lobO' haja. nep1 . P° pri' sobo lajo: • n'1 aj ,jem e rejo-jtraj sir* o ie nie jpoi ,ot! Nts*l*T — Addreaai h N O V A DOBA «117 8t. Cleir A v*. Cleveland, Ohiu. J (Tel. Henderson 3889) k R f Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še lepše! (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ^Entered As Second Class Matter April lath, 192G, at The Post Office at Cleveland, 0., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th. 1925. 42—ŠTEV. 42 CLEVELAND, O., WEDNESDAY, OCTOBER 15TH 1930—SREDA, 15. OKTOBRA 1930 VOL. VI. — LETNIK VI. društvene in druge SLOVENSKE VESTI ^ Chicagu, Ili., se bo vršila ®selica ženskega društva *vezda,” št. 170 J. S. K. Jed- »lote, v soboto 18. oktobra zve-k. jA y Clevelandu, O., priredi an-lesko poslujoče društvo George - Kington,’ št. 180 J. S. K. i^note, na večer 18. oktobra f^imiv “barn dance.” ^ Lorainu, O., bo društvo št. JSKJ, priredilo prvo veselico Sezone v soboto 18. oktobra rečer. Veselica se bo vršila "Jovenskem Narodnem Domu. ^ Eveletliu, Minn., bo dru- št. 25 JSKJ, vprizorilo v PHjo 19. oktobra zvečer za-Iwivo igro “Revček Andrej-Vprizoritev bo v mest-,!l1 avditoriju. 4 ■ Franklinu, Pa., priredi an-esko poslujoče društvo Na->1 Star, št. 213 JSKJ, ma-Gradni ples na večer 18. ok- vk. * Slovenski Sokol v Clevelandu ^ije v nedeljo 19. oktobra. liJo novo sokolsko zastavo. °venski Sokol se udejstvuje ^ Slovenci v Clevelandu že eko 38 let. Svojo prvo za-av° je razvil pred 24 leti. Do-je ta zastava staremu I®, Spkolov, a novi rod hoče sokolski --'prarpnr. lias l!!^ve se završi v avditoriju °venskega Narodnega Doma dveh popoldne. Zvečer bo v spodnji dvorani. Na kostno razvitje so povablje-društva, skupine in posadki, ki so se že priglasili v rejšnem številu. Obeta se j k- in pomembna slavnost, jps^jL gotovo pritegnila mnogo ^andskih in tudi okoliških Buncev. Pretežno število So-°v spada tudi k naši Jednoti. A ^°venska šola S. N. Doma v Velandu, dodala bo ta mesec ^sedanjima dvema višjima ec|oma se tretjega, katerega Poučeval znani ameriško-.Vettski pesnik Mr. Ivan Zor-F1 o slovenski literaturi. Pojiv tem- razredu se prične v , * 17. oktobra ob deveti uri i Nižje razrede poučuje-^ *Irs. Antoinette Simčič in I - Mary Ivanush, od višjih ttedov pa prvega Mr. L. F. L?er» drugega Mr. Vatro J. > tretjega pa, kot omen j e-bo poučeval Mr. Ivan Zor- V o-------------- ^ejni spor končan Ji Gtdcset let stari mejni spojih Zedinjenimi državami in Jko so bili nedavno končani Zastopniki obeh vlad s polj °> glasom katerih bodo ob J.,,'.’11 reki Rio Grande zgrajeni *(. P1« ki bodo reko prisilili, da l^e stalno v eni strugi. Do-Je reka zdaj tu, zdaj tam I Jula svojo strugo, pa so ve-*|(, °si ozemlja spadali zdaj zdaj Zedinjenim držanj.' Nasipi bodo zgrajeni na Vpv° 150 milj, to je od mesta J aso do Fort Quitman. --------o-------*- ^ebivalstvo panja V Povprečnem čebelem panju L času nabiranja medu na-k* 50,000 do 75,000 čebel. zime se čebel no prebi-y.v° zniže, tako da šteje kolo spomladi le okrog 10,000 jsstP KRATEK TEDENSKI PREGLED t V ODPOMOC brezposelnosti i je, kot poročajo listi, župan v ■ Detroitu, Frank Murphy, za- ■ vzel širokopotezno akcijo. Najprej je odredil registracijo vseh delavcev, ki so brez dela. V ■ nekaj dneh se jih je registri-i ralo okoli 200,000. Potem se je dogovoril z lastniki avtomo-. mobilskih tovarn, da se preskrbi delo za več delavcev na ta način, da bodo tisti, ki so do-zdaj delali vsak dan, delali v , bodoče s skrajšanim časom. Dalje je odredil, da se začne z , javnimi mestnimi deli, ki so potrebna. Za tiste, katerim ne bo mogoče preskrbeti dela, in so v potrebi, skuša najti razne vire podpor. Novi župan Murphy, ki je bil izvoljen šele pred kratkim, je v volilni kampanji obljubil storiti vse, kar je v njegovih močeh, da se odpomo-re veliki brezposelnosti v Detroitu. Zdaj ima na ramah veliko preizkušnjo. Mestna vlada v Clevelandu je pretečeni teden odobrila izdajo bondov v znesku $200,000. katera svota naj se porabi za ureditev mestnih parkov, kjer sc bo skušalo dati delo najpotrebnejšim brezposelnim. V par dneh se je za ta dela priglasilo in registriralo nad pet tisoč mož. Ko je župan Marshall videl veliki naval brezposelnih, je naznanil, da se bo takoj predložilo še eho bondno izdajo za Uul. milijona ^ dularjev,, ,.da pripomore položaju. TAJNIK zveznega delavskega departmenta, James J. Davis, je dne 9. oktobra govoril na konvenciji American Federation of Labor v Bostonu. Izjavil je med drugim, da je tekom zadnjih devetih let izgubilo svoja običajna dela nad dva milijona delavcev, in to vsled novih in izboljšanih strojev. Pripomnil je, da je najvažnejša dolžnost industrije, da preskrbi drugo delo tem delavcem. Izrazil je tudi upanje, da bodo časi v kratkem postali zopet normalni. Da bi le bilo res! ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. F. J. Arch, vrh. zdrav* nik J. S. K. Jednote.) A- ut* f • 0» i o J IZ REGISTRACIJE se da sklepati, da je zanimanje za volitve v novembru zelo živahno. V Clevelandu se je registriralo okrog 219,000 volilcev, v celem Cuyahoga countyju pa nad 305,000. IZ WASHINGTONA se poroča, da so v zveznem mornariškem departmentu izgotovili načrt, ki bo zmanjšal izdatke za vojno mornarico. Tonaža brodovja se bo zmanjšala za 120,000 ton, osobje pa za 4,800 mož. Po novem načrtu se bo poslalo v “penzijo” 18 rušilcev, dve križarki in 25 podmornic. Konci fiskalnega leta 1932 se bo po tem načrtu prihranilo 11 milijonov dolarjev. S prištetim različnim drugim varčevanjem, ki ga je odredil predsednik Hoover,, upajo v mornariškem departmentu skupno prihraniti 30 milijonov dolarjev. l5>°00 čebel. NOVA TOŽBA, da se proglasi 18. amendment k zvezni ustavi neveljaven, se je nedavno pričela v državi New Jersey. Gre se za nekega farmerja, ki je bil obtožen in je priznal, da je lastoval in prevažal opojno pivo. Za tožbo se je zavzelo večje število odličnih odvetnikov, ter se bo zadevo spravilo pred naj višje zvezno sodišče. Odvetniki se bodo opirali na ti-(Dalje na 5. strani) Rak v ustih Rak je problem, ki je pred nami vsemi, in vsak bi moral opraviti svoj del v boju na-pram tej bolezni. Zdravniška znanost dozdaj še ni našla sredstva za preprečitev večine vrst raka; glavno je, da se ohrani kožna tkanina zdrava. Toda rak v ustih se more preprečiti in tudi skoraj vselej ozdraviti, če se ga prične zdraviti dovolj zgodaj. Vsako draženje ustne kožice je nevarno. To draženje dostikrat povzročajo škrbinasti zobje ali zobje z ostrimi robovi ali slabo se prilegajoče umetno zobovje. Nevarno je tudi, če si pogostoma ranimo jezik z ostrim zobom, ali če nosimo v usta ostre predmete, kot žeblje ali igle. Starejši ljudje postanejo včasi malomarni glede snaženja zobovja in ust in nesnaga zamore povzročiti draženje ustne kože in vnetja, kar je nevarno. Odvečna raba tobaka, bodisi za pušenje ali žvečenje, povzroča večkrat kronično draženje v ustih, in posebno pri kadilcih pip se pojavi kronično draženje ustnic. Sodi se, da se rak nikdar ne razvije na vlaknih zdrave kože, zato če skrbimo, da je ustna koža čista, zdrava, brez poškodb in vnetij, se nam ni treba bati ustnega raka. Ako se pojavi izrastek ali izpuščaj na ustnici, ki ne kaže znamenja, da bi se pozdravil v dveh tednih, ali če se pojavi razpoka v ustnici, ki se neče ozdraviti, je to večkrat znamenje pričenjajoeega se raka. Ako se v ustih pojavijo bele pege, posebno pri kadilcih, ali se pojavi izpuščaj ali rana, ki se v dveh tednih ne zaceli, ali če se pojavi povečana bezgavka z izpuščaji, to morda nazna-nja pričetek raka. Ako se kak izpuščaj ali kakšen drugačen nenavaden pojav v ustih ne ozdravi in izgine \ dveh tednih, bi morali vprašati za svet zdravnika. Ako imajo naši zobje ostre robove, ako umetni zobje niso v pravilni poziciji ali ako imamo vneta dlesna, morali bi vprašati izkušenega zdravnika za svet. Usta ohraniti snažna in čista je vse, kar moremo mi sami storiti. Rak v ustih, ako se ga začne zdraviti pravilno v začetnem štadiju, se . zamore skoro v vseh slučajih ozdraviti, brez velikih bolečin in neprilik. Te vrst;e rak se rad hitro razširi na vratne žleze. Važno je, da se ustnega raka začne zdraviti prej, kot se je razširil do vratnih žlez, kajti potem ga zdraviti je zelo težko in večkrat nevarno. Zanemarjenega raka v ustih zdraviti je težko, povzroča mnogo bolečin, in je tudi mnogo težje ozdravljiv kot v začetnem štadiju. Če se hočemo izogniti raka v ustih, skrbimo, da bomo imeli usta vedno snažna in čista, da bomo imeli naše zobe vedno v kar najboljšem stanju, s pomočjo zobozdravnika, kadar je treba, in pa, da si preskrbimo najboljši zdravniški nasvet, ki je mogoč, kadar se v ustih pojavi kaj nenavadnega, kar traja nad dva tedna. o------------- V PASU VIHARJEV Santo Domingo, ki je ravnokar trpel vsled najhujšega viharja v svoji zgodovini, je najstarejša evropejska naselbina v novem svetu. Zgodovina bele civilizacije je tam začela v Ameriki, ko je Krištof Kolum-bus pustil tam nekoliko svojih mož, kot prvo; naselbino. Indijanci so sicer fpobili vse te naseljence, kajti so nasprotovali naseljevanju Evropejcev. Ob svojem (drugem prihodu je Kolumbus j ustanovil drugo kolonijo in jo Imenoval Isabella po svoji ljubljeni kraljici. Ta kolonija je tajn ostala, dokler niso bili naseljenci premeščeni v boljšo lokacijo. Kdor danes f obiskuje Santo Domingo, najde tam polno spominov po slavnem odkritelju Amerike. Trdnjavo ob ustju reke Osama je začel Kolumbus sam. Zidovje trdnjave, 25 čevljev široko, dasi deloma v razsulu, je isto kot za časa, ko je bil Kolumbus generalni guverner Zapadnih Indij. Mesto ima kakih 30,000 prebivalcev in sredi njega se nahaja krasna katedrala v španski renesansi, kjer je Kolumbus pokopan. Mesto ima krasna predmestja ob obali. ?Tu živijo med palmami bogatjni in tujci. Santo Do mingy je bil tekom vse svoje zgodpvine v vrtincu klimatičnih in | političnih viharjev. Ravno rj|i tega je mesto in država za®tala v svojem razvoju. Zač(% 'so tam s^|iti sladkorni trs že leta 1612, ali kmalu so domorodni Indijanci izumrli, ki niso mogli prestati težka prisilna dela. Morali so importirati Indijance iz drugih dežel in z a m o r c e iz Afrike. Mehika in Peru sta kmalu izvabila mnogo naseljencev in otok je postal ljihek plen za angleško in francoske morske roparje ali bukanirje. Po poldrugem stoletju si je Francija prisvojila zapadni del otoka, današnjo republiko Haiti. Od leta 1844 je Santo Domingo sa-mostalna republika, proslula radi stalnih revolucij.—F.L.I.S. o-------------- Nekaj o soli NEKAJ 0 BRAZILIJI Skoro vsi civilizirani in primitivni narodi rabijo sol že od davnih časov. Sol se je pridobivala in se še pridobiva na različne načine. Dobiva se iz morske vode in iz vode slanih jezer, pa tudi iz zemlje, kjer so jo ponekod velikanski skladi. Moderna solna tovarna v mestu Manistee, Mich., ki je postavljena nad ogromnimi solnimi skladi v zemlji, pridobiva sol na ta način, da napelje cevi 2000 čevljev globoko do solnih skladov; skozi te cevi teče voda, ki solne sklade raztaplja, nakar se voda s sesalkami zopet spravi na površje. Na prostem ali v posebnih pečeh sc potem ta raztopina posuši, to je, voda izhlapi, sol pa ostane. Potem je seveda treba sol očistiti raznih tujih snovi, nato pa zdrobiti na različne finese. Izdelovalci surovega masla in sira rabijo drugačne debelosti sol kot peki in izdelovalci konzerv. Kako ogromne količine soli se porabi, je razvidno iz dejstva, da samo v chicaških klavnicah porabijo na leto nad pol milijona ton soli. o—------------ Prebivalstvo Albanije Republika Liberia Glavno mesto zamorske republike Liberije, ki je bila ustanovljena za časa ko je bil Monroe predsednik Zedinjenih držav, se imenuje Monrovia. Prvo ljudsko štetje v Albaniji, južni sosedi Jugoslavije, izkazuje 833,00 prebivalcev. Sodi se, da se je o priliki štetja iz raznih predsodkov mnogo prebivalcev poskrilo. Radi revolucije v Braziliji, je pozornost sveta baš ta čas obrnjena na to veliko južnoameriško republiko. Zato ne bo odveč, če tudi naš list prinese nekaj podatkov o tej deželi. Brazilija je naj večja republika v Južni Ameriki in sploh na ameriškem kontinentu, ker je večja kot Zedinjene države se-veroameriške. K o n t i n e n talno ozemlje Zedinjenih držav meri 2,973,774 kvadratnih milj, s prištetimi teritoriji in posestvi pa 3,020,789 kvadratnih milj. Površje B r a z i 1 i j e pa meri 3,285,319 kvadratnih milj. Brazilija je še prilično redko naseljena, kajti prebivalstvo te ogromne republike je znašalo leta 1928 nekaj nad 37 milijonov. Uradni jezik republike Brazilije je portugalski, medtem, ko je v vseh ostalih republikah Centralne in Južne Amerike uradni jezik španski. Belo prebivalstvo je pretežno portugalskega izvora, z znatnim dodatkom italijanske, nemške in ruske primesi. V severnem delu republike živi še mnogo Indijancev, v vzhodnih državah pa se nahaja tudi precej črncev. Vsa Brazilija, z izjemo treh južnih držav, leži v tropičnem pasu, in ima v glavnem dvoje letnih časov: mokrega in suhega. Na skrajnem jugu imajo pa štiri izrazite letne čase, kot ^ JPA „ ki*a podnebjem. Brazilija je v glavnem poljedelska država. Najvažnejši pridelek je kava. Polne tri četrtine svetovne zaloge kave pride iz štirih brazilskih držav: Sao Paulo, Rio de Janeiro, Espirito Santo in Minas Geraes. Drugi važni pridelki republike so: sladkor, tobak, bombaž, kakav in riž. Gozdi dajejo mnogo gumija, orehov, drevesnega voska, dišečega in barvanega lesa, smole itd. Rudarstvo je le deloma razvito, dasi ima dežela bogate zaloge p r e m o g a, manganeza, bakra, železa, zlata, platine, de-mantov in drugih rudnin. V južnih državah je razvita živinoreja, kjer se goji velike črede goveje živine, svinj, ovac in konj. Eksportira se mnogo kož in usnja. Glavno industrijo tvorijo predilnice, mlini, žage in tovarne za sladkor in čevlje. Republika Brazilija je razdeljena v 20 zveznih držav, Federalni distrikt in en teritorij. Narodni kongres obstoji iz dveh zbornic, namreč iz poslanske in senatske zbornice. Člani obeh zbornic so izvoljeni potom ljudskega glasovanja, istotako predsednik, katerega termin znaša štiri leta. Sedanjo Brazilijo je odkril Portugalec Cabral leta 1500. Razvila se je in ostala portugalska kolonija do leta 1807, ko je takratna portugalska vladarska dinastija Braganza pribežala iz Lisbone in ustanovila sedež vlade v Rio de Janeiro. Leta 1815 je bila Brazilija proglašena za cesarstvo. Omenjena dinastija je vladala Brazilijo do leta 1889, ko je revolucija pometla s cesarstvom in ustanovila republiko po vzoru Zedinjenih držav. o-------------- Neodvisnost v Afriki Edina v resnici neodvisna država v Afriki je Etiopija ali Abesinija. Zamorska republika Liberia je sicer drugače neodvisna, toda njeno finančno administracijo nadzoruje en zastopnik Amerike. GLASOVI Z RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Dne 28. septembra je bil imenovan ministrom za šume in rudnike inž. Dušan Sernenc, ban Dravske banovine. Dolžnosti bana bo opravljal podban dr. Otmar Pirkmajer. Dosedanji minister za šume in rudnike je bil dr. Anton Korošec, ki je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Kralj Aleksander je sprejel ostavko in odlikoval dr. Korošca z redom Karadjordjeve zvezde II. stopnje. Na češkoslovaškem je zavladalo silno razburjenje zaradi fašističnih napadov na Sokole in Sokolice. Italijanska uradna poročevalska agentura “Stefani” je namreč objavila rezultat italijanske preiskave o trčenju “Ka-radjordja” in “Morosinija” \ Pašmanskem prelivu dne 6. julija, v katerem zvrača vso krivdo na oba poveljnika “Kara-djordja,” ob enem pa je tudi poln grdih napadov na češkoslovaške in poljske Sokole, ki so potovali s ponesrečeno ladjo. Praški “Narodni Listy” ogorčeno zavračajo italijanske očitke v daljšem članku, v katerem med drugim poudarjajo, “da je kapetan Prodan vzor plemenitega starega pomorščaka, ki ga ni treba braniti pred nesramnim obrekovanjem. Podlim sovražnikom vsega slovanstva ni zadostoval samo nizkoten napad na junaško posadko jugoslovanskega parnika, marveč hočejo sertHj opljuvati še češke in poljske Sokole in sramotiti njihove žene.” List zaključuje: “V Milanu in Rimu vedo, da nam je spomin Ljudmile Novotne in Marije Švejdove, dveh naših Sokolic., nesrečnih žrtev italijanskega udarca v jugoslovenski parnik, svet in nedotakljiv. Podlost italijanskega tiska postavlja sedaj ti dve nedolžni žrtvi k štirim njunim bratom, umorjenim v Trstu. Dolžni pa smo izjaviti, da je mera naše potrpežljivosti zaradi njihove nesramnosti sedaj polna. Ne bomo klicali po intervenciji našega poslanika v Rimu. Odgovorimo sami, vsi in složno, s strogo in brezobzirno kontrolo vseh, ki bi se morda upali še po teh žalitvah našega naroda in vsega slovanstva nositi svoj denar v Italijo. To je sedaj vprašanje naše narodne časti in časti vsakega poedinca. Dokler ne dobimo za vse to sramotenje popolnega zadoščenja, ne sme nobeo čehoslovak v Italijo.” V podobnem smislu odgovarjajo na italijanska obrekovanja tudi drugi češki listi. Nenavadna pot poštne pošilj ke. Trgovki gdč. Rozi Pitschlo-vi iz Slovenske Bistrice je poslala založna knjigarna Ph. Reclam iz Lipskega svoj list “Universum” na njen točni naslov in sicer dne 29 julija letos, vendar je naročnica preko 6 tednov zaman čakala na pošiljko. Končno je list 18. septembra priromal iz Windchoeka v Južni Afriki z dopisom lastnika Kara kul-centrale, nekega farmerja B. Pietgscha, ki je našel revijo v svojem poštnem predalu in jo odpremil s primernim pojasnilom in s fotografijo lepe afriške orhideje v Sl. Bistrico. Zares zanimiva pot, ki pa ni trajala niti predolgo, če pomislimo, da je pošiljska prispela preko najbolj oddaljenega kota Afrike. Naj večja parna žaga v Dravski banovini ustavila svoje ob ra tovanje. Parna žaga v Rogu pri Črmošnjicah, last kneza (Dalje na 2. strani). Pri nas je zaduhtela jesen, dozorelo je grozdje in sadje in zacvilile so preše. V Južni Ameriki pa se je pričela pomlad, zagrmeli so topovi in bujno so zacvetele revolucije. $ Ni je rože brez trnja in ni je sladkosti brez kaplje pelina. Letos, ko je ohijsko grozdje duhteče kot roža- in sladko kot med, so pa splošne ljudske finance tako kisle in trnjeve, kot že davno ne. * Te dni sem dobil vstopnico in vabilo k jesenski veselici, katero priredi žensko društvo “Zvezda,” št. 170 JSKJ, v Chicagu na večer 18. oktobra, kar me je spravilo v pravo jesensko melanholijo. (Tudi Chicago namreč hrani zame nekaj lepih spominov,—kje in kako, vem jaz samo.) Odleglo mi je šele, ko sem se spomni), in po svoje ponaredil tožečo pesem, katero zna naš pevec Banovec tako sladko zakrožiti: “Kaj mi nuca planinca, ko pa vedno sneg gre! Kaj mi nuca' moje dekle, ko ne morem do nje!” Po moje ponarejena kitica se glasi: “Kaj mi nuca vstop- nica, ko za vlak ne velja; kaj v Chicagu veselica, ko tak daleč je tja!” * Starokrajski listi prinžuajo poročilo, da je mlad, nadarjen umetnik razstavil v Beogradu W^'Tinir'TCrelSliriilTo *”^ gledat le okrog 30 oseb. Prodal ni nič, in razočarani slikar je hotel v jezi raztrgati in uničiti svoje umotvore. Ko je slikar Jakac začetkom tega leta razstavil svoje slike v.. Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, posetilo je razvtavo. okrog 2,000 oseb, slik pa ,i<‘" bilo prodanih blizu sto. Potem pa nam ameriškim Slovenc:m hočejo peti, da smo materija-listi! * Nihče ni brez neprilik na svetu. Neka odlična filmska igralka v Hollywoodu se pritožuje, da se v njenem življenju vrsti ena nesreča za drugo: kolikor mož, toliko nesreč! * V ljubljanskem d n e v n i k u “Jutro” sem te dni čital sledečo vest: “V Vošnjakovi ulici pred eno tamošnjih hišic za gorenjskem kolodvorom se bo danes v teku dneva ustavil voz. Počakal bo nekaj minut, začulo se bo več glasov in iz hišice bodo prinesli zlomljenega, a samo fizično zlomljenega moža. Poleg bo stala čez 80-letna mati in žalostno zrla za sinom. Voznik bo pognal in voz bo drdral po mestnih ulicah in se ustavil v Japljevi ulici—pred ubožnico. Tja noter bodo zanesli moža iz Vošnjakove ulice, ki se piše Rado Murnik. Vse življenje je pisal za Slovence vesele zgodbe. On in Milčinski sta edina, ki sta znala povedati Slovencem kedaj tudi kaj šegavega, čeprav se v njunih delih skrivajo osti, ki so namerjene v nas, a nas ne zabole, ker smo pretrdi in preslabi obenem. Rada Murnika je njegov humor, ki ga je v svojih priznano lepih delih nudil Slovencem v pisani besedi, spravil daleč—v ubožnico. Pa smo res špasni. mi Slovenci!” Torej, Rado Murnik, ki je s svojimi “Navihanci,” “Jarimi junaki” in drugimi krasnimi humorističnimi spisi nasipal svojim rojakom toliko solnčne (Dalje na 2. strani) Jr “JVoh)a Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. -S? IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. NO. 42 Lahko bi bilo še slabše Že okrog leto dni se mnogo govori in piše o slabih časih, in gotovo ne brez vzroka. V industriji je zastoj, farmerjem se slabo godi, trgovina je slaba, mnogo ljudi je brez dela in zaslužka. Glasom neke oficijelne statistike je okrog 4 milijone ljudi brez dela, ljudi, ki bi radi delali. Morda jih je še več. Pa tudi štiri milijone delavcev brez dela veliko pomeni, če pomislimo, da so od vsakega delavca povprečno odvisne še tri osebe. To nam da Število 16 milijonov, kai predstavlja skoro sedmino vsega prebivalstva Zedinjenih držav. Marsikje je pomanjkanje resno, kljub temu pa se le redko sliši o slučaju, da je kdo vsled gladu umrl. Tudi najpotrebnejši se na en ali drugi način prežive. Tako stanje v deželi, ki se ponaša s tolikim bogastvom, je seveda vsega obžalovanja vredno in kliče po izpremembi. Izprememba bo prišla, ko se bo večina ljudstva zavedla moči, katero mu daje glasovnica, in ko jo bo znala pametno porabiti. Blagostanje je v veliki meri odvisno od pametnega gospodarstva, ki se začenja pri posameznikih in dosega svoj višek pri velikih skupinah, ki jih imenujemo države. Vseh neprilik in revščine pa tudi najboljše gospodarstvo ne more odpraviti. Nekateri posamezniki so pridni, drugi so leni, nekateri so varčni in skrbni, drugi potratni in lahkomiselni, nekaterim je usoda naklonjena, druge tepe z boleznijo in drugimi nesrečami. En del dežele ima ugodno vreme, drugod uničuje farmerske pridelke suša, deževje, povodnji, pozeba itd. Sedanja gospodarska depresija objema ves svet: nekatere države so prizadete bolj, druge manj, toda prizadete so skoro vse. V Angliji je ria primer že precej časa na površju delavska vlada, o kateri sodi pisec teh vrstic, da ima najboljše namene in načrte. Kljub temu je tudi v Angliji veliko brezposelnosti, ker so pač razmere močnejše kot vlada. Ako premotrimo svetovni položaj nepristransko, moramo priznati, da je v marsikaterem delu sveta še slabše kot v Zedinjenih državah. Iz poročil v časnikih moremo posneti, da delavstvu v Jugoslaviji, v Avstriji, v Italiji, v Rusiji, v Nemčiji, Angliji itd., tudi ni z rožicami postlano, in da v Indiji in na Kitajskem milijone ljudi umira vsled lakote. Prav je, da se zavedamo slabega položaja, v katerem se točasno nahaja znaten del ameriškega naroda, in skušamo po svojih možnostih pomagati k izboljšanju. Istotako pa je tudi prav, če včasi pomislimo, da jih je milijone, katerim gre še neprimerno slabše kot nam. To nam bo pomagalo, da ne bomo izgubili poguma in da bomo lažje prenašali neprilike, ki nas obdajajo. Posebno važno je, da ne izgubimo poguma, kajti kdor obupa, je izgubljen. Kdor je zdrav in ne trpi aktualnega pomanjkanja, se ne bi smel vdajati pesimizmu ali obupu. Koliko ljudi brez lastne krivde trpi pomanjkanje in glad! Koliko ljudi je pohabljenih, koliko deformiranih, slepih, gluhih, mutastih ali slaboumnih od rojstva! Koliko ljudi .zdihuje v trpljenju na bolniških posteljah, morda brez prave postrežbe in brez prijateljev! Ti nesrečniki, če kdo na svetu, so vredni usmiljenja in pomoči, če je sploh mogoča. Pa mi, ki smo zdravi, morda mladi, v srednjih ali vsaj čvrstih letih, ki imamo prijatelje, morda gotovo stopnjo izobrazbe, ki imamo zmožnosti za to ali ono delo, včasi tako javkamo, tožimo in obupujemo! Je že prav, da nismo s tem ali onim zadovoljni, ker to nas priganja, da skušamo doseči izpremembe in izboljšanja, in s tem pomagamo k splošnemu napredku. Prav je pa tudi, da se zavedamo ugodnosti, katere uživamo, ker to nas navaja, da jih skušamo obdržati in še povečati. Pod nobenim pogojem pa se ne vdajajmo pretiranemu pesimizmu, ne glejmo na vse skozi črne naočnike in pred vsem, ne obupujmo, če nam ne gre vse po volji in okusu. Komu na svetu pa gre vse po volji? Pisec teh vrstic lahko našteje stotere neprilike in neprijetnosti, ki mu prihajajo na pot, in prav toliko ali še več bi jih mogel našteti sleherni čitatelj in čitateljica. Ne obupujmo tudi, kadar nam pri našem društvenem delu ne gre vse tako, kot mislimo, da bi moralo iti. Naša J. S. K. Jednota ni1 zrastla v enem dnevu ali enem letu. Težko je bilo delo ustanoviteljev naše Jednote, težko je bilo delo njenih poznejših agilnih delavcev, toda ti rojaki niso obupali, niso pometali pušk v koruzo, ampak so po vsakem neuspehu ali vpričo vsake krize, ki je pretila, šli s podvojeno odločnostjo na organizatorsko delo. Ko je bilo naseljevanje ustavljeno, so nekateri društve* ni delavci postajali pesimistični, češ, s tem je zapečatena usoda naše organizacije. Drugi se niso ustrašili, ampak so obrnili silo svoje aktivnosti v drugo smer in dosegli so uspehe; omahljivci so njihovemu dobremu vzgledu sledili. Danes je najvažnejše organizatorsko delo usmerjeno ža pridobivanje naše tu rojene mladine v odrasli in mladinski oddelek J. S. K. Jednote. Uspehi so zadovoljivi, organizacija se počasi pa stalno veča in njeno premoženje in njena solventnost raste. To je posledica zdravih idej, smotrenega VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) veselosti, mora v ubožnico! Morda mu v zasmeh po smrti postavijo spomenik, kakor so ga postavili Cankarju, katerega skoro nihče ni hotel videti, dokler je bil živ in v potrebi. Rado Murnik je v ubožnici, vojni verižniki in drugi, ki svojemu narodu niso nikdar ničesar dali, pa se zabavajo in od-počivajo na solnčni dalmatinski rivijeri. Res, špasni smo Slovenci, tako špasni, da se je za zjokat. In špasna, silno špasna je domovina. Ali pa je morda bolj primeren Cankarjev izrek: “O domovina, ti 'si kakor vlačuga!” * Naša blažena prohibicija, ki je sama na sebi naj več ja nesmisel modernega časa, je tudi mati številnih nesmisli. Najnovejšo nam je te dni predstavil zvezni prohibicijski ravnatelj Amos W. W. Woodcock, ko je zapisal, da se je v Zedinjenih državah v fiskalnem letu, ki je bilo zaključeno 30. junija 1930, nepostavno izdelalo in popilo 876,320,718 galon žganja in likerjev. Če bi zapisal okroglo številko 800 milijonov galon, naj bi že bilo; toda 876,-320,718! Kje je vzel tistih 18 galon? Zakaj bi jih ne bilo 17 ali 19 in pol? To se prav tako verjetno sliši in čita, kot če bi kdo zapisal, da znaša obseg zemlje 8,023 milj, sedem čevljev in dva palca. ' * Neko poročilo navaja, da v Islandiji ni premoga, ni železa, ni zlata in tudi ne oljnih vrelcev. Zdaj vemo, zakaj tam že 1000 let ni bilo nobene vojne! * Neki kolega se pritožuje nad kolegom v Argentini, češ, da je ponatisnil par člankov iz njegovega lista, pa ni dal kredita listu, kjer jih je vzel. Jaz verujem, da kolega iskreno misli, ker vem, da sam ni,t;a^. Strinjam se z njim, da tako postopanje ni resno niti humoristično, po mojem mnenju tudi ne gentlemansko. Zal, da taki grešniki ne rastejo samo v Argentini, ampak jih je precej tudi tostran ekvatorja. Nič mi sicer ne gre v nos, toda, če hočem biti iskren, bi dejal, da bi kolega morda našel kakšnega celo pri kateri sosednjih miz. * Poroča se, da ognjenik Vezuv v Italiji rohni in bljuva, in sicer brez Mussolinijevega dovoljenja. Da si le upa! * Zvezni zakladniški depart-menent je nedavno podal izjavo, da so se ljudje hitro privadili novemu papirnatemu denarju in ga radi sprejemajo. Oh boy, and how! A. J. T. KRATEK TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strini) sto določbo 10. amendmenta, ki izrecno govori: “Moči ali pra- vic, ki so rezervirane za ljudstvo, se more le ljudstvo samo odreči, in to se vrši v takih slučajih le potom ustavnih konvencij v posameznih državah.” Osemnajsti amendment pa je bil odobren le od legislatur posameznih držav in ne od ustavnih konvencij. Kaj bodo učeni odvetniki dosegli, bo pokazala bodočnost. -------o-------- Najlepša deklica V tekmi krasotic, ki se je nedavno vršila v Rio de Janeiro, je dobila prvo nagrado in naslov “Miss Universe,” brazilska krasotica Senhopina Hollanda Pereira. Fernanda Goncales iz Portugalske in Alice Diplorako-nu iz Grške sta dobili drugo mesto. Na tretjem mestu je bila Beatrice Lee, ki je reprezenti-rala Zedinjene države. JESENSKI GOZD (A. J. T.) “Saj komur gozd prijazen je, neznana mu bojazen je,” zapisal je pesnik Oton Zupančič. K temu bi se lahko dodalo, da komur gozd prijazen je, mu tudi dolgčas ni v gozdu. Posebno mikaven je gozd v jeseni. Drevesno zelenje se preliva v zlato in škrlat, pod nogami šumi prvo odpadlo listje in duhti kot sam rožmarin. Tuintam cveto zapoznele višnjeve divje astre ali vzdiga svojo zlato metlico goldenrod. Ob potoku duhti sočno zelena meta. Na malem kamenitem polotoku raste par gracijoznih platan in po njih pleza divja vinska trta, na kateri so nanizani drobni, višnjevi grozdki. Glog je posut z bledordečimi jagodicami, po tleh leže divji orehi.. V pokojno gozdno senco vsiplje skozi tisočere odprtine, kakor skozi čipkasto zaveso, svoje žarke mehko jesensko sobice Praznično tišino moti veverica, ki se huduje nekje v goščavi, senica, ki žegeta na bukvi, morda tudi kavkajoča vrana ali prešerno vreščeča šoja. Tuintam hvali z drhtečim glasom zapozneli muren ali kobilica pri j etno g o r k o t o j esenskega solnca. Po trhlem drevesnem deblu pribeži chipmunk, sunkoma obstane, vzdigne repek in zacvrči, nakar izgine kot poredna misel. Nekaterim je gozd dolgočasen; taki ljudje spadajo m mestno vrvenje. Ljubitelju narave pa je jesenski gozd lepši od najbogatejše umetnostne razstave. Kako umetniško izrezljano in v kakšne čudovite kombinacije barv je namočeno listje javorov, hrastov, brestov in platan, kako sveže zelene so različnih vrst praproti, katere je tekom poletja Zakrivalo drugo gozdno ščavje, koliko tajnih gozdnih bajk se skriva pod na različne načine zavihanimi klobučki gob, kolibo prelestnih pravljic je v pritajenem šepetu pozlačenih drevesnih vrhov! Kot dražestna orientalska krasotica obleče gozd svojo naj-lepšo obleko, predno se poda k počitku. Zato, prijatelji, ki ljubite naravne lepote, pojdite in izgubite se v idili jesenskega gozda, katerega obliva solnce z žarki mehkimi kot mleko in sladkimi kot med, kadarkoli vam prilike dopuščajo. V vsakem srcu je skrito hrepenenje po lepotah življenja, in greh bi bilo, če bi si jih odrekli, kadar se nam ponujajo brezplačno in take, ki vzbujajo v naših dušah plemenitost in ljubezen, do vsega stvarstva. Pojdimo v jesenski gozd na božjo pot! GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) Auersperga, ki jo ima sedaj v zakupu zagrebški veleindustri-jec g. šutej, je ustavila obrat. Zaradi tega je prišlo ob delo in zaslužek 250 delavcev tega podjetja. Tudi ostale žage in sorodna podjetja v tem srezu morajo zaradi velike krize v lesni industriji omejevati svoje obrate. o ciljih in nalogah Društva narodov. ----- Pisatelj Bratko Kreft obtožen zaradi klevete kralja. V kratkem se bo vršila pred mariborskim okrožnim sodiščem razprava proti pisatelju Bratku Kreftu, ki je obtožen, da je v svojem romanu “človek mrtvaških lobanj,” ki je izhajal kot podlistek v “Delavski Politiki” in bil kasneje ponatisnjen tudi v knjigi, zagrešil prestopek zoper čast kralja po čl. 33. odst. 4. zakona o tisku. Soobtožena sta tudi Josip Ošlak kot ravnatelj Ljudske tiskarne, ki je roman tiskala, in Viktor Eržen, kot odgovorni urednik “Delavske Politike.” Minister financ je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklenil, da oprosti davkov in dajatev naslednje zavode in ustanove: 1. Jugoslovensko Matico, pokrajinski odbor v Ljubljani, 2. Uršulinski samostan v Ljubljani, 3. Lichtenturnov zavod v Ljubljani, 4. Zvezo za tujski promet v Ljubljani. Udruženje za propagando ci ljev Društva narodov je prejelo obvestilo, da prispe v kratkem v Jugoslavijo poslanec angleške konzervativne stranke lord Dick-ingson. V Jugoslaviji bo ostal tri dni ter bo imel v Zagrebu in Beogradu konference z ligo za Društvo narodov in predavanje Anton- Derganc, uradnik OUZD se je nedavno odločil ter poskusil svojo srečo v gozdu kot nabiralec gob. Podal se je v šišenski gozd, odkoder je pozneje prišel med smrečje nad potjo za Cekinovim gradom. Tam je mimogrede prebrskal neko ruševino, kjer pa ni našel morda črnega jurčka, marveč je odkopal zlato monštranco in kelih. Nemalo presenečen je oba predmeta izkopal iz zemlje in ju takoj nato odnesel na policijo in prijavil svoj doživljaj. Policija meni, da izvirata oba predmeta iz tatvine. Bržkone je monštranco in kelih zakopal še neznani tat v ?ozdu, da bi pozneje dragocenosti izkopal in jih na kak način pravil v denar. Razočaran slikar. V beograjskem razstavnem paviljonu na Malem Kalemegdanu je mladi, nadarjeni slikar Mihajlo Petrov priredil razstavo svojih del. Dnevi so minevali, a razstave ni obiskalo več kakor 30 oseb. To je slikarja tako razsrdilo, da je račel neusmiljeno trgati svoje slike. Komaj ga je umirila žena, da ni uničil vseh svojih del, 'ti jih kritika splošno hvali. “A kaj mi koristi” —je novinarjem dejal razočarani slikar — “če me ves svet prizna in me kritiki hvalijo, če pa ni kupcev . . •” Zgodovinski grad Frankopanov na Jadranu v čeških rokah. V razmeroma malo znanem slikovitem zalivu pri Sušaku je skrito idilično mestece Kraljevima, kjer dominira na skalnatem pomolu mogočen grad iz 17. stoletja. Grad ima na vseh štirih vogalih okrogle stolpe in je še iobro ohranjen. Bil je nekoč last hrvatskega plemiča Krste Frankopana, ki je zasnoval v njem s svojim prijateljem Zrinjskim zaroto proti Avstriji, za kar sta bila oba leta 1671 na Dunaju usmrčena. V znak priznanja češkemu delu in podjetnosti je poklonila občina Kraljeviča ta zgodovinski grad lastniku Jadranskega tujsko prometnega urada v Pragi Jaroslavu Fenclu za njegovo 25 letno delovanje za slovanski Jadran, kjer je Fencl že ustanovil znano češkoslovaško kopališče Srebrno-Kupari Fencl namerava urediti v gradu moderen hotel toda tako, da ostane zgodovinska stran gradu nedotaknjena. Strela je udarila 13. septembra zjutraj v cerkev na Prihovi pri Slov. Bistrici. Farani so bili pravkar pri jutranji maši, ko je treščilo v pokvarjeni strelovod, odkoder je strela šinila skozi stolp v cerkev, docela razdejala orgle, nekoliko poškodovala zidovje nekaj ljudi omamila a malega ministranta je vrglo celo na oltar. dela in poguma. Pred vsem poguma! Bratje in sestre, tudi v najbolj črnih trenutkih ne izgubimo poguma, in v 95 procentih slučajev se bo vse izteklo boljše kot smo pričakovali! V Bakar je nedavno prispela skupina angleških finančnikov in eksploaterjev premogovnikov in rudnikov. Zanimali so se za možnost adaptacije tamkajšnjega pristanišča za svoj eksport železne rude in drugih minerali j Pozneje so posetili mestno posvetovalnico, kjer so dobili informacije o vseh podrobnostih balearskega pristanišča. Izjavili so zadovoljnost s prostorom, ki se jim je ponudil za zgradbo operativne obale. V kratkem pride v Bakar strokovno osobje, ki bo izdelalo načrte za projektirane naprave. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 * Kat. Jednota Inkorporirana I. 1001 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adam* St., Waukeean, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 818 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odfeor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago, I*1- Porotni odbori Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvar} tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov [n bolniik* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika,, Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpr®-inembe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Clair h**-< Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška jednota se priporoča vsem Jugoslovfcnoffl za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zjl*si tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se Pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani W članicami. DOPISI Chicago, KI. Članstvu društva Jugoslovan št. 104, JSKJ, naznanjam, da se vrši redna mesečna seja dne 21. oktobra 1930, v navadnih prostorih. Prosim člane, da se bolj redno udeležujejo sej. čudno se mi zdi, zakaj tako malo članov prihaja na sejo, dočim se sej drugih društev in klubov redno udeležujejo. To nikakor ni pravično, ker po mojem mnenju je bolniška podpora, ki jo plača naše društvo, oziroma Jednota, prav toliko vredna, kot od katerega drugega društva. Gotovo pričakuje,41 da ko pri d h enkrat ali mogoče dvakrat v letu na sejo, da mu bomo ostali člani delali zabavo. Gotovo ni življenje za take člane, ki so tako pridni, da tako zasledujejo delo in gibanje društva. Imeli smo veselico in jaz sem pričakoval udeležbo vseh članov, pa glej ga spaka, tudi veselice se nismo imeli časa udeležiti, tako zelo smo busy, ja, res je hudo. življenje od samega odbora in par članov je res nesmiselno pričakovati. Pridite na sejo in videli boste, da društvo dela, kolikor je pač največ mogoče. Zakaj nekateri člani lahko pridejo redno na vsako sejo, kljub oddaljenosti, a drugi, ki živijo v bližini, ne morejo priti! Bratje, malo več zavednosti in veselja nam je treba; ne bodimo tako malovredni, da bi poznali društvo samo v sili. Kar se tiče plačevanja asesmenta, opozarjam člane, da naj bolj redno plačujejo, ker društvo ne plača, jaz pa tudi ne morem zakladati. Res so slabi časi, ali vseeno je malo čudno, da nekateri imajo za vse denar, samo za društvo ga primanjkuje. Vsak naj pomisli, kaj bo v slučaju bolezni brez društva. Kdor se tega zaveda, gotovo ne bo pustil, da bi bil črtan. Pozdravljam vse članstvo naše Jednote, članom društva Jugoslovan pa kličem: na svidenje na prihodnji seji! Z bratskim pozdravom, Anton Krapenc, tajnik dr. Jugoslovan, št. 104 J. S. K. J. iti ! >t t Hes ter j»te5 Kr Ul j ‘tc iere t, ■ * ii Itš Ivi, filiz( J '»m ________________________________-ho lovanju društva tekom pretekli i % treh mesecev. Poročano bo to* *t di, koliko so zaostali z asesme®' j * it ti nekateri člani in članice. 1 ! zelo prijetno za nadzornike, * pregledujejo knjige in vidU0 ,fcre pod tem ali onim imenom, ko1 j er ko ta ali oni dolguje za nazftJ' b Pa tudi za tajnika ni prijeti10, ; \ ki mora zalagati asesment ’J*1 Jednoto. Drugi mesec bom 0 javil v našem glasil u ime^1 j °*); vseh, ki dolgujejo za asesWen j M več kot za en mesec. J ,, Vsak naj bi pomnil, da a ® nima plačanega asesmenta. jr ^ šTu&ajlf ‘frfeVbče nc fridfe ^ ® -lk(i vati nobene odškodnine ali P° l^c pore od Jednote. Zato ni vai11^ oi odlašati s plačevanjem asestti^ e ta, ker nesreča nikdar ne PoC1 ^ va. Dolžnost vsakega, da Je * varovan, j e tudi z ozir0111 JU njegovo družino. Na prihodnji seji bo tudi ročano o pripravah za našo Vj selico, katera bi se po origi,lil G,} nem sklepu imela vršiti 27. vembra, toda se bo iz g°t°vlQ M vzrokov vršila en teden Pre^'.,,| j>V( vsem tem bo še v našem g^aS j pravočasno poročano. : Dragi sobrati in sosestre, « ko pa je s pridobivanjem j J* članov za društvo? Zakaj s ^ postali tako mirni in tihi? ^ k® to se bliža koncu, koliko J10^. > j članov bomo imeli za poka^a^ j e Po mojem mnenju je zdaj z ,g ; > primeren čas za pridobil ^ ; !> novih članov. Pridemo v ■ c enemu ali drugemu, sorod111 ^ ali prijatelju, in gospodar j -j gospodinja prinese brez vl)ra,;l, ^ n ja na mizo letošnjega ^ ^ dega,” ki ima izboren ol Joliet, 111. Tem potom vljudno vabim vse člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, da se udeleže prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila dne 19. oktobra ob navadnem času in v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo več važnih reči za rešiti. Ob enem bo podano članstvu poročilo društvenih nadzornikov, v kakšnem stanju so našli knjige, ter o splošnem de- New Epa Supplement Edited by Louis M. Koldr. m. Current Thought. members vs. life of s. s. c. u. 'Astronomers claim that the sun is much cooler than it years ago, and that is spins more slowly now than it did, ^at it continues to cool and slow down. They also show the rate at which the earth spins is diminishing and con-to diminish—that is to say, that our day is growing 'žer and longer, and that the heat at the center of the earth slowly. “There was a time when the day was not a half and not a f(l of what it is today; when a blazing hot sun, much greater 1,1 it is now, must have moved visibly—had there been an to mark it—from its rise to its setting across the skies. fcre will be a time when the day will be as long as a year is ’’and the cooling sun, shorn of its beams, will hang motion-the heavens.”—Taken from “The Outline of History,’’ H. G. Wells. , Hence, the sun controls life on the earth and as long it ts heat this planet of ours will be inhabited. The number of ;v'duals will increase, mysteries of life perhaps become un-ed—in general this planet of ours will become more highly Uized. But once the sun loses it magnetic powers, then life will Jfte extinct and the earth will be just a mass of useless stance much like the moon. Make Your Local Lodge Attractive The same principle can be applied to our South Slavonic 'h°lic Union. The merr(bers are the sun and the Union the lh- As long as the membership continues to spin around, ’tating- interest and promoting affairs the S. S. C. U. will "tinue to' i and be the center of attraction. But it is up membership entirely to keep our Union, the earth, full by applying its powers—promoting activities in the er6st of the local lodge. Through the use of its magnetic He|,s, our Union the earth, will attract outsiders to its fold, by means of gravity continue to hold the members. Your lodge is what you make it. If you decide at your et*ngs to hold several social affairs, organize athletic teams, in general create an interest and HOLD THAT INTEREST °n£ the members, then your lodge will be a constant source Pleasure. Then you will look forward • to your regular tothly meetings and not pass them up in favor of a “date” or ^aPs a movie. vjf Speaking of athletics it must be remembered that a national ‘'.»Netball and bowling, championship lodge team will be deter-)d' ^ed between the following four states: Pennsylvania, Ohio, "°is and Minnesota, the last named state being included in Netball only. Members of these states should organize teams ^rticipate for the state, sectional and national titles. Lj.^on’t allow your lodge to become inactive, much like the ltlg sun, shorn of its beams will hang motionless in the ommittee Reports ^itor’s Note: A resolutions ’tiittee was appointed at Athletic Conference held in inland, O., Sept. 12 and .Below is the report of the Nttee: ,jji .Agates to the first S. S. , J• Athletic Conference as-e, j ^led in Cleveland, O., Sept. ill ,||4M 13, 1930, present the j! &|0V'r*n® statements of prin- ;10 fy6*’ P^dging themselves to i^Ued effort, greater prog-‘v , ’ true united action and Vi* [ill w application of the ij 0 of our great Union: One and All for One. r delegates extend their jj, j J*8 to our esteemed supreme j ^ent, Anton Zbasnik, and je ^ ^e members of the Su-(li ®oard who by their ^ y recognition of athletics Jii a*^ed in fostering this r ^ et*c Conference and jj. ^ding sport events through- ^ ^ 0l,r organization. We ten- 0i l^° them our fraternal greet- r,l H O' ^ 6 Showing resolution was jj, Wl ^ the committee: jj, ^ ”ereas the S. S. C. U. en- di a bowling and basket- 0' s*s t>l"°gram f°r the coming g, O?* which will be the out , jj ‘•'g sport event of the S. S. h * j, rj6*°lved: that all lodges are ^ to organize and conduct ^ etball and bowling teams, ^j^&t all members extend jg .®ftrnest co-operation in all \t ways, so as to make r- ^?^°rt event a big success. 1- ^ pride in our organiza- :e ^ ai*d confidence in its fu- ^ Recall your attention to 1 n befits of the membership »»•5.S.C.U. It is today one All the states in the Union ^est fraternal insurance ratified the 18th amendment ]\t Nations in the United except Rhode Island and Con-°f America. We have necticut. 3V| ens. stood the test for 32 years; we have written achievements in records of our organization; we have much to offer, benefits to the whole family. Join the S. S. C. U. for the proper protection of your family. We offer insurance policies ranging from $250 to $2,000. The policies are ordinary life or 20-year endowment; sick benefits of $7 and $14 per week, operation benefits, special disability benefits, total and permanent disability. We offer juvenile insurance to all children up to 16 years of age. All the certificates provide for the death benefit. We are backed by a $1,000,000 reserve fund and we need your membership for a wider field of members. Finally, we have greatly enjoyed our visit to Cleveland to the first S. S. C. >U. Athletic Conference; we deeply appreciated the extensive program carried out for our enjoyment, which made our stay pleasant and enjoyable. We extend our sincere thanks and appreciation to Louis Kolar, athletic commissioner, for his kind welcome which added to our pleasure and made us feel at home. To the local press we also give thanks for the kind and courteous greetings given to our proceedings. Each and all the local committees we asure them of our appreciation; we carry home with us pleasant mejn-ories of our visit to Cleveland, and we hope to come again. Resolutions Committee: Anton Vessel, Pres. J. L. Jevitz Jr. William B. Laurich. PITTSBURGHER For the belated appearance of this column ladies and gentlemen, we have no one to blame but the writer, who offers certain personal misapprehension for excuse. Personal wrongs and insults should grant no one priveledge of holding back from the readers of the New Era, the exploit.« and achievements of his respective lodge. Less said about the matter the better. Allow the writer to include the acknowledgement of his guilt and accept, gracious jurors, his plea of “not guilty.” The Pittsburgher has plenty to say of itself not only through theoretical incentives, but through actual deeds. The first of these is the private picnic affair we held with the Junior Dramatic Club, Aug. 9, at Raknen Lake. About sixty of us gathered together for the occasion and simply blew the lid of the peaceful grove and freed our minds of the stuffy city. We swam, danced and exercized ourselves. Out of politeness we should not speak of the swimming party for it would necessarily come to predications of each others physical contour. We all can’t be Appolas’ and Venus’ in the making. We had a wonderful ball game at the park which should be mentioned as our President, as manager, was placed in rather a critical position throughout the game. The secretary managing the opposing team piloted his men so, that he could snatch the game, which the president was so sure of winning, at the end of the seventh. After a hard struggle by both teams, the secretary’s team finally won. Some of the heroes were Galo-bic, George Shall, Zigan and Sprakar. After the game we ate and drank and tucked ourselves into the wagon which jaunted us home a pack of singing maniacs. When we alighted at the Slovenian Auditorium, we were still singing and hollering. What a gala day it was, but we can only offer you -our regrets that you all weren’t with us in this frolic. For the ninth time hooray! The Pittsburgher has become Athleticated.” We’ve started the ball rolling now and dream of the future as one in which the Pittsburgher will shine in real honest to goodness athletics. We’ve equipped the Slovenian Auditorium with a basketball court; Mr. Aklak painted the lines; Tony, Emil and Ank made the backboards; Lokar “Al Caponed” the baskets and Louis, Frank and Tommy placed the baskets in position; now what’s expected of every member of the Pittsburgher? He or she are to buy a pair of tennis shoes and start looping and bouncing that basketball with such accuracy as to bring to these hills of Western Pennsylvania the Championship. Not only will we depend upon the Pittsburgher members, but we are calling upon members of other lodges in this part of the state to make arrangements to play with us if their lodge doesn’t sponsor a basketball team. Perhaps our neighbors, Ohio. Illinois and Minnesota resent this sort of warfare, but we think it ligitimate as we’ve formed no alignments. The first and initial step we are taking toward the basketball situation is the Sports Dance, the proceeds which go toward Emily “Dodo” Fabian appears in State Theater vaudeville of Cleveland, O., taking part in Chester Hale company chorus. Miss Fabian has taken special interest in the study of dancing and received speciai instructions in New York City and will return there shortly after her engagement. Her home town is Cleveland, O. Jack Dolence, formerly of Conemaugh, Pa., and member of National Star Lodge, is residing in Washington, D. C., being employed in that city. Ella Pristow of Johnstown, Pa., secretary of National Star Lodge, is recovering from an appendicitis operation. Inter-Lodge League will hold its first dance Thursday, Oct. 23, in the Slovenian National mnunmmstmmmmnmromttumm: I II j Attend These Dances ! to be held next Saturday evening, Oct. 18, 1930: Cleveland, O. George Washington Lodge holds its annual Barn Dance in the Slovenian National Home. Pittsburgh, Pa. Pittsburgher Lodge presents the first Sports Dance at the Slovenian Home. jj Conemaugh, Pa. National Star Lodge makes its initial bow of the season by holding a Masquerade Dance at the New Municipal Building. Lorain, O. St. Aloysius Lodge holds a dance at the Slovenian National Home. Home of Cleveland, O. Twelve lodges have entered bowling teams this season in the league. Five thousand men applied for 300 city jobs authorized by the Cleveland (O.) City Council fpr special work to relieve the unemployment situation. All contributing articles to the New Era Supplement must reach the New Era office not later than Monday of each week if they are to appear in the following Wednesday’s issue. If your lodge holds an affair do not wait until the. last minute before writing the article and hope that it will reach this office on Monday. Sometimes unexpected occurrences will cause the mail to be one day late. the equipment of the floor and o fthe team. We beg all the members to bring their friends to the Sports Dance to be held at the Slovenian Auditorium, Saturday evening, Oct. 18, 1930. For the occasion we are hiring the Monte Carlonians. I’m sure that everyone who will attend this dance will enjoy themselves to the utmost. Conemaugh’s coming hooray! Cleveland’s coming Rah! Rah! Rah! And Jefferson Colegians will be there, siz-z-z-z~z-z-z-z—boom bah!!! Come to the Pittsburgher’s Sports Dance to be held next Saturday evening, Oct. 18, at the Slovenian Auditorium, 57th and Butler Sts. P. J. Sumic, No. 196S. S. C. U. National Star News Conemaugh, Pa.—Ella Pristow, secretary of National Star Lodge (No. 213) underwent a successful operation for appendicitis on Oct. 4, and is getting along in splendid shape. The entire membership wishes her a speedy recovery. Due to confliction of dance dates in Johnstown, the National Star is obliged to hold the first masquerade dance at the New Franklin Municipal Building next Saturday, Oct. 18. Crooning Jimmie Cannin and his Broadcasting Keystone Travelers will supply all the latest hits. Admission will be 50 cents for gentlemen and 25 cents for the ladies. Two grand prizes will be awarded. Everybody is welcome. Plans for a bowling league are under consideration to include both sexes of the National Star, SSCU, Friendly City and Flood City, SNPJ, lodges. Our lodge approved of the league at its last regular monthly meeting. Joseph Govekar of Franklin Boro, highly touted athlete of Johnstown, was selected coach of the National Star basketball team. Probable players are John Thomas, Rudy Pristow. Chad Koreltz, John Polantz. Stanley Beltz, Steve Troyan. John Zupančič, Bosser brothers and Walter Krysko. All others desiring a tryout should get in touch with me or any officer of the lodge before Oct. 25. Franklin Boro gymnasium will be used. Girls’ basketball team will inclu/Cte the following: Winifred Pratt, former Johnstown high school star, Margaret Thomas, Ella Pristow, Rose Kropina, Mary Swigel, Frances Yakicic, Josephine Beltz and Mary J. Ulle. Reminder All members are urgently requested to attend the next regular monthly meeting in November, as many new subjects will be discussed and plans formed for the future. Meeting will begin promptly at 8 p. m. Mention is also made of the annual meeting to be held in December. Officers will be elected for the year 1931. It is under stood that if a member fails to be present he or she will be fined $1 unless sickness intervenes or if the member lives in an outlying district. Lodges, Wake Up Wonder how the Betsy Ross Lodge is doing these days? Don’t seem to read much about them. What do you say, Bro. Kovitch? I certainly miss the breadth-taking leaps and turns steered by Samson Drobnič. It looks like Lou Polaski got interested in writing since he returned home from the Athletic Conference. Well, general, stick to it. And the Pittsburgher with Richard Barthelmes ‘ (F. J. Kress) is not writing any articles in the New Era Supplement. Anyhow, a gang of the National Star members will attend the Sport Dance on Oct. 18 at Pittsburgh, Pa. Sure would like to see General Polaski and his Collegians. How about Bobby Jones (J. L. Zortz) ? I wonder if he is going to join the University of Matrimony? What do you think of the University of Matrimony idea? The membership is rather small to date, but prospects are favorable. The staff consists of Louis (General) Polaski, Joseph Kozlevchar and Louis M. Kolar, who will give out the A and B degrees. Lou General Polaski will lecture on the following: 1. How to be happy when two blocks SPORTING BITS The Chairman’s Message to the Members In accepting the chairmanship of the S. S. C. U. Athletic Beard, I do so with the full realization that it will help to promote athletic activities among the lodges of our Union. It will have my best efforts, and I will expect the same from every member in the Union. It is impossible for one member to do this job alone, but with your help and loyalty everything is easy. In attending the Athletic Conference of the S. S. C. U. it was a great source of satisfaction and pride to find that we have within the organization the timber with which to form an athletic board and to build the foundation of our Union for the future. I feel that the other members of the Athletic Board will give me their loyal support and I sincerely hope that they will work and co-operate with each other. These members are not strangers to me, and while we have worked shoulder to shoulder at the Athletic Conference, I hope we continue to do so in the near future by promoting sports of interest among the members of our Union, and, as such, their troubles, their sorrows, their joys will be my troubles, my sorrows and my joys, and I hope that the members of our Union will take advantage of this Athletic Board and help to stimulate athletic activities among the lodges of our Union. The future holds unlimited opportunities for ycu and for me. Shoulder to shoidder we can do the impossible and our joint efforts will carry the name of S. S. C. U. tc even greater heights of achievement. Let’s go! F. J. Kress, Chairman S. S. C. U. Athletic BoaW. Open I. L. League George Washingtons Take Two From Boosters Two S. S. C. U. entries in the Inter-Lodge Bowling League of Cleveland, O., are going to be plenty tough for other teams judging by the high scores made last Sunday, Oct. 12; who knows but that they may finish one-two in the league’s standing. George Washington Lodge took two games from the Collinwood Boosters Lodge, both of Cleveland, the former scoring 860, 938 and 869, and the latter 827, 833 and 925 for away from home and still not be lonesome. 2. Not to be cross when your wife is detained by some former pal. 3. A friend in every port makes traveling a pleasure. Joseph Kozlevchar will offei the following courses leading to degrees of bachelors: 1. The art of making furniture at home. 2. Marriage as a hazard, a pleasure, and companionship. 3. Automobiles lead the younger generation astray. Louis M. Kolar will give out the following degrees: 1. Art of love making. 2. Two can live cheaper than one (provided one of them starves). 3. Self- preservation, w i t h pleasure. Wonder how our Anton Vessel is behaving way up in Minnesota? I have read several articles concerning sport activities of great doings for a new lodge, who is setting a good example to others. What about our Joe Kozlevchar? Since that great train robbery, the Collinwood Boosters will start boosting basketball and bowling. If he boosts sports like he han died his Whippet then look out, George Washingtons. And the Comrades from Waukegan, our leaders in sport activities? Keep up the good work. Competition will be keen shortly. A few days of sys tematic training will accom plish wonders for our teams. So, why not start now? Rumor has it that Margaret Thomas is getting a Christmas toy shortly (an Austin 8). Bonny Butura says: “The boy who used to hand the teacher an apple now has a soon who hands her the applesauce.” Joseph Kopler, Pres. No. 213, SSCU. Nat’l Athletic Board Member. the three-game series. Both teams have top-notch bowlers. J. Kromar, C. Kotnik and F. Opalek were high men for the Washingtons, scoring 222, 200 and 168 ; 164, 222 and 174; 188, 193 and 189, respectively. For the Boosters J. Elliot bowled 152, 222 and 224; J. Laurich 214, 162'and 192, and F. Ober-star 157, 155 and 214 to lead their team. Twelve teams bowled in the initial appearance of the, league.Spartans (SSPZ) turned in a 999 score for one of their games, being just a point short of making it one grand. In determining the national champion bowling lodge team of S. S. C. U., the Cleveland representatives will be fighting hard to bring home the bacon. Results from other sections maintaining bowling teams will be forthcoming soon, enabling one to compare the relative strength of lodge teams. Sports Dance Basketball Players Notice Pittsburgh, Pa.—It is very important that every member of the Pittsburgher Lodge sell his share of the tickets for the Sports Dance to be Meld next Saturday evening, Oct. 18, at the Slovenian Hall. Proceeds of the dance will be used to equip the Pittsburgher’s basketball team. It is sincerely hoped that all of S. S. C. U. members of t'his vicinity will try to be present at this dance. Pittsburgher Lodge is anxious to hear from basketball players in the vicinity of Pittsburgh ; all those who wish a tryout for the team should get in touch with the undersigned, or any of the officers of the lodge. J. Golobich Jr., Sec. Pittsburgher, SSCU. Follow the Crowd Eveleth, Minn.—Follow the crowd next Sunday evening. Oct. 19, to the city auditorium and enjoy an evening of much joy and laughter. “Revcek An-drejcek” will be presented by a selected cast of performers; the play itself is recognized by the critics as one of the finest, of its type. The setting has been carried to the smallest detail. Curtain will go up at 8 p. m. Dancing will follow tlje performance with the music furnished by a popular dance orchestra. A good time is in store for all. Rose O’Koren, No. 25 SSCU. Comrades Meet KSKJ Five Challence Chicago Athletic Club Waukegan, 111.—The famous Comrades Lodge (SSCU) bowling pin five will open their season Sunday afternoon at 3 o’clock at the O’Farrell Alleys when they hook up with the strong K. S. K. J. five. The Comrades’ bowling (challenge) team is considered as one of the strongest fraternal teams in and around Lake County, defeating some of the strongest fives in the state, among their victims were the SS. Peter and Paul (SSCU) team of Joliet, 111. Walter Tubek, who replaces Frank (Heavy) Repp, is the latest addition on the local pin five. Tubek “spilled” the maples for a 175 avei'age last season in the North Chicago City League. Following are the members of the Comrades’ highly touted challenge bowling team (all under 21 years of age, oh, girls) and their respective averages: Andy (Speed) Skoff, 194. Lawrence (Larry) Petrovič, 181. Frank (Frosty) Petrovič, 180. Frank (Heavy) Repp, 177. Joseph (Zuk) Zorc, 176. Albert (Biff) Korenin, 175. Walter (Two-Bits) Tubek, 175. There you are, you bowling sharks, read them and weep. You will have to admit that it takes some real bowling to duplicate the above averages, considering the fact that the boys rolled on “mixed” alleys (between Waukegan and Joliet 111.). Will the Comrades cop the S. S. C. U. national .bowling tournament? Can a duck swim? . It’s going to be very simple. Listen, first of all, we’re going to drub the S. S. C. U. Athletic Club of Chicago, and then wc intend to swamp John L. Jevitz and his maple splitters of Jo liet, 111., and last but not the least we’ll make a trip out East and put the boys down a notch or two. There you are, folks, take it or leave it. Attention Chicago: The Comrades bowling five challenge the S. S. C- U. Athletic Club to a bowling match game to be run off at Waukegan on Nov. 29. What say, Mr. Laurich? John Petrovič, No. 193, SSCU. --------o-------- Lorain Organizes League Slovenian lodges in Lorain, O., organized an inter-fraternal bowling t league. Our lodge. St. Aloysius No. 6 of S. S. C. U., will enter teams in this league. Any member inter ested in bowling please make known to me not later than Nov. 2, which is the deadline for entries. Ladies also take notice. Try to get enough ladies interested at least for one team. On Oct. 18, our lodge will hold it’s annual dance, to be held at the Slovenian National Home. Admission for gentlemen is 50 cents and ladies 25 cents. Admission tickets for members will be charged with the assessment for month of October. Everybody is welcome. Don’t miss a good time. Music will be furnished by Leo Doraz and his American Legion Orchestra. John Cerne Jr., Sec’y. -------o------- Toil is the Law If you want knowledge, you must toil for it; if food, you must toil for it, and if pleasure, you must toil for it. Toil is the Law. Pleasure comes through toil, and not by self indulgance and indolence. When one gets to love work, his or her life is a happy one. All girls who come to practice for basketball will please Annual Invasion Saturday evening, Oct. 18, 1930, Farmers and Farmerettes will again invade the lower hall of the Slovenian National Home. The George Washington Lodge is well in the bright lights of sponsoring dances and is coming across with a bigger and better Barn Dance with King and his Nite Owls from Terry town, New York furnishing the best dance music, that will keep you on the go from 7:30 to 11:30 p. m. Decorations for this Barn Dance have been taken care of by the officers, John Merhar and Rose Celesnik. Decorations are such as to depict a real barn, the kind you see on a farm. No, the floor is not rough, but nice and smooth. You can glide along and dream those dreams which we hope may some day come true. There will be no doughnuts or apple-cider, instead we will have pumpkins and all sorts of things a farmer grows. There may be a few ears of ‘“red corn” to husk and you know what that means, oh Boy! ^Farmers and Farmerettes from all parts are expected, all you have to tell them is “The George Washington Lodge is giving a bigger and better Barn Dance at the Slovenian National Home, Saturday evening, Oct. 18, 1930 with King and his Nite Owls from Terry-town, New York, furnishing a real, honest to goodness dance music. The hall will have all the looks of a real barn only cattles will be missing and they would be there if it were possible.” Folks, join the Farmers and Farmerettes in their annual invasion of the Barn Dance given by the George Washington Lodge at the Slovenian National Home, lower hall, Saturday evening, Oct. 18, with King and his Nite Owls, real Kings for dance music. Join the invasion. Joseph Jaklich Jr., President George Washington, SSCU. IMPORTANT Conem'augh, Pa.—All members of the National Star lodge (No. 213) are requested to pay their dues to the recording secretary Frances Turk, 313 Locust St. (near 3d St.), Cone-maugh, Pa. Due to very poor working conditions a few members have not paid their dues; these members are asked to kindly submit as much as they possibly can toward past assessments and avoid being suspended. Far be it from me to hurt any persons feeling by what 1 have said in the above two paragraphs, but due to poor working conditions such things can occure everywhere and to any lodge. At the last meeting held on Thursday, Oct. 2, it wras decided to tax each member 25 cents provided he or she does not attend at least one meeting every three months. The money thus obtained will be put into the lodge’s treasury. Frances Turk, Rec. Sec’y. remember that to make good you must work hard, you have the spirit, but you are afraid to show' it. What say girls, let’s x get together and put through a better team than last season. Remember “toil’ is the only thing that will get you where you want to be. Let’s prove the rule, “Toil is the Law\” Sam Richtar, Coach, George Washington, No. 180. On With the Dance Friends, living in Cleveland is a pleasure which cannot be defined. Here you have one of the liveliest lodges to make one enjoy his stay, and this lodge is none other than the George Washington No. 180 S. S. C. U. I owe this lodge thanks for the many friends I have made at their Sports’ Dance and know I will make many more at their Barn Dance Saturday, Oct. 18, 1930. Once more I long to see those smiling faces and dancing feet.' It thrills one thru and thru. So what else is there to do Saturday Oct. 18, but go to the Barn Dance. Everyone is sure of having a good time. To me’ it seems that the George Washingtons' always secure the best. Good music, laughs and all sorts of fun. King and his Nite Owls who have just returned to Cleveland will be leaders of the Barn Dance and promise to make it a Gala affair. Come friends, all down to the Biggest and Greatest Barn Dance ever heard of before. It will be better and much more fun that ever. Let’s make the dash. “Follower” Gene, o Where did you get the idea of early to bed Saturday night Oct. 18, 1930? Man alive, you must be off your nut, you’d better see a doctor. I’m going to join the revelry of the George Washington’s Barn Dance on that night. In fact I wouldn’t miss it for love or money. How does that sound to you ? Since you’re so inquisitive about this revery, I’ll tell you a part of it, for the rest attend the Barn Dance instead of going to bed early. Last year the George Washington’s gave a Barn Dance and talk about fun and all that sort of stuff. The decorations, music and those dressed in farmer’s regalia certainly added a lot more fun than ever heard of, but this year’s Barn Dance will have more attractions than any barn or barn dances ever experienced. The George Washingtons you might say, go out to the country and pull in a barn. This is really more than I should have told you, still I skipped about 80 per cent of the revelry. The admission is only 50 cents, half of one dollar bill oi half of one “cart wheel” only 50 cents. Join the Barn Dance revelry Saturday night, Oct. 18, at the Slovenian National Home. Three cheers and a bottle of Rum. Hurray!! Rose Celesnik, George Washington, No. 180. o------------- Illini Stars To Hold Fall Dance Chicago, 111.—All in search of a good time should attend the Fall Dance Saturday evening, Oct. 25, to be given by the Illini Stars lodge (No. 211) at Kafka’s Hall. Every one attending will be assured of having a good time; the Moonlight Melodies will furnish the music. All the S. S. C. U. members of Chicago should invite their friends to come to the dance, and by all means should attend themselves. Don’t forget the date, Oct. 25; the place, Kafka’s Hall, 26th St. at Avers Ave. Come one, come all. Joseph F. Sustarich Jr., Sec’y. Let’s Be Gay With the Farmers and Farmerettes in Cleveland attending the Barn Dance, you’ll have the time of your life. You have heard King and his Nite Owls on the Radio I’m sure, broadcasting from Terrytown, N. Y. Well these boys will be present and will offer four hours of up-to-date jazz dance music to the Farmers and Farmerettes and all who want to be gay. Just think, “gay” is a small word, yet, it means so much. The only way to get the true definition is to come to the dance. Last year’s Barn Barn Dance was so big a success that the small word, “gay” was well defined. Everybody was happy, the decorations were also a big atraction, but the 1930 Barn Dance will have more attraction because it’s going to be a bigger and better one to be remembered for many years to come. Again I say, “Let’s Be Gay.’’ We’re young ony once so let us enjoy youth and recall the gay-ety of youth when we are old. Let’s be gay, attend the Barn Dance Oct. 18, 1930 at the Slovenian National Home and let this dance be a pleasant memory of youth. Let’s be happy and gay. Julia Bouha, Secretary, George Washington S. S. C. U. o------------ On the 5:42 Whoopes Let’s Go Hello everybody! We just pulled in on the 5:42 from Duncannon, Pa., to attend the George Washington’s Barn Dance, Saturday evening, Oct. 18, at the Slovenian National Home. Foks, at home we put over some of the best “Barn” dances you ever heard tell of. Everybody turns out for this dance and talk about a “Whooppee time.” Gross your heart a Barn Dance is got more fun in it than any other dance. Lots of pretty gals come, good look-king farmer boys. For music we hire fiddlers and here in the city, by heck, they hire an orchestra and this makes dancing much nicer and more dreamy. We live in the’sticks, they call us “hicks,” but we’ll show you a step or two. King and his Nite Owls have returned from Terrytown, N. Y., and their music is very good and the dreamy kind; you know what we mean, you fall in love with the girl in your arms and no time is more appropriate than a Barn Dance. By gosh, let’s play follow the leader right to the Barn Dance given by the George Washington Lodge who are makers of the many joys of life. Well, it’s time to turn in no\y must get up at 3:30 a. m. See you at the Barn Dance, aturday, Oct. 18, at the So-venian National Home. Officers, George Washington, No. 180. -o------------------ Bring Your Friends Conemaugh, Pa.—Again the National Star lodge comes into the limelight. This time with a big Masquerade Dance, the first of its kind ever sponsored >y the lodge and will be helc n the Franklin Municipa Building next Oct. 18. Musi< vill be furnished by Jimmj tannin and his famous Key stone Travelers. Cash prizes will be given to the one having the best dressed costume and to the one having the most comical outfit. Everyone from far and near is invited to come. A good time is assured to all. All the members should make a special effort to be there and shoul bring along their friends. Frances Turk, Sec’y. You Must Come Over Everybody is invited over to mine house which is the lower hall of the Slovenian National Home. The date is Saturday night, Oct. 18. Ya, Ya, we’ll have pumpkin strombarry pooch pie and also goot music, by the Terrytown, N. Y. orchestra, King and his Nite Owls. Well peepuls tell the truf and noting but the truf, the George Washingtons’ are having Annual Barn Dance and 1 know for mineself and youself there will be monkeyspiel galore. When I think of the Barn Dance, my heart goes pitty-patter, it sings, laughs and sheds tears of joy when last year’s Barn Dance Memories are recalled. I tell my heart, “don’t be like that, you joost wait ontil the 1930 Barn Dance, it’s going to be much better.” By the way peepul, if you like to play “Farmer in the Dell,” we’ll all play together and finish up with “Rueben, Rueben, I’ve been thinking.” Boy, talk about your fun and 1 almost »die laughing whin I only think of the fun. Everybody is welcome, music will be great, well I can explain just how its going to be but I do know one thing, it’ll be better than any country or city Barn Dance ever was. Peepuls, don’t forgot my invitation for the Barn Dance at Slovenian National Home, Saturday nite, October 18. You must come ober and cut yourself a piece of pumpkin strombarry pooch pie. The pie is good and the Barn Dance 100 % better. Frank “Samson” Drobnič, Vice Pres., Geo. Washington. Minutes of the S. S. C. U. Athletic Conference Held in Cleveland, O., Sept. 12 and 13 (Continued From Last Issue.) gorf1 (irf tiMe Time is the one thing that can never be retrieved. One may lose and regain a friend; one may lose and regain money; opportunity once spurned may come again; but the hours that are lost' in idleness can never be brought back to be used in gainful pursuits. Most careers are made or marred in hours after supper. The time will soon be at hand when the opportunity given by the George Washington l!iOdge to the Girl’s Basketball Team will pass away with perhaps lost hours caused by idleness. Girls, my heart and soul are in your team and with your cooperation I can assure the lodge then, that the Girl’s team is doing well. Sammy and myself are just as anxious and desirous of putting this year’s team on top, but we wil not be able to lose a moments time. Girls, it means that you must put in every minute o: your practice period and kee] your minds on the game. 1 assure you that by doing so you will learn the value of time. Time is precious, especially now. On your toes girls! Frank Faletič, Coach, George Washington, No. 180. o------------- Great Britain Great Britain, although an island, is so close to the conti-! nent of Europe that it is usually I j regarded as part of it. Scientists are of the opinion that the ' British Isles, which are on what - is known as the continental shelf, were formerly joined to the mainland of Europe and were not separated from it un til comparatively recent times, geologically speaking. The rest of the world looks upon Great Britain as a European nation, although the British people themselves refer to continental Europe as “the continent” to distinguish it from the British Isles. Basketball and bowling were f inally decided as the two sp io be featured by our Union. Pennsylvania, Ohio, Ilinois " Minnesota are to engage themselves in basketball contests determine the national championship lodge. Each state ' engage in contests to determine the state champion lodges basketball. Once the four champion state lodge basketball te& i are decided, then the sectional and national champion 1° y basketball teams will be determined. The four states are ^0 J grouped into two divisions, Pennsylvania and Ohio to be knM'11 ^ romprising the Eastern League; Illinois and Minnesota to known as comprising the Northwestern League. The chamVlonS lodge basketball team of each league is to be known as the s tional champion. National championship lodge basketball teanl ^ to be determined in one contest between the two secti° champions. Jl Each state champion lodge basketball team must be termined before Februjary 1st, 1931; sectional champion of . Eastern League must be determined prior to February 1st, order to engage in contests with the winner of the Northioe^^\ League at some time during the month of February 1931. The same procedure is to be followed to determine the tional championship lodge bowling team, excepting that the • of Minnesota will be left out of competition. All state chaWf1 , ship lodge boivling teams to be determined prior to the w°n j, March 1st, 1931; sectional and national championship lod0e ^°l ing team to be determined during the month of March 1931-State championship lodge basketball team of each state jS be determined in three contests. Sectional championship baS j ball lodge team is to be determined in one contest. Na_l ^ championship basketball lodge team is to be determined contest. The same mile applies in determining the state, tional and national champion boivling lodge teams. J Since all of the delegation was present at the schedules a formation of leagues committee, participating in the discus6 and since the work of the two committees was completed, c g mittee on rules and schedides having completed its ivork at p. m., the meeting was adjourned at 6:00 p. m. sen- INadi !|i t( ioov im je Pro že 'hie i&io i bo !da,” s»io i *zvei iflco Ue, egle 5co, totic; žil v >zab Vsi ■ lk p «ede feni bolj letia n, togo % '•fed Vs i rr *ji Iji Ma la la! !*elo ’fa,. THIRD MEETING Meeting called to order at 9:15 a. m., September 1%> ^gf. by Chairman Kolar. Chairman Kolar called for the rev01 the rules and regulations committee, who presented the f° ^|e g mg revised ‘‘Rules and Regulations Governing Administrate1 ^ ’ the Athletic Department of SSCU (JSKJ) and the DistribuU ^ of the Sport Fund. J dru 1. The Sport Fund shall be used to assist in the suVV°'\^ , v the SSCU (JSKJ) athletic teams based on the highest stand111 ^ of sportmanship. -s, H n; 2. The Supreme Executive Committee shall elect a coV,> ,gf Ta soiner, who becomes duly responsible to the above comnt^ee ‘n0, his actions. . Wo q] 3. The SSCU (JSKJ) will permit tHe 'piaynig'of onl’J t 'JjjY. „ sports in which there is not too great a risk for the loss of hco ^ life and limb of its members. The athletic commissioner t° V , & final judgement in this matter. 0 »oči 4. The Athletic Board shall consist of three members, j ^ athletic commissioner, president of the athletic board, al ^ member of the Supreme Executive Committee. 5. The duties of the Athletic Commissioner shall be: ^ h];) a. To act as adviser for all sport groups, constantly Vr° \ i s0 mg good sportsmanship in behalf of our organization. ci/J)-\ W b. To arrange all games between lodges in the SSCU gjj c. To recommend financial assistance to all lodges he f fit, abiding by any regulations made by the Executive ConM11 j ^ in regard to such grants. • > in d. To make annual and semi-annual reports of the Wa> ^ ment of the athletic teams to the Executive Committee, an t j. Athletic Board. 6. The athletic board shall act as an arbitration board cases when the Athletic Commissioner is unable to judde’ gulate or settle a controversial matter. 7. Each lodge must agree to abide by the rules of the 1^. (JSKJ) athletic board. > {friUfo <*?. Membership of our teams shall consist of members .^j) \ c SSCU (JSKJ) only. Players participating in SSCU (' : ’■% sports must be members in good standing. ^ his 'bf 9. A member may play an all athletic teams sponsored A or her lodge, but is prohibited from playing on teams sV0> i % by any other lodge of the S. S. C.U. . 10. Transfer of players from one lodge to another lb ytf t)r£ missible, but not for the athletic purposes during the saWc ing season. , 0 11. Each lodge must present a certified list of players ((),y Athletic Commissioner not less than ten (10) days bef° championship game. rj td 'h: 12. The expenses for individual equipment shall be 1 ^ the minimum and all extravagance avoided. 13. Any lodge found guilty of illegitimate use of the ^ll ^ fund (for a purpose other than the maintenance of a S; XI;. be automatically refused any further use of the fund. tf0n °‘ > from then on in respect to such a lodge lies at the discic I the Supreme Executive Committee. ^ lit. The SSCU (JSKJ) comes into possession of all a j \ equipment in case a lodge or athletic group disbands. ^$9* 15. “Importing” or hiring of players to represent t\> is prohibited. */00) j ^ 16. Financial assistance of one-hundred dollars (* >(! the maximum amount the athletic commissioner may rec0> yfai- ^ to the Supreme Executive Committee for any lodge in 01 ti, 17. The Athletic Board shall have power to issue sUC i !) tional rules as they may deem necessary, provided thcH j tv, conflict with the foregoing rules and regulations. # J '' 18. Place and time of the athletic board meeting1” ^ as Athletic Conferences, if and when such meetings a> ‘ ^ sary, is to be designated by the Supreme Executive C°,n J f°J '&) 19. Railroad fares incurred, by visiting teams end (t>^: fc interstate and national contests in basketball and bo«- ^ ^ to be paid by the Union. Railroad fares shall be kept 0 mum. : | M I (To be continued) Which One? State Police: Let me see your license ? Tourist: Marriage, car, driv er’s, camper’s, fishing, dog, hunting, or builder’s? Helen, reach me the license file under the seat. >orts fltid :S $ ‘s S •» :0»!S 9 t>d n as j bv shiP sec- in & (/f' t¥ in #* fate [()>*' »0/ i tel' 5 tO \eb I Jicl 0)1« ;0C' jfli J)W' DOPISI ^»daljevanje Iz 2. strani) J1 teden je imel predsed-‘‘»over govor v Clevelandu Je oznanil veselo novico, Pfosperiteta že bliža. Mi ze težko pričakujemo, tu-'hicagu. Da se malo raz-,11'0 in pozabimo vsakdanje bo naše žensko društvo C št. 170 JSKJ, priredijo veselico v soboto 18. ok-2Večer v šolski dvorani na Mn in W. 22nd Sts. Ra-da bomo goste dobro ^6 s staro californijsko llc°> s kranjskimi klobasa-^ticami in podobnimi do-^ Vsak, ki se je že kdaj ‘1 veselice “Zvezde,” se je Zabaval. Prijazno so vab-Vs* tukajšnji rojaki in ro-Posebej pa vabim še na-e iz Jolieta, da nas na leni večer posetijo, da se °lj izpoznamo med seboj. !eila so vsa bratska društ-tias počaste s posetom, '°8oče številno. Kadar bo-®tska društva imela podob-lreditve, m bomo skušale Rabini tudi sobrata ured-JJ1 mu že naprej zagotovim kos najboljše potice, ljubeznivo in zapeljivo! dober namen, ker dvo-a bi me izkušnjava pre-^ Op. urednika.) Torej svidenje v soboto 18. T!l— S sestrskim pozdra Frances Laurich, ^fiica dr. Zvezda, št. 170. M • ----- m Lorain, O. i°f\1 5. oktobra se je tukaj ■ioniOvila Inter-Fratemal ^ liga, v katero je tudi , ruštvo sv. Alojzija, št. 6 ’ vstopilo. Kogar veseli J^Je, naj se javi pri podpi-^ajkasneje do 2. novem-^akrat bo vpisovanje za-“P- Ako se prijavi večje .»Janov, lahko naše društ-^'1 "^eaTTK)V” repriezervtira. je šport ne samo za F’ ampak tudi za starejše čft‘ff°čljivo je, da se priglasi deklet, da bi tvorile vsaj ^'fta je minila, približali ot'j hladni jesenski dnevi in ž s° se začele razne zabav-'editve. Prva v tej sezoni *^ica, katero priredi naše '°- Vršila se bo v soboto tobra v Slovenskem Na-1)1 Domu. Otlice so po 50 centov za lr> 25 centov za ženske. in članicam se bodo ce računale pri asesmen-^sec oktober. Potom vabim vse člane .^ce našega društva ter ^ke in rojakinje iz Lorai-, °kolice, da nas posetijo ^i večer. Dobra zabava ^ postrežba je zagotov-vSem. Torej, na svidenje °bra zvečer v Slovenskem Domu! tfttskim pozdravom, John Černe Jr., tajnik dr. št. 6 JSKJ. I Braddock, Pa. ^S(> bolj redki dopisi iz na-ie*t>ine, sem se jaz pripra-tlekaj napišem. 'vske razmere so tu bolj i, ,^ela se le po par dni v tj1)1 se komaj zasluži za k društvo sv. Alojzija, št. , 7> se'nahaja skoraj vedeti stopnji, to je kar se ,a tiče. Vzrok je menda 6° agitacije. Zadnji me-primerilo, da je bilo ■*■6 članov suspendiranih i eMačanja asesmenta, kar zgodilo poprej, ker je (j ° Založilo za vsakega čla-zaostal z asesmentom. 2Pa na ta način blagaj-l6 ^ala, je bilo na zadnji se-, Jeno, da se ne bo iz društ-j a&ajne več zalagalo. Iz-: bo naredilo, če član ne ■ tačati in se zglasi na se-v takem slučaju se bo Zanj. 'Dl Me 'jL ; t° A kflfl Pf i of et* M* t'.« c^ ■ft-0' no‘ J •P ‘ K c" ifii' Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da se razpiše izredni ases-ment za v društveno blagajno, ker je ista izčrpana. Enakopravni člani plačajo 50 centov v dveh obrokih, neenakopravni pa po 10 centov. Toliko vsem članom našega društva v prijazno obvestilo. — Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Anton Rednak, preds. dr. št. 31 JSKJ. Johnstown, Pa. Seznam prireditev Zveze slovenskih podpornih kulturnih društev za Johnstown in okolico. — V soboto 18. oktobra bo plesna veselica društva Napredni Slovenci, št. 254 SNPJ v Bon Air; v soboto 15. novembra, igra s. kluba št. 5 JSZ, v Slovenskem Izobraževalnem Domu v Franklinu; v nedeljo 16. novembra priredi slovensko pevsko in izobraževalno društvo “Bled” koncert z opereto v dvorani društva sv. Alojzija JSKJ v Conemaughu; v soboto 29. novembra bo veselica z igro ženskega društva Naša Sloga, št. 600 SNPJ, v Slovenskem Izobraževalnem Domu v Franklinu; v sredo 31. decembra bo veselica društva Flood City, št. 712 SNPJ, v Slovenskem Delavskem Domu v Moxham. Plesna veselica društva Flood City, ki bi se imela vršiti 25. oktobra, je odpovedana. Društva naj izvolijo prijaviti svoje prireditve centralnemu tajniku: A. Vidrichu, 669 Russell Ave., Johnston, Pa. — Pozdrav ! Andrew Vidrich, tajnik. Chisholm, Minn. Tem potom naznanjam vsem članom društva sv. Jožefa št. 30 J. S. K. Jednote, da bo ta mesec izpremenjen čas društvene seje. Prihodnja naša seja se bo torej vršila v nedeljo 19. oktobra ob dveh popoldne v Mahnetovi dvorani. Prosim, da člani našega društva to vpoštevajo.—Z bratskim pozdravom, John Lamuth, tajnik. Salida, Colo. članstvo društvo sv. Alojzija, št. 78 JSKJ, je prošeno, da se polnoštevilno udeleži prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 19. oktobra. Na tej seji bo treba izvoliti pripravljalni odbor in sploh ukreniti vse potrebno za veselico, katero bo društvo priredilo na soboto 1. novembra. Vse članstvo in sploh vse Slovence in Jugoslovane v tem mestu in okolici že zdaj vabim, da 1. novembra posetijo veselico našega društva. Odbor bo poskrbel za najboljšo postrežbo. — Pozdrav! Frank Botz, tajnik dr. št. 78 JSKJ. ;ii' da se polnoštevilno udeležijo redne mesečne seje dne 19. oktobra. Torej, na svidenje na seji in na veselici. Z bratskim pozdravom, Ed Ambrožič. Pittsburgh, Pa. Tekom tega leta sem že večkrat opozarjal članstvo društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, naj bolj pazno čita naše glasilo Novo Dobo. Posebno to velja za društvena naznanila ali dopise društvenih uradnikov, kateri so pisani v pravem bratskem duhu. Ne vem, zakaj vsi ti dopisi in opomini ne izdajo ničesar. Vsak dober društveni član si lahko sam predstavlja, kako težko je za društvenega tajnika, če mora potom glasila opozarjati člane na dolžnosti, katere jih vežejo napram društvu. Zato apeliram na vse tiste člane, ki zaostajajo s plačevanjem mesečnih prispevkov, da plačajo iste pravočasno, člani sami so določili na glavni letni seji meseca decembra 1929, da mora biti asesment pri tajniku plačan do 23. v mesecu. Dosti je tudi članov, ki si mislijo, da ni tako važno, če plačajo ali ne, češ, saj jih tajnik pozna in bo že založil zanje. Večkrat se tudi zgodi, da pride član do tajnika, pove, da ni ravno pri denarju, in da naj on založi zanj, saj ga pozna. Za njim pa jih morda pride še 10, 15 ali 20, pa založi za vse, če imaš s čim! S tem zakladanjem sem izgubil v tem letu že $38.00, kar je dovolj velik vzrok, da iz svojega žepa ne bom več zakla-dal. Ako kateri član res nima denarja za asesment plačati, naj pride na društveno sejo in tam pojasni svoj položaj. Upam, da bo'v takem slučaju društvo dovolilo, da se založi zanj iz društvene blagajne, kot se je zgodilo že dostikrat. Ponovno apeliram na cenjeno članstvo, da se drži sklepa glavne letne seje in plača svoje asesmente do 23. vsaki mesec. Kdor ne bo tega,vpošteval, naj se potem ne jezi na tajnika, če bo suspendiran, in če slučajno zboli in ne bo dobil bolniške podpore. — Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ. Butte, Mont. Ker vidim, da ni nobenega poročila iz te naše naselbine, sem se jaz odločil, da malo sporočam čitateljem tega lista v drugih krajih, kako se imamo v tukaj-šnem bakrenem okrožju. Delavske razmere so tudi tukaj slabe. Rudniki obratujejo bolj po malem in polovica ljudi je brez dela. Tisti, ki so zaposleni, delajo po tri tedne v mesecu, en teden pa počivajo. Večina, kar jih dela, ima kontraktno delo, ki je težko, zaslužek pa bolj majhen. Radi slabih časov je tudi pri društvenih veselicah bolj slab uspeh; navadno je komaj za pokritje stroškov. Po mojem mnenju je tudi precejšen vzrok, da se ljudstvo ne zbira skupaj, uprava korporacije Narodni Dom in način prodaje delnic. Toda pustimo zdaj na strani delnice in potrudimo se, da bo velika udeležba na prireditvi sestrskega društva Western Sisters, št. 190 JSKJ. To društvo priredi v nedeljo 26. oktobra ob osmih zvečer zanimivo igro “Lažnjiv zdravnik;” igri bo sledil ples in prosta zabava. Člani društva št. 105 JSKJ, ka ter im je le mogoče, naj bi pose-tili to prireditev, člani omenjenega društva so tudi vabljeni, deti član pa mikasti tajnika, češ, “pravijo, da je miljon notri” in vedno naklada. Podobnih vprašanj mu natrese še celo rešto, predno mu da priliko, da pospravi večerjo, kamor je namenjena. Tajnik mu kima z glavo, daje znamenja z rokami, da se z njim strinja; ko je že uvidel, da pametna beseda nič ne izda, odpira vrata, da bi ga bil prost z lepa in prej ko mogoče, in ko je voščil že “gud baj,” še vedno brunda, da ne more zapopasti, to je zagonetka —en miljon in pa doklada,! Ako bi ne bilo dobrih članov, bi ne bilo že zdavnaj za zdržati. Le zastran dobrih odlaga z meseca v mesec in celo leto. če bo kaj izdal ta opomin dvomim, toda imel bom saj podlago, da se bom izkliceval nanj, češ, saj sem pisal v glasilu, da bom pobiral društvene prispevke na seji, in 24. in 25. od 7. do 9. ure zvečer! Nikar mi ne nosite ob desetih zvečer na dom, izgovarjajoč se, da bi bilo kmalu prepozno, ker prepozno je že ob tem času; in zjutraj ob petih ravno z istim izgovorom, “da bi b’lo kmal’ prepozno”—26. je danes—in je tudi prepozno, čeravno je šele jutranja zora. Naj vsak vpošteva, da ni sam pri društvu, če sam ne bo točen, bo on tisti, ki dopolni število stoterih, kar pomeni veliko brenčanja in ropota, katerega bi si sami ne želeli, še manj pa vaš sostanovalec. Bodite mi dobrodošli vsi v Slovenskemu Domu na Holmes Avenue! Ivan Kapelj, tajnik društva št. 71 JSKJ. FRANK ŠKRABEC PREMINIL Kot je bilo že kratko poroča-no v Novi Dobi, je dne 4. oktobra po daljši bolezni preminil v Denver ju, Colo., sobrat Frank Škrabec, bivši glavni odbornik J. S. K. Jednote. Cleveland, O. Ze večkrat sem omenil v par vrsticah potom glasila, da bi člani zelo ustregli, ako bi plačevali svoj asesment v Slovenskem Domu dne 24. in 25. v mesecu, tisti ki tega ne storijo na seji. Ali vsi ti opomini in osebne prošnje nič ne izdajo; kot nalašč navalijo na dom na zgoraj omenjena dneva, da človek res ne ve ali naj pobira doma ali naj gre tja, kjer ima že določeno, če enim ustrežem je tam zamera, ako prvim odrečem sem seveda ozmerjan, da niti denarja ne maram. In denarja se braniti v teh časih, ko se vsi z malo izjemo pritožujemo, da denarja ni, in ni, to res smešno zveni. Toda tistim, ki mi očitajo, da niti denarja ne maram, z veseljem povem, da dokler bom živ in zdrav, mi oni denar nič ne koristi. Mislim, da se dobijo člani, bodisi pri enem ali drugem društvu, katerim je nemogoče pojasniti, bodisi s pisano ali z izgovorjeno besedo, po kakem redu posluje podporna organizacija. Mesec za mesecem stavijo ubogemu tajniku na ducate vprašanj, na katera je odgovoril tolikokrat, kolikor mesecev je za društvenega “mučenika.” Vsak človek rad da pojasnila, ako je mogoče, kakor ga rad sprejme, toda ko dozna, da je mera potrpljenja polna, mu na kratko pove, da naj se posluži pravil in pa glasila, kar bo njemu v korist in tajniku v olajšanje. Te nepreklicne doklade'dva-dolarskega sklada so prava pokora za društvene tajnike. Toliko jih sliši ta ubožec kot bi bil on edini povzročitelj izrednega asesmenta. — Večerja se hladi (ali zmrzuje) na mizi, priza- Frank škrabec Pokojni Frank Škrabec je bil rojen leta 1885 v Nemški vasi, občina Velike Bloke, okraj Lož. V Ameriko je prišel leta 1900. Član J. S. K. Jednote je bil od leta 1907. Med leti 1917 in 1920 je bil v združevalnem odboru JSKJ, pozneje pa je bil dva termina glavni nadzornik JSKJ. Kot tak se je udeležil tudi 13. redne konvencije JSKJ, ki se je vršila *ia Ely, Minn., leta 1928, zato se ga bo eden ali drugi bivših delegatov še spominjal. Po letu 1928 ni bil več v glavnem odboru J. S. K. Jednote. Pokojni škrabec je bil več let glavni tajnik Zapadne Slovanske Zveze, ki ima svoj sedež v Denver ju, Colo. Svoječasno je bil aktiven pri raznih pevskih zborih in drugih kulturnih društvih. Naj v miru počiva v vznožju s snegom venčanih Rocky Mountains ! Cvetlični lončki češki vrtnar Jos. Princ je izumil stroj za izdelovanje cvetličnih lončkov iz hlevskega gnoja in komposta. Ti lončki so izredno pripravni za rastline, vzgojene zgodaj spomladi v rastlinjakih ali gorkih gredah. Ko namreč vreme postane dovolj gorko, se rastline kar z lončki vred posadijo na prosto in rastejo nemoteno naprej. Lonček v nekaj tednih v zemlji razpade in tvori gnojilo za rastlino. Tvarini za izdelovanje takih lončkov se lahko dodajo še umetna gnojila. Ali so stavbinska in posojilna društva varna? Kadar ni denarja, takrat se vsak boji, da še tistega ne izgubi, kar ima prihranjenega za deževne dni. Danes živimo baš v tistih časih, ko marsikateri slovenski delavec rabi prihranke preteklih dni, če je tako srečen, da jih sploh ima. Slabe delavske razmere so spravile v črno bojazen skoro ves svet. Pogosto se bojazen spremeni v strah, in takrat ni več dobre volje. In če ni dobre volje, potem sploh ni več zaupanja, na katerem sloni ves svet, posebno pa še Amerika. Kadar je zasenčeno človeško zaupanje, takrat človek obrne vso pozornost na dolar, ki si ga je prihranil. Kdo bi mu tudi zameril? Upravičen je, kajti blagostanje njegovega življenja in sreče sloni na dolarju. Naš človek pa je skrben gospodar. Nikjer pa ni skrbi, ki bi ne imela za svojo spremljevalko— bojazni. Kjer je bojazen udomačena, tam trka na okno že mladi—strah ! Strah in zaupanje pa še nikdar nista spala pod isto streho. Temu nezaupanju in strahu prilijte še pritajeno govorico zlobnega jezika, pa imate požar, katerega se ne more pogasiti preko noči. V časopisih se čita, da se je zajedla kriza v nekatere denarne zavode. Ni verjetno, da bi bile vse denarne inštitucije baš vsled splošne krize v neprijetnih položajih, ampak so tudi drugi vzroki, ki so različni po svoji barvi kot je raznobarvna močeradova koža. Neodgovorne in škodljive govorice so vedno nevarne in direkten strup za vsako denarno inštitucijo. Naravno pa je, da se vsak rad loti šibkega telesa. Tako je menda tudi prišlo do tega, da so po nedolžnem prizadeta baš stavbinska in posojilna društva.’ i ;-f< Strokovnjaki in ekonomi, ki študirajo razvoj in poslovanje stavbinskih in posojilnih društev (hranilnic), nam povedo drugače. Profesor ekonomije, Albert S. Keister, poznana avtoriteta na North Carolina College for, Women, pred časom pomožni profesor financ na University of Chicago, pravi v svoji knjigi “Our Financial System,” ki je izšla v letošnjem letu, tako-le: “Med stavbinskimi in posojilnimi društvi je primeroma malo neuspehov in propadov. V primeri z bankami je njih rekord boljši. Med letom 1920 in lp26 je propadlo v Zedinje nih državah 3,108 bank, povprečno 444 na leto. V istem času je propadlo 77 stavbinskih in posojilnih društev, povprečno 11 na leto. Ce delimo povprečno število propadlih bank s številom letno obstoječih bank, pridemo do zaključka, da je propadlo en in pol procenta bank, ko je med številom stavbinskih in posojilnih društev propadla le ena desetina enega procenta obstoječih denarnih društev. V letu 1927 so bile izgube bank (propadi) 39krat večji v primeri s stavbinskimi in posojilnimi društvi. Sodeč na podlagi preje omenjenih dokazov, je dovolj jasno, da je povprečno osebni prihranek ali vloga prav tako ali še bolj varna v stavbinskem in posojilnem društvu, kakor je na banki. “Druga vpoštevanja vredna prednost stavbinskih in posojilnih društev je ta, da člani plačujejo tedensko ali mesečno le določene prispevke ali odplačila. Ta redna odplačila ustvarjajo navado, da človek hrani denar. Privajeno in sistematično varčevanje bo doseglo večje uspehe z manjšim žrtvovanjem kot pa nesistematično hranjenje denarja. Ob enem pa je sistematično in privajeno varčevanje in hranjenje zelo važno za vse one, ki dobivajo srednje plače. Ce ne bi ti ljudje dali na stran GLASOVI Z RODNE GRUDE Grad Karla viteza pl. Strahla z vrtom, polji in njivami je kupil veleindustrijec Franc Dolenc v Stari Loki. S prodajo je zaključen dolgotrajni in izvanred' no interesantni proces javne dražbe, od maja pa do poslednjih dni. Trgovec Thaler Rafael je kupil vrtno parcelo za Prosvetnim domom; Ravnihar Franc, sodavičar v Škofji Loki pa Kren er jev travnik ob suškem mostu. Odmevi tragedije v Bazovici pri Trstu so v evropskih listih še vedno glasni. Veliki dnevnik “National Zei-tung,” ki izhaja v Baslu v Švici, objavlja pod naslovom “Tržaški proces” uvodni članek, v katerem zlasti podčrtava, da je bila smrtna razsodba izvršena že pet ur po razglasitvi. Nato pravi list: “Ta sodba ni bila namenjena samo kot kazen za “zločince,” marveč bi morala služiti v glavnem za strah Jugoslovenom. Iz vsega so napravili izrazito političen proces, čegar važnost se je najbolje videla iz pisave italijanskega tiska. Italijanski listi so se požurili, da bi prehiteli glasove inozemskega tiska, in so pisali, da Italija prav nič ne potrebuje nasvetov iz inozemstva. Za Italijo, ki “nikdar ne greši in ki ima vselej prav,” niso bili pravi krivci kaznjenci, marveč ona sila, ki se skriva za njimi in ki ogroža Italijo.” List navaja nadalje pisanje “Popola dTtalia” o Slovencih, ki jih psuje z barbari in stenicami ter pravi, da je ta ton oficijelne-ga fašističnega glasila skrajno značilen in da je to docela nov jezik, ki meče zelo čudno luč na razmere v Italiji. “Iz vsega pa se vidi,” pravi “National Zei-tung,” “da v službeni Italiji še vedno velja ono staro načelo iredentizma, da je vsak kraj, v katerem se govori italijanski, italijanska zemlja, ki mora slej ali prej pripasti Italiji in da Italija še 'danes misli, da je bilfe svetovna vojna samo zaradi tega, da si ona prisvoji tuje ozemlje. Svetovna vojna se je vodila za ideal svobode narodov in za narodno samostojnost, torej tudi za svobodo Jugoslovenov. Stenice se lahko zatro, nikdar pa ne narodi in njihova svoboda. To bi mogla Italija že dobro vedeti.” da organizira kot odgovor na tržaške justifikacije bojkot proti Italiji. Vršili so se že mnogi razgovori političnih in narodno gospodarskih činiteljev, v katerih je bilo sklenjeno organizirati bojkot italijanskega blaga na čisto nepolitični podlagi. Prebivalstvo bo tudi pozvano, naj opusti potovanja v Italijo ter se vzdrži nakupa italijanskega južnega sadja in industrijskih proizvodov. Iz Prage se poroča: češkoslovaški vojni minister dr. Viško vsky je imel v Vlašinu na proslavi kmetske konjiče (“Selške jizde”) govor, v katerem se je dotaknil tržaške sodbe in pri tem z poudarkom podčrtal zavezniško zvestobo češkoslovaške do Jugoslavije. “V našem interesu in v interesu svojih zavezniških narodov moramo biti dovolj močni,” je dejal, “za slučaj, če bi potrebovali podporo zaveznikov ali pa oni našo. Posebno v teh dneh sočustvuje ves naš narod z jugoslovenskim bratskim narodom v njegovih težkih skrbeh. Jugosloveni se morejo vedno zanesti na nas in računati s tem, da bo češkoslovaški narod stal na njihovi strani in da ne gojimo samo zunanjih simpatij do njih, čeprav smo danes enako trezno in dostojno mirni kakor jugoslovenski narod.” “Neues Wiener Tagblatt” poroča iz Prage: “češke Slovo,” glavno glasilo čsl. narodnosocia-listične stranke, kateri pripada tudi zunanji minister dr. Beneš, je včeraj objavilo vest o osnovanju posebnega odbora z nalogo, o prejemu plače, bi si težko prihranili za deževne dni.” S tem je dovolj povedano, da mi Slovenci, oziroma Slovani, ki smo si tekom dolgih let s težavo priborili naše denarne inštitucije, bi morali z vsem zaupanjem in pomočjo stati za temi denarnimi zavodi, posebno še za stavbinskimi in posojil nimi društvi, ki nam pomagajo. PRIMORSKE NOVICE Tržaška podružnica italijanskega planinskega društva je izdala nov kažipot po Julijskih Alpah. Ekscelenca Manaresi, predsednik društva, je napisal za kažipot predgovor, ki izzve-neva tako-le: “Vzdolž vseh mej bije srce domovine. Toda tukaj, kjer prelita kri in pretrpljena krvava prevara še vedno povzročata skelenje bolečin, brzi srce v prsih planinca. Julijske Alpe morajo biti ne le gorske zavore, marveč tudi braniki jeklene volje, nedosegljive meje za one druge, dosegljive pa za nas, da gremo črez nje. Da se to zgodi, treba, da je gorovje znano vsem, da ga vsi posečajo in ljubijo. . .” V letošnjem maju sta bili aretirani v Trstu dve ženski Rozika Rodelja in Antonija Sestan, ker sta razpečevali ponarejen denar. Policija je nato dognala, da ponareja denar Humbert Sestan, sin druge aretiranke. Začeli so ga iskati pa zaman. Dne 1. avgusta so zasledili miličarji na pobočju Nanosa tri ljudi. Ko so zavpili na nje, da naj se ustavijo, so začeli vsi trije teči, kar se je dalo. Eden je kmalu opešal in padel v roke miličarjev. Ta je bil 26 letni mesar Josip Gradišar iz Trsta. En miličar je ostal pri njem, drugi so streljali za bežečo dvojico. Kmalu pa so čuli strele in čez čas so našli dve mladi trupli, v katerih so spoznali Humberta Sestana in njegovo ljubico. Sestan je ustrelil naj prvo ljubico in potem sebe, gotovo radi tega, da ne prideta v roke sodniji. Te dni je bila v Trstu razprava, pri kateri sta bili obsojeni Rod el jeva na 2 leti in 20 dni zapora, Sestano^a na 2 leti in 4 mesece zapora, Gradišar je bil oproščen. Vodstvo fašija na Opčinah je imelo sejo, v kateri je tajnik Federici naznanil, da bo izključeno večje število članov, ker se odtegujejo dolžnostim fašistične organizacije. Tudi “pretvarjanje priimkov v italijansko obliko” se ne vrši pri Opencih tako hitro, kakor je on zahteval. Dr. Amodeo je dobil navodila za pospešen j e tostvarne propagande. Vojni dobrovoljci iz Primorja so priredili drugo izdajo svojega albuma. Zanimiva je v časopisnem naznanilu ugotovitev, da je bilo treba velikanskega truda in fašističnega pritiska pri številnih družinah, katere objokujejo svoje padle sinove, preden so dale za album potrebne životopisne podatke. . . V Senožečah je letovalo mesec dni 160 tržaških otrok. Poslala jih je tja fašistična organizacija. Ko so se otroci vrnili, se njihovi starši niso mogli načuditi, kako zdravo barvo imajo in kako so se zredili. Ko so jih tehtali, so ugotavljali po vrsti, da so se otroci odebelili za tri in celo za štiri kile. Tako dobro se jim je godilo med slovenskimi kmeti. Najbolj je skrbel za tržaške otroke senožeški župan Medeni. \ Ilirska Bistrica je že star kraj. Blizu trga so odkrili grobišče iz predzgodovinske dobe. Bistrica se je razvila ob vznožju starega gradu okoli leta 1,200, predvsem zaradi ogromnih gozdov. Tekom časa je nastala v Bistrici obsežna lesna industrija, čitalnica je bila ustanovljena leta 1866. V trgu je sedaj več uradov, orožniki in velike vojašnice. Bistrica šteje prebivalstva 1,400. Turistov in letoviščarjev jev poletnem času vedno več. V Bistrici je znana tovarna “Pekatete.” Ali so ze vsi vaši otroci vpisani v mladinski oddelek J. S. K. |Jednote? \f« * ..lUliiillicntiiJliliniltiHilililllfllllStlllllllllMmuillllllllimMlllllllllMmilllmill. = Lea Fatur V 1 I. E M X EŽ- POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV •»inimuHiiinrrmniiiniinMmiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiHHUiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiinr5 Radivoj Peterlin-Petruška: DOBRI LJUDJE (Nadalievanie) S snežnimi peruti je odnesla zima stričev mir. Bil je razburjen kakor potok, narasel iz tajajočega se snega. Hodil je na stolp, hodil iz orožarne v konjarno, iz konjarne v orožarno. Pregledoval je orožje, poizkušal meč, poizkušal sabljo, se bo ril . . . Podil je vranca po cesti in po hosti. Bil je nestrpen, razdražljiv. — In drugi, kakor da so se otrovali od njega! Družina in gospoda, vse je bilo nervozno. Hlapci so se prepirali med seboj, oskrbnik je rentačil nad njimi, dekle so jezičile in v očeh Nutinih so švigali pogostoma bliski. — Tudi sicer tako ravnodušni turški jetnik! Že lansko pomlad mu je bil pustil stric na viteško besedo hoditi prosto po gradu. Ponosni Turek, cesarjevega rodu po materi, je bil hvaležen in ni bil. Velika je predrznost gjaurov, da zapirajo potomca pravovernega sultana! Mati jetnikova je bila nečakinja Mehmedova. Dal jo je bil levu Huseinu za ženo. Ta je padel pri osvojen ju Bosne, V znak posebne naklonjenosti je dal Mehmed vdovo za ženo Ismail-paši. Amra je bil sin Huseinov. Drugačne, kakor so mu jih opisovali domači fanatiki, je spoznal Amra kristjane. Jel se je zanimati za njihove običaje, njihovo vero. Učen je bil Turek, pohajal je medreso v Carigradu, visoko šolo v Kordovi. Poznal je vse arabske in perzijske pisatelje in mislece, poznal je Žida Majmonida, ki je poizkusil sestaviti umetno človeka, in znal vse sure korana. Radi so se sešli Radivoj, Amra in Vilemir pri Zenonu in se razvnemali pri razpravljanju globokih vprašanj. Zenon in Radivoj sta ugovarjala Turku, Vilemir je poslušal in dodal modro opombo. Tako je pretekal Turku čas in on ni tožil o neiskrbnosti očima. Včasih se je pridružila možem tudi Romana. Podpirala je vselej mnenje Vilemirovo, in to ni ugajalo Turku. Pozabil je svojega hladnega dostojanstva in meril deklico z jeznimi pogledi. Bilo je očito, da je ne mara. Ne enkrat je še ni pogledal prijazno. In to je bolelo ljubezni razvajeno. Ogibala se je Amre. Večkrat je videla z okna gornjice hoditi Turka z mladim vikarjem po vrtu. Vikarij vnet, Turek hladen, zamišljen. Romana je vedela, da leži pobožna Nuta cele ure na kolenih v molitvi za izpreobrnitev nevernika, da mu dokazuje nedorasla, ali nenavadno modra Nasta zmote nevere, da mu govori ljubka Roža o krščanskih čednostih. Rad je poslušal doslej mladi aga deklici, se smehljal njihovi sveti vnemi, rad je poslušal vikarja. Pa zadnji čas je postal nestrpen. Tujil, izogibžfl se je družbi in vprašal sleherni dan strežnika, če še ni prišel sel od očeta. In Vilemir? Že poprej večkrat razmišljen, se je razburil docela, čuvši vest o Katarininem vstopu v samostan, čudno. Blodil je po hribih in se vračal s razmršenimi lasmi, dirjal je na lov, podil zverino in se vračal brez plena, kakor mlad sokol, ko pričakuje, da ga spusti sokolnik, tak se je zdel Romani. Hotela je vedeti, zakaj. Mehka blazina je ležala na podolgasti skrinji pri visokem oknu. Na blazini je ležalo vezivo, male javorjeve gosli, v kotu pri oknu je stal ličen kolovratek, gotovo nalašč tako majhen, in nežen-—za drobno, prenežno predico. Vdzivo, gosli in kolovrat so počivali, pogled Romanin ni hitel po slikoviti dolini, ki se je odpirala tako krasno, očesu, počival je na lepi glavi mladeniča, sedečega pri njenih nogah. Temno je bilo lice Vilemirjevo. Deklica mu je položila rahlo roko na glavo, srebrni glas je prosil mehko^ “Vilemir, povej, kaj ti teži srce ...” Mladenič je stisnil ustnice, bridka bol se je črtala krog njih, oko se zamislilo v daljo . . . Pa vrnil se /e pogled, odprlo so se usta: “Znana li je moja preteklost, Romana. Izprašala si me že večkrat o vseh okoliščinah mojega prihoda v Brežice—izpraševal me je o tem tudi Zenon. Kakor da bi hoteli odkriti mreno, ki krije moje pokolenje . . . Prazno delo! Brez imena in rodu ostanem, dokler si ne pridobim sam imena. — Srečnega sem se čutil, ko me je rešil naš dobri gospod sramote suženjstva. Tukaj me je pozdravljalo vse kot člana vaše rodbine. Vi niste oporekali, ti si sprejela tujca kot svojega brata—meni se je dozdevalo, da sem te poznal že davno. — Zamenjal sem slamnati krov z visokim gradom, ali mnogo sem prestal od vprašujočih pogledov in sam sebe sem mučil z vprašanjem: Kdo sem? čigav sem? — Spominjaš se, Romana, dne, ko sem jezdil v Gorico, da izročim mutastega hudodelnika kapitanu Febu. Več kakor leto je že od tega. Takrat je bila prišla grofica Katarina v mesto, videla me je in poslala po mene. Pozdravila me je kol nekoga, ki ga je izgubil tvoj stric in našel v meni. — Slišal sem, da je odšla prelepa gospa v samostan. Živo mi je stopil tisti moj edini sestanek ž njo pred oči, vsaka njena beseda mi je zazvenela v spominu. In vprašam se: S kom me je zamenjala grofica? Spomnil sem se tudi njene lepote—nobena krasotica se ne more meriti s Katarino, in vendar mi je vstal nejasen spomin na ženo, ki je bila lepša od nje . . . Domislil sem se sanj otročjih let. Prikazovala se mi je krasna gospa. Pravil sem svoji rednici o njej, in ona mi je dejala, da je to Mamica božja, Z leti je obledela ta podoba, s časom je izostala popolnoma. Večkrat sem se mučil, da jo prikličem—pa zaman. Pravil sem Zenonu o tem, in on je menil: če bi jo videl naslikano, bi jo gotovo prepoznal. — Pri misli na Katarino pa se je dvigala počasi za njeno—druga, draga podoba detinskih sanj. Lilije so rastle, tenke, visoke. Po beli stezi je prihitela krasna gospa v beli obleki. Na vratu, rokah in v laseh so se svetili dragi kameni, na opančicah drobni biseri. Po vonjivem zraku je zazvenel smeh, tako sladek, srebrn smeh, kakor ga slišim le v sanjah . . . Bil je smeh sreče, Romana . . . Ptice so se ustavile in poslušale, lilije so se klanjale . . . Iztegnila je roke proti meni—zlati lasci so me obsuli, rožna usta so me poljubovala . . . Bila je moja mati, Romana—moja davno umrla mati ...” Umolknil je in naslonil glavo na blazino. Težko je pogrešal materine ljubezni, težko je biti brez rodu in imena. Solze so lesketale Romani v očeh. Nizko se je sklonila k mladeniču in mu pravila tužno povest svoje rodbine. O prelepi, krepostni materi, ki živi bogvekje, o nevrednem očetu, o vzornem stricu. O stričevem trudu, da reši sestro, njeno mater, sramote, njene otroke krive vere. O mrtvem otroku, ki je moral biti njen bratec Vilemir, kakor je verjela, dokler----------- (Dalje prihodnjič) (Konec.) Pozna jesen je in meni se mudi nazaj na Ukrajino v južno Rusijo, na hutor, kjer bo treba začeti spet s poukom otrok. A sem šele malo pod Moskvo v mestu Orel. Ce pojdem peš, bom komaj o božiču doli. Korajža velja. Spravim se v osebni vlak, ki odhaja proti Kursku, in ko je že sprevodnik, ki pregleduje listke, v sosednjem kupeju, se hitro splazim pod klop tretjega razreda, sopotniki pa sedijo bolj široko in me zakrijejo s svojimi nogami kolikor mogoče. Toda danes je sprevodnik nataknjen. Malo preje je ujel že enega “zajca” (zastonjkarja) in zdaj posveti s svetil j ko pod vsako klop. Tudi mene dobi. “Alo, ven izpod klopi, pa hitro!” Ves nesrečen zlezem ven in stopim predenj. On me gleda ves presenečen. “Oh, gospod! Vso črno obleko ste si umazali. Zakaj ste zlezli notri? Kar sram me je za vas. Meni bi povedali, pa bi bilo vse dobro. Z menoj pojdite, se bo že našel kak prostorček tudi za vas!” Pelje me v sosednji voz, odpre popolnoma p r a z e n kupe drugega razreda in reče: “Tukaj sedite, pridem takoj nazaj. Gotovo še niste večerjali?!” Res pride kmalu nazaj, sede k meni, postavi čajnik in dva kozarca na mizico ter kruha in velik kos klobase. Večerjava in se pogovarjava. Postaja za postajo hiti mimo. Zjutraj sem že v mestu Kursku . . . Na Kavkazu. Po divje romantični dolini reke Baksan se bližam znožju Elbrusa (5,600 metrov). Ker hočem dohiteti nemške veleturiste Monakovča-ne: Pianna, Distela in Leuchsa in se povzpeti z njimi na vrh velikana, hitim koliKor mogoče. Toda poletno opoldansko solnce tako pripeka, da poiščem ves truden senčnato mesto in ležem počivat v travo kraj sakle (koče) v neki gorski vasi. V teh krajih žive divja kavkaška plemena, večinoma največ moha-medanci. Kmalu zadremljem. Ko se čez nekaj časa zbudim, zagledam kraj sebe v travi lat-vico kislega mleka in kos koruznega kruha. Tisti mah se pokaže izza ogla starec, ki mi prijazno pokima in pokaže na mleko, naj jem . . . Iz AJeksandropola (mesta v Zakavkazju) grem čez štiri tisoč metrov visoki vrh Allagez (Božje oko) v Ečmiadzin, stolico armenskega duhovnega po-glavarja-katolikosa. Pod vrhom pridem na široko planino, kjer opazim črne šotore divjih Kurdov, znanih tudi Mohor j a-nom po opisu grozovitega klanja Armencev, ravno tako pa tudi iz balkanskih osvobodilnih vojn. Ogniti se jim ni mogoče, ker so me ze prav gotovo opazili. Najboljše je, da grem kar k njim. • Ko sem že blizu, mi pride naproti star Kurd, me pozdravi in me pelje v šotor. Kaj bo, si mislim? Tam mi pogrne kožuh in veli, naj sedem, razgrne pepel, zamesi testo, napravi male kruhke, jih položi na čist prostor, odkoder je odgrebeJ žerjavico, jih pokrije s piskrom, obda z žerjavico in kmalu so pečeni. Tudi mleka mi prinese. Opresniki in mleko mi gredo v slast kakor najboljša jed in kmalu pozabim na strah. Med temi “groznimi ubijalci” se počutim kakor doma. Šotor se je napolnil ž njimi, ki me radovedno ogledujejo. Ker se ne morem pogovoriti, jim samo z roko pokažem, da grem na vrh gore, oni me pa prijateljski svare, češ, da je gori sam hudič—šajtan in volkovi! Na potu iz Lide v Emavs zaidem s sedmimi palestinskimi romarji—Rusi, med strmo gorovje. Solnce se je nagniio k zapadu in slednjič utonilo \ morju. A noč nastane v onih krajih skoraj nenadoma. Na prostem spati; se za enkrat ne ljubi nobenemu. Takoj vrhu gore nad nami čepi mala vas in tjakaj ja mahnemo. To je mohamedanska arabska vas Betu-rettahta. Nasproti nam prideta dva mladeniča in nas peljeta naravnost v vas, kjer nas že čaka velika množica l.judi. Zvedeli so, da so tujci Rusi, od katerih očetov je bila njih država tolikokrat premagana in oropana Kavkaza in drugih naj lepših pokrajin. Kaj bo z nami? Peljejo nas na prostrano dvorišče in zanetijo sredi njega velik ogenj. In pridejo žene in mladeniči in starci in otroci in pri-neso s seboj blazine in odeje in kruh in mleko in čaj in kavo in sladkor in razne hladilne napitke; vse, kar premorejo njih hiše. In napravijo gostijo, kakršne še ni videla njih vas, in pogoste tujce, drage goste. In pojejo jim narodne pesmi, igrajo na piščali, bobnajo na boben-čke in plešejo njim v čast in zabavo. In ko vidijo, da so gostje trudni, jim posteljejo kraj ognja. In vso noč pokla-data dva mladeniča vejice na ogenj, da odganja dim komarje. In puste jih spati, dokler jih solnce ne zbudi. Potem jih še enkrat pogoste s čajem in mlekom, jih spremijo iz vasi, jim pokažejo pot v Emavs in jim žele srečo: Naj vas varu- je Allah! . . . To je le nekaj zgodb o dobrih ljudeh, ki sem jih srečal na potu svojega mladega življenja. A srečal sem takih ljudi tekom petdesetih let na svojem potovanju po svetu precej. Spomini nanje me tolažijo v nezgodah in tbodre v težavnih težkih dneh razočaranja in ob- onih nesrečnih stvorenj, katerim gre vse narobe, če se je poročila, je mož ravnal ž .njo slabo, če je imela zaupnika, jo je ogoljufal, če je vzela kuharico, je bila pijanka. Ko mi je Roger povedal, da jo je končno pregovoril k poroki ž n j i m, sem mu želel srečo. “Upam, da bosta dobra prijatelja,” je rekel. “Malce se te boji, ker meni, da si brez čustev.” - “Ne vem, zakaj misli tako o meni,” sem odgovoril. — “Saj ti je všeč, ali ne?” — “O, pač” sem rekel, “zelo.” — “Zares ji ni šlo dobro, ubogemu bitju. Tako zelo se mi smili.” — “Da,” sem rekel. Manj nisem mogel reči. Vedel sem, da ni bila pametna in da je rada spletkarila. Po mojem mnenju je bila trda kakor kamen. Ko sem se seznanil ž njo, smo igrali bridge. Pri tem je kot moja “partnerica” dvakrat preigrala mojo najboljšo karto. Vsak bi se bil razburil, jaz pa sem ostal tih kakor angel, če bi imele zaradi tega komu priti solze, sem bil to jaz ne pa ona. Tekom večera je izgubila v moj prid ogromen denar in mi obljubila ček—ki ga pa ni nikoli poslala—in tako bi. bil moral pri najinem prihodnjem srečanju biti užaljen jaz in ne ona. Roger jo je predstavil vsem svojim prijateljem. Podaril ji je sijajne bisere ter jo jemal povsod s seboj. Njuna poroka je bila naznanjena v bližnjem času. Roger je bil v sedmih nebesih. Potem je bilo nenadno konec njegove ljubezni. Ne vem, zakaj. Njena družba mu ni mogla postati naenkrat dolgočasna, saj ni bila nikdar zabavna. Morda je prenehal samo njen žalostni pogled vplivati na njegovo srce. Izpregledal je in postal zopet svetski človek kakor poprej. Nenadno se je zavedel, da si je Rut Barlova prva vtepla v glavo poroko ter je sveto prisegel da ni stvari na svetu, ki bi ga prisilila poročiti se ž njo. Toda zadeva ni bila tako enostavna. Ko je bil zopet pri zdravi pameti, je spoznal, kakšna je bila ženska, ki je imel opravka ž njo. Ako bi jo bil prosil za svojo prostost, bi v svoji pretiranosti nesorazmerno visoko cenila svoja užaljena čuvstva. Poleg tega napravi vedno slab vtis, če kdo zapusti žensko; ljudje mu radi zamerijo. Zato je Roger molčal vojem načrtu. V nobenem oziru ni pokazal do Rut Barlo-ve. Vodil jo je v restavracije, hodila sta skupaj v gledališče, pošiljal ji je rože ter je bil ljubezniv kakor vedno. Stanoval je v svojem samskem domu, ona pa v meblovanem stanovanju. Kakor hitro bi našla primerno hišo, bi se poročila. Posredovalci so pošiljali Roger ju naslove in on jo je vzel s seboj na oglede. Ni bilo lahko najti kaj primernega. Roger je zaposloval vedno več posredovalcev. Ogledovala sta hišo za hišo in sicer temeljito od kleti do podstrešja. Včasi je bila hiša prevelika, včasi predaleč od središča, potem zopet preblizu, zdaj je bilo predrago ali potrebno popravil, pretemno, prepihu izpostavljeno ali presamotno. Roger je našel vselej napako in hiša ni prišla v poštev. Bil je nedvomno zelo izbirčen, toda kako naj bi stanovala njegova ljuba Rut drugod nego v brezhibni hiši in te so zelo redke. Lov na hišo je dolgočasen in utrudljiv posel in Rut se je naveličala. Prosil jo je naj ne izgubi potrpežljivosti. Končno se bo vendar le našla prava hiša, zato jii treba vreči puške v koruzo. Ogledala sta si na stotine hiš, prehodila na tisoče stopnic. Rut je bila izčrpana in je izgubila potrpljenje. “Ako kmalu ne najdeš hiše,” je rekla, “se bom morala premisliti. če bo šlo to tako naprej še dolgo let ne bova poročena.’ “Ne govori tako, prosim. Potrpi vendar! Pravkar sem dobil od drugih posredovalcev nove sezname, na njih je najmanj upa. (“Jutro.”) ■4—0- William Somerset Maugham: BEG Samo takojšnji beg more re- šiti moškega, če je katera ženska sklenila poročiti se z njim; o tem sem bil vedno prepričan. Toda niti beg ne prinese vselej rešitve, kar je moral izkusiti eden mojih prijateljev, ki se je hotel rešiti pred zakonom celo s potovanjem okrog sveta. Videl je jasno pretečo nevarnost ter je v zavesti, da mora ravnati hitro, tako brzih nog pobegnil na ladjo, da ni mogel pripraviti niti svojih kovčegov. Vsa njegova prtljaga je obstojala iz kr-tačice za zobe. ženske so nestanovitne, si je rekel in čez leto dni me bo že davno pozabila.— Ko se je čutil rešenega je pristal v isti luki, odkoder je odplul njegov parnik, in koga je videl tam najprvo in kdo mu je tako prijazno maihal z nabrežja? Mala ženska, ki je bil pobegnil pred njo. Poznal sem enega samega, ki se mu je posrečila rešitev iz take zagate in ta je bil Roger Charing. Ko'se je bil zaljubil v Rut Barlovo, ni bil več mlad in zadosti izkušen, da je mogel biti previden. Toda Rut Barlova je imela dar, ki je razorožil skoro vse moške. Njena pretirana občutljivost je omamila Roger ju pamet, premagala njegovo preudarnost in svetsko izkustvo. Izgubil je ravnovesje. Gospa Barlova, ki je bila že vdrugič vdova—je imela čudovite temne oči, izrazite kakor redko kdo. Zdelo se je, kakor da jih imajo zaliti vsak trenutek solze, isto časno pa so nemo tožile, da je za tako slabo bitje svet preveč, človeka se je lotevala skušnjava, da bi rekel “ubogo bitje, tvoje boli so večje nego bi si kdo mislil.” Močan razvit mož kakor Roger, ki je imel tudi ogromno denarja, si je rekel skoraj nehote: stopiti moram med neizprosni svet in to nežno bitje. Kako čudovito mora biti prepoditi žalost iz teh nebeških oči! Iz Rogarjevega pripovedovanja sem skleP^’ -ie do sedaj ves svet slabo ravnal z gospo Barlovo. Bila je eno izmed šestdeset hiš.” Lov se je pričel znova. Neprestano sta ogledovala hiše. Dve dolgi leti je trajal ta lov. Rut je postala molčeča in nejevoljna. Njene ganljive oči so dobile sovražen izraz. Roger je zmagal. Končno je bilo dovolj. “Ali se hočeš z menoj poročiti ali ne,” je rekla. — “Seveda hočem. Kakor hitro najdeva hišo se poročiva. Sicer pa sem baš zvedel za eno, ki bi bila morda primerna.” — “Ne počutim se dobro, da bi mogla ogledovati hiše.” — “Ubogo dete, tudi meni se vidi, da si nekoliko utrujena.” Rut Barlova je legla na posteljo. Ni hotela sprejeti Roger j a, ki se je moral uzadovolji-ti s tem, da je povpraševal po njej in ji pošiljal rože. Bil je pozoren in galanten kakor še nikoli. Pisal ji je sleherni dan in ji poročal o novih hišah, ki jih morata ogledati. Po enem tednu je prejel naslednje pismo: “Roger! Mislim, da me zares ne ljubiš. Našla sem nekoga, ki je srečen, da sme skrbeti zame, in danes se poročim ž njim. Rut.” Poslal ji je odgovor po posebnem slu: “Rut! • Tvoje sporočilo me je porazilo. Tega udarca ne bom mogel nikoli preboleti, toda v prvi vrsti mislim seveda na Tvojo srečo. V prigibu Ti pošiljam sedem novih ponudb. U ver j en sem, da najdeš med njimi primerno hišo. Roger.” —(“življenje in Svet.”) ----------------o--------- neda nos Aires, Argentina, so no imenovali krasen “Avenida Tomas Alva Poleg tega je v Argentini mest, katerih ulice noS'j0.^ slavnega ameriškega iz™ 1 ja Edisona. REVOLUCIJA V BRA® JI, katere namen je P01^ administracijo predse Washingtona Luis Perel^| Sousa in zabraniti inav8^| novoizvoljenega predse Julio Prestesa, se bo . zavlekla v dolgo afero >n ^ vo državljansko vojno. r'hc sliko situacije si je težko115 -*e c riti, ker kar trdi ena st«*® enn zanika druga in obrat110'. «Jo Argentini baje vlada ra , 1,1 E ženje, da se brazilske reV ji( Sf jonarje prizna kot v°in0, j, ‘ istimi pravicami kot J1 rj ^ vojna sila federalne vlade- ■ oiin di v Washingtonu pazU1' sledu jejo razvoj dogod največ ji južnoameriški Jo liki. ^ VeSfc *nt« 43 SL Milijon metuljev V zbirki National muzeja se nahaja en milijon metuljev in vešč. Nedavno je kongres dovolil $50,000 za nabavo zbirke dr. W. Barnesa, ki je nad 50 let zbiral metulje in vešče. Ta zbirka je najpopolnejša-te vrste v Severni Ameriki. Vrednost te zbirke leži v tem, ker so nekateri teh mehkužcev silno škodljivi za farmerje in sadjerejce. Pred-no je; mogoče uspešno uničevanje teh škodljivcev, treba jih je dobro poznati; zato so potrebne zbirke takih mrčesov. o------------ Spoštujejo Edisona Iznajditelj električne žarnice in tisočerih drugih reči, Thomas A. Edison, je spoštovan tudi v Južni Ameriki. V mestu Bue- 8. iSKOVi od najmanjše do največje # društva in posamezni izdeluje lično moderna sl«* venska unijska tiskarna. Ameriška Domovi113 AVE' 6117 ST. CLAIR • - CLEVELAND,OHIu S* uš Pri Pl ,rani We] ^tva JS tr ] v > ( i GLAS NARODA NAJSTAKEJŠI NEODVlS^ SLOVENSKI DNEVNI* V AMERIKI je najbolj razširjen Ust v Ameriki; donaša vsaj nje svetovne novosti, naJ,nII izvirna poročila iz stare ° vine; mnogo šale in PrL romanov najboljših pisateu Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošM9 Vsa pisma naslovite i1®’ GLAS NAROPa 216 W. 18th St.. New York, N-ft ANTON ZBAŠNIK ;; Slovenski Javni Notar 5400 Butler Street Pittsburgh) * L Jf (zcielulc pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, ^ vse druse v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Am«fl stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Naznanilo : Vsled znižanja obrestovanja investicij hranilni’^ ’*1 sklenila zveza Savings Banks v New Yorku znlZ 1 obrestno mero za vloge l() od 4' ž'" na 4"" \ V i, Ker investira naš zavod denar svojih vlagatelje^ j* obveznice (bonde), naznanjamo, da bomo tudi obrestovali vloge od 1. oktobra dalje po 4%. : Sakser State Bankj 82 Cortlandt St. Tel. BARclay u,> n NEW YORK, N. Y. | SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN............ nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za naJrazHč«*-!*6 — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa. > (Tel. 6211-B) Na]r«£]a la aajitarajia aloTtaaka slataraka trgov!aa t ^ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane In radio In izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE M» il. Clair An. la m K. »th Bi., Cimbal. O-