vVand f-jKA&CG
Asi e s s sm
_______________________________________________,	■	,________________________________________________v______________________________________________________
* - i	H4 * - ' - .: ■
OVIIM/I

^■■■.- ■.:':■-	V ->v ■ •> v-■ ^ ^-V'
NO. 156
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY
Sšfcrvlng Chicago, Milwaukee, Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York,-Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 15, 1972
STEV. LXXlV — VOL. LXXIV
Še l čelov ebsojemli Novi grobovi
Frank Končan
V St. Vicncent Charity bol-
Vihlniki komunističnih partij
Zcihodll obsojajo sp^i}ejnišnici je umrl 84 let stari Frank Procese v cSR In pozivajo j Koncan s 6718 Edna Avenu6j
rago, naj jih konca. j rojen v Horjulu pri Ljubljani, PRAGA, CSR. — Četudi so °d koder je prišel v ZDA pred uradni krogi zatrjevali, da je obsodb konec, so pretekli teden obsodili še 8 novih obtožencev,
Pristašev libera Inega režima.
njimi je hčerka bivšega Pitijskega vodnika v Brnu An-113 Sabatova. Anna ni stara niti ^ lot, pa so jo podobno kot že Proje njenega očeta in dva bra-^a’ prijeli in jo obsodili na tri in pol ieta zapora. v Od osmih obtožencev so bile Niri ženske. Ker je bila sodna Oprava v Brnu, glavnem me-siu Moravske, je tu o njih le ^slo znanega.
Noslej je bilo skupno, v koli-0r je znano, obsojenih 46 oseb,
Vse
v zvezi s širitvijo letakov,
59 leti, mož Mary, roj. Rebol, oče Franka B.. in Frances Zadeli, 7-krat stari oče, brat Andreja (Jug.). Pokojnik je bil po poklicu mizar, bil je član ADZ št. 14 in -SNPJ št. 126. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v četrtek ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
Edward F. Tomažič V Chula Vista v Kaliforniji je umrl v sobote, 12. avgusta, 47 let stari Edward F. Tomažič, rojen v Clevelandu, mož Shirley, roj. Boyer, sin Mary Tomažič, roj. Valencie, in pok. An-
Jugoslavija dolži za vpad 'hrvaške gverile' Avstrijo ii Avstralijo
151 so državljane opozarjali lani! tona, brat Anthenyja, Johna, pred parlamentarnimi volitva-i Mary Horn, Josepha in Jose-d-a jim ni treba glasovati za|Phine Strauss. Do svoje upoko-Vladne kandidate, če nočejo, da'jitve Pred 5 leti ie bil v letal-^Phova imena na volivnicah: stvu ZDA kot narednik vodnik, jahko črtajo in napišejo imena Tedai se ie naselil za stalne v astnih. Oblast je širitelje teh' KaliforniiL Pogreb bo iz Grdi-takov obtožila protidržavnega'	pogroonoga zavoda na
kovanja in rušenja "socialistic- Lake Shore Blvd’ v četrtek ob ftega družabnega reda”.
Mar
šče!
ni to čudno pravno stali-
nekdo opozori svojega! ° Pavijana na njegove držav-^.anske pravice, dela proti drža-
thf a^° 80 86^e Pr°tt državi vsi “ h ki so te pravice uzakonili.' r°ti obsodbam v CSR so se ^ vn° oglasili predstavniki ni atncoske in Italijanske Komu-dru1Cne Partije’ Pa tudi vodniki Zahod1 Komunističnih partij na
8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na Kalvarijo pod vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
------o-----
Vsak dan se potopi po ena ladja
iu.
!fr^ tanjša!
s| prekopal
hi "RUZALEM, Izr. —Obramb-Jn’ster Moshe Dayan je de-govoru preko izraelske
WASHINGTON, D.C. — Po | svetovnih morjih plove okoli 60,000 ladij različnih velikosti in obsegov, pa tudi starosti. Povprečno se potopi od te množice vsak dan ena.
Vzroki potopitev so različni, največ naj bi jih bil kriv gost pomorski promet, ki povzroča razna trčenja, ko je z novimi, večjimi ladjami težje manevrirati. Nekateri poznavalci pomorskega prometa trdijo, da kapitani trgovskih ladij često pre-
Predsednik j u g o s lovanske vlade Džeraal Bjedic trdi, da je Jugoslavija Avstrijo in Avstralijo opozorila na hrvaške nacionaliste, pa se ti dve nista za to nič zmenili.
CLEVELAND, O. — Predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bjedic je obdolžil Avstrijo in Avstralijo, da sta dovolili hrvaškim nacionalistom vežbanje na svojih tleh, predno so letos v juniju preko avstrijske meje prišli v Jugoslavijo in se s tovornjakom “Radenske” odpeljali do Bugojine v Bosni, kjer so se zapletli v boj z jugoslovanskimi varnostnimi organi. Teh naj bi bilo v boju padlo 13, med njimi en kapetan, gverilci pa naj bi bili razen enega vsi mrtvi.
Za vodilna gverilca, brata Andrica, trdijo, da naj bi bila napravila samomor, ko sta videla, da načrt ni uspel. Po vesteh Muenehen Merkurja naj bi imeli vpadniki namen ujeti samega Tita, ko se je v tistih tednih večkrat mudil v svojem lovskem gradiču pri Bugojni. Vpadniki so se pripeljali do tja in prav v boju okoli gradiča naj bi varnostni organi imeli največ mrtvih.
Nekateri viri trdijo, da so prišli Hrvatje — vsega skupaj naj bi jih bilo 19 — iz Avstrije brez
irilMifa skuša ladržaSš Izgen izijeev iz Ugande
LONDON, Vel. Brit. — Britanska vlada je skušala pretekli teden doseči odložitev izgona A-zijcev iz Ugande v Afriki najprej rednim potom. Visoki komisar R. Slater se je oglasil pri predsedniku republike Idi Aminu in mu izročil predloge londonske vlade.
Zdi se, da to ni dosti zaleglo in Velika Britanija je nato po-slaia v Kampalo G. Rippona, ministra, ki se v imenu Velike Britanije pogaja z Evropsko gospodarsko skupnostjo. V Ugandi so ga sprejeli hladno in verjetno prav tako ni veliko dosegel, če je sploh kaj. Predsednik Idi A-min ni kazal nobene volje za razgovor z njim.
Anglež je letel iz Ugande v Tanzanijo in v Kenijo, da bi dognal, kaj bi mogel tam napraviti za okoli 50,000 Azijcev, ki imajo britanske potne liste, so torej britanski državljani, pa jih Velika Britanija ni pripravljena sprejeti. Letno se po dosedanjih predpisih more vseliti v Veliko Britanijo le 3,500 takih britanskih državljanov. Kenija in Tanzanija sta izjavili, da pregnancev iz Ugande ne bosta sprejeli, slično je izjavila Indija, četudi je dober del teh izgnancev indijskega rodu in porekla.
TUDI McGGVERH DOLŽI NIX0KA, DA JE IZPUSTIL PRILOŽNOST ZA DOGOVOR
|	j
! Iz Clevelanda j ! in okolice
Jugoslavija na TV—
Na programu “Adventure
iv	j i -v, . ,	,	.. . i•.	. Road” na kanalu 8 TV bodo ves
Demokratski predsedniški kandidat ponavlja trditev Shn- ta teden od 3 do 4 nn„n1dn„
verja, da je Nixon ob nastopu svoje vlade zapravil kazali ji:g0slavijo Popoicine priložnost za končanje vojne. Podpirata te trditve tudi Harriman in Vanče.	Seja—
Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje bo imel v četrtek, 17. avgusta, ob dveh popoldne redno mesečno sejo v SND na St. Clair Avenue. Vse članstvo vabljeno!
WASHINGTON, D.C. — Sen. Zanimivo je, da nihče od njih McGovern je poprijel očitek ne pove, zakaj ni te priložnosti p o d p redsedniškega kandidata! uporabil L. B. Johnson, ki je bil Sr.rgeiita Shriverja pretekli te- predsednik ZDA do 20. januar-den, da je predsednik Nixon j jr. 1969!
imel ob nastopu svoje vlade pri-	------0______ \
ležnest skleniti s Hanoiem do-j	Holiši pregled	! ^ Kaliforniji
govor o končanju vojskovanja j	na^lstališčih
pod ugodnejšimi pogoji kot da-1 nes. Shriver, ki je bil tedaj po-i
Mrs. Antonia Repič, ki je ži-| vela na 765 E. 156 St., je sedaj v
___________;	^	...... ^ WASHINGTON, D.C. — Zvez-’31ovenskem starostnem domu,
slanik v Parizu, je dejal, da^vel na letalska uprava je razkrila,;^-;0 cyPress Avenue, Fontana, za vse to, ker je imel pogled vjda je na letališčih po ugrabitvah jCal?x 92335’ teL 114-823-7203. pogajanja v Parizu. Ta sta te-jietal v preteklih mesecih bil u-!prcmaj0 podpisov— daj vodila A. Harriman in C.|veden boljši nadzor, varnostni:	Predlagatelji zmanjšanja šte-
Vance, oba demokrata, ki ju je! ukrepi pa bili povečani.	j vila mestnih odbornikov od 33
poslal v Pariz L. B. Johnson,! Pazljivejše pregledujejo prt- na 15 so zbrali premalo podpi-sličnc kot njega samega.	lja§°) ps tudi vse potnike. Po-! sov na svojo zahtevo, da pride
sebno pozornost posvečajo ti-j predlog pred volivce 7. novem-stim, ki se jim zde sumljivi. Le-jbra letos. Vsaj okoli tisoč pod-talska uprava trdi, da se možni |pisov je premalo, toda predla-ugrabitelji zavedajo, da je sedaj | gatelji imajo čas 14 dni, da jih veliko večja verjetnost njihove- zbero. ga pravočasnega prijema in se zato sploh ne spuščajo v take poskuse.
Rdeči naj bi bili v drugi polovici leta 1938 umaknili večje število svojih divizij iz Južnega Vietnama in bili pripravljeni na resnična pogajanja in dogovor z ZDA. Shriver in za njim Mc-G ever n trdita, da je Nixon to priložnost izpustil in se rajše lotil vietnamizacije vojne v upanju, da bo na ta način Južni Vietnam ohranil neodvisen v smislu p r v o t nega ameriškega
Armada bo povečala število žensk
WASHINGTON, D.C. — Ko smotra posega v vojskovanje, se oborožene sile pripravljajo' Harriman in Vance sta potr-i na uvedbo prostovoljcev in pro-' dda Shriverjeve trditve, Mc-orožja. Orožje naj bi bila prihes- stovoljk, so odločene sprejeti Govern se sklicuje celo na kon-la in skrila na določenem mestu večje število prostovoljk, da bo giesni zapisnik, kjer naj bi bilo! druga skupina, ki je prišla iz večje število prostovoljcev na “zelo jasno” razvidno, da je Se-[
--vi- "
Zadnje vesti
Nevihta sinoči—
Sincčna huda nevihta je povzročila- ponekod poplave in pretrgala električno napeljavo. Nad mesto je pridivjala okoli 9.45 in
spustila nanj 1.3 palcev dežja.
WASHINGTON, B.C — Fred- o -	•	- ,	,	J..
’	’	-^rea ^oncija je poročala, da so bm
se 111-°v tiskovni tajnik Zieg-! p0piav]jenj deij Memorial
,er je objavil, da se je dr. H. ^horewayja in E. 79 Si. med St. Kissinger včeraj sestal v Parizu s predstavniki Hanoia na tajni pomenek. Kaj so dosegli, Ziegler ni povedal.
Madžarske preko Drave.
razpolago za izrazito moške vo-
število svojih divizij’ ga Vietnama.
iz Južne-
ski'hVlil''e’v l'e odbod sovjet-
laiš=iV0^aa^ib strokovnjakov o- ,	..	,	,
kop; Položai ob Sueškem Pre-!“f° pa2lJ° na varnostne Pred-
Svni om°gočil Izraelu, da uje sile ta
hio
reze:
piše.
m zmanjša. To bo o-i Londonski Lloyd poroča, da f^Io odpust nekaj vojaških!30 izŠube ladii v zadniih šestih
' letih do konca leta 1970 porastie za 41%. Leta 1970 se jih je potopilo po Lloydovih podatkih 352, le 90 manj, kot so jih nemške podmornice potopile ZDA tekom vse druge svetovne vojne.
Džemal Bijedič je dejal zad-[ ja|ke službe, njo nedeljo, da je JugoslavijaI ženske bodo sprejemali tudi v Avstiijo in Avstralijo že preje vojne akadmije, ko bo enkrat u-' Državni tajnik W. P. Rogers opozorila na hrvaške teroriste,! zakonjeno ustavno dopolnilo o je označil Shriverjeve trditve da pa ti dve nista nič ukrenili, j ženski enakopravnosti. Kljub za “politično fantazijo” in brez Hrvatsko revolucionarno vsemu prevladuje prepričanje, vsake osnove. Poznavalci raz-bratstvo , katerega člani naj bi da bo ostala raba žensk v arma- mer trdijo, da bi bil predsednik bdi hrvaški nacionalisti, ki so di, pa tudi v ostalih oboroženih L. B. Johnson, ki je bil tedaj v
Beli hiši, brez dvoma priložnost izkoristil, če bi res obstojala,
verni Vietnam umaknil “večje WASHINGTON, D.C. — Bivši
pravosodni tajnik J. Mitchell je dejal, da so rdeči v Hanoiu izrabili K. Clarka, ki jim je nasedel. Ta je bil v svojih izjavah po povratku v ZDA | včeraj v San Franciscu zelo i
Clair in Superior Avenue. ------------o----
Bengalija hoče v ZN
Neodvisna država Bengalija — Bangladeš — je zaprosila uradno za sprejem v ZN, pa naletela na odpor Kitajske.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.—
previden. Izjavil je, da on ni!Bengalija je uradno zaprosila
rVistov.
da bo
^an je izrazil tudi upanje,
hieicv, S^°ro Prišlo do kakega o-- Jenega
naJ bi
Sq Idtv ’
W 1 ° ^em 3 Posredova-Washingtona menili.
sporazuma z Egiptom, pl’ebor) A ?apet03t ob Sueškem W.U . daUe zmanjšal in hiOgQV Izirai v toliko, da bi bilo s° se p,Pre^op cel° odpreti, kot hjern
kljub	obrambni minister
hevarno0ptimlzmu ni pozabil na z°rii d°S ’ sv°je rojake je opo-bravl, a ^ora Izrael biti pri-eškeD-a ’ ker zahodno od Su-Vedno nirek°pa ie zbranih še T° je h.al1 *00,000 vojakov.
119 Izjava1^ PrVa izraelska urad-
nrvf vV ZVezi s spremen je Vzbodu j ^ na Srednjem Vidi Iz 12 nJ'e je razvidno, da 2ve'Ze ize pV. Umiku Sovjetske Slpla njeno splošno
prišli v Jugoslavijo v Bugojno, naj bi bilo povezano z drugimi revolucionarnimi levi čarskimi gibanji po svetu, kot piše srbski list “Sloboda” v Chicagu.
Nesreče z antenami CHICAGO, 111. - Vsako leto se v naši deželi težko poškoduje okoli 16,000 ljudi, ko popravljajo radijske in televizijske antene na strehah svojih domov.
silah omejena.
Gverilci umorili policijskega generala v Iranu
TEHERAN, Iran. — V nedeljo
ker je hotel vojskovanje končati.
Vprašanje je tudi, zakaj Shriver, Harriman, Vance in drugi,
govoril preko radia Hanoia, i da pa ne izključuje, da so njegove razgovore in izjave snemali na trak in jih nato oddajali preko radia.
sta dva mestna gverilca, preob- j ki sedaj napadajo Nixona, da je lečena v pleskarja, ustrelila 45 priložnost za končanje vojne zalet starega policijskega generala pravil, tega niso povedali preje? S. Taheri, ki je v zadnjem času Kako, da so s tem razkritjem vodil proti mestni gverili odlo- čakali kar štiri leta. V Ameriki čen boj.	se kaj takega ne dogaja!
Rdeči v Južnem Vietnamu so izredno trdoživi

arabsko-izraelskem
Vremenski prerok pravi:
Ve£in
+	°b*ačno in hladno
Glhperatura° v dež;ia- Najvišja
P°noči okoli J2 dan °k0li 7°’
SAIGON, J. Viet. — Rdeči v Južnem Vietnamu so trdoživi. Četudi se vlada z ameriško pomočjo trudi že več let za pomiritev podeželja, so vendar še komaj nekaj desetin od samega glavnega mesta Saigona kraji, kjer rdeči neprestano in nemoteno pobirajo od prebivalstva svoj davek.
Delavci na plantažah vzhodno od glavnega mesta, ki morajo daleč v goščo pri svojem rednem delu, se ne morejo izogniti plačevanju davka Viet-kongu, če hočejo biti varni in imeti mir.
Poglavar vasi je razkril, da delavci na obsežni francoski Terre Rouge plantaži redno plačujejo rdečim mesečno eno desetino enega dnevnega zaslužka in en dnevni obrok riža. “Uposlenci plantaže delajo daleč v gozdovih in dejansko ni možnosti, da bi naša milica preprečila vietkongov-eem pobiranje davka,” je dejal vaški glavar.
Uradni predstavniki v Wa-shingtonu in v Saigonu so vedno trdili, da je sposobnost pobiranja davkov najboljši dokaz o tem, kdo je dejanski gospodar nad določenim o-zemljem in njegovim prebivalstvom. Zato so ob razkritju, da vietkongovci pobirajo ,že skozi leta redno svoje davke v skoraj neposredni bližini Saigona, prizadeti.
Napori za pomiritev ozemlja okoli Saigona so bili obsežni in vztrajni. Kazali so na splošno velik uspeh, odkar so na to področje prišle močne ameriške sile, ki so posredno pregnale rdeče vojaške enote iz naselij, nato pa tudi iz njihovih gozdnih oporišč. Odkritih in uničenih je bilo nešteto podzemskih skrivališč v vedno novih čistkah in pohodih. Ameriško delo so nato nadaljevali j u ž no vietnamski vojaški oddelki. Nasilje rdečih je prestalo, ceste so večji del varne in položaj izgleda
prilično normalen in vsakdanji. Prevladovalo je prepričanje, da je terenska rdeča mreža razbita in uničena. Zadnja razkritja so v tem pogledu povzročila nekaj dvoma vsaj za bolj samotne predele.
Pokrajina okoli Saigona je na splošno še vedno veliko bolj mirna in varna, kot je bila pred leti. Zato je prišlo pretekli teden do precejšnjega iznenadenja, ko je močna skupina rdečih napadla milico pri Binh Lam iz zasede. Tej so prišli na pomoč drugi oddelki milice, pa imeli . v dveh dnevih boja z rdečimi 100 mrtvih in ranjenih. Ko so poslali tja rangerje, so se rdeči umaknili. Rangerji so jih skušali iztakniti, pa jim ni u-spelo.
Vlada trdi, da naj bi bili rdeči napadalci rdeče pokrajinske sile, okrepljene s Severnimi Vietnamci. Ljudje na splošno sodijo, da so bili to domači rdeči brez vsakih Se-
vernih Vietnamcev. Pravijo, da bodo brez dvoma prišli zopet na dan, ko bo priložnost, če jih rangerji ne bodo našli in uničili. Napovedujejo, da utegnejo napasti celo okrožno mesto Long Thanh ob cesti št. 15, ki je važno prometno križišče na poti proti vzhodu do obale Južnega Kitajskega morja.
Vladnim silam je težko nadzirati to ozemlje, ker se vzhodno od njega razprostira obsežno področje džungle, znano pod imenom D Zone, kjer so se skozi stoletja skrivali razbojniki in uporniki vseh vrst. Četudi letalstvo to področje večkrat bombardira, se počutijo rdeči v njem dosti varne. Obsežnih načrtnih čiščenj tega pdročja že ni bilo par let.
Dokler ne bo terenska mreža odkrita in uničena, Južni Vietnam ni varen in ne bo varen, pa naj na površini izgleda vse mirno in idilično.
SAIGON, J. Viet. — Letala B-52 so odvrgla velike množine težkih bomb na Demilitarizirano ceno in neposredno severno od nje, kjer sodijo da je na pohodu na jug nova severnovietnamska divizija.
za sprejem v Združene narode in njena prošnja je prišla pred Varnostni svet. Tam je prišlo pii razpravi o prošnji iz Dake do ostre izmenjave med zastopnikoma Sovjetske zveze in Kitajske.
Huang Hua, zastopnik Kitajske, je dejal, da prošnje Dake ni mogoče upoštevati, ker Bangla-! deš krši resolucijo Združenih I narodov, ko ne izpusti pakistan-
. skih vojnih ujetnikov, in ker se BERLIN, ^ Nem. — Včeraj je j ne drži določil ustave ZN
e sp odiralo v ^ zraku kmalu Kitajski ugovor je pognal na
p,° P2 etu Potn*ško letalo noge zastopnika Sovjetske zve-iIjusm-62 s 156 potniki name-jze) ki je dejal, da je čudno sta-njenimi v letovišča ob črnem lišče Kitajske do resolucije ZN,
morju. Vsi potniki in moštvo! letala so bili mrtvi.
MUENCHEN, Nem. — Abesi-nija je odpovedala udeležbo na olimpijskih igrah, ker je bilo sprejeto vanje zastopstvo Rodezije.
ko sama ne mara priznati resolucij, ki so bile sprejete pred njenim vstopom v ZN. “To je nenavadna dvojna mera,” je dejal Rus.
Kitajec je nato obdolžil ZSSR ‘socialističnega imperializma’ in
SAN FRANCISCO, Kalif. _ j označil prošnjo Bengalije za Ramsey Clark je po povratku! sprejem v ZN za “šalo” in “nor-iz Severnega Vietnama tu! čevanje iz ZN”. Dodal je, da
dejal, da bodo rdeči nemara v kratkem izpustili nekaj ameriških vojnih ujetnikov. WASHINGTON, D.C. — Plačni odbor, ki je odgovoren za nadziranje plač, je izjavil, da bo ohranil 5.5% omejitev za povečanje plač.
LONDON, Vel. Brit. — Vodnik unije pristaniškega delavstva je sklical njihove zastopnike na posvet, ki naj odloči, ali
mora Bengalija najprej urediti svoje odnose s sosedi, potem bo šele lahko postala članica ZN.
Zastopnik ZSSR je vprašal, kako da ta zahteva ni veljala za samo Kitajsko. Kot znano ta nima urejenih svojih odnosov s svojimi sosedi, posebno ne z ZSSR, s katero je med drugim v sporu zaradi meja.
Poleg Sovjetske zveze sta govorila za sprejem Bengalije še
bodo sprejeli zadnjo ponudbo | zastopnik Indije in zastopnik in končali 18 dni trajajoči j Jugoslavije. Očitno je, da imajo štrajk aii ne. Štrajk je zaprl! podporniki Bengalije v Varnost-
vsa pristanišča velike Britanije in ogroža redno oskrbo Velike Britanije z živili.
nem svetu večino in Kitajska more njen sprejem preprečiti e-dino z uporabo veta.
Rmmišm Bommm
v/ini ■ ■/1 c- i 11r > \i i
6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
•^^>83
No. 156 Tuesday, Aug. 15, 1972
Čemu tolikšna gonja o napadih na nasipe in jezove Rdeče reke
V	zadnjih tednih rdeči v Severnem Vietnamu neprestano kriče, da Združene države z letalskimi napadi uničujejo nasipe in jezove v Severnem Vietnamu na področju delte Rdeče reke. To področje predstavlja osrčje Severnega Vietnama z mesti Hanoiem in Hajfongom, pa tudi z riž-nimi polji, ki Severni Vietnam prehranjujejo.
Združene države so ponovno zanikale te trditve in sam predsednik Nixon je označil tiste v svobodnem svetu, ki jih poslušajo in jemljejo zares, da so “naivni” in da nasedajo rdeči propagandi. Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim, ki je javno govoril o teh napadih, je dobil odgovor neposredno od samega predsednika Nixona na tiskovni konferenci.
Če letalskih napadov na te nasipe ni, čemu torej tolikšna gonja proti njim?
Združene države so svoje trditve podprle z letalskimi posnetki Severnega Vietnama, koder padajo ameriške bombe. Ti posnetki kažejo, da so bili nasipi zadeti res samo slučajno, ko so letala napadala druge, vojaške cilje. Vsega skup na bi bilo le kakih ducat takih nenamernih poškodb na nasipih.
Severni Vietnam vztraja pri svoji propagandi in je zadnji četrtek v Parizu pri razgovorih o končanju vojne v Vietnamu znova protestiral proti napadom na rečne nasipe, ki naj bi prisilili Severni Vietnam na kolena z obsežnimi poplavami in lakoto.
Ameriški vojaški opazovalci in drugi poznavalci razmer v Severnem Vietnamu razlagajo, da Severni Vietnam skuša s sedanjo propagando že vnaprej pokazati na Združene države kot krivca, če pride letos do kakih obsežnih povodnji na področju spodnjega porečja Rdeče reke. Take poplave rdeči v Severnem Vietnamu dejansko pričakujejo, ker se niso dovolj potrudili, da bi nasipe in jezove, ki so jih velike poplave lani oslabile, popravili.
V	avgustu in septembru, ko nastopi monzumsko deževje in vodovje naraste, nastopi vsako leto nevarnost poplav. Prebivalci porečja Rdeče reke se tega zavedajo in so zato tekom stoletij in tisočletij zgradili ob njej cel sistem nasipov, ki naj naraslo vodovje zadrže in preprečijo večjo škodo.
Sistem nasipov in jezov sestoji iz osnovnih ali glavnih, ki tečejo vzporedno s strugo reke v razni oddaljenosti, med seboj pa so povezani z drugimi obsežnimi in močnimi nasipi, ki celotno ozemlje, ogroženo s poplavami, razdele v manjša področja. Ta potem delijo manjši, drugotni nasipi v še manjša dela: Smoter teh dveh glavnih sistemov nasipov je zadržati vode reke, če prestopijo bregove ali če pre-derejo kak nasip in jih omeje na čim manjši prostor. Voda bi morala podreti vrsto nasipov, da bi mogla poplaviti večja področja.
Tretji sistem nasipov, ta je najbolj gost, pa najmanjši, služi umetnemu namakanju riževih polj. Po njih priteče voda na ta polja, ko riž sadijo, po njih z njih odteče, ko riž zori in ga nato pospravljajo.
Posebni nasipi ob samem bregu rečnih korit v njenem spodnjem toku ne služijo le preprečevanju poplav rečne vode, ampak zadržujejo tudi morsko vodo, ko ob plimi udari ob reki navzgor in bi s svojo soljo sicer uničila polja.
Lani so bile poplave izredno obsežne. Trdili so, da obsežnejše kot kdajkoli v zadnjih letih. Napravile so precej škode na sistemu nasipov in jezov, ki so pretežno zgrajeni iz prsti. Te nasipe vsako leto dobro pregledajo in jih popravijo, pred nastopom monzumskega deževja. Letos tega niso storili, ker imajo vso razpoložljivo delovno silo vpre-ženo v delo za vojskovanje in za napore neposredno zvezane z njim.
Skupno dolžino nasipov in jezov na področju delte Rdeče reke, kii obsega okoli 6,000 kvadratnih milj površine, cenijo na 2,/Cu do 3,000 milj. Te nasipe in jezove so gradili že pred Kristusovim rojstvom, slično kot so jih v davnih tisočletjih začeli graditi v Egiptu, v Mezopotamiji in na Kitajskem. Kljub vojnam in spremembah so ti jezovi rastli in se razp’etaii, ker so bili in so temelj obstanka človeka na tem področju. Glavni jezovi so spodaj široki okoli 150 čevljev, zgaraj pa kakih 20, visoki so do 50 čevljev. Drugotni nasipi, kji so v podporo glavnim, so debeli do 50 čevljev in tudi do toliko visoki.
plave, bi morali vpreči v to veliko število letal, ki bi več tednov načrtno metala bombe na nje.
Ameriški vojaški strokovnjaki pravijo, da bi moral biti napor za uničevanje teh nasipov tako obsežen in dolgotrajen, da bi bil učinkovit, da za izključno vojaške cilje tega ni niti malo vreden. Zato amefiški vojaški vodniki niso nikdar predlagali, niti vzeli v misel napadov na te nasipe in jezove.
Ameriški letalski napadi so namenjeni vojaškim ciljem v Severnem Vietnamu, v kolikor so ti v neposredni bližani nasipov in jezov ali cela na njih samih, kar naj bi veljajo za protiletalsko obrambo, jih ameriška letala napadajo ne-oziraje se na nevarnost, da pri tem lahko uničijo tudi nasipe ali jezove. Stoje izgleda na stališču, naj rdeči sami varujejo svoje nasipe in jezove s tem, da jih ne bodo izpostavljali nevarnosti s postavljanjem orožja in vojaških naprav na nje ali v njihovo neposredno bližino.
Vojna je končno vojna. Kdor jo je doživel, ve, da ni nobena idila, ampak strahotna in krvava nesreča.
i«aps i iaripM legijjd
1 BESEDA IZ NARODA j
proti vzhodu. Svetišče se nahaja oib Mumford Rd., katera odcepi od U.S. Rt. 422 približno i 2 milji vzhodno od kraja Welsh-CLEVELAND, O. — Zopet 'filed. Na Mumford Rd. zavijete smo v poletju, v času, ko nas levo in približno po eni milji vsako leto Marijina legija vabi vožnje boste zagledali to lepo na svoje romanje. Ko smo bili božjo pot. še v Sloveniji, smo radi hodili; Vsak izmed nas, posamezniki na različna božja pota in se tarm ali cele družine, ima toliko pro-priporočaii Bogu po Mariji. Tu- siti Boga in se mu tudi za mno-di v naši novi domovini ohrani-; ge milosti zahvaliti, da je prav, mo to lepo navado in se radi ^ ha en dan porabi samo za to. pridružimo romarjem, ki se že j Vsi se moramo tudi zavedati, da vrsto let udeležujejo romanj,! smo na tem SVetu samo popotni-katera vodi Marijina legija. Ta ki, ki se trudimo, da končno romanja so vedno lepa, saj sku-J srečno pristanemo pri našem O-šr no en dan porabiti v molitvi ( četu v nebesih, in petju in tako biti v tesnem!	...	..	.
stiku , Marijo m Njenim Sinom. ^ija Mar.jme legije je, da se
„	v 'vsak, kdor le more, takoi odlo-
Zaradi nepredvidenih težav v.	J
,	,	.	,	■ ci: Vidimo se na romaniu v ne-
na romarskem kram, kamor smo	, J v
prvotno misliti pohiteti, smo bili;	^ a^usta! Cim vec nas
primorani spremeniti naše ro- j °’ 0 ^	° eP°‘
Lj. o.
manj e. Letos se bomo torej podali na grško-katoliški romarski kraj Naše Gospe _ iz Mariapoch blizu Welshfielda, Ohio. Pred nekaj leti smo že obiskali ta kraj in so bili romarji vsestransko zadovoljni, tako upa-,	v
mo, bo tudi letos. Upravitelji™1^ ^dev je na dnevnem božje poti bodo poskrbeli za vse naše potrebe po njihovih najboljših močeh.
Romanje Marijine legije se bo vršilo v nedeljo,
mm 'SŠ9v„ iisp8ic©|eiis@¥ na lutes Ive. psreea
CLEVELAND, O. — Toliko
du, da jih moram opisati. Zadnjo sredo, 9. avgusta, se je vršil piknik Federacije upokojencev cb ogromni udeležbi kljub sla-
bemu vremenu. Prišli so z avto-
.	“'■&us'1'a busi iz Girard-Niles, iz Barber-
1972. Odnod romarjev z avtobu-
,	.	„	.	,	, ,	.	,	tona, Newburgha m s St. Clair-
som bo on 9. uri dopoldne iz- •	•	v., oTvrr-,-r
, u , TT. ,	, F , ,T ja- Piknik se je vršil na SNPJ
pred sole sv. Vida (vogal Nor- . u ^ i m	,
"	, T_,	.	.	f	|	farmi na	Heath Rd. To se poka-
wocd Road m Glass Avenue).1 v - , ,	v .....
,.	. ,	v	.	.	, •	I	ze> kako	smo se upokojenci ak-
Ob	11.	uri bo nas	duhovni vodja;
tivni.
Klub slov. upokojencev na /U' ž Vu T-' I Holmes Ave. ima piknik v sre-1 do, 18. avgusta 1.1. na St. Jose 1 farmi na White Rd. Pričetek ob
daroval sv. mašo za vse romarje in člane Marijine legije. Pri sv. maši se bomo
stih, ki so prejšnja leta bili s naj fr ^ mi, letos se pa radi bolezni niso ,	.	,,	^	,
mogli podati na pot. Se prav po-| L “nf°P V ?'eskrblien0 b° sebej bodo v naših molitvah oni,' za, .°	V ° sybabo 'n
kateri so zaključili svoje roma-< Jedi*co'	bt,,b“ 30c' Vabi-
nje na zemlji m se preselili Vi večnost.	I
velanda, posebno Euclida, kakor tudi iz Barbertona in Girard-
Po sv. maši, približno opol- ,T.. TT	, ,
i	ui , n. , i -Nilesa. Upamo, da bo lepo vre-
dne, nam oodo postregli z okus-'^ ^ L_____________	xi-
nim kosilom. Po kosilu bomo imeli priliko, da se malo spočijemo, sprehodimo po lepi naravi
me, da bomo lahko šli v gozd bivše Močilnikarjeve farme.
Naj še omenim zdravstveno
in se naužijemo svežega zraka. re;vr®ac^s^° ^uro v Jugoslavijo: Popoldne ob 2. uri se bomo zo-1 °^t' oJuod iz Clevelanda, pet vsi zbrali pred oltarjem k	Prlk0,1^ na Brnik-Ljub-
Legijskim molitvam, petim lita- ;J'ano’ okt- v Portorož, Cate-nijam Matere Božje in blagoslo- JopPoo Rogaško Slatino.
Najsvetejšim. Prepričani Vsi bcdo imeli zdravnika specialista, vse to s hrano in stanova-
vu z
smo, da se bomo ob zaključku
! njem bc stalo $348. Za tiste, ki
vsi zahvalili Bogu, da nam je dal doživeti ta dan v družbi; bodo.prežive]i pri sorodnikih ali Njegove in naše Matere Marije.! ^Stad v Ljubljani, stane samo
Odhod z avtobusom iz romar-! v209;
i Dne l. nov. bodo vsi v Ljubljani, dne 2. nov. odhod za avto-, busi z Bleda na letališče Brnik in povratek z letalom v Cleveland.
z avtobusom iz romarskega kraja bo ob 4. uri popoldne in se bomo vrnili k Sv. Vidu približno ob pol šestih.
Ker je čas do romanja kratek, prosimo, da se hitro odločite in se prijavite pri Maroltovih na 5704 Prosser Ave., tel. 431-5699. Tisti, ki mislite potovati v svojimi avtomobili, pa želite tam imeti kosilo, prosimo, da se tu-1 di prijavite, ker moramo en te-' den naprej sporočiti, koliko kosil bomo rabili. Povratna vožnja z avtobusom stane $2 in se plača1
Vsi interesenti naj kličejo ali pišejo na: Krist Stokel, 1875 Braeburn Park Rd., Euclid, O., tel. 531-3151; ali pa na: Kollan-dcr World Travel, 530 E. 185 St.
Pcslužite se izredne prilike, da za $209 lahko potujete v domovino in nazaj.
Toliko v prijazno pojasnilo vsem upokojencem in drugim. Pozdrav!
John Trček
To -e res obsežen sistem nasipov in jezov, ki ga ni tako lahko uničiti. Vojaški strokovnjaki primerjajo delto ina avtobusu. Cena kosilu pa je Rdeče reke z vojno ladjo, ki je v notranjosti razdeljena vj?2-50-	!
vodo ne popustljive predele, da se v slučaju zadetka zapro ' Tisti, ki se boste peljali s svo-! in ladjo ohranijo na površini. Cela delta Rdeče reke je raz-ib™ avtomobili, boste najlažje deljena z nasipi in jezovi v mala ozemlja, v “oddelke”, kilpHšli, ako se peljete po U.S. Rt.
so ločeni’ drug cd drugega in vsak za sebe še posebej zava-1422 do Mumford Rd. Lahko se, DETROIT,’Mich. — V ZDA rovani r red povodnijo. Če bi Združene države hotele te j peljete tudi po 271 proti jugu' je v rabi polovico vseh tovornih nasipe uničiti v taki meri, da bi res prišlo do obsežne po-1 Jo U.S. Rt. 422, kjer zavijete avtomobilov na svetu.
Polovico v ZDA
Bad bi drugače, pa...
NEW YORK, N.Y. — Vprav zares — rad bi pisal drugačna srenj ska poročila v Ameriško Domovino in Ameriškega Slovenca. Pa je tako, da, če si krščansko pošten, boš zmeraj podal sliko življenja takšno, kakršna je. Če je v njej dejanska pega, je ne boš prezrl, ampak pomagal — kot pravi lepo-tičar — da se odpravi, ne samo zabriše. Nekaterim morda tako poročanje ni všeč, toda pošteno je. V mladih letih sta me oče in mati učila, da je poštenost naj-lepša človekova lastnost, ki mu odpira vsa vrata vsepovsod in da človek lahko gre vsepovsod brez strahu.
*
Zašli smo v čase, ko se človek z vso svojo poštenostjo ne upa mnogokrat pri belem dnevu na cesto. Posebno nerad stopa v tiste mestne četrti, znane kot območja hipijev, do vpij e v, jipijev in ne vem še kakšnih j e v-je v-jevov. Seveda strah je mnogim ljudem zleze v kosti in se ga ne morejo znebiti.
Pred nekaj leti je zgledalo, ko je naša slovenska njujorška O-sma nekako padla v to območje, da se položaj ne ibo nikdar popravil. Trume jvv-jev-jevov so se sprehajale po tej ulici od mraka do zore, od zore do mraka. Sem pa tja se je slišalo o nasilnih posegih v žepe in ročne torbice. V bližini te — za nas, Slovence, sloveče ceste uveljavljanja v tujem svetu — j e v-je v-ske nočne steze, so se kdajpakdaj zabliskala noževa jekla v odsevu nočnih luči. Vse to se je slišalo in našim slovenskim srenjčanom je strah zlezel v kosti. Prava gonja se je začela: Na Osmo pa ne grem. Človek se ne upa.
In, če je nekaj časa res zgledalo, da bo ta četrt dokončno jev-pijevsko področje, se je stvar začela obračati — ne na slabše, ampak na boljše. Danes tod — po naši sloveči Osmi — ne vidiš in ne srečuješ kaj več teh jev-jev-pijev, kot jih opaziš povsod, kamor greš. Razlezli so se po deželi. Imajo še svoja shajališča, kot smo mi imeli svoja v Ljubljani, ko smo bili mladi študentje. Seveda, kakšen “promenadni lev” se je podil za dekleti, če je tudi napadel, ne vem. Če je, je vsekakor drugače, kot to delajo jev-jev-jevjevci. V glavnem smo hodili gori in doli po Aleksandrovi — sedaj Can-kajevi — cesti do Tivolijskega gradu in razpravljali o vsem mogočem. Tudi o tem, kaj bomo za svoj narod napravili dobrega in koristnega, pa tudi o tem: v čem je komunizem zmoten in v čem lahko prinese narodu težave in ga oropa naj dražjega: človekove svobode, če pomislim prav, modrejši smo bili od komunističnega voditelja Milovana Djilasa, ki je postal “spokornik” in nam je spet 31. julija ter 1. in 2. avgusta objavil v New York Times-u pogrešnosti marksizma, ki se mu zdaj odkrivajo v komunističnem svetu.
Ker smo mladi njega dni tako hodili v gručah po ljubljanski Aleksandrovi promenadni cesti, se nas niso bali starejši in ne mladi ljudje. Niso se izogibali Aleksandrove ceste, saj je bil skoraj najlepši del slovenske prestolnice, kot so se začeli naši srenjčani, njujorški Slovenci izmikati svojemu središču na Osmi.
In strah jim je še v kosteh. Vsaj nekaterim, če pa bi strah premagali in spet prišli na to slovečo cesto Osmo, bi opazili veliko spremembo. Jev-jev-pijev ne bi našli veliko več, kot. jih je treba srečavati v Rihge-woodu, Jackson Heightsu, Ja-maici, Rego Parku in tako naprej. Spoznali bi hkrati, da si hiše na Osmi lepšajo svoje lice, samo nad vrati naše cerkvice sv. Cirila črke napisa odpadajo.' Ce črkuješ, kar se jih še drži,1 dobiš dokaj, “funny words”,j
Vendar navzlic temu notranjščina je še zmeraj ista, ko stopiš preko praga St. Mark’s Place, številka 62.
Vsako nedeljo slišiš dve slovenski maši. Vsako nedeljo slišiš slovensko petje. In prejšnjo nedeljo je bilo spet lepo petje pri deseti maši. Zaslugo za to ima Ivanka Okorn in organist Franjo Kostanjški.
Če nas je bilo zadnje nedelje malo na Osmi, ni morda toliko kriviti strah srenj čanov pred jev-jev-pijev, kot je krivdo na-
Zafivaša m prošnja
CLEVELAND, O.— Za pomoč gradnje zavoda Svete Družine v Gorici so bili na prošnjo Lige Kat. Slov. Amerikancev, 6118 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103, poslani doslej sledeči zneski: po $10.00 Rev. Ru" dolf Urbič, Wis.; po $5.- Janez Vidmar, Cleveland, Rev. Bla" Žagar, Kansas, dva neimenovana, Cleveland, Janez Ovsenik, Cleveland,
Henrik Kremžar, j Cleveland, Rev. Josip Snoj, prtiti na hrbet pasjih dni. Zares California; po $2.- neimenovani, pasji so bili s svojo pripeko in; clevelandj Frances Petrič, Cle-še bolj pasji s svojo vlažnostjo. | veland) Jožefa pianirlšek, Cleve-Nekaj milosti so nam naklonih1 jarid pavle Žakelj, Cleveland, prejšnjo soboto in nedeljo ter Fran’c 2ele, Shelton;’po $1.-Tone danes, v četrtek, 10. avgusta. Ta-1 Peternel, Karel Strnad, Marija ko lahko brez znojenja pišem to Žakelj, Ana Žakelj, Pavlek 2a-srenjsko poročilo, ko premišlju- kelj, Stanko Žakelj, Tone Ža-jem dvoje:	Ikelj, Janko Žakelj, Vinko 2a-
Koliko nas bo v nedeljo na'kelj, Marjan Jelarčič in Vinko “Osmi” in koliko nas bo v so- ’ Rožman, vsi iz Clevelanda. Nei-boto, 19. avgusta, v Mohansic menovani iz Severne Amorik6 State Parku, kjer bo naš farni'je v ta namen daroval v sporni11 piknik. Rad bi videl, da bi bil to pokojnih dr. Mihe Kreka in ško-piknik slovenske njujorške sre- fa Gregorja Rožmana znese
Gregorja 500.000 lir.
Ko se vsem tu imenovanm1 za poslane darove naj lepše z ^ valjujemo, ne moremo drugac ’ kot da prosimo še za nadaljn®
nje v celoti. Nikdar ne smemo pozabiti, da je njujorških Slovencev veliko več, kot pa jih videvamo na Osmi v cerkvi sv.
Cirila ali pa v dvorani.	____ ___ ^_______ __
Velikokrat sem že zapisal: Kdo darove. Franc Žele iz Sheitona nas bo zbral? Kdo nas bo pove- je v pismu, kateremu je pn 0 zal?	, svoj dar, napisal med drU^!j£j
In če pomislim prav: v naši tudi tole: “Menda je v Amer zgodovini in v našem življenju blizu en milj on Slovencev, c
je bilo zmeraj tako, da nas niso vsak od teh daroval v ta na *
vsota 2
Dom Svete Družine, darovale6111 pa se to ne bi nič poznalo.
da smo SD'
samo tujci mleli in drobili, tem-; $!■-, bi bila to ogromna
več smo se zmeraj drobili in mleli Slovenci sami med seboj. Tako je bilo tam v našem skupnem domu na Slovenskem in tako je bilo po naših — nekdaj strnjenih in tako je zdaj večinoma po razpršenih narodnih slovenskih srenjah na tujem.
V vsa svetovna gibanja se vključujemo, da bi se uveljavili — pa nas je tudi demokratski podpredsedniški kandidat Shri-ver prezrl v svojem govoru — da v vsa: verska in politična. A posledica je zmeraj bila, od Trubarjevih časov do danes, da smo se zaradi tega zmeraj duhovno razbijali in med seboj celo smrtno sovražili in mleli. Tako celo Slovenec govori o sovražnem Slovencu. Tako je govoril in tako še danes govori, oziroma govorimo. Kdor pa svoj narod resnično ljubi, tega sovraštva ne pozna. On pozna samo bolečino, ki jo rojeva razklanost naroda in pa mlačnost ter nezavednost in pomanjkanje čuta za skupnost pri skoraj dobršni večini naših ljudi. In težka je tudi bolečina, ko občutiš, ko toliko naših ljudi opušča — zaradi dozdevnih koristi, ki pa hkrati zmanjšujejo našo vrednost — tisto besedo naših, slovenskih mater, ker jo mlajše matere same opuščajo, ki nas je ohranila pri življenju kot narodno skupnost — navzlic vsemu mletju in drobljenju tujih in domačih mlinov.
Tone Osovnik
Če se zavedamo, venci, kjerkoli na
svetu,
en°

iispnar lajcsis se vrača v Vietnam
PATERSON, N.J. — Misijonar Andrej Majcen je prebil dva meseca v Evropi, bolj na delu za svoj vietnamski misijon kot na počitku, ki bi ga bil hudo potreben. Vabili so ga pač sem in tja za predavanja. ‘Družina’ je objavila obširen intervju z njim. Ker doma verskih oddaj ni, je imel na tržaškem radiju sv. mašo in pridigo.
Iz Bonna v Nemčiji piše: “Sem tukaj in iščem pomoči za svoje bogoslovce v Dalatu, kjer bom moral začeti čisto znova. Skočil bom še v Sela na Koroškem, od koder so mi vedno velikodušno pomagali, da se jim zahvalim, od tam pa k naši Mariji Pomočnici in sv. Janezu Bosku v Turin, da ju poprosim za nadaljnje varstvo in pomoč, potem pa v Rim, od koder nameravam 8. avgusta, pokrepčan z blagoslovom
narodno telo, potem bi ta nab^0 ka ne smela iti čisto B>rezbrlZ”e mimo nas, oziroma bi 1111	.
smeli biti do nabirke brezbri2 ^ Pisali smo že kaj Zavod Sve Družine za Goriške Sloven tudi, da 3e
za
pomeni. Pisali smo	... j
to enodolarska nabirka. ^°rlfar Slovenci Vam bodo za ° hvaležni.
Darove lahko pošljete na go Kat. Slov. ’ Amerikanc^j 8116 St. Clair Avenue, Cl6^ land, Ohio 44103; ali na S1°^ve, ska Pisarna, 6304 St. Clai1^ nue, Cleveland, Ohio 4410^
J. Žakelj
!.
z naši
ih vrst
Ceni6110
naroc
čnina
Ontario, Calif, redništvo! Ker nam *— za Ameriško Domovino P°
jo danes obnavljamo za
eno
lete
izVolite
naprej. V prilogi pisma jev prejeti ček za dvajset o^ ^ za poravnavo naročnine dolarja za tiskovni skla ■	^.p
Ameriška Domovina na naša zanimive podrobno domačnosti, zato nam priljubljena. Želimo ji se ^o3ti uspehov v prihodnosti m naročnikov.
Lep pozdrav!
John
Jasbinse*
*	pri-
lil. _ Spoštovan^ . ček za enoletno in Domovin6
dolarja v podporo ^ oVi-
, ■ a_____r-i£ke D011 ..
Joliet, ložen je nino Ameriške dva
Am6
rišk°
Z vsebino Ameriške - dosta-ne sem zelo zadovoljen, ^^9. vo pa ne, česar je seve pošta.
Hvala Bogu se za Domovino še vedno laniC da je slovenska, kar sve Z^e jno-rikanskega Slovenca ža re več reči. Ko ga člom me v roke, na prvi strani ^ ge kjer prav nič slovenskega-po sredini, se le na)
išče
kaj.
/om!
Gerl
iol
Z najlepšim pozdrave Janez
*	.. • Va111
Euclid, O. - V Priloglo pok pošiljam ček za pora,VntaI11 letne naročnine. . Z k3 ° ose\)ti0 vsesplošno zadovoljna, p ^allja zanimiva so Misijonska s
in pomenki. Želim Vam
bodoče mn
of
J5W.OICI,	CjJCcUI Z, UlctgUblU VUIII -	Zjtrillll v	*	pho
sv. očeta, odleteti v Saigon, ce novih naročnikov in USP
v!
Bog da.”
Rev. Fr. Blatnik, SDB.
S spoštovanjem^
KANADSKA DOMOVINA
iz slovenskega Toronta
Govor dr. V. Antolina na 13. slovenskem dnevu
Gospod predsednik, spoštovani gostje, Slovenke in Slovenci Kanadčani!
Ko letos spet obhajamo Slo-venski dan v Kanadi — v naro-ki je mnogoličen v svoji e-Ootnosti, mlad in dinamičen, pa globoko zakoreninjen v naj bolj-®ern kulturnem izročilu zahod-nega sveta —• razmišljajmo vsaj Oo kratko o svojem deležu in doprinosu k rasti kanadskega na-r°da. Ne mislim tu na naš dose-^anji doprinos, temveč na naše naloge v sedanjosti in prihodnosti.
1)	Bili smo deležni velikih dobrin tega naroda. Vsakdo, ki se Naseli v Kanadi, doživi vzhičen °beutek svobode v tej deželi. Vsi smo deležni njenega materialnega blagostanja. V nepo-Srednem, osebnem stiku z Ijud-
drugačnih narodnih izvorov smo jasno spoznali, kar smo prej slutili:	da so nacionalistična
Nasprotja stare Evrope nesmi-®elna, da zlahka živimo skupno Zlvljenje v medsebojnem spošto-Variju in prijateljstvu. Kot Kanadčani imamo možnost, da dvignemo javno glas v protestu Proti tiraniji v naši stari domo-vkii ter tako pokažemo svojo solidarnost s Slovenci, ki trpe °ma v nesvobodi.
2)	Toda kako bi bolj določno orisali svoj položaj in nalogo kot klovenci-Kanadčani?
Kred kakimi 20 leti so neka-eri izražali mnenje, da smo Slo-yonci p0 narodnosti in kulturi, nnadčani pa zgolj legalno, kot ržavljani te dežele. Ta teorija 1 bila realistična in stališče, ki P l'e izražala
^1 iz
Narod je skupnost ljudi, ki žive na skupnem ozemlju, imajo podoben način življenja in streme k uresničenju skupnih idealov, za kar morajo sodelovati v svobodi, pravičnosti in prijateljstvu. Polno razviti narod je politično organiziran v državi, v kateri državljani sodelujejo za ostvaritev skupne blaginje, ki vsebuje polnost človeških dobrin vseh članov: materialno blaginjo, moralno rast, estetske in intelektualne dobrine.
Narod ni le vsota različnih etničnih skupin. Narod tudi ni le vsota posameznikov, ki se bore vsak za svoje osebne koristi in pospešujejo koristi drugih le,
turne vrednote, jezik in pesem, umetnost in znanost, običaje in praznike.
Jezik, ker je izraz slovenskega duha in občevalno sredstvo med nami — ker nam odpira možnost povezave z drugimi vrednotami in njih priličenja.
Pesem — ker nas s posebno lepoto oživlja občutje povezanosti.
Umetnost, ker nam izraža na svojski način duha slovenstva in je obenem prispevek naših u-stvarjalcev k temu duhu.
Znanost, ker nam odpira umsko obzorje, kot ga širijo naši ljudje.
Običaje in praznike, ker nam ob različnih življenjskih priložnostih obujajo spomin na vse te vrednote in nas utrjujejo v zvestobi do njih.
Poslanica
prvega ministra province
Ontario Slovencem
TORONTO, Ont. — It is a very great pleasure to have this opportunity to extend my warmest greetings to all Canadians of Slovenian origin on the occasion of the celebration of Slovenian Day in Canada.
Canada is a happy meld of many peoples, each contributing to the enrichment of our unique society. Sloven ian-Canadians
Province. Your families, homes, and churches make a valued addition to the knowledge and understanding of your fellow citizens; we all appreciate and enjoy the cultural heritage, shared with us by the considerable number of Ontarians of Slovenian parentage.
On behalf of the Government and people of Ontario, I congratulate you on your warm loyalty and devotion to our Province, and I am more than pleased to assure you of our mutual affection and respect in the
who live and work in Ontario, years to come, play an important role in the|	William G. Davis,
overall life-style of our great	Premier of Ontario
0R0BT!SE°Z ZaPiBft
»tit‘nS ie^kuptfV "
kateri si vsi prizadevajo za skupno blaginjo, v tej skupni
prve
ne čisto pošteno, generacije
vse-
Jencev smo se puiturno obliko-i doma. Toda človek ni nikoli 0° on'čno “oblikovan”, temveč ®tane vedno odprt — ali bi vsaj -al ostati, če hoče biti polno jle°Večanski — novemu kultur-okolju, od katerega preje-
turi' n°Ve vrednote, pa k temu i prispeva svojih vrednot, gi. nada ni le mreža gospodar-Piz ' t'^Krih in političnih orga-2	■ k* ki se jim morali le na
Par^ Kriiagoditi. Kanadčani so id °i- S SV0J° iastno skupnostjo, i*1 vrednotami, ki jih no-Hči^8 spreiemamo in si jih pri-oepac)0' ^ rasii ioga naroda ho-s„„. m moramo prispevati SVol delež.
l)^i2pole^no z mnenjem, — da Vi anadčan za nas obstoji le v2p^a^ni vezi državljanstva —
°bst n°
Ui Ug0’ kl Sa ^ -
Pje Ut111 'dopolnjevalo. To
blaginji pa se morajo ostvariti osebne dobrine slehernega člana naroda.
Taka skupnost ne more postati — če naj ostane živa, ustvarjalna skupnost — homogena na-da. Dopustiti in gojiti mora raznolikost v okviru skupnega načina življenja in v konkretnih o-blikah, v katerih se uresničujejo skupni ideali.
4) 'Sleherni narod ima take raznolikosti — vsaj tiste, ki se nujno razvijajo zaradi raznolikosti ozemlja in nasledujočin zgodovinskih okolnosti. Kanadski federalizem je v veliki meri ustavni in politični izraz razlik te vrste.
Toda tukaj imamo v mislih diferencijacije v Kanadi, ki so izraz dejstva, da so v tej deželi skupine vseljencev različnih narodnih izvorov in kulturnih izročil.
Danes nihče več ne misli, da te razlike razdirajo. Zavedamo se, da nas bogate kot skupnost in kot posameznike.
Zdrava kontinuiteta v našem osebnem življenju zahteva, da ne zavržemo starih dobrin, ko se vključimo v kanadsko narodno življenje. Nasprotno, temu življenju koristno prispevamo, če vanj vnesemo delež svoje dediščine. Človek, ki bi zanikal in zavrgel svojo narodno dediščino iz preteklosti in se le trudil priučiti se novemu, bi zagrešil nasilje nad samim seboj. Naposled
Lethbridge, Alta. — Julija — prenašajo izvežbane in bogate
od tam pa
Kanadi nad pol milijona5 milje neomadeževanih snežnih
take vrednote, marveč tudi, da' brezposelnih, kar 180,000 več'poljan do redko naseljenih do,-
jih množimo, da spremljamo j kot fani iste'dni-njih rast v Sloveniji in ob tem j	^
rastemo tudi sami.	j Letošnji izvoz žita in moke bo
Ko opravljamo to delo in z. menda presegel kar 500 mili-njim seznanjamo druge Kanad- j jonov mernikov. Količina je re-čane tudi bistveno, prispevamo' kordna, cena in končni izkupi-h kanadski kulturi.	j ček pa nista znana.
Po drugi svetovni vojni se je!
silno razrastla mreža mednarod-| Dež, ki sicer v splošnem ni nih komunikacij, ki imajo za zaželjena reč, posebno še, če do-namen kulturne izmenjave med daja močo predolgo, je morda narodi. A v Kanadi imamo že rešil zapadne poljedelce in ži-zaradi raznolikosti izvorov Ka- vinorejce velikih skrbi in tudi nadčanov edinstvene priložnosti | izgube. Posevki so se izredno za kulturno izmenjavo, ki bi nas' opomogli in letina je rešena, saj vse bogatila. Zdi se, da te pri-j trdijo, da do dozoritve ne rabi-
ložnosti niso dovolj izrabljene.
6) Ob vsem tem delu pa smo tudi neposredno zavzeti za celotno kanadsko življenje. Ne zanimajo nas le problemi davkov, delovnega prava in gradnja cest. Udeleževati se hočemo vsega kanadskega življenja na vseh področjih v gospodarstvu in znanosti, v umetnosti in vzgoji. Ho-
mo več dežja. Zdaj bo pa stokanje po toploti in soncu. To je dobro, da se ne zmorejo posamezniki naročati zaželj enega vremena, bi gotovo zgodljali vreme podobno kot marsikaj. Da bi nam le toča prizanesla, velikokrat groze divje nevihte, pa doslej toča še ni preveč gospodarila..
se ne bi priličil kanadskemu živ- miadin0; ki se Veselo vključuje Ijenju in ga obogatil, - temveč v to del0; ga navda 0.bčutje ra_ bi osiromašil v osebnem pogle-, dostnega ponosa. du. Kanadskemu načinu življenja pa bi se prilagodil le s praznim zunanjim posnemanjem.
čemo biti živ 'del političnega življenja, kot aktivni državljani, Vkljub nič posebno ugodnemu odločeni, da sodelujemo pri u- vremenu je bil prve tedne juli-stvarjanju pogojev enakosti za ia naval tujcev — taborni-vse in pravice v svobodi.	kov sPl°h —, da se mnogi pri-
Smo torej in hočemo biti pol-1 tožujei0> ker 30 morali mnogi nevredni Kanadčani, pa ponosni * Prencčevati izven urejenih tana svoje slovenstvo, ki nam ni| bornih prostorov, ker so ti e-le častitljiva relikvija, marveč nostavno marsikje premajhni živa dediščina. Varovati v ljubezni in razvijati to dediščino, je obenem bistveni del našega doprinosa Kanadi.
Dovolite mi še izraz osebnega čustva. Ko človek vidi zbrane na Slovenskem dnevu veterane slovenskega prizadevanja skupaj z
lin. . .Pa so se ljudje namenom družbe uprli, po celi Alberti so bili protestni sestanki. Pametni in previdni žele ohraniti prirod-ne lepote nepokvarjene, ker naselje ima že velik hotel, več motelov in urejene prostore za vse vrste tabornikov. Po več mesečnih pogajanjih in zoperstavljanjih je zdaj državna vlada odklonila gradnjo, zaenkrat je pamet zmagala nad žepi. Taka draga gradnja z vsemi namoder-nejšimi udobnostmi bi, kot trdijo, služila predvsem, oz. v glavnem tistim, s polnimi žepi, ti pa navadno prirodne lepote prej oskrunjajo, kot uživajo. Zaenkrat je odklonitev na mestu, bilo
je potrebno precej dela in ner- Svetovno znani Cal stam_ ganja da so zmagah tisti, ki ze- pede je letos za 60 obletnico 0_ e obranih prirodne lepote m j bigkalo nad goo tigoč	pa_
bogastva narave cim bolj neo-
Oljna družba Imperial Oil je podpisala s Kanado 22-letno pogodbo za dobavo nafte v znesku 4 bilijonov dolarjev. Nakup morata seve odobriti kanadska in ameriška vlada in seve od ležišč v delti Mackenzie reke bodo morali položiti naftovode, če, ako, kdaj? ker pogovori o tem teko že lepa leta. Zdaj so se pri čeli oglašati tudi Indijanci ple^ mena Old Crow, ker še niso izpolnjeni davno podpisani dogovori o raznih drugih kupčijah in vprašanjih. Ti namreč ne žele da bi bil naftovod napeljen po njihovem ozemlju. Njihovi poglavarji sicer vedo, da bi gradnja in polaganje vodov dajalo začasno nekaj dela tudi njihovim ljudem, a imajo doslej z vsiljivimi belci same neprijetnosti. Lani so npr. oljna podjetja zaposlila nekaj desetin domačinov, plačali pa so jim sramotno nizko, $1.75 na uro in to na severu, kjer je vse mnogo dražje kot južneje od njih. Tudi nočejo cevovodov, ker bi menda gradnje ovirale nastavljanje pasti in ribolov, ki sta glavni in skoro edini zaslužek plemen. Če pojde kot v preteklosti, bodo denarni ukazi obšli pravice in želje Indijancev in domačinov v splošnem, bogastvo njihove zemlje bodo drugi prekovali v zlat drobiž, ta pa pojde predvsem v že itak prepolne bogate malhe. Pa se bo sčasoma gotovo vse u-redilo, ker zdaj je vedno manj ljudi, ki bi zamenjali ugodje vožnje z avtom s peš-palico ...
policijska komisija izbrala za’ ječ in .... jo je počasi pobral po noyega policijskega načelnika, vodi navzdol, medved pa na-Amerikanca in obšla menda šte- veličan gledanja v goščo, vilne domače sposobne moči za	*
to mesto. Zveni res malo čudno, Nek delavec se je po delu vrče že ne nedomače. — Mož je nil domov, v zadnji vgži je pa menda to uvidel in prevzem ugledal na tleh spečega medve-službe odklonil.	da. Ta se za vpitje ni nič zmenil,
šele nahujskani pes ga je pregnal. . . .Tole sta dve resnični zgodbi preteklega tedna, obe k sreči brez posledic srečanj. Menda je letos zelo slaba letina jagod in brusnic, pa medvedje silijo za hrano v naselja.
*
Kdor namerava k nam na za-pad, naj se ne prestraši radi zgornjih zgodb, priroda sama je vredna obiska in številne živali so le povdarjen in pester okras božjega stvarstva, ki nam je podarjeno, da ga vsak po svoje uživamo. . . .
Pak
stem mnenjem je Ravnai bi kot kdo, ki hoče pre-’ Jal° drug°, ki ga je na ču- saditi
mne-
b0)
Zalo
'k bilo vedno izrecno izraže-
Pa se
J e včasih vključno ka-
Ko t ^ dejanskem postopanju, ki em mnenju ostane imigrant, 6 dniVl11 državljanstvo, do
^Tvv,£-r
č
Slilrti
v kanadskem ani” ■	“Novo-kanad-
0tipri lma^° do znatne stopnje do e-,rn0^nos^ dežele — a fog -; 'ladle stopnje, šele drugi ^dski S^le?e^ kot resnično ka-Parcdr	P0-^110 vključen v
Wen° Zivlien3e- Pogled, ki je l'04::;l.. V takem zadržanju, je
Val v ZDAnernU’ ^ ^2 Prevlado-Veli],	le velik narod
loPcu 3 melting pot”. V takem V hovn ^a2darie prvine zlivajo p°leg u hom°geno 6 h°mogenosll
v rastline v novo zemljo, pa ji spodreže korenine.
V tem pogledu menim, da smo v procesu vraščanja v kanadsko narodno življenje imeli srečo, da smo prišli prav v to deželo. Kdo od nas ne bi čutil težave, ko bi se hotel vključiti v francoski, nemški, italijanski narod? Kdo bi mogel pričakovati, da bi ga tam sprejeli kot čisto svojega? In kdo bi mogel reči z isto veselo trdnostjo — postal sem Francoz, Nemec, Anglež . .. kot moremo reči mi: postali smo Kanadčani?
Razlog za to niso le stara na-sprotstva med sosedi, marveč je predvsem ta: tisti narodi so stari, v njih bi se izgubili, kot kap-i Ija v morju, v njih je,,že vse o-tudi| blikovano. Tu pa se zavedamo, I da se bo naš doprinos poznal, včlanili v narod, ki in sprejema s široko ameriški narod kretnjo vse doprinose brez Iju-
posebno v mestih oziroma naval tabornikov je naenkrat prevelik. Posebno parki so za tabo-renja vsako leto res hudo izboljšani. Letos so ceno nočninam nekaj zvišali, pa ni čuti godrnjanja..
*
V Lake Louisu-kakih 30 milj severno od Banffa — krasnem turističnem naselju sredi lepih gora in poleg velikega jezera je želela neka oljna družba zgraditi novo 30 milijonov vredno turistično naselje, z vsemi razkošnimi in modernimi ureditvami. Vse najmodernejše! Tod je narava res bogata lepot, krasnih izletov vseh težavnostnih stopenj na pretek, pozimi pa so smučišča tam najbrž ena naj-lepših in najdaljših v Skalna-sta največja industrijska pano-i tih gorah. Na pomlad in poletje ga v ZDA.	,	zadnja leta celo helikopterji
i Na misel mi pride beseda pes-i nika:
“Iz roda v rod krvi gre tok, iz roda v rod diCh kaže pot.” Ponesimo tega duha, ki ste mu dali danes izraza in ga obenem pokrepili, ponesimo tega duha s seboj, da nas bo vodil v prihodnjost.
— Črpanje plina je sedaj še-
skrunjena.
*
Pred tedni izdane Kanadske statistike povedo, da so za svoje delo najbolje plačani v krajih, kjer je visoko in številno razvita industrija. Predvsem na vzhodu Kanade in v krajih, kjer imajo besedo in moč delavske unije. V splošnem so še vedno na vrhu z zaslužki zdravniki, tem pa slede sodniki in advokati, zobozdravniki (sam pogled v usta je 5 dolarjev in več), nato pa inžinirji in arhitekti.
*
Kanadčani ugibamo, kdaj bodo pri nas volitve? Veliko je bilo prerokovanj, pa vsa brez podlage, kot izgleda, trdijo le, da bodo stale volitve nad 40 milijonov. Bodo to jesen ali ne?
*
Pri nas v Alberti so vedno glasnejša zoperstavljanja proti prevelikemu številu tujih učnih moči. V Kanadi je mnogi sposobnih brez dela, pa trdijo, da bi mnogi enako dobro vršili poučevanja, če ne celo boljše kot tu-jezemci. Na vseh treh albert-skih univerzah poučuje 45% ne-kanadskih državljanov.
Velik hrup so dvignili ljudje v Calgariju, ker je tamkajšnja
maso, ki
2aačei ^'U0SenO3ti imela Tej Ve ^oličnosti.
Se je	“topilnega loncaTker smo še
Sf)r°t Onai raerikl postavljal na-; je mlad
kot kom i d na ameri3ki
Naj. K eks raznolikih manj-! bosumnosti in strahu.
N ctJ/Qp!
^njšin ’ Ees^avljen iz samih!
3) wJ"	I
biti ]e fa n0|ben ko*npiekg°pilni lonec” — ali le
noanjšin.
5) Kako naj torej doprinese-j mo svoj posebni delež k tej ka-narod ne more nadski raznoliki skupnosti? lonec” — ali le Tako, da ohranjamo z Ijubez-
jnijo svoje lastne slovenske kul-
li,
... i
J..^
VOJNO UNIČENJE — Gornja slika iz severnokorejskih virov naj hi kazala področje Thuong Ly v Hajfongu po ameriškem letalskem napadu. Z vodo napolnjeno jamo naj hi napravile bombe letal B-52.
rado, ki je ena najlepših te vrste na svetu, je gledalo več kot 300 tisoč ljudi. Vsakoletni naval kaže, da so razstavne, veselične in tekmovalne prostore precej povečali. Z deli so pričeli takoj po zaključku in razširjevalna dela bodo zaposlila več sto ljudi, stala pad nad 10 milijončkov.
*
Kot veste, so v narodnih parkih živali eden od velikih magnetov, ki privabljajo goste. Pa utegnejo ta krotka bitja biti nevarna, kar zavisi od njihovega razpoloženja. Hraniti živali, posebne medvede ni dovoljeno, ker jih razvajamo in navajamo na potikanja okrog naselij, skratka kvarimo njihov prirodni način življenja. Topot prvič čitam, da so bili posamezniki letos za prekršek krmljenja denarno kaznovani. Živali, ki se preveč navadijo človekove družbe in žive od njenih darov ali odpadkov, zgubljajo prirodni čut vandra-nja in slo za iskanjem hrane. Zato so v kanadskih parkih pogoste racije na medvede. O-mamijo jih, jim pobarvajo zadnjice, nato pa jih odpeljejo daleč od naselij v divjino. Če medved-zaznamovanec priroma nazaj v naselja, ga oblasti kot nevarnega ugonobe.
$
Letos se mnogo medvedov in to redno pojavlja v naseljih izven prirodnih parkov, predvsem na meji Alberte in Br. Kolumbije prav ob kanadski velecesti. Hlačajo tudi podnevi po ulicah, preobračajo sodove z odpadki in iščejo hrane. Oblasti so zaskrbljene, medved je sicer na-
ZA SMEH
“Ali sta se vaša dva soseda že pobotala?”
“Mislim, da že.”
“Iz česa to sklepate?”
“Ker ona spet bere, kar ji on napiše, on pa poje, kar mu ona skuha.”
1IIF"
Clark MacGregor
NASMEJAN — Načelnik Nixo-nove volivne kampanje Clark McGregor se zadovoljno smeji oh misli na volitve v novembru, pa vendar svoje sodelavce stalno svari, naj ne bodo preveč samozavestni, da ne bodo v novembru razočarani.
MALI OGLASI
V najem
Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033.
(174)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 5 sob in kopalnica, 3 sobe in kopalnica, čisto vseskozi, 2 plinska furneza, na Bonna Ave., med E. 58 in E. 60 St. Kličite lastnika 391-9487 od 6. do 8. zvečer.
_______________________-(156)
V	najem
Enodružinska hiša, 5 sob in kopalnica v fari sv. Vida. $80 mesečno. Kličite 321-9317 ali 321-3204.
(159)
V	najem
Na novo dekorirano, neopremljeno 5-sobno stanovanje, spodaj, plinski furnez, se odda odraslim. Nič živali! Na 1257 E. 59 St.
-(160)
Kličite 771-2806
-G59)
Iščemo gospodinjo
Iščemo gospodinjo, mora sta-
vadno pohlevna, pa tudi hudo	pri nas’' naibolJša Plača.
nevarna mrcina. Letos še ni ču- ep0 sta™vanJe, 2 otroka, mora ti o medvedjih napadih, čeprav bltl skusfna’	PriPor°cila
se je dogodilo nekaj zgodb, ki1 m Scnori 1 dng esko. so povzročile precej strahu. Nek ribič je lovil v brzicah reke, stoječ v vodi nad koleni in zaverovan sledil trnku in ribam. Ko se je obrnil in hotel povzpeti na breg je na njem stal velik medved grizzli, ki je od vseh medvedjih sort najbolj nevaren.
| Mož na breg ni smel, čez vodo ! pa ni mogel radi globine. Bo-
Stanovanje se odda
1274 Norwood Rd., 2 spalnici, kuhinja, jedilna soba, stanovanjska soba, kopalnica in pralnica, shramba, nova garaža. Na ogled vsaki dan od 8. zj. do 8. zv. ali kličite 391-6523.
•—(159).

MMMM&Sj
t N IVAN PREGELJ:
'\
Ul
Magister Anton
,. ZGODOVINSKI ROMAN
IrJmrSi,
Vrvež t»2ga dne pa ga je močno ■ milovalno pogledal po svojem
zopet
razburil. Približal se je golobrademu in na videz začetniškemu dijaku, potegnil ga za rokav in dejal:
“Klanjum se, drug! Kaj pa imajo danes na šoli, da je taka gneča?”
Mladi je samozavestno premeril vpraševalca in dejal trdo: “Kdo j:i, da vprašuješ?” “Starejši magister že, častiti drug, A: c .ton po imenu.”
Mladena je tujčeva čast prevzela in jo dejat dokaj vljudneje: “Ali s j tuj, pa misliš še študirati?”
“Imacn sorodnika na šoli, pa ga ne n ajdem v toliki množici,” je odgovoril tujec.
“Seveda ga ne najdeš,” se je nasmej .al oni. “Veliko nas je. Veš li, koliko?”
“V tisoče.”
“Prav si dejal, v tisoče,” je menil dijak. “In ne moglo bi nas nkti četrtina v šolo, če bi redno vsi prihajali poslušat. Deo gratias! Pa nas je dve tretjini vpisanih in imatrikuliranih t bolj pri pijači in v postelji kot pa na šolski klopi.”
“Opazil sem,” je menil magister; “a danes je za čudo marljivih slušateljev.”
“Danes,” se je zasmejal mladi. “Ur/.iej čudež in posluhni!” Priporvedoval je živahno:
“Lej, novi heidelberški teolog Caharija Ursinus potuje skozi mesto. Naš profesor doctus Jakob A.ndieae ga je povabil, naj pride in disputira z njim. Pet in dvajset vprašanj mu je poslal. Stvarno in prijateljsko stanovsko, meniš? Memento farizejev in saducejcev! Ecce, tales nostril Zabava bo. Gospoda se bosta lasala. Veruj mi, to bo zapet nova bogoslovna pravda! Zato vstopi z menoj, boš čul še sam. Litigantibus theologicis vanis gaudent pigri venerei.” (Ko se prepirajo plehki bogoslovci, se jim smejejo leni me-Ijušniki.)
Magister Anton se je sprva branil, potem, pa se je dal pregovoriti. Mladi dijak ga je vedel v veliko sobo, ki je bila že polna poslušalcev. Ko se je pre-ril magister skozi vrata, potiskan družabno od mladega, se je znašel tik pred odrom, kjer uče profesorji! Tesno mu je bilo v hrumu in šumenju glasov. Zdajci ga je kar živčno streslo. Vsa velika soba je zagrmela od sto ploskov in vzklikov. Na odru pred njim sta se pokazala moža, ki sta bila oznanila svojo dispu-tacijo: prvi je bil suhoten in nizek, drugi visok in obilen.
Magistru je prišepetnil mladi dijak:
“Pazi! Debeli je naš, saduce-jec utique, suhi pa Ursinus — farizej.”
Učenjaka sta se vsak po svoje poklonila dijaštvu, ki se je pomirilo.
Tedaj je spregovoril Andreae in povedal, kaj je namen in pomen sestanka.
“Gospodje,” je dejal, “začnimo. Z gospodom Ursinom sva voljna govoriti o petindvajsetih vprašanjih, ki zadevajo skrivnost spoznanja božjega. Ujemava se v dvaindvajsetih; v treh se ne. In sicer, glede prvega, ki zadeva naj bistvenejši nauk velikega Martina, namreč thesin o nesvobodni volji; glede drugega, ki je vprašanje, ali je smatrati Kalvinov nauk za krivoverski ali samo za zmoten, in glede tretjega, kar je že od nekdaj sporno vprašanje med menoj in ljubim prijateljem, pričujočim gospodom, gospodom Ursinom...” Ploskanje in pritrjevanje je odgovorilo njegovi besedi, da je jnož nekam zmagoslavno in po-
suhotnem drugu. Ko je povzel besedo, je dejal:
“O tretjem tedaj, ki ga vsi poznate iz mojih naukov in knjig. Zdi se mi vredno, da najprej disputiram prav o tem tretjem, i.e.t.j. o tezi, ki jo učim in sem jo označeval doslej s sledečo besedo: quod simplex scro-tatio non sit peccatum, da prešuštvo v navadnem zmislu ne more še biti greh.”
Pritajeno in rahlo podsmeh-Ijivo pritrjevalno mrmranje je odgovorilo. Nekaj razumnejših med dijaki se je pa kar glasno zasmejalo in zaklicalo objestno, kakor da vzpodbuja šaljivca v družbi pri vinu:
“Prosit, Jacobe — Bilo, kakor . “Zanikam!” ga je slišal vzklik-1 pil in prevzel s to trditvijo ma-1 sedo iz prerokov. Dijaštvu pa,
ki je že imelo svojo zabavo, ni bilo več še za kako predavanje.
hočeš in učiš, Jakob.
Andreae je začel resno svoj mu je glas preskočil in zbudil
i v poslušalcih smeh. Ursinus se je razburil. Ne da bi dostojno po rabi in šegi šolske disputa-
stavek utemeljevati. Heidelberški profesor je navidezno mirno poslušal. Magister, ki mu je gledal naravnost in od blizu v o-braz, pa je videl, da ga barva spreleta, da si grize ustnice in se le trudoma kroti. Tako je Andreae dogovori! Magistru je odleglo, dasi je le površno poslušal. Umel je vendar toliko, da je učenje zblojeno in da mora nauk obsojati. V svojem vernem, katoliškem srcu se je zgražal.
“Moj Bog!” je občutil. “Ti veš, Ti dopuščaš! Odpadli so. Zato zdaj bledejo v hudičevi pameti, da posito primo, češ, ko je tolika moč hudičeva nad nami, da se ji ubraniti ne moremo, gre iskati mimo večjega manjše zlo, kar mora biti očitno Bogu povšečno.' In da če je povšečno, ni nevšeč-no, ergo posvečeno, dovoljeno.” ■
Ni doumel vse znanstvene zablode do konca, ko se je dvignil Ursinus. Prav nič medvedjega, kakor je ime govorilo, ni bilo v, njem. Drhtel je, slaboten, raz-1 burjen, ihtav.
niti magister krčevito, tako da|gistra, da je nehote vzkliknil:
“Nego! Ni res!”
Profesor Andreae, ki je čul, se je ozrl z jasno prijaznostjo na magistra. Menil je pač, da cije ponovil, povzel in nato kot! ima pred seboj svojega pristaša, zmotno nakazal ali prvo ali1 Poslej ni več obrnil oči od nje-drugo ali tretjo trditev nasprot- jga. Heidelberški pa se je še huje nikovo, je bruhnil s trdimi,' razburil. Že ni več razmišljal, psovkam podobnimi izrazi in! kaj govori. Besno je psoval in
Komaj dvajset ljudi je osta0 pri učitelju v dvorani, ki se je spraznila.
GRDIKOVft POGREBNA ZAVODA
začel neurejeno zanikati nasprotnikovo mnenje. Komaj nekaj trenutkov je bilo v šoli mirno, kmalu se je zdrlo tu medlo ploskanje, tam smeh in žvižg. Heidelberški je izgubljal vso razsodnost.
“Kar moj nasprotnik uči, to
tulil v avditorij. Zdajci ga je preglušil strašen ropot in krik. Nič več ni mogel govoriti. Bled, s peno na ustih je zavpil dijakom v obraz zaničljivo psovko, ki je mladina k sreči ni umela, poklonil se porogljivo nasprot-| niku in nato izginil z odra. Zma-
je morda priznana resnica pri j goviti nasprotnik je užival in Turkih ali papežnikih,” je zav- zaklical za njim z mogočno be-
mum Hilli! mo
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
NE SAMO ZA OKRAS — Modernistični obesek slušatelji-ce Kent univerze v Ohiu Christine Johnson ni samo okras, je tudi koristen. V njem je, kot kaže slika na desni, majhen tank kisika z masko, za njegovo rabo. Neobičajni obesek, ki ga imenujejo “2(X)r’, je zamisel slušateljice iste univerze Mary Ann Scherr.
Nahaja se med Memorial Shcreway in Lake Shore Bivd.
3fi5 E. 156th at.	KE 1-9411
* Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
A- Vera. narodnost in privatni običaji upo^evani.
A Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
.)	ČE SE SELITE
f/ izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni pottebno, }) da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Ciair Ave.
fl Moj stari naslov:
Moj novi naslov;
Cleveland, Ohio 44103
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA 4E9R0TA
(K.S.K.J.)
NAJS1AREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA POOPOBNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•»prejema moške in ženske od Ifi. do 60. teta; otroke p* takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino
•	posmrtnine za necmejcno vsoto
« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izP0* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC CNiON (K.S-K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Rad: bi več pojasnila o K.S.K.J ter ime in naslov tajnikaUce' v naši okolici.
IME _______________________-.....
NASLOV ..........................
MESTO ...........................
DRŽAVA ____________________.......—
		 		
's- Draga nevesta I
Poročni dan naj bi bil najsvetejsi* na j veselejši in najlepši an Tvojega življeLja'
If Poročna vabila, s katerimi boš
povabila k temu velikemu dogodku sVOje |s sorodnike, prijatelje in drage znance, so
i
li
'i
n
i
na j večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevaj® ogromno časa in skr
p Pridi k nam in izberi poročna	2§
naznanila iz pravkar dospelih najnovej ® katalogov, najmodernejših vzorcev, ob i »	^
papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44