To is ono ii piell i. ii. Kraj prvega mojiega službovanja se je nahajal na Krianjskem. Ni bil daleč od meje Primorske. Seve, često sem io mahnil v sosedno deželo. Ob sebi se ume, da sem se seznanil z mnogimi primorskimi kolegi. Z več izmed teh sem še danes v intimnem stiiku, čeratvno je minilo že nad 30 let, kar sefrn zahajal med nje. Ob času mojega službovanja na Kranjskem razen slovečega nemškega »Liaindeslehrervereina« ni bilo drugih učit. društev. To^ me je bolelo in večkrat sem tupatam poizkusil izprožiti kaj v snovanje takih združb, toda — zaman. Naravmoi, da sem se potemtakem temboij oklenil vrlih Primorcev, ki so tai čas že imeli par svojih diruštev. Eno prviih je bilo »U č i t e 1 j s k o d r u š t v o z a S e ž a n s k i o k r a j«. Temu sem bil član dotlej, da me je usoda poklicala drugam. — Zborovanja tega društva so bilai vselej jako zanimiva ter so mi ostala dosihdob v pfijetnem spominu. Člane tega društva je spajala prava sodružna ljubav. Med njimi sem se res naučil istinite kolegialniosti in bratske razumnosti. Vsekdar sem se veselil dneva, ko je to društvo zborovalo. Naslaial sem se ob teh skupščinah nad lepim petjem, zlasti »K r a š k e g a k v a r t e t a« (Beningar — Kosovel — Sila — Starec) izborna prednašanja ne pozabim do konca svojih dni! Naijboljl se mi je vtiisnilo v spomin zborovanje »Učiteljskega društva za Se- žanski okraj«, ki ga ]e imelo, če se ne motim, jeseni leta 1885. v S k o c i j a n u. — Ko je bil doikaj- zanirniiivi dnevni red izčrpan, sino se vsi udeleženci podali v podzemeljske jame in votline Škocijanske ter smo tu občudovali orjaške starvbe ter čudnostne tvorbe božjiega stvarejnjai... Da, velikanski vtiski! In duška jim je dal tačas še mladi, a pialno pesniškega vzno- sa prevzeti tovariš Janko Lebam iz Lokve, ko je v spominsko knjigo Škoci- jansko napisal stike, ki sem si jih do da- nes dobro' zaipomnil: Človeku v prsih stresa se srce, stopivšemu v podzemske hrame te! Oj, človek, kak si majhen in šibak proit onemu, ki stvaril hrain je tak! In ta prekrasna slavnai Reka, Poznana že iz starega je veka! Njo je omenjal že Vergil ter velmož mnogo Jo slavil, a tudi še današnji dan sem roma Vlah, Slovan, Oerman: Kjer se nahajai takošna krasota, ined narodi premine vsa togota! Celo Štefanija, carjevna premila, & pohodom kraj je ta-le počastila: Zares ponosni lahko- ste Brkini, da v skromni ljubi Vaši domovini naravno čudo tako1 se nahaja! Če sem koga izpodbudil, da si ob prilikai ogleda to čudesno pokrajino! slovenske naše domovine, po tein so vrstice te-le dosegle svoj namen ... Da ste m'ii čili in zdravi! S \ a m o š t e v.