, pomagalo vam bo. RIBI 20-2/20-3 : Odkrili ste, kako zelo imate nekoga radi in da si brez njega ne znate predstavljati življenja. Temu odnosu bi morali nameniti vec pozornosti in ga bolj negovati. CESTE / NEVARNOST POLEDICE BELJAK CELOVEC VARAŽDIN ZAGREB GORICA« Okarlovac OPAZIN ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV Cesto po Sloveniji so bile večinoma suhe in normalno prevozne. Po nekaterih kotlinah je bila megla, vendar promet ni bil bistveno oviran. Promet v notranjosti je potekal tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni bilo daljšega čakanja za prestop meje. ——■ GOSTA — MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR 1 beli in ka ® ekološka harvn ambient za les V VEDNOST Veliki komet Kometi ali zvezde repatice spadajo med najlepša in najbolj nenavadna vesoljska telesa. VeCina kometov se giblje okrog Sonca po zelo razpotegnjenih poteh - elipsah, ki so tudi sto do tisočkrat daljše od poti najbolj oddaljenih planetov osončja. Tako en obhod kometa okrog Sonca lahko traja veC tisoC in celo veC milijonov let. Kometi so hladna telesa, ki ne svetijo sama.. Sele ko pridejo v bližino Sonca, začnejo svetiti in tako postanejo vidni. Pri približevanju Soncu včasih razvijejo mogočen rep, ki je obrnjen proC od Sonca. Najstarejši zapis o opazovanju kakšnega kometa iz naših krajev je drobna, v latinščini napisana knjižica Izšla je v Ljubljani pri tiskanju Janžu Mandelcu, napisal pa jo je Ljubljančan Jakob Strauss, zdravnik in profesor fizike na dunajski univerzi. Natančno je opisal nevsakdanji komet, ki so ga na evropskem nebu opazovali veC mesecev. Rep kometa se je vlekel na nebu od ozvezdja Strelca do Kozoroga, kot vidimo na sliki. Strauss je pravilno ugotovil, da se komet giblje v večji oddaljenosti kot Luna, kar je bila tedaj izredno napredna misel, saj so mislili, da kometi nastajajo v našem ozračju. Marija Prosen RADIO TV Ponedeljek, 16. novembra 1992 15 ODDAJE V SLOVENŠČINI SLOVENIJA 1 Trije rokomavhi, 1. in 2. del lutkovne igrice Odloženi raj, ponovitev 12., zadnjega dela angleške nadaljevanke Ponovitve: TV mernik, Forum, Utrip, Zrcalo tedna Poročila Dober dan, Koroška Slovenska kronika, ponovitev TV dnevnik I Radovedni Taček: Padalo Utonilo je sonce, 3/6 del slovenske nadaljevanke Oscar Junior, 7/11 del italijanske otroške nadaljevanke Obzorja duha, ponovitev Moja knjiga o džungli, 11. del nemške poljudnoznanstvene serije TV dnevnik 2 Predsedniški kandidati se predstavijo Svet na zaslonu, VPS 2140 TV dnevnik 3, VPS 2210 SOVA Brooklynski most, 10/12 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2255 Beverly Hills, 90210,10/22 del am. nad., VPS 2320 Ameriška kronika, 11/13 del ameriške dokumentarne serije, VPS 0005 It SLOVENIJA 2 SOVA, ponovitev Ameriško video smešnice, 31., zadnji del Beverly Hills, 90210, 9. del ameriške nadaljevanke Športni pregled, ponovitev Slovenska kronika Regionalni sporedi - Ljubljana Videošpon Dnevnik: RAJ 3 Gozdarska hiša Falkenau, 36. del Sedma steza Zgodovina Slovencev v filmskih freskah, 6. oddaja Ligejin grob, ameriški barvni film Moda S. KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 30. dela ameriške nad. Poslovni dosje, ponovitev 9. dela Teden na borzi Za zdravje MCM Dnevno informativni program Poslovni dosje, 10. del Dekle z naslovnice mora umreti, ameriški film Drugačen svet, 31. del ameriške nadaljevanke Tedenski pregled zunanjepolitičnih dogodkov ® KOPER Primorska kronika Studio 2 šport ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: Little Roma, vmes (11.00) vesti Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: prave e provi-ni a Scommettiamo che..? Kulturne aktualnosti Film: Giubbe Rosse (vestern, ZDA 1940) 7 dni v Parlamentu Aktualno: Mission 90 Dnevnik 1 Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Tequila Connec-tion (krim., ZDA 1988) Nočni dnevnik Aktualno: Emporion Glasba v Milanu Dnevnik in vreme t | RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete Sorgente di vita Aktualno: Ristorante Italia Film:Il bacio di Venere (kom., ZDA 1948) Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti iz Milana 11 coraggio di vivere Športne vesti Nan.: Hunter, vreme Nad.: Beautiful Dnevnik Nan.: L’ispettore Der-rick, 21. 35 11 cinese Dnevnik in vreme A RAI 3 Tele video Namizni nogomet: Pa-ragvaj-Italija (SP), vmes (12.00) vesti Dokumentarec Deželne vesti Popoldanski dnevnik Koncert RAI 3 Sola se posodablja Šport: nogomet C in B lige, deželni nogomet Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti in šport Variete: Blob Una cartolina Variete: Cirkus Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia S 5 RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Mister Ed Nad.: Marcellina, 10.35 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.: Sentieri TG 4 vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Celeste, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Nad.: Gloria, 20.30 La donna del mistero Kviz: Io, tu e mamma TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak, 0.30 Sce-riffo a New York Nočni spored O-j S 8 CANALE 5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo š giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: VVeekend con il morto (kom., 1989) Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Nočni spored ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nan.: Baby Sitter, Se-gni particolari genio, Genitori in blue jeans, Chips, Donna bionica Odprti studio H Nan.: La bella e la be-stia Otroški variete H Variete: Unomania igra Nan.: Happy Days Varieteja: E’ pericoloso šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.25 Mitico Film, vmes Studio spori Variete: Karaoke Film: Il texano dagli occhi di ghiaccio (vestem, ZDA 1976) A tutto volume ® TMC Risanke Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Ženska TV Nan.: Doris Day Show Variete: Kosilo z Wil-mo TMC Nevvs— Spori Film: Prigionieri del passato (dram., ZDA 1942, i. Greer Garson, Ronald Colman) Risanke: Snack Variete: Arniči naostri Rubrika: Zenska TV Vesti: TMC Nevvs Pravljica Nan.: Maguy - Il menil della rappresaglia Film: Oci ciornie (kom., It.-SZ 1987, r. Nikita Mihalkov, i. Marcello Mastroianni, Silvana Mangano) Variete: T’ amo TV Nočne vesti in vreme Rubrika o motorjih Film: Summer City (dram., 1976, i. Phil Avalon, Mel Gibson) Aktualno: CNN Nevvs HJU ITALIA7 Risanke Nad.: Čara čara USA Today Nevvs Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Pojdimo v kino Sette in allegria Nevvs Line Nan.: Diamonds Film: Il piccione di Piazza San Marco (pust., Fr.-It. 1980, i. Jean-Paul Belmondo) Variete: Colpo grosso story Film: Gungala la pan-tera nuda (pust., 1968, i. Kitty Svvan) Variete: Colpo grosso story (pon.) © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merlino Nad.: Destini VeCeme vesti O deželi Košarka B2 lige Variete: Anime Furlane NoCne vesti Živeti brez stresa S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8H Koper Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Ko Adam spi, ponovitev filma TV novice Čarobna svetilka, otroški program Rhythm and Nevvs, vodi Andrea F. Primorska kronika, Studio 2 šport . TV dnevnik Rayanovi, ameriška nadaljevanka Zdravniki s krili, avstralska nadaljevanka Ponedeljkov športni pregled TV dnevnik Glasbeni vrtiljak: Kačji ples A. Lacosegliaza Cikaške zgodbe, ameriška tv nanizanka N.V.P.D., nadaljevanka EMSF Avstrija 1 Textvision Jutranji spored, ponovitve raznih oddaj: Ro- seanne Brigadoon, ameriški glasbeni film z Genom Kellyjem Flamingi Jaz in ti, otroški spored Risanka Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Cas v sliki Sedem brez, nadaljevanka Cas v sliki, vreme Kuharski mojstri Miami Vice: Zadnja naloga, 2. del ame- riške nanizanke Nebo nad Berlinom, nemško/francoski film Črni tovor s Tajvana, avstralski akcijski film Poročila, TisoC mojstrovin mMF Avstrija 2 Vremenska panorama Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Evropske železniške postaje, zadnji del Lipova ulica Harry in Hendersono-vi: Stara prijatelja Srček, vodi Rudi Car-rell Zvezna dežela danes Cas v sliki Gozdarska hiša Falkenau, 1/13 del nemške nadaljevanke Filmi in njihove zvezde Teleskop Superstrings: O nastanku vesolja NoCni studio QtO Hrvaška 1 Dobro jutro, Hrvaška; Poročila, TV koledar; Na robu noCi, 1/6 del ameriške nanizanke Poročila TV šola Slavnostno zasedanje skupščine mesta Zagreba, prenos Poročila; Ko se svet vrti, 1. del ameriške nadaljevanke Monofon Poročila Odletel bom, ponovitev 20. dela Spored za Unprofor Poročila Dokumentarna oddaja Dogodivščine T. Sawyera in Huckle-berry Finna, 6/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 250. dela ameriške nadaljevanke Slavnostni koncert, prenos iz dvorane V. Lisinski Zagreb - dva filmska zapisa Dnevnik Slika na sliko Poročila Sanje brez meja QtQ Hrvaška 2 Divja vožnja, ponovitev ameriškega filma Dnevnik Murphy Brovvn, 19/29 del am. humoristične nanizanke Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu Druga stran paradiža, 1/4 del avstralsko/britanske/ novozelandske nadaljevanke Fluid rock cafe Nenavadne zgodbe, 4/12 del ameriške nanizanke Horoskop @ Madžarska Financial Times Informativni spored Ponovitev risank Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 100. del mehiške se- rije Svet denarja Katoliška loonika Cez dan Igra O veri za otroke Disneyev film Dnevnik, telešport Zgodovina madžarske glasbe PustolovCevo življenje, tv igra 2. madžarska armada na Donu, dok. serija ■ ■ I H TV SLOVENIJA 2 / nocoj ob 22.40 Ligejin grob Rogerja Cormana Ponedeljkov cikel filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev ft *z cikla zanimivih fil-| niov režiserja Rogerja Cormana si boste to-lahko ogledali film z ^aslovom Ligejin grob, i so ga posneli leta 978 po scenariju Rober-& Tovvna. Predloga za Umski scenarij je bila r^tka novela Edgarja ^■riana Poeja. Kljub kratkosti so namreč °ejeve zgodbe v svoji romantični grozljivosti Primerna osnova za film-®ke ustvarjalce z bujno °misljijo, saj ob sami zgodbi ponuja tudi svojevrstna razmišljanja 0 življenju in smrti, o Minljivosti sveta. Ena pogostih Poejevih Misli je tudi ta, s katero Corman zaključi film Li- gejin grob:»Meje, ki ločujejo življenje od smrti, so senene in nejasne. Kdo lahko reče, kje se prvo končuje in drugo začenja?« Tako kot večina Poejevih zgodb ima tudi Ligejin grob izhodišče v slednji misli. Film Ligejin grob nam predstavi svojevrstnega aristokrata Verduna, ki ne more pozabiti svoje umrle žene Ligeje. Misli celo, da sploh ni umrla:»Ni treba Človeku klecati pred angeli niti umreti za vedno, Ce ima dovolj moCno voljo.« In Ligeja je to voljo po moževem mnenju imela, imela pa je tudi slabotno telo. Navidez uCena, se je upira- la smrti z neizmerno strastjo in s svojo življenjsko slo je prepojila okolje razpadajoče graščine, kjer je bilo njeno umrlo telo tudi pokopano. V to okolje pride lady Rovvena, prav tako polna življenja... »Ni morda norost verovati v tisto, kar mislimo, da ne obstoji?« Tudi ta Poejeva misel iz filma je lahko izhodišče za filmsko grozljivko, ki po svoje nadgrajuje Poejevo predlogo in predstavlja zaključek Cormanovega ukvarjanja z velikim ameriškim pisateljem. V glavnih vlogah sta zaigrala Vincent Priče in Elisabeth Sheperd. I ■ ■ RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 10.00 Program A - 1; 11.30 Pregled domačega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi 0; 16.15 Radijska tribuna: Stranke s prve roke; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 19.30 Obvestila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23,15 Nočni program- Glasba Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Eko- loške teme; 12.10 športni dogodki; 12.35 Štajerski val; 12.45 Astrološki koledar; 13.00 Danes do 13.; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Večerni gost; 17.50 Šport na valu 202; 18.00 Ameriški rock na smetišču; 19.30 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Slovenski roman; 11.05 Stičišče; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Radijska igra za otroke; 13.40 Intermezzo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Ekonomska politika; 18.05 Ob letu M. Kogoja; 18.55 Mozart; 19.35 Opera; 20.29 Koncert; 22.30 Dvignjena zavesa. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3 -100,6 -104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8,40 Od otroštva do mladosti; 8.45 Delo, informacije, prireditve; 9.00 Pesem tedna; 10.30 Primorski val - prenos Vala 202; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opoldnevnik Radija Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos R. Slov.; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Iz butika Gallus; 18.40 Od otroštva do mladosti; 19.00 Večerni dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6,30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8,25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 V studiu smo pripravljeni; 11.30 Iz arhiva; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14,00 Zelja po glasbi; 14.45 Italijanska glasba; 16,00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam predlaga; 16,50 Rock slovar; 17.20 Single tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Kogoj med besedo in glasbo; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1941-1945; 8.40 Slovenska lahka glasba; 9.30 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Okno na Arbat; 12.30 Glasba; 12.40 MePZ Milan Per-tot; 13.20 Gospodarska probe-lamtika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz filmskega sveta; 14,50 Ever-greeni; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Alpe-Jadran; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek. ■ SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovni tednik; 7.00 Financial; 8.00 Novice; 9,00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 Focus; 11.30 Poslovne novice; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14,00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15,00 The Mix; 16,00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 2-l,3Q Eco Record; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Amazing Mr, X (krim., ZDA 1948); 0,35 Novice; 1.05 Eco Record; 1,35 The Mix ali Night. SKY ONE 6.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi; 20.30 Parker Lewis Carit Loose; 21.00 Nadaljevanka; 23.00 Studs; 23.30 Star Trek: The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Hitrostno drsanje; 12.00 Mednarodni motoš-port; 13.00 Nogomet: Francija-Finska (kvalifikacije za SP); 15.00 Nogomet: Romunija-ČFR (kvalifikacije za SP); 17.00 Motošport: supercross Pariz-Bercy; 19.00 Hitrostno drsanje; 21.00 Evrofun; 21.30 Športne novice; 23.00 Evro-goli; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Ameriški nogome; 8.30 Boks; 10.00 Snooker; 12,00 Motošport; 12.30 Košarka: Zvezna liga; 14.30 Ameriški nogomet; 17.30 Nogomet (vrhunci); 19,30 Kegljanje; 20.30 Tenis: turnir ATP Challenge; 22.30 Tenis; 0.30 Motošport. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 15.00 The Soul of MTV; 16,00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Hit List UK; 20.00 Madonna: Erotica; 21.00 MTV Prime; 22.00 Greatest Hits; 23,00 Musič Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Rock block; 2.00 Video; 3,00 Yoi; 4.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11,00 Torn Apart; 13,00 Star Spangled Girl; 15,00 Support Your Local Gunfighter; 16.40 Miracle on Ice; 19.00 Torn Apart; 21.00 Mr. De-stiny; 22.40 US Top Ten; 23.05 A Nightmare on Elm Street 5 - The Dream Child; 4.55 Abby My Love MOVIE CHANNEL 7.15 The Lady is a Sguare; 9.15 Nobody's Fool; 11.15 King's Rha-psody; 15.10 Noh and Foprev; 16.45 My Little Ronny - Flutter Val-ley; 20.30 Xposure; 21.15 That Magic Moment; 23.05 White Palače; 0.55 Havana; 3.20 Fellini‘s Casanova; 5.55 Vamping. PRO 7 5.00 Serije: Planet velikanov, 5.50 Kivi, 6.15 Risanke, 7.50 Neizprosna, a prisrčna, 8.40 Loterija; 9.55 Vihar nad Jamajko (VB 1964); 11.40 Matlock; 12.35 Poročevalci; 13.05 Shortlist; 13.20 Agentka s srcem; 14.10 Dvakrat agentka; 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Očka, očka! (kom,, ZDA 1982, i. Al Padno, Dyan Cannon); 22,30 Kobila (VB 1977, i. Joan Collins); 0.15 Vojna svetov; 1.10 Poročila; od 1.20 do 4,55 Coldfire (ZDA 1989), 3.00 Poročila, 3.10 Simon Tem-plar; 3.55 Poročila; 4.10 Tisoč milj prahu. RTL 6.00 Jutranji magazin; 8.50 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Columbo - Cigare za šefa (i. Peter Falk); 21.45 Quincy; 22.45 10 pred 11; 23.15 Gott-schalk; 24.00 Tropical Heat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1.30 Ponovitve: Owen Marshall, 2.30 Dr. Marcus Welby, 3.30 Hans Meiser, 4.30 Eksplozivno, 510 Enajst 99. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Droscherjev živalski svet, 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, 10.20 V Munchnu stoji pivnica, 12.00 Kolo sreče; 12.45 TV borza; 13,35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Hotel; 16,00 MacGyver; 17.05Pojdi na vse!; 17.45 Regionalna poročila; 18.15 Bingo; 18.45 Poročila; 19,00 Šport; 19.20 Kolo sreče; 20.15 Hribovski zdravnik: Volk (3. del); 21.15 Zlata parada popevk; 22.00 Nenavadni pojavi; 23.05 Novice in zgodbe; 23,50 Kanal 4; 0.45 MacGyver; 1.40 Pregled programa, Videotext. TELES 6.45 Vrhunski model; 7.10 Bim Bam Bino; 9.35 Lou Grant - Samomor; 10.20 Umik; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v...; 13.00 Bim Bam Bino; 16,25 VVildcat; 16.50 Igra z ognjem; 17.15 Lou Grant; 18.05 Zakon orožja; 18.55 Fazit; 19.05 Umik; 19.35 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21.05 V imenu zakona (ZDA 1976, i. Syl-vester Stallone); 23.00 Operacija Vietnam; 24.05 Holocaust -Zgodba družine VVeiss (i. Fritz VVeaver, Meryl Streep); 2.25 Worldnews Tonight; 2.55 Brad-buryjev kabaret groze - Jezero; 3.20 Ponovitve: Senca gospoda Monitorja, 4.40 Vietnam, 5,45 Kabaret groze, 6,05 Umik. Ponedeljek, 16. novembra 1992 RECEPT »Visoška« svinjska pečenka SESTAVINE: 1 kg svinjskega hrbta brez kosti, 2 korenčka, 2 stroka čgsna, klinčki, limona, lovorjev list, poper, kumina, sol, olje CAS PRIPRAVE: 20 minut V svinjski hrbet zarežemo po dolžini žep, ki ga napolimo z na pol kuhanim korenčkom in posolimo. Na zunanji strani nabodemo v meso klinčke in stroke česna. Meso popramo in potresemo z naribano limonino lupinico, lovorjem in kumino. Tako pripravljeno meso lahko povežemo z vrvico, da ohrani lepSo obliko. Pečenko damo v namaščen pekač in pečemo približno 1 uro. Skupaj s pečenko lahko spečemo Se kislo zelje, ki bo tako dobilo žlahtnejši okus. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Jajca s sirčkom SESTAVINE: 4 jajca, 5 žličk sirčka, 3 žlice olivnega olja, beli poper, drobnjak, morska kristalna sol Jajca gladko zmešamo s sirčkom in jih na hitro popečemo na olivnem olju. Potresemo s poprom, drobnjakom in soljo. Ponudimo s črnim kruhom. (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) R E P O R T A Ž A 0 ljudeh izpod Krvavca Ioni Kos Na ravnici pod Krvavcem, katere središče, Cerklje, se prvič omenjajo že leta 1239, so že od nekdaj živeli pomembni ljudje. O njih smo se pogovarjali z Mirom Jagodicem, predsednikom Turističnega društva Cerklje na Gorenjskem, in Janezom Kuharjem, kronistom krajev pod Krvavcem in zavzetim kulturnim delavcem na celotnem cerkljanskem področju. “Cerkljam smo ponosni, da smo imeli v svoji sredi nekoč znane in pomembne može. V prvi vrsti naj omenim skladatelja Davorina Jenka, ki se je rodil v Dvorjah pri Cerkljah, potem znamenitega gledališkega igralca Ignacija Borštnika, v Stiski vasi nad Cerkljami se je rodil Ivan Železnikar, eden prvih slovenskih žurnalistov, Simon Robič je deloval kot botanik in je privi Slovenec, ki je zasledil vrsto gliv, mahov in opazil več vrst alg in lišajev. Imeli smo slikarja Janeza Mežana, pri nas je služboval Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklu. V Cerkljah stoji čudovita Hribarjeva hiša. Znani ljubljanski župan Ivan Hribar, ki v zgodovini Slovencev ne bo nikoli pozabljen, je sprva obiskoval svoji sestri, potem pa leta 1886 odkupil tedanjo Lukeževo hišo nasproti cerkve ter jo v nekaj letih preuredil v svoje priljubljano letovišče. In lahko bi naštevala še naprej," nam je pripovedoval Miro Jagodic. Današnji utrip kraja ob potoku Reka se ohranja z oživljanjem kulturno-zgodovinskih spomenikov, z estetskim oblikovanjem bivalnih prostorov in okolice. Krajani si želijo obuditi stare običaje in ponovno oživiti etnografske ter etnološke dragocenosti krajine. Obnovili so izjemno veliko cerkvenih objektov. Tako so se odločili, da jim bo eden zadnjih velikih zalogajev obnovitev cerkve v Cerkljah, ki so jo na temeljih stare cerkve postavili leta 1783. V njej si lahko ogledamo oltarne slike, delo priznanega mojstra Leopolda La-yerja, pa Mihaela Stroja, Jurija Šubica in Jurija Tavčarja Idrijskega, križev pot pa je naslikal Ivan Franke. Tudi danes živijo v Cerkljah pomembni ljudje. Nekaj jih je izpod Krvavca. Janez Kuhar o njih pripoveduje: “Preden omenim nekaj osebnosti in oseb, bi rad spomnil, da smo letos praznovali stoto obletnico gasilskega društva in da je bil naš rojak Fran Barle ustanovitelj gasilstva na Slo- venskem. Od znanih živečih Slovencev, ki so se rodili v okokici Cerkelj, naj najprej omenim ljubljanskega pomožnega škofa Jožefa Kvasa, dr.Ivana Kališnika in mladega skladatelja in muzikologa Damjana Močnika. Našli bi Se koga, a vseh ni mogoče naštevati." Ce govorimo o možeh, lahko spregovorimo tudi o ženah in dekletih. “Seveda. Na Cerkljanskem Se danes izdelujejo gorenjske narodne noše in avbe. Priznani izdekovalki avb sta Ivanka Vidmar in Milka Zorman. Se danes živi Boljkova mama, ki je povila kar osemnajst otrok. Marija Kmetič iz Zgornjega Brnika je kuhala na več kot tisoč ohcetih. O nekaterih naših pojavih se že piše kronika. Pri nas delujejo tudi slikarji samorastniki. Veliko kapelic in kužnih znamenj je poslikal Franc Petrič iz Pšenične police. Slikajo tudi Francka Prosen, Julka Horvat in Lojze KalinSek mlajši. Restavriramo stare skrinje, kolovrate in druge stare domače predmete," je našteval Janez Kuhar. Ce ste omenili tudi narodne noSe in avbe, potem po vsej verjetnosti ni odveč, če vas povprašamo Se o življenju mladih v kraju pod Krvavcem. “Mladi hodijo v sliž-bo v Kranj ali pa na področje Kamnika in Domžal. Zavzeto delujejo v kulturno-umet-niškem društvu Cerklje, kjer imamo folklorno skupino Penzion Jagodic, zelo dejavne so članice cerkvenega pevskega zbora iz Spodnje- ga Brnika, ki jih vodi Mateja Stare, in zborček naših najmlajših pevcev. Omenil bi, da nadaljujemo pevsko, glasbeno in gledališko tradicijo naših pomembnih prednikov. Mislim, da je to tudi naša dolžnost in obveznost za prihodnje rodove," nam je pojasnil Janez Kuhar. Omeniti velja, da so v Velesovem pekli znane “velesovske preste" in da so v Pože-niku izdelovali izredno lepe medene kruhke. Nekatere domačije pa so se preživljale s pletenjem naramnih košev. Vsakdo, ki je nekoč živel v krajih, ki zaokrožajo biser Slovenije v podnožju Kamniških Alp, je zapustil svojim potomcem delček svetlobe, ki naj osvetljuje tudi smisel našega življenja. Jutri 17. november Industrijska revolucije in nesluten razvoj proizvodnje in trgovine sta v drugi polovici devetnajstega stoletja povzročila skokovit razvoj prometa blaga in izdelkov po kopnem in po morju. Železne ceste so prepredle Evropo in druge celine. Parni stroj in ladijski vijaki sta pomenila revolucijo v pomorstvu. Imperialni interesi Anglije,ne sporne pomorske velesile, in Francije so trčili na velikih oceanih. Francija je videla svoje možnosti v povezavi sredozemskega bazena z Indijskim oceanom in Daljnim vzhodom prek zemeljske ožine med Rdečim morjem in Sredozemskim morjem pri Suezu. 2e Napoleon je pri pohodu v Egipt skušal najti možnosti za to povezavo. Zato je bil z Napoleonom tam tudi inženir Charles le Pere. Možnost, uresničitve velikega projekta, pa se je ponudila Sele Ferdinanda de Lessepsu, francoskemu diplomatu. Leta 1854 je osnoval družbo za izgradnjo prekopa in si zagotovil koncesije. Kljub nasprotovanju Anglije mu je uspelo prekop zgraditi in slovesno je bil odprt 17. novembra leta 1869. A N T I K V A R Staro je lepo V državah večjega blagostanja in bogate meščanske tradicije je odnos do starih predmetov, ki spominjajo na zgodovinsko in družinsko preteklost, izredno razvit. Spoštljiv odnos do starin pa ni značilen le za premožnejše sloje. Zato lahko na primer na angleškem podeželju v opečnatih vrstnih hišicah srečate tipične starinske kredence, ki so napolnjene s starim družinskim porcelanom, drobne starinske pred- mete... Pri tem novih generacij prav nič ne moti, če podedovano pohištvo in druge predmete pomešajo s sodobnim pohištvom, jih namestijo v sodobno zgrajene prostore. Seveda pa obstajajo razlike med zbiralci, ljubitelji in občudovalci starin. Med zadnje sodimo domala vsi, ki si tešimo svoje občudovanje po muzejih, galerijah in najrazličnejših razstavah. Ljubitelji sem ter tja kupijo kakšen starinski predmet, zbiralci' pa so ljudje, ki se usmerjeno posvečajo starinam, jih kupujejo, zamenjujejo in zbirajo po določenih pravilih, ki so v svetu zbirateljev starin znana in že utečena. Seveda ni meja za izbiro specializiranega zbirateljstva. Tudi imenitna zbirka starih gumbov pripoveduje svojo zgodbo o preteklosti. Pri nas je zagotovo prvo evforično obdobje povojne graditve odneslo na “smetišče zgodovine" celo vrsto starin. Takrat se je le redkim zasebnikom posrečilo ohraniti stare družinske zapuščine večjih vrednosti. Manj pa je takš- nih, ki so ohranjali že izza druge svetovne vojne obstoječe zbirke starin. Mnogi so spravili posamične manjše predmete, slike, porcelan, jedilne pribore in druge drobnarije, in zdi se, da se večji del zbirateljstva v Sloveniji tudi danes vrti okrog manjših predmetov, ki jih lahko spravimo v svoja, zvečine manjša stanovanja. Zato bomo v prihodnje v tej rubriki največ prostora namenjali manjšim predmetom, njihovi restavraciji, vprašanjem njihove prodaje in nakupa in tudi predstavitvam zanimivih zasebnih in javnih zbirk. (Boja Z. Jesih) .TT 1 \ ^ ' 1 ' ' Tudi v Sloveniji ima prodaja starin tradicijo. Posnetek je iz leta 1917 in kaže trgovino ljubljanskega brivca in trgovca s starinami Derganca, ki je na Frančiškanski ulici št. 10 razstavil svojo ponudbo, lili jA DEMOKRATI ( > r demokratska stranka DEMOKRATI verjamemo v ustvarjalno moč svobodnega posameznika. Njegovo delo je temelj družbene blaginje. Zato delovna mesta! DEMOKRATI hočemo državo, ki naj služi razvoju posameznika in celotnega naroda in ki nas s svojimi institucijami ne bo dušila, temveč bo svojemu državljanu omogočala boljše in bogatejše življenje. Zato poceni država! DEMOKRATI zahtevamo izgradnjo cestnega križa, ki bo združeval čimvečje število slovenskih krajev. Slovenija ne sme postati zgolj prehodna’država, temveč učinkovito povezana gospodarska, kulturna in turistična dežela, priključena na mednarodno cestno, železniško in telekomunikacijsko omrežje. Zato ceste! To je temelj gospodarskega razvoja Slovenije. ZA CILJE SLOVENSKE PRIHODNOSTI.