Številka 02 • Glasilo Občine Ig • Leto XXII • Marec 2016 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke! V tokratni številki smo izpostavili dva dogod­ ka Podkrimski pustni karneval, ki je razigral središče Iga na prvo februarsko soboto, ter prihajajoči Dan odprtih vrat OŠ Ig, posvečen 50-letni­ci izgradnje 'nove' šole. O obeh pišemo v rubriki Aktualno. V središču februarskih priredi­tev je bila zagotovo tudi tista, ki je bila posvečena slovenske­mu kulturnemu prazniku, na kateri so sodelovali učenci OŠ Ig, društva ter dramska igralka Ljerka Belak, ki je marca pre­jela še eno priznanje za svoje delo, Ježkovo nagrado. Pred nami pa je občinski praznik, 21. marec – prvi pomladni dan in dan, ko so ižanski kmetje leta 1848 napadli ižanski grad; obeležili ga bomo 18. marca z osrednjo prireditvijo na Igu. Preberite tudi o naši de­diščini, ki odmeva prek lo­kalnih okvirjev – o razstavi Velikanska najdba (če ste jo zamudili na Igu, si jo lahko še do konca aprila ogledate v Narodnem muzeju Slovenije). V Ljubljani so predstavili fo­tografsko razstavo, na kateri ima eno glavnih vlog naša na­ravna dediščina – barjanska okna. Na predavanju Barje, ali te poznam? pa je beseda tok­rat tekla o baročni umetnosti na Ljubljanskem barju, pozna­te glavne baročne spomenike našega konca? Preverite v ru­briki Zgodovina naših krajev. Kaj pravite, da bi na Igu imeli svojo tržnico? Ste za? Na občini intenzivno delajo v tej smeri, kaj, pa preberite v rubriki Kmetijstvo. Tam še več novic za naše kmetoval­ce, vključno s pregledom ak­tualnih razpisov. Vsi, ki vas zanima obrezovanje sadnega drevja, pa tudi letos vabljeni na strokovni prikaz pod okri­ljem Čebelarskega društva Ig. Javilo se nam je kar nekaj športnih društev, kaj počnejo mlade ritmičarke in na kate­ro tekmovanje se pripravljo športni plezalci? Ižanski ka­rateisti pa poleg svojih aktiv­nosti predstavljajo še svojega najstarejšega člana. Vse to v Športu. Pohodniki so jo mah­nili na Krim, in to ponoči – Ma­tijev nočni pohod je organizi­ral SVS Iška, nov, tradicionalni pohod Kuršček-Rašica, pa že napovedujejo v TD Kurešček. Katere ostale prireditve so pred nami marca in aprila, raziščite v Koledarju priredi­tev, ki ga najdete na predza­dnji strani. Želimo vam prijetno branje in se z vami veselimo pomladi! Uredništvo Mostiščarja Popravka V februarski številki nam jo je dvakrat zagodel tiskarski škrat: - na str. 5 v članku Obvestili je pravilni seštevek v tabeli Načrt odprodaje kmetijskih zemljišč 235.268,00 EUR - na str. 34 pri zahvali za Mateja Hokmana je pravi datum smrti 12. 12. 2015. Avtorjem in prizadetim se opravičujemo za napako. Uredništvo Mostiščarja Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko zbiramo do četrtka, 31. marca 2016. Aprilska številka bo predvidoma izšla 15. aprila. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Mostiščar v Digitalni knjižnici Slovenije V se, ki bi želeli pobrskati po starih številkah Mo­stiščarja, obveščamo, da je v Digitalni knjižnici Slovenije (www.dlib.si) v celoti dostopnih zadnjih šest letnikov Mos­tiščarja (2010-2015). Uredništvo Mostiščarja Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občina Ig Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. Mostiščar 02 | Marec 2016 9. redna seja občinskega sveta N a dnevnem redu seje, ki je potekala 27. ja­nuarja, je bilo sedem točk; po potrditvi dnevnega reda in zapisnika prejšnje seje je sledila predstavitev pre­dloga o sodni poravnavi med Občino Ig ter podjetjem SGP Tehnik d.d. v stečaju. Zgodba se vleče od leta 2009, do danes pa sodišče ni sprejelo nobene odločitve. SGP Tehnik je šel medtem v stečaj, in tudi če bi Občina tožbi dobila, ne bi prišla do denarja. Zato je priš­lo do predloga, da obe stranki tožbi umakneta – poravnajo se le sodni oz. pravdni stoški. Po krajši razpravi so svetniki so­glasno potrdili ta predlog. V nadaljevanju je bil potr­jen Načrt razvojnih progra­mov Občine Ig za obdobje 2016-2019, ki je usklajen z ak­tualnim proračunom. Glede rezervacij v vrtcu, ki so jih obravnavali že na prejšnji seji, so tokrat po pri­dobitvi dodatnih informacij in razpravi sprejeli sklep, da ostajajo oboje rezervacije, vendar z drugačnimi zneski sofinanciranja – poletne (cena je 70 % siceršnje) in za primer bolezni (rezervacija je 40 % cene). Pri naslednji točki je bil po­trjen pomemben dokument za razvoj kmetijske dejavnosti v naši občini – Pravilnik o ohra- Novi Nadzorni odbor Občine Ig P o lanskoletnem odstopu Nadzornega odbora se je 27. januarja konstituiral novi Nadzorni odbor, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Sestavlja ga pet članov, ki so med seboj izvolili predsednika oz. predsednico – to je postala Petra Krajzel. Nadzorni odbor sestavljajo še: Anton Dvoršak, Irena Kumše, Na­taša Pangerc in Simon Starček. Maja Zupančič Vrtec Ig na podlagi 20.člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) objavlja Vpis novincev za šolsko leto 2016/2017 Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2016/2017 zbiramo do 31. 3. 2016. Če bo dospelih vlog več, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2016/2017, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pra­vilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec Vloga za sprejem v Vrtec Ig je dosegljiv na spletni strani vrtca: www.vrtec-ig.si, lahko pa ga dobite tudi v vseh enotah vrtca ter v tajništvu vrtca, Cesta na Kurešček 70, Ig. Izpolnjeno vlogo lahko osebno oddate v tajništvu vrtca, lah­ko pa jo pošljete po pošti na naslov: Vrtec Ig, Cesta na Kureš­ček 70, 1292 Ig. Do tega datuma morajo Vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2016/2017 oddati tudi vsi tisti starši otrok, ki so bili uvrščeni na čakalne liste že v šolskem letu 2015/2016, pa v vrtec niso bili vključeni v tem šolskem letu. nanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja za pro­gramsko obdobje 2015-2020. Zadnja točka dnevnega reda je bila (kot običajno) na­menjena pobudam in vpraša­njem. Zlatko Usenik je opozo­ril na drevo, ki ogroža promet v Zapotoku. Alenka Jeraj je povedala, da se je nanjo obr­nilo več občanov glede de­lovnega časa Zbirnega centra v Mateni, župan je ponovno pojasnil razloge, zakaj zbirni center ni odprt ob sobotah, ter napovedal da bo v poletnem času urnik ob sredah podalj­šan do 18. ure. Zlatko Usenik je opozoril še na možnost, ki jo imajo vsi odjemalci Snage, namreč da lahko enkrat letno naročijo brezplačni odvoz ko­sovnih odpadkov (do 2 m3). Marijo Župec je zanimalo, zakaj je prišlo do podražitve omrežnine za čiščenje odpad­nih voda. Župan je pojasnil, da je Občina podpisala koncesij­sko pogodbo s Petrolom, ki je pri zaračunavanju omrežnine dolžen spoštovati tudi držav­ne predpise, konec leta je za­čela delovati tudi nova čistilna naprava na Igu. Slavko Pavlič pa je opozoril na podrto zašči­tno ograjo ob Matenki. Maja Zupančič Čistilna akcija po Občini Ig Č istilna akcija bo potekala 19. 3. 2016 na celotnem območju Občine Ig. Vaške skupnosti ter društva bodo o poteku čistil­ne akcije obveščeni dodatno. Občinska uprava Čestitke vsem našim občankam za minuli praznik žena. Vsem materam voščim ob materinskem dnevu, naj vam pomladne cvetlice zarišejo smeh na obraz, vaša družina pa naj vam polepša praznik. Janez Cimperman, župan Spoštovane občanke in občani, iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Bogastvo skupnosti so njeni ljudje - boljši ko so, boljša je občina. S skupnimi močmi, enotnostjo, razumevanjem in strpnostjo bomo lažje premagovali izzive prihodnosti. Lepo praznovanje naše občine in vabljeni na dogodke ob občinskem prazniku. Janez Cimperman, župan Občina Ig na podlagi Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2016 (Uradni list RS, št. 105/2015), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS št. 14/2016 z dne 23. 2. 2016) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoj podeželja v občini Ig za leto 2016 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranja­nje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za leto 2016 in sicer za izvajanje ukrepov s področja kmetijstva za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih de­javnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoč de minimis) za naslednji ukrep: UKREPI DE MINIMIS POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013 UKREP 7: Pomoč za gozdarstvo - urejanje gozdnih vlak II. Upravičenci do sredstev Za ukrep v okviru pomoči de minimis - pomoč za gozdarstvo kme­tijska gospodarstva z območja občine, ki imajo v lastni najmanj 2 ha gozdnih površin na območju občine. III. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev za Ukrep 7 – Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak – de minimis – okvirna višina sredstev je 12.910 EUR. Občina si pridržuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev, v primeru, da se razpoložljiva sredstva spremenijo v postopku spreje­manja rebalansa proračuna občine za leto 2016. IV. Razpisno področje Ukrep 7 – Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak – de minimis Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji gozd­nih vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posame­znih parcel. Gozdne vlake načrtuje Zavod za gozdove Sloveniji (ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos načrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogojitvenem načrtu ZGS. Upravičeni stroški: - delo z bagrom ali rovokopačem (žlica ali udarno kladivo) - strojne ure in ure delavca. Pogoji za pridobitev sredstev: - elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, - soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka. - gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi pred­ pisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložbe, oziroma največ do 900 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih do­ločb in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. V. Merilo za dodelitev sredstev ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga, ki je pripravljena v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. VI. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru razpisanega ukrepa je navede­na v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na spletni stra­ni občine na naslovu: www.obcina-ig.si VII. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na področju kmetijstva v letu 2016 mo­rajo prispeti na naslov sedeža Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig do vključno 31. 3. 2016 (velja datum žiga pošte). VIII. Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva za leto 2016 morajo biti porabljena v letu 2016. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu. Račun in dokazilo o plačilu računa mora biti izdan šele po izdanem sklepu Občine Ig o dodelitvi sredstev. Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogo­vorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev in podpisano po­godbo je potrebno dostaviti najkasneje do 16. 11. 2016. IX. Nadzor in sankcije Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občin­ska strokovna služba Občine Ig lahko pa tudi druga oseba, ki jo po­oblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilni­ku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti. X. Način reševanja vlog Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, pri­ložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogo­jev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015-2020. Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popolnih vlog, občinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpi­ranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2016, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. XI. Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni pisarni občine. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 01/2802-324, Andreja Zdravje. Številka: 330/001/2016 Župan Občine Ig Ig, 15. 2. 2016 Janez Cimperman - 1 ­ Uradne objave Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/2007, 18/2008, 90/2010) in Pravilnikom o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti (Mostiščar, UO, april/2012), objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig v letu 2016 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Obči­ne Ig za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ig za leto 2016. 2. S proračunom Občine Ig za leto 2016 se za sofinanciranje lju­biteljske kulturne dejavnosti nameni sredstva v višini 16.547,00 EUR. Na podlagi Letnega programa kulture se po posameznih de­javnostih nameni sredstva kot sledi iz tabele: 3. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. in 2. členu Pravilnika, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: - imajo sedež v Občini Ig, - so registrirani kot društvo najmanj eno leto, - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in ureje­ Dejavnost Sofinanciranje Gledališka 2.618,00 EUR Pevska 4.800,00 EUR Literarno-glasbena 1.440,00 EUR Plesna 250,00 EUR Likovna 600,00 EUR Lutkovna 300,00 EUR Honorarji 1.750,00 EUR JSKD 689,00 EUR Sofinanciranje uporabe prostorov 4.100,00 EUR Skupaj 16.547,00 EUR no ostalo dokumentacijo, kot določa Zakon o društvih, - redno, v rokih dostavljajo načrte in poročila o izvajanju kultur­nih programov, Urnik Zbirnega centra Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev – njihova oddaja je brezplačna. Gradbenih odpadkov ne sprejemamo. Zbirni center Matena je odprt ob sredah od 13. do 17. ure ter ob četrtkih od 9. do 12. ure (ob praznikih zaprto). Prosimo za razumevanje. Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 NOVO! - da je njihova dejavnost neprofitna, - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom, - da je predloženi program namenjen čim večjemu številu upo­ rabnikov. 4. Do sorazmernega dela sredstev za delovanje je upravičena Ob­močna izpostava JSKD Ljubljana Okolica, koordinator medobčin­skega delovanja društev. 5. Predlagatelji morajo oddati vlogo za sofinanciranje na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo v času uradnih ur na Občini Ig, Gove­karjeva cesta 6, Ig ali na domači strani: www.obcina-ig.si. 6. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu komisija ne bo upoštevala. Prijave je potrebno poslati na Občino Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig s pripisom Javni razpis – kultura 2016, najkasneje do 8. 4. 2016. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. 7. Izbor programov in izvajalcev bo opravila 5-članska strokovna ko­misija, ki jo imenuje župan. 8. Predlagatelji bodo do 26. 4. 2016 pisno obveščeni o izidu razpisa. 9. Dodatne informacije glede razpisa so vam na voljo na tel.: 01/2802-310. Številka: 62001/002/2016 Župan Občine Ig Datum: 9. 3. 2016 Janez Cimperman Medobčinski inšpektorat in redar­stvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke so na sedežu Občine Ig: ob ponedeljkih od 9.00 do 11.00 ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Obrazci za pisne vloge, s katerimi se lahko stranke obračajo na medobčinski inšpektorat in redarstvo, so na sedežih občin ter na spletnih straneh občin in se vlaga­jo po pošti ali osebno v poslovnem času vseh treh občin ali v elektronski obliki na naslov: inspektorat@ob.grosuplje.si. 18. Podkrimski pustni karneval Ig so že tradicionalno na pustno soboto preplavile pustne maske in množica obiskovalcev v pričakovanju povorke, ki je potekala po Baniji in Ljubljanski cesti. Letošnji Podkrimski pustni karneval je bil že osemnajsti in je tako postal 'polnoleten'. V povorki po ižanskih ulicah se je v svojih kreacijah predstavilo 32 skupin z več kot 700 udele­ženci. Dogodek je prepoznaven že daleč zunaj občine in ponosni smo, da ga obišče tako veliko skupin in še veliko več obisko­valcev. Za lep začetek sončne pust­ne sobote je že dopoldne v šo­toru pred stavbo Občine Anita poskrbela, da so bile pustne šeme lepo namazane, klovne­si Tinka Šminka in Frančeska pa sta učili otroke plesnih ve­ščin in izdelovale figurice iz balonov. Na koncu sta skupaj z našo napovedovalko Kse­nijo Rebeko in pod budnim očesom strokovne komisije razglasili tri najlepše otroške maske. Na parkirišču pred občino so na stojnicah naša društva ponujala pustne dobrote. Lah­ko ste se okrepčali na stojnici Društva Zapotok in Društva žena in deklet na podeželju Ig, seveda ni manjkal tudi Fredi z baloni, sladkorno peno ter po­kovko. Ob 14. uri pa je šlo zares in s himno karnevala, ki jo pojejo Borovničke, se je kar­neval začel. Kot se spodobi, so bile v prvi vrsti mažoretke in za njimi Pihalni orkester Bežigrad. Sledila sta jim dva prizora s konji, in sicer Robin Hood z druščino Konjerejske­ga društva Krim in Pravljični junaki Konjeniškega kluba Ca­vallo. Za njimi se je v sprevod vključila skupina iz Vrtca Ig, kjer so v prizoru sodelovali tako otroci kot starši in vzgo­jiteljice. Iz enot Krimček in Hribček so pripravili masko Kličemo pomlad. Otroci iz Osnovne šole Ig pod mentor­stvom Jožefe Antolič so po cesti valili veliko skalo, ki je ponazarjala njihovo Težo zna­nja. V pustne maske so se kot Zmešani športniki preoblek­li člani Športnega društva za baseball in softball Barje. Tudi letos so se na karnevalu predstavili člani Gobarsko mi­kološkega društva Ig s prizo­rom V lepoti je strup. Borovničke iz Društva Fran Govekar Ig letos niso bile vi­joličaste zaradi pomanjkanja borovnic, ampak rumeno bele, kajti njihov moto je: »Smo bo­rovničke, ne jamramo, imamo jajca.« Sledili so jim prizori iz TD Krim Čarovnica Johanca, iz PGD Iška vas Begunska kri­za v Iški vasi in iz TD Krim Pa­rada ponosa. Na traktorju se je v sprevodu peljal Bober s pri­jatelji iz Društva Fran Govekar Ig. Sledila jim je nepogrešljiva ljudskih godcev iz KUD Od-Ižanska kamela s svojim prija-pev iz Gorišnice. telji Arabci. Iz ŠKTD Lokvanja Podpeč- Zadnja leta skoraj ne mine Preserje so na karneval prišli karneval brez simpatičnih krasni Barjanski lokvanji z ža- Otroci iz vrtca Ig so klicali pomlad Robin Hood iz KD Krim bicami. V spremstvu blagajan bevške maškare. Letos so bili zlim ter med svetlobo in temo. jencev Ig in Gobarsko mi­zaščitenih rožic, ki rastejo na številčni Minioni. Iz Žužemberka – TD Suha kološkega društva Ig, ki vrhniškem hribovitem zaledju Iz Vrbovega pri Ilirski Bi-Krajina – se je pripeljala Eko so poskrbeli za vrstni red in po katerem se imenuje tudi strici je prišla etno skupina mobilna tržnica z davčno bla-skupin in dežurali ob zapori društvo, so na Ig prišle Vrhni-Šˇjme, ki predstavljajo like gajno. cest ške vodne legende iz TD Bla-iz bližnje preteklosti: hudiča, Naši že kar stalni gostji sta - Maruši in Karmen iz TD gajana iz Vrhnike. Neformal-lovca s kleščami in zvonci, tudi skupini iz sosednje Hrva-Kurešček za pomoč pri stro­na skupina Vrtačarji iz Lesc cuprnco, zelena, medota, opi-ške, in sicer Halubajski zvon-kovnem ocenjevanju otro­so prebudili kralja Matjaža in co, cigana, lepega, raušvica, čari – zvonarji, ki ohranjajo ških mask Alenčico ter skupaj v prizo-slona, zastavonoša, muzikan-edinstven narodni običaj in Zahvaljujemo se tudi spon­ru Kralj Matjaž in bergman-ta, ta starega, ta staro, babo v z maskami, težkimi do 12 kg, zorjem: delci obiskali našo občino. Iz košu. Delijo se na lepe in grde ter Mesopustari Kraljevice s - Fredi, Novak Manfred, s. p., čudovite vasi na barju Bevke oz. na dobre in na hudobne ter svojimi tradicionalnimi uni-Domžale so prišle vsako leto drugačne ponazarjajo boj med dobrim in formami. - Kavarna Studenec, d. o. o., Ig Najštevilčnejša je bila pro-- Pekarna Pečjak, Škofljica ti koncu povorke še skupina, - Gostilna Čot, Pijava Gorica ki ne sme manjkati na takih Hvala tudi vsem posame­karnevalih, to je skupina iz znikom in vsem neimenova-Pobrežja s pokači, likom rusa, nim, ki so pomagali, da je pri­pustne živali, s katero želijo reditev uspela. povečati plodnost in zdravje Tudi v prihodnje se bomo pri konjih in drugi živini, ora-potrudili, da obiskovalcem či, ki predstavljajo pustni ljud-zagotovimo vsaj takšno prire­ski običaj obiskovanja domačij ditev, kot je bila na pustno so-z željo dobre in obilne letine, boto, ne skrivamo pa ambicij, ter koranti, ki poosebljajo de-da na Igu v prihodnosti poka­mona, ki preganja zimo in v žemo še kaj več. deželo prinaša pomlad. Za konec povorke pa sta Marica Zupan, poskrbela še dva moža, in si-občinska upravacer Krimski in Povodni mož. Gregor Bolha, Ves čas karnevala sta za red in Matjaž Zupan mir skrbela dva miličnika na hoduljah. Za veselo razpoloženje in konec karnevala pa je v šoto­ru poskrbel Ansambel bratov Štrukelj. Predstavitev skupin v krožišču je vodila Ksenija Rebeka Matković. Na pomoč so nam priskočili, za kar se jim zahvaljujemo: - Gasilska zveza Ig in njeni člani, ki so poskrbeli, da je povorka varno potekala - člani Športnega društva Mokrc Ig, Društva upoko- Minioni iz Bevk Bergmandelc izpod Pece Begunska kriza v Iški vasi Množica gledalcev na pustno soboto Kratka zgodovina OŠ Ig Stara šola, zgrajena 1859 P rvo šolsko poslopje na Igu je bilo zgrajeno leta 1859. To je stavba, kjer je danes sedež Občine Ig. Zaradi povečanega vpisa sta bili leta 1892 dograjeni dve novi sobi, in sicer zgornja, ki je služila kot učilnica, in spodnja, ki je bila najprej namenjena za uči­teljevo stanovanje, leta 1907 pa so jo prav tako preuredili v učilnico. Leta 1952 je bilo šolsko po­slopje dozidano in adaptirano, vendar ta dozidava še zda­leč ni zadostovala potrebam. Leta 1963 so dokončno stekle priprave za gradnjo novega šolskega poslopja. Zemljišče za novo šolo je bilo kupljeno za 200 DIN za m2, gradnja po­slopja pa je stala 120 milijonov DIN brez telovadnice. 27. no­vembra 1965 je bilo slovesno odprtje nove šole, kjer se je pouk začel februarja 1966 za predmetno stopnjo od 5. do 8. razreda. Uveden je bil dopol­danski pouk, ki se je izvajal od 7.45 do 13.20. V stari šoli so os-tali učenci od 1. do 4. razreda. Takratni ravnatelj je bil Karel Pfundner. Nova šola je imela 13 od­delkov, skupno število učen­cev stare in nove šole pa je bilo 351, od tega 130 vozačev. Učiteljev je bilo 18. K central­ni šoli so spadale podružnice Golo (23 učencev), Iška vas (25 učencev) in Tomišelj (82 učencev). Zaradi prostorske stiske ižanskih šolnikov so se v se­demdesetih letih prejšnjega stoletja pojavili načrti za iz­gradnjo šolskega centra, ki bi obsegal šolo, vrtec, prostore za rekreacijo in igrišča. Maja 1971 je bilo odprtje novega asfaltiranega igrišča pri šoli, s čimer so bile deloma potešene želje po telovadnici, ki je osnovna šola na Igu do takrat še ni imela. Namen as­faltiranega igrišča je bil spod­buditi večje zanimanje mladih za različne športne dejavnosti. V šolskem letu 1972/73 je bil zgrajen nov odsek asfaltirane ceste mimo stare šole proti Iški Loki do Jakopinove hiše. Leta 1977 je ravnateljski mandat na OŠ Ljubo Šercer prevzela Ema Durjava, ki je ob začetku mandata v šolski kro­niki stavbo stare in nove šole opisala kot »...kompletno za­nemarjena in že dolgo let ne­vzdrževana«. Kot največjo te­žavo šole je izpostavila potre­bo po novi telovadnici, katere začetek gradnje sega v leto 1979, slovesno odprtje pa je bilo 16. maja 1981. Objekt je stal skoraj 21 milijonov DIN. Odprtje vrtca na Igu je bilo oktobra leta 1984, s čimer je bila uresničena ideja o izgra­dnji šolskega centra na Igu. Leta 1992 je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik sprejela sklep, da se šola preimenuje v Osnovno šolo Ig. Kljub vsem dozidavam in adaptacijam v osemdesetih Nova šola, zgrajena 1965, pouk v njej se je začel 1966 letih je šolo ves čas pestila del s prostori, kot ga poznamo prostorska stiska zaradi na-danes. Ti prostori vključujejo raščajočega števila otrok. Leta zbornico, pisarno ravnateljice 1989 je ravnateljevanje prev-in pomočnice ravnateljice ter zela Stanka Rebolj. Prostorska tajništvo. stiska je dosegla vrhunec av-Z današnjo podobo se šola gusta leta 1995, ko je Zdrav-ponaša od leta 2002, ko je bila stvena inšpekcija z odločbo porušena telovadnica, names­prepovedala izvajanje pouka v to nje pa zgrajena športna 'stari šoli' zaradi dotrajanosti dvorana, steklena avla, raču­poslopja. Po 136 letih je bilo nalniška učilnica in knjižnica. vzgojno-izobraževalno delo v Od leta 2011 je ravnateljica 'stari šoli' končano. Začasno je šole Biserka Vičič Malnar.bil uveden popoldanski pouk. Leta 1996 je bil porušen del, Aleš Bućan, ki je povezoval šolo in telovad­ OŠ Ig nico, namesto njega pa zgrajen Arhiv OŠ Ig 50 let nove šole na Igu – vabilo na dan odprtih vrat V soboto, 2. 4. 2016, vas vljudno vabimo na dan odprtih vrat, ki bo posvečen 50. obletnici začetka pouka na novi šoli. Ob tej priložnosti bodo med 9. in 12. uro na šoli potekale raz­lične dejavnosti. Sprehodili se boste lahko med stojnicami, si ogledali razstavo starih šolskih potrebščin in fotografij, obujali spomine ob listanju šolskih kronik ali odigrali partijo šaha z bivšimi sošolci. Natančen program bo objavljen na šolski spletni strani. Vabljeni vsi nekdanji učenci in zaposleni. Posebno veseli bomo obiska generacij, ki ste februarja leta 1966 začeli pouk v novi stavbi, torej takratni učenci in učitelji od 5.-8. razreda. Na dnevu odprtih vrat bomo zbirali tudi prostovoljne prispevke za šolski sklad. Veselimo se vašega obiska! Učenci in zaposleni OŠ Ig Predavanje Sprava po zlu stoletja V pon ede ­ ljek, 15. f ebruarja 2016, je na Igu v organizaciji Žen­ skega odbora SDS Ig potekalo predavanje profe­ sorja mag. Jurija Pavla Emeršiča z naslovom Spra­ va po zlu stoletja. Predavanje je bilo osnovano na pred­ govoru, ki ga je Emeršič napisal h knjigi Zlo stoletja, francoskega zgo­ dovinarja Alaina Besançona, ki je izšla pri založbi Družina. Simona Pavlič, predsednica ŽO SDS Ig Območno združenje VSO Velike OO SLS Ig in Lašče, Škofljica, Ig in Brezovica vabi na ogled filma Jožeta Možine UROK DEPALE VASI Nič ni majhno, in pogovor z kar je narejeno iz ljubezni, Andrejem Podbregarjem, in vsak najmanjši dar postane Simonom Krejanom in Darkom velik in dragocen, Njavrom, torej s tistimi, ki so prav zato, ker ste, spoštovane avtentične in verodostojne priče matere, vanj vložile svoje srce. takratnih dogodkov. Spoštovane matere, iskreno vam Dokumentarec Jožeta Možine odsti­ čestitamo ob materinskem dnevu in ra šokantna ozadja razvpite afere Depala vas iz leta 1994, ki je bila povod za obračun z vrhom slovenske pomladi in restavracijo centrov moči iz dobe komunizma. Z dokumenti­rano pripovedjo nas vodi na sled akterjev, naročnikov in skrivnostne vam želimo lepo praznovanje! vloge, ki jo je imel v zaroti uvožen agent jugoslovanske armade. Film Spoštovani občani in občanke, Občinski odbor SLS Ig in Nova dokazuje, da je bila afera načrtova­ generacija SLS vam čestitata ob na mesece vnaprej. občinskem prazniku, ko se spomi- Vabljeni v ponedeljek, njamo upora že davnega leta 1848 14. marca 2016, ob 19.00 v in ustanovitve naše občine. dvorano Centra Ig (Banija 4). Zahvaljujemo se vam za vaše dose­danje zaupanje in upamo, da bomo tudi v prihodnje gradili prijazno Občino Ig. • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zbor članov Društva Fran Govekar Ig V februarju smo se v Go­ stilni Gerbec zbrali čla­ nice in člani Društva Fran Govekar Ig na zboru članov. Srečanje smo začeli s kratkim kulturnim progra­mom, v katerem so se predsta­vile pevke Ženskega pevske­ga zbora z dvema skladbama, prav tako Borovničke, Zdenka Vinšek je prebrala nekaj svojih pesmi, člani mladinske gleda­liške skupine pa so odigrali odlomek iz mladinske krimi­nalke Detektiv Zdravc. Po kulturno-glasbenem uvodu smo prisluhnili poroči­lom o delu posameznih skupin v preteklem delu, sprejeli letni načrt za leto 2016 ter določili višino plačila članarine za leto 2016. Strinjali smo se, da je za nami uspešno leto, saj so bili nekateri naši člani nagrajeni oz. izbrani za regijska in dr­žavna tekmovanja (Skupina Borovničke, slikarji Zdenka Vinšek, Marjana Dimec in Mi­lan Šubic), slikarka Julijana Peršič pa je prejela priznanje Občine Ig. Alenka Jeraj Ženski pevski zbor z zborovodkinjo Kristino Cotič Borovničke z zborovodkinjo Nadjo Janežič Mostiščar 02 | Marec 2016 Občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku O Vrba, srečna, draga vas domača, Ljubezen do znanja N aslov letošnje občin­ske prireditve Ljube­zen do znanja sporo­ča nekaj zelo pomembnega. Umetnost res obogati naše življenje, znanje pa potrebu­jemo v vsakem trenutku in pri vsakem delu. Namen pri­reditve je bil tudi, da izkaže­mo ljubezen do lepe in varne domovine, kar nam je uspelo z branjem bistrih misli naše nekdanje učenke Špele Cimer­man. Njeno nagrajeno pismo o potovanju po Sloveniji je bilo vezno besedilo prireditve. Na prireditvi, ki je posveče­na pesniku Francetu Prešernu, so se deklamacije njegovih pesmi prepletale z glasbeni­mi, pevskimi, igralskimi in plesnimi nastopi. Nastopali so predvsem učenci Osnovne šole Ig, ki so samozavestno in ustvarjalno stopali na oder. Na začetku so se izkazali učenci 1. razreda z baletno in glasbeno točko, nato pa so jim sledili starejši učenci. Na odru so se jim pridru­žili različni gostje: izvrstni so bili člani Glasbene šole Bučar in Orkestra harmonikarjev Bučar; balerine iz Baletnega društva Postojna so s svojima točkama polepšale prireditev; o pomenu znanja pri peki, klekljanju in vsakem delu so modro spregovorile gospe iz Društva žena in deklet s po­deželja Ig; dogajanje je pope­stril nastop članov Kulturnega društva Fran Govekar, ki so uprizorili odlomek iz knjige Janeza Jalna Bobri. Najpomembnejša gostja je bila tokrat igralka Ljerka Be­lak, ki je oktobra 2015 prejela ugledno nagrado Borštnikov prstan za svoje življenjsko delo. Poleg te nagrade je pre­jela že mnogo drugih: za svoje delo leta 1981 nagrado Pre­šernovega sklada, leta 1987 Severjevo nagrado, dve leti pozneje Borštnikovo nagra­do za vlogo Gospe Peachum v Operi za tri groše, za vlogo Služkinje Berte v uprizorit­vi Stevardese pristajajo pa je prejela naziv žlahtne kome­dijantke na dneh komedije v Celju leta 2002. Ljerka je svojo ljubezen do igralskega poklica in umetnosti že večkrat dobro­dušno predstavila učencem in zato smo ji hvaležni. Vsem nastopajočim sta če­stitala ter se jim zahvalila žu­pan Občine Ig Janez Cimper­man in ravnateljica Osnovne šole Ig Biserka Vičič Malnar. Naš največji pesnik je cenil znanje, saj je bil že v osnovni šoli odličen učenec in zara­di tega je bil vpisan v zlato knjigo. Pozneje je na Dunaju uspešno končal študij prava. Njegov prijatelj Matija Čop je znal 19 jezikov in tudi Prešer­nov idejni nasprotnik Jernej Baletni nastop kjer hiša mojega stoji očeta … France Prešeren Kopitar je bil zelo izobražen cenzor na Dunaju. Francetu Prešernu in Matiji Čopu je zaradi njunega znanja in med­sebojnega sodelovanja uspelo dokazati, da je slovenščina enakovredna ostalim evrop­skim jezikom. Bogastva mate­rinščine, strpnosti in miru se je naš veliki pesnik zavedal v viharnih časih 19. stoletja, da­nes pa o tem Slovenci ponosni prepevamo v svoji himni. Znanje je pomembno pri vsakem koraku. Na priredi­tvi smo lahko spremljali než­ne korake balerin, poskočne korake plesalk hiphopa ter brezhibne skoke Petra Prevca. Znanje in uspeh. Koraki in mi­roljubne besede. Energijo mla­dosti nam je uspelo povezati z izkušnjami modrih ljudi. Barbara Simčič Župan in Ljerka Belak Komedija Poročil se bom s svojo ženo Na dan slovenskega kulturnega praznika nas je v dvorani na Golem v dobro voljo popelja­lo Društvo Fran Govekar Ig s komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Igro je napisal l. 1960 Marjan Marinc, drama­tik, režiser, igralec in urednik, ki je najbolj znan prav po tem svojem delu, ki je izjemno pri­ljubljeno v amaterskih gledali­ščih. Poznamo ga še kot avtor­ja več radijskih iger za otroke, med katerimi so najbolj znane Maček, Mustafa, Žebljiček Špiček, Srebrni konj, Čarob­ni svinčnik, Rumeni bonbo­ni, Pika in druge. V radijskih igrah za odrasle je v ospredju predvsem satirična nota. Naj­bolj odmevne so bile Weekend (1963), Nedeljsko kosilo (1966) in Naslovna stran (1967). Veči­noma je v teh oddajah tudi na­stopal. Nekatera njegova dela so predvajali tudi na tujih ra­dijskih postajah. Glavna protagonista zgod­be sta Janez in Milena, ki sta ju upodobila Denis Simić in Sabina Sopko, mlada zakonca, ki živita v majhnem najemni­škem stanovanju. Oderuška gospodinja Pepi poskuša naj­ti vsak izgovor, s katerim bi upravičila dvig najemnine, drugih stanovanj pa ni na raz­polago. Ne pozabimo – zgodba se dogaja v šestdesetih letih. Problematika vseh drugih za­konskih tegob je na šaljiv na­čin prikazana tako, da jo lahko vedno prepoznamo. Janez, v našem primeru z nekoliko do­lenjskim naglasom, je zdrav­nik, sicer pa tipičen moški lik: zobne paste ne zapira, zato se seveda suši, neprijeten zadah ustvarja s česnom in kajenjem in kot vsak človeški samec ni ljubitelj pospravljanja. Glede tipičnih lastnosti med pred­stavnicami ženskega spola ne zaostaja niti Milena: rada si kupuje oblekice, ne razume, zakaj jima država ne dodeli večjega stanovanja, in želela bi že imeti otroka, kar se Jane­zu ne mudi tako zelo. V Janeza se zagleda najboljša Milenina prijateljica Irena, ki ga ravno po prepiru z Mileno obišče v njunem skromnem domu in hlini bolečine v prsnem košu, da bi jo kar takoj pregledal. V že tako razgretem ozračju se Milena vrne z ohladitvenega sprehoda ravno v trenutku, ko njen mož brez stetoskopa posluša na prijateljičinih prsih bitje srca. Razvoj dogodkov je nato predvidljiv. Po nekoliko resnejših prepirih jima pre­kipi in se ločita, a kaj ko ne najdeta drugega stanovanja in sta se zato prisiljena še naprej stiskati v istem majhnem pro­storu. Kot da to še ne bi bilo dovolj, prideta reševat nastali problem še Janezova mama Kati in Milenin oče Polde s štajerskim naglasom. Na tej točki se zgodba preobrne: ko Janezova mati izve za piko na i, ki je privedla do ločitve, pos­tane Milenina zaveznica, prav tako pa njen oče z Janezom. Seveda se cena najemnine medtem dvigne. Dramatičnost in šaljivost dogodkov pa do­končno stopnjuje še odločitev gospodinje o sprejemu ume­tnika, ki ga je žena s solidno količino slikarske krame vrgla čez prag, namesti pa ga pa v njuno že tako prenatrpano sobico. V vsesplošnem mod­rovanju in izmenjavi izkušenj glede zakonskega življenja Janez in Milena ugotovita, da se z njunimi tegobami sreču­jejo tudi drugi pari, morda še v hujši obliki. Spoznata, da sta prehitro prestopila nesrečni prag Rubikona in med njima spet vzplamtijo čustva ljubez­ni. Za srečen konec, kot se za komedijo spodobi, se odločita, da se bosta ponovno poročila. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, manjkali pa niso niti Alenka Jeraj, tokrat predvsem v vlogi režiserke in dolgoletne predsednice Društva Fran Govekar Ig, in naše dolgoletne predstavnice v parlamentu, škofljiški župan Ivan Jordan in podžupan Boris Zupančič. Čar amaterskih gledališč je v njihovi domačnosti in prisrčnosti. Njihovo delo je pomembno zato, ker spodbuja mlade talente na njihovi za­četni poti, ki se lahko pozneje velikokrat razvije v profesio­nalno umetniško ustvarjanje, zato jih je prav gotovo vredno podpirati. Matjaž Lulik Robert Fojkar, Alenka Jeraj 67. Govekarjev večer Gostja zadnjega Govekarjevega večera je bila nam že poznana pesnica Andrejka Jereb, ki je tokrat že drugič predstavila svoje pesniške zbirke. R ojena leta 1946 v Idriji. Šolala se je na Gimna­ziji Idrija in nato študi­rala angleški in ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljublja­ni. Delala je v Domu učencev ter na osnovnih šolah idrijske občine, kjer je vodila jezikov­no literarne krožke in urejala literarna glasila. Pisati je za­čela s petdesetimi leti, a šele z upokojitvijo je začela tudi objavljati. Objavlja v literar­nih revijah in zbornikih ter na spletnem portalu Pesem.si. Deluje pri Literarnem društvu Pesnica Andrejka Jereb Ris iz Idrije. Prireja literarno­glasbene večere in skrbi za izpopolnjevanje članov. Preje­la je nagrade JSKD Slovenije ter Mladike iz Trsta. Izdala je tri pesniške zbirke: Presledek v času (založba Bogataj 2009), Na šahovnici (ZRU, Velike Lašče, oktober 2011) in Z roba disonanc (založba Bogataj, Idrija, 2015). »V presledku tega časa sem, z življenjem, ki ga ljubim in ki me na vse ožji šahovski deski uči razumeti in odpušča­ti. Pesmi postavljam na vlak Prva misel Samo eden od Eolovih vetrov sem. Udarci me naplavljajo v tok in trgajo na vse strani. Včasih me ziblje na palubi, jaz pa zaslepljena sledim krčem morja. Tri strani prostora imam in le eno stran v času. Dimenzije dna in globin neba. Moj svet. Vabimo vas na 68. Govekarjev večer v ponedeljek, 21. marca, ob 19.00 v dvorano Centra Ig. Slovenci smo v zadnjih letih, po 320 letih od prve izdaje, dočakali prvi celovit prevod Valvasorjeve Slave Vojvodine Kranjske. Da bo letošnji občinski praznik še posebej slovesen, bomo iz knjige Čast in slava Vojvodine Kranjske prebrali nekaj odlomkov, ki govorijo o naših kra­jih. Na ogled pa bo tudi faksimile grafične zbirke Iconoteca Valvaso­rianam, ki so jo Knjižnici Ig podarili predstavniki podjetja Kig d. d. Večer bo z glasbo popestril Ženski pevski zbor Ig. Odprli bomo razstavo študijskih del Anite Indihar Dimic. Razstava bo na ogled do 10. aprila 2016. 69. Govekarjev večer v ponedeljek, 11. aprila, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Predstavil se bo pesnik Robert Fojkar Komac s svojo ljubezensko in domovinsko poezijo. Odprli bomo tematsko razstavo Tihožitja članov likovne skupine Društva Fran Govekar Ig. Razstava bo na ogled do 13. maja 2016. Vljudno vabljeni! življenja. Spoznavam, da so vsa potovanja iskanje bližine. Če najdem malo pristne odkri­tosrčnosti s ščepcem pošte­nosti, sem vaša.« Najnovejša pesniška zbirka Andrejke Jereb Z roba diso­nanc je pomensko zahteven, a rezko in natančno zapisan opis subjekta današnjega časa. Knjiga je z namenom razdelje­na v tri cikle, kar ob skrbni iz­biri jezika, besed in besednih zvez kaže na odločen namen avtorice po urejanju sicer ka­otičnih življenjskih drobcev v smiselno celoto. Njene pesmi so jasne, neposredne v jeziku, a zaplete­ne v pomenu, tež­ke v razumevanju, potrebne večkra­tnega branja. Drugi del veče­ra je bil namenjen slikarstvu. Neka­teri slikarji akva­relne skupine so v akrilni tehniki Mladinska gledališka skupina Pod odrom vabi na ogled mladinske kriminalke avtorja Gorana Gluvića Detektiv Zdravc v petek, 8. aprila 2016, ob 18.00 v avli OŠ Ig. Igrajo: Detektiv Zdravc - Jan Salobir Flora – Zala Berk Mama – Nika Bolha Teta Barbara – Kim Novak Urarka – Nika Bolha Učiteljica – Nežka Grmek Tina – Nika Bolha Nika – Kim Novak Režija: Alenka Jeraj naslikali nekaj stenskih ur še iz časov naših babic in dedkov, ki jih danes lahko občuduje­mo večinoma v starinarnicah. Ure pa so nastale kot scena za predstavo mladinske gledali­ške skupine DFG. Po končani razstavi jih boste lahko obču­dovali v gledališki predstavi Detektiv Zdravc. Za glasbeni del večera je poskrbela Eva Kramar, ki obiskuje glasbeno šolo Grosuplje in igra na al­tovsko flavto. Mateja Jere Grmek Alenka Jeraj Razstava naslikanih ur »Ta kulturni dan je bil najboljši do sedaj!« K rajinski park Ljubljan­sko barje je letos tretje leto zapored izvedel delavnice na temo koliščar­ jev v osnovnih šolah na in ob Ljubljanskem barju. Letos so bile delavnice izvedene v os­ mih osnovnih šolah: OŠ Ig, OŠ Škofljica, OŠ Log Dragomer, OŠ Livada, OŠ Brezovica, Po­ družnična šola Notranje Gori­ ce, OŠ Preserje in OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Skupno se je delavnic udeležilo več kot 500 učencev četrtih in petih razredov, ki imajo tematiko koliščarjev umeščeno v učni načrt. Običajno delavnice po­ tekajo dve šolski uri. V prvi učenci spoznajo, kako je Lju­ bljansko barje nastalo, osnov­ ne plasti tal na barju ter kdaj in kako so ljudje živeli na ko­ liščih v svetu, v Evropi, okoli Alp in na Ljubljanskem barju. Drugo šolsko uro pa se učen­ ci preizkusijo v vsakodnevnih opravilih koliščarjev, kot so: mletje moke, sestavljanje kole­ sa, predelava lanu in ovčje pre­ je ter poslikava z okro. Pri de­ lavnicah se uporabljajo replike koliščarskega orodja, ki so jih posebej za ta namene izdelali v Mestnem muzeju Ljubljana. Tako učenci kot učitelji iz­vedbo delavnic zelo pohvalijo, kar pričajo vsako leto večje število prijav za izvedbo de­lavnic kot tudi vtisi iz delavnic Osnovne šole Ig. V torek, 19. 1. 2016, smo imeli peti razredi na Osnovni šoli Ig kulturni dan. Pogovar­jali smo se o koliščarjih. Maša in Dejan sta nam vse razložila. Pokazala sta najstarejše kolo na svetu. Staro je celih 5150 let! Razložila sta, kako so ko­liščarji gradili hiše, in pove­dala, da so jih gradili na barju. Koliščarji so bili v osrednji Slo­veniji prvi lončarji, kovinarji, tkalci, kmetje in lovci. Izdelo­vali so posode, kladiva, sekire, blago, izdelali so tudi posebno orodje, s katerim so pridelo­vali rastline, lovili so jelene, kolo so izdelali iz lesa in ga pritrdili na dvokolesno cizo. Z njo so odvažali les iz gozda, s katerega so nato izdelali kole, na katerih so bile njihove hiše. Najbolj zanimive so bile delav­nice. Najprej smo v prvi delav­nici trli zrna pšenice. Pšenico smo stresli na kamen, z dru­gim kamnom pa smo trli zrna. Nastajala je moka. Naš razred je naredil najboljšo moko! V drugi delavnici smo sestavljali kolo. Bilo je razdrto, mi pa smo vstavljali deščice, dokler ga nismo sestavili. V tretji delav­nici smo si izdelali zapestnice. Uporabili smo ovčjo volno in laneno nit. Naredili smo vozel ter začeli volno in nit preple­tati kot kitko. Nastala je lepa zapestnica bele in rjavkaste barve. V četrti delavnici smo si poslikali roke. Uporabili smo posebne barve, pomešane z mlekom. Roke smo si posli­kali s posebnimi vzorci. Upo­rabili smo zeleno, rdečo in ru­meno barvo. Ta kulturni dan je bil najboljši do sedaj. Izvedeli smo veliko novih stvari, hkra­ti pa smo se zelo zabavali. Hana Smole, 5 .c Koliščarji so zelo zanimivi: postavljajo hiše na kolih, lovijo z loki in puščicami, izdelujejo izdelke iz lesa, kamna in še ve­liko drugih stvari. Vendar na žalost ne obstajajo več, saj so živeli pred 6.600 leti. Na kul­turnem dnevu smo imeli raz­lične delavnice: trenje moke, izdelovanje zapestnic iz ovčje volne in lanu, sestavljanje sta­rinskega koliščarskega kolesa ter barvanje in risanje vzorčk­ov na roko. Meni je bilo najbolj zanimivo trenje moke, saj je naš razred naredil najboljšo moko. Semena smo posuli po velikem kamnu, nato pa z manjšim kamnom podrgni­li po semenih in že nastane lepa moka. Učinkovito, hitro in preprosto. Tiste male košč­ke, ki so ostali na koncu, lahko uporabimo za kosmiče. Ko­liščarji so k nam prinesli tudi lončarstvo. Kovinarstvo, kme­tijstvo, platnarstvo … Bili so res zanimivi in zabavni ... Nik Nedeljko, 5. c Ko smo prišli v razred, sem mislila, da bo dolgčas. A kma­lu sem ugotovila, da to ne bo res. Najbolj zanimive so mi bile delavnice. Delali smo za­pestnice iz ovčje preje in lanu. Okoli ovčje preje smo ovili lan, ga spletali v kitko in nastala je zapestnica. Všeč mi je bilo tudi na delavnici, kjer smo ri­sali po rokah različne vzorčke. Kulturni dan je bil zelo zani­miv in poučen. Nika Mavec, 5. c Maša Bratina in Dejan Veranič, KP Ljubljansko barje Koliščarske delavnice sta omogočila Slovenska nacio­nalna komisija za UNESCO in Ministrstvo za kulturo. Mletje žita Sestavljanje kolesa Kurentov obisk in so zelo utrujeni. Kurenti fantje in moški, danes pa so zbirajo robce in tisti, ki jih kurenti lahko tudi ženske in zbere največ, je najbolj za-otroci.nimiv. Včasih so se v kuren­te oblačili samo neporočeni Anžej Blatnik, 5. b Trarara, pust se pelja … ... v Enoto Sonček! Nas požgečka, z nami zaraja in obljubi, da pomlad prihaja .. Na pustni torek, 9. 2. 2016, smo imeli kul­turni dan z naslovom Šege in navade ob pustu na Slovenskem. Organizirane smo imeli različne dejavno­sti, med drugim nas je obiskal tudi kurent. Zaslišali smo cingljanje zvoncev in v razred je vsto­pil čisto pravi kurent. Bili smo pripravljeni na njegov prihod, toda kljub temu so naše oči ob njegovem priho­du postale velike. Gospod, ki je bil oblečen v kurenta, nam je povedal, da je njegov kožuh iz ovčjih kož. Približno šest ovčjih kožuhov sestavlja oblačilo odraslega kurenta. Prav poseben obisk Okrog pasu je imel zvonce. Za melodijo je potrebno zvo­njenje petih zvoncev, vsak zvonec pa tehta približno 5 kilogramov. Na glavi je imel masko s peresi, dve luknji za oči in seveda barvne trakove. V rokah je držal ježevko, to je debelo palico, ki je imela na koncu ježevo kožo. Na nogah je imel gamaše, ki se razliku­jejo po barvi, kar kaže na to, iz katere vasi prihaja kurent. Kurenti izhajajo iz okoli­ce Ptuja, natančneje iz vasi Markovci. Tam jim rečejo ko­renti. S svojo grozno masko, glasnim zvonjenjem in ska­kanjem odganjajo zimo. Se­veda jim je ob tem zelo vroče O biskal nas je čisto pra­vi kurent! Čeprav smo še majhni, vemo, da kurenti prihajajo s Ptuja. Am­pak ta ni prišel od tako daleč. Gospod Vinko Strle iz Iške Loke je bil tako prijazen, da nam je predstavil svojo ma­sko, ki smo si jo lahko pobliže ogledali, jo potipali in zraven izvedeli marsikaj zanimivega. Zvonil je s svojimi ogromnimi zvonci, mahal z ježevko in nas lovil po igrišču, a se ga vseeno nismo ustrašili. Obiskal je tudi vse druge enote našega vrtca, in zato se mu ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujemo! Skupini Zajčki in Kužki iz enote Studenček Prednovoletno srečanje B ila je prav posebna sre­da, 16. 12. 2015, saj smo bili starši, bratci, sestri­ ce in otroci iz enote Mavrica povabljeni na prednovoletno srečanje. Ker je bilo že po­ zno popoldne, je bila zunaj že tema. Otroci iz vseh treh sku- pin so v vrtcu pobarvali ste­ klene kozarčke, ki so nato pos­ tali lampijončki. Ob prihodu pred vrtec je bilo vzdušje pre­ cej čarobno, saj so lampijonč­ ki viseli tudi na ograji. Vsak otrok je ob prihodu dobil svoj lampijon, ki ga je pozneje nosil na večernem pohodu. Ko smo se vsi zbrali, smo bili pova­ bljeni na dvorišče za vrtcem, kjer nam je bila izrečena do­ brodošlica. Sledilo je nekaj pe­smi o zimi in Dedku Mrazu ob spremljavi violine. Otroci so stali spredaj in nastopali. Nato smo se odpravili na večerni sprehod z lampijončki po Igu. Ob prihodu nazaj nam je bilo obljubljeno presenečenje. In res, po krajšem sprehodu smo Prvi javni pustni nastop Glasbene šole Emil Adamič O d novembra, ko je svo­ja vrata v Občini Ig prvič odprla Glasbena šola Emil Adamič, je minilo že kar nekaj časa. Mladi glasbe­niki, ki so vztrajnost krepili z instrumentom v rokah, so se imeli prvič po odprtju glas­bene šole priložnost pokazati širšemu občinstvu. Na prvem javnem pustnem nastopu so želeli pokazati vsaj delček pre­teklega dela, ki so ga zazna­movale s trudom prežete glas­bene ure. Potrditve hrepeneče mlade glasbenike je navdajal entuzi­azem pa tudi malce pričako­vane treme. Nastop je potekal v prostorih OŠ Ig, kjer šola trenutno deluje. Dan po dr­žavnem kulturnem prazniku, natančneje na pustni torek, 9. 2. 2016 ob 17h, je fizikalno učilnico napolnila nekaj de­setglava množica poslušalcev. V prostoru se je mešalo pre­šerno vzdušje z napetostjo in pustno norčavostjo. Nadobu­dni mladi učenci, ki so krea­tivno preživljali svoje popol­dneve ob druženju z izbranim instrumentom, so želeli kar se da uspešno opraviti svoj debi. Po uvodnem nagovoru je sledil pester program. Učenci so se predstavili na klavirju, kitari, harmoniki, kljunasti flavti, klarinetu, trobenti ter saksofonu. Repertoar je bil raznolik in je poleg solističnih točk ponudil tudi duete ter iz­vedbe ob spremljavi klavirja. Korepeticije je izvajala učite­ljica klavirja Maruša Frelih. Program je zajemal pesmi iz zakladnice slovenske ljud­ske glasbe, kot so Moj očka ima konjička dva, Kaj nam pa morejo, Majhna sem bila, Abraham ˇma sedem sinov in druge. Zvenele so prepoznav­ne otroške pesmi Kuža pazi, Metuljček cekinček, Enkrat je bil en škrat in Zvezdica, kot tudi priredbe velikanov kla­sične glasbe, kakršna sta W. A. Mozart in L. van Beethoven. Največkrat smo slišali izved­be skladbic Oda radosti, Kuža pazi ter Marko skače, ki so jih učenci predstavili skozi razno­like instrumentalne interpre­tacije. Povprečna starost otrok je bila od 8 do 10 let. Najmlajša se vrnili pred vrtec, kjer nas je pričakala Babica Zima. Pri­nesla nam je nekaj snega, ki ga vsi težko pričakujemo, nato pa je otroke obdarila še s piškoti. Vsak otrok je Babico Zimo lah­ko videl čisto od blizu. Nato smo bili vsi skupaj povabljeni še na čaj, kjer smo se lahko v hladnem večeru še malo ogre- li. Srečanje je bilo zelo prijet­no, polno doživetij, in kot starš lahko rečem, da so otroci sku­paj z nami zelo uživali. Seveda gre zahvala in pohvala vzgoji­teljicam, ki so srečanje organi­zirale in izpeljale zelo zavzeto. Katarina Job Smole nastopajoča jih je štela zgolj 6 in vendarle je suvereno iz­vedla dve točki v duetu skupaj s starejšim bratom. Najizku­šenejša glasbenica, ki se za zdaj kot edina odrasla uči sak­sofona, je bila vsekakor vzor vsem, ki morda tiho hrepenijo po znanju instrumenta. Naj bo njen nastop spodbuda tistim, ki se še niso opogumili, kajti pomnite: za učenje nikoli ni prepozno! Prvi pustni nastop se je pri­čakovano končal ob sladkanju s krofi in sokom. Javno nastopanje je vse­kakor dobra izkušnja za na­daljnje delovanje, saj se otroci pri tovrstnem izzivu krepijo v boju s tremo ter s tem prido­bivajo samozavest. Za moti­vacijo naj le še pripišem vsem dobro poznani rek: »Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.« In nikoli se ne ve, morda se v katerem izmed otrok prav pre­tanjeno nekje pod tančico mla­dosti vendarle skriva potenci­al velikega mojstra, kakršen je bil skladatelj Emil Adamič. Maja Anžur Kajzer, Glasbena šola Emil Adamič Dragi otroci – vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Poljudno znanstvena delavnica Dream Lab in English sreda, 16. marec, ob 17.00 Na delavnici The Egg bomo raziskovali super lastnosti morda najbolj preprostega živila kdajkoli. S triki je mogoče prav vse. Naravoslovna delavnica v angleščini je na­menjena otrokom od 3. do 14. leta starosti. • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Barje, ali te poznam? Barok na Ljubljanskem barju Letošnje prvo predavanje iz uspešne serije Barje, ali te poznam? je bilo posvečeno baroku na Ljubljanskem barju. Predaval je dr. Luka Vidmar, umetnostni zgodovinar in doktor literarnih Ustvarjalna delavnica Ptički žvrgolijo sreda, 23. marec, ob 17.00 Ptički dobrodošli v nov dom! Izdelovali bomo ptičje hišice in jih pobarvali z naj­lepšimi barvami. Ustvarjalna delavnica je namenjena ot­rokom od 4 do 13 let. Prijave osebno v knjižnici, na 01/286-33-88 ali ig@mklj.si. Ura pravljic Kaj bom, ko bom velik sreda, 6. april,ob 17. uri Pravljice pripoveduje Nataša. ved, ki je svoje raziskovalno delo posvetil zlasti baroku. V predavanju je pre­ davatelj kronološko predstavil umetnostno obdobje barok, vse od njego­vega 'rojstva' ok. leta 1600 v Rimu do njegovega izteka, ki je v naših krajih segal še v začetek 19. stoletja, pri tem pa v kontekst posameznih obdo­bij baroka umeščal tudi naj­pomembnejša baročna dela z Ljubljanskega barja. V 17. in 18. stoletju naši kraji niso sodili med bogatejše, pri ob­novi in gradnji novih cerkva so finančno največ prispevali deželni stanovi oz. plemiške družine. S tem so 'dokazovali' tudi svojo pripadnost katoli­ški veri, saj je pred tem mno­go plemičev prestopilo med protestante, po letu 1628 pa so se, če so želeli ostati na Kranjskem, morali spreobrniti nazaj v katoliško vero. Pozneje gradnjo novih cerkva podpi­rajo tudi bratovščine in nižja duhovščina – gradnjo nove cerkve v Tomišlju sta npr. fi­nančno podprla grof Franc Žiga Engelshaus ter ižanski župnik Mihael Omerza. Pospeševali so zlasti grad­njo romarskih cerkva, med njimi so bile na območju Lju­bljanskega barja najpomemb­nejše novograjene cerkve sv. Jožefa nad Preserjem (17. st.), Sv. Trojice na Vrhniki (sred. 17. st.), v Tomišlju (1720-24) ter na Žalostni Gori. Med pomembne baročne spomenike naših kra­jev sodita še župnijski cerkvi na Igu (zgleduje se po lju­bljanski stolnici) ter v Preser­ju. Ponekod na podeželju so se značilnosti baročne umetnosti ohranile še v 19. stoletje. Tak primer je župnijska cerkev sv. Marjete na Golem, posvečena 1823, ki z oblikovanjem fasade sledi baročnim idealom. Predavanje je Luka Vidmar končal z mislijo, da je potreb­no spomenike ohranjati ne glede na trenutne razmere, saj so naša dediščina in s tem najdragocenejši del nas samih, del naše identitete. Maja Zupančič Alenka Jeraj dr. Luka Vidmar Velikanska najdba na Igu V petek, 15. 1. 2016, je bila v Knjižnici Ig odprta razstava z naslovom Velikanska najdba, Prva odkri­tja kolišč na Ljubljanskem bar­ju. Razstavo je pripravil Kra­jinski park Ljubljansko barje v sodelovanju z Narodnim mu­zejem Slovenije, Mestnim mu­zejem Ljubljana ter ZRC SAZU Inštitut za arheologijo. Razsta­vo so omogočili Ministrstvo za kulturo, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO ter Ob­čina Ig. Vsebina razstave, katere avtorja sta arheologa Elena Leghissa in Dejan Veranič, je Dežmanov prispevek k razu­mevanju dediščine kolišč in njihov pomen za današnji čas. Na razstavi so poleg arhivskih in današnjih podob barja na ogled in otip dostopne tudi re­plike koliščarskih predmetov, maketa Ljubljanskega barja ter vsebine nadgrajene resnič­nosti. Avtorji načrtujejo popo­tovanje razstave po barjanskih občinah; trenutno razstava gostuje v Narodnem muzeju Slovenije, kjer bo na ogled še do konca aprila. Do odkritja ižanskih kolišč je prišlo julija leta 1875, ko so ob čiščenju jarkov vzdolž ižanske ceste naleteli na kole in raznovrstne najdbe. O najd­bi je Martin Peruzzi, takratni odbornik cestnega odbora, takoj obvestil Kranjski de­želni muzej v Ljubljani. Na odkritje se je odzval tedanji vodja Deželnega muzeja Karl Deschmann (Dragotin Dež­man), muzejski kustos, ter or­ganiziral in opravil prva arhe­ološka izkopavanja, izvedena na Kranjskem. Z izkopavanji, ki so se nadaljevala še v nas­lednjih letih 1876 in 1877, je Dežman na območju severno od Iga odkril vsaj tri koliščar­ske naselbine, ki jih stroka pozna kot I., II. in III. Dežma­novo kolišče. Odkritju je že od začetka in med raziskavami sledil izre­den odziv javnosti po celotni Avstro-Ogrski kot tudi arhe­ološke srenje iz cele Evrope. Več strokovnjakov si je od takrat prišlo ogledat najdbe in jih proučevat. Še danes so te najdbe ene izmed ključnih za proučevanje materialne kul­ture pozne bakrene in zgodnje bronaste dobe. Ostaline kolišč so najpo­membnejši arheološki vir za raziskovanje prvih polje­delskih družb v Evropi. Najdbe ponujajo vpogled v življenje Evrope od leta 5000 do 500 pr. n. št. V obdobju kolišč je prišlo do nekaj brezčasnih in danda­nes samoumevnih odkritij in napredka v družbi. Ena izmed njih je keramika. Danes so kolišča na Igu raz­glašena za spomenik državne­ga pomena in so od leta 2011 vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine. Ižanska V sklopu predavanj Barje, ali te poznam vas vabimo na predavanje z naslovom Najnovejši izsledki arheoloških raziskovanj na Slovenski cesti v Ljubljani. Predaval bo Rene Masaryk, arheolog iz Skupine STIK. Ob rekonstrukciji cestišča Slovenske ceste v Ljubljani so arheologi naleteli na izjemno bogato arheološko dediščino. Predavanje bo v sredo, 23. marca 2016, ob 19. uri v Gostilni Gerbec. Vabljeni! ali Dežmanova kolišča so del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp. Istega dne, 15. januar­ja, je Slovenija postala tudi predsedujoča država članica Mednarodnemu koordinacij­skemu odboru za UNESCO prazgodovinska kolišča okoli Alp (UNESCO World Heritage Site Prehistoric Pile Dwellings around the Alps – Internatio­nal coordination group). Pavla Peterle Udovič Razstavni panoji v Knjižnici Ig V spremstvu Mure Običajno se takrat, ko želimo opisati poti, po katerih smo potovali z različnimi prevoznimi sredstvi ali celo peš, omejimo predvsem na natančnejši opis poti, krajev, skratka vse, kar na teh poteh srečamo. Občutke, ki se nam prebudijo ob doživljanju okolice, dodamo le v manjši meri. V tem opisu svoje poti s kolesom ob Muri pa bi želel z besedami pričarati tudi tisti del, ki se ne navezuje zgolj na prevoženo pot, ampak k opisu pridati tiho govorico reke … Mura na začetku svojega toka Bučna polja ob poti K ot sem že kdaj prej na­pisal, je v naši bližnji in malo bolj oddaljeni okolici cela vrsta možnosti za prijetno kolesarjenje. Izbira­ mo lahko med zahtevnejšimi vzponi ali med tistimi, kjer je napora ravno za uživanje in se lahko bolj posvetimo oko­ lici, ki nas takrat obdaja. Ena izmed takih možnosti, kjer si lahko privoščimo uživanje, je zagotovo kolesarska pot, ki spremlja reko Muro vse od izvira, blizu kraja St. Mihael, do Bad Radkersburga, kjer do­ končno zapusti Avstrijo in se prepusti gostoljubju Slovenije. Celotna pot je dolga okoli 360 km, vendar nikakor zahtevna. Če pa se le pojavi, posebno v prvih 200 km, kakšen vzpon, je ta hitro pozabljen ob nada­ ljevanju. Moja pot se je začela v kraju St. Mihael, nekaj km od izvira, kjer naj bi bila Mura že nekoli­ko podobna reki, našel pa sem le potoček. Da sem na pravi poti, mi je potrdila zelena ta­bla z napisom Murradweg, v nadaljevanju pa tudi R2, ozna­ki, ki sta me vso pot spremlja­ li. Težko je zaiti s prave poti, zgodi se le, če te okolica tako prevzame, da jih spregledaš. Ker sem začel kolesariti šele popoldne okoli 15. ure, sem si zadal cilj priti do meste­ca Murau, ki je oddaljeno okoli 60 km. Prvih nekaj km so me spremljali mešani občutki. Ker nisem natančneje načrtoval, koliko bom dnevno prevozil niti kako bo s prenočiščem, se je v meni prebudilo nekakšno vznemirjenje, ki pa se je poča­si spreminjalo v prijetnost. Proti večeru sem prispel v mestece Murau. Imel sem še dovolj časa, da sem se spre­hodil po starem delu mesta. V pravem pomenu starem, kajti status mesta je bil dodeljen že leta 1298. Pod gradom, ki se dviga nad mestom, si je poleg preostalega vredno ogledati železniško postajo in ozkotir­no železnico, po kateri še ved­no vozi vlak. Ta proga sprem­lja Muro prek 100 km. Naslednje jutro sem se odpravil dalje, še vedno po poti, ki se skoraj dotika reke. Vsak naslednji km dobiva Mura novo podobo, raste, od­rašča. Pokrajina, ki me je spre­mljala, me v nobenem trenut­ku ni pustila ravnodušnega, še posebno se vtisne v spomin urejenost okolja. Okoli posa­meznih kmetij ni videti nepo­trebne navlake, zdi se ti, kot da so to le nekakšni razstavni eksponati v naravnem okolju, ki so ponujeni na ogled. Pot me je ves čas peljala tik ob reki, včasih se je za hip od­maknila, vendar le toliko, da je bilo še vedno slišati šumenje reke, hitro pa te spet povabi v svojo bližino. Pretežni del se vije v bolj ali manj ozkih soteskah, ki jih je izdolbla v preteklosti, vsake toliko pa se odprejo v nekoliko večjo prostranost kot v območju okoli Zeltwega, večini pozna­no po dirkah F1. Tu se pot raz­cepi, ena gre po severni, druga po južni strani doline. To raz­potje me je nekoliko zmedlo, kar je pomenilo približno 30 km podaljšano pot. Ko sem se le uspel 'utiriti' na pravo pot, sem po nekaj de­setih kilometrih prispel v mes­to Leoben, staro univerzitetno mesto, ki ga Mura zaščitniško objema, predvsem stari del mesta, tudi vreden ogleda. Na velikem trgu sredi starega dela mesta je bilo kljub delavniku živahno, obiskovalci so spro­ščeno uživali ob godbi na pi­hala, poslušanju uličnih glas­benikov, gledanju izvajalcev pantomime in še marsičesa. Naslednji dan me je pot pripeljala v staro trgovsko mestece Bruck an der Mur. Tu se Mura ostro obrne proti jugu in se usmeri proti Grad­cu, ki je nekakšen mejnik med pretežno goratim območjem in ravninskim delom, ki se na-daljuje proti Panonski nižini. Mura deli Gradec na dva dela in tik ob poti, ki se vije skozi mesto, je tudi stari del, nad katerim se visoko vzpenja Schlosberg. Do konca poti preostane še okoli 80 ravninskih km, ki se pretežno vijejo med polji buč, koruze, sadovnjaki. Lah­ko se ustavimo v Lipnici, ki je nekoliko odmaknjena od poti, v Murecku, in kmalu zatem prispemo do cilja, do zdra­viliškega mesteca Bad Rad­kersburga. Tu se Murradweg konča, lahko pa Muro sprem­ljamo skozi Gornjo Radgo­no vse do hrvaške meje in še naprej, ko se njena pot konča v reki Dravi. K opisu svoje kolesarske poti moram dodati, da sem ves čas srečeval ljudi, ki so imeli podoben cilj kot jaz, nekateri so izkoristili prijetno pot za nekajurno kolesarjenje ali so se zgolj naključno znašli ob reki. Nemalo je bilo takih, ki so me z zanimanjem spraše­vali, od kod prihajam in kam sem namenjen. Deležen sem bil celo obdaritve z bananami in čokolado, da bom lažje pri­kolesaril do cilja. Vprašal sem se, ali morda dajem videz tako zelo izčrpanega, da so menili, da potrebujem tovrstno po­moč, ali je bil razlog prislovič­na prijaznost med popotniki. Kako na koncu tega zapisa opisati občutke, ki se porajajo ob nekajdnevnem sobivanju z reko? Že iz rane mladosti nosimo s seboj zgodbe, ki so jih o tej reki zapisovali tisti, ki so žive­li ob njej, z njo. Opisovali so jo kot reko, ki jim je ponujala preživetje, hkrati pa je s svojo nepredvidljivostjo pisala tudi temnejše zgodbe. Njena skriv­nostnost je vzbujala spoštova­nje in občudovanje. Mrtvice, ki so se rojevale ob njej, in jut­ranje meglice, skozi katere se trudijo prodreti sončni žarki, še dodatno poskrbijo za skriv­nostno podobo pokrajine, ki jo obdaja. Pospremljen s takimi opisi sem jo še toliko bolj skrbno opazoval. Kot da bi bili opisi namenjeni drugi reki, ne Muri, kajti skoraj potoček, ki me je pričakal na začetku, je bil vide­ti spokojen, nič preteč. Resda je za vsakim zavojem reka pos­tajala bolj odrasla, mogočnej­ša, tudi bolj razborita, vendar že v nadaljevanju umirjena, skoraj dolgočasna. In tako vse tja do Gradca, od tam dalje jo je nižinski del popolnoma umiril. Vedno več je mrtvic, ki obdane z drevesi, nizkim rastlinjem, v katerih najdejo zavetje različ­ne živali, počasi začenjajo obli­ • TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Na sejmu Natour Alpe-Adria N a letošnjem vsebinsko malo spremenjenem sejmu, namenjenem predstavitvi turističnih pro­duktov, ki je potekal od 27. do 30. januarja v Ljubljani, se je iz naše občine predstavilo nekaj turističnih ponudnikov. V okviru razstavljalcev iz osrednje Slovenije sta se obi­skovalcem predstavila turi­stična agencija Iskaadventure, specializirana za aktivni turi­zem, ter Iška retreat, ki ponuja najem idilične hiške v Iški. V okviru Turistične zveze Slovenije pa se je vse dni sej­ma udeležilo Društvo Fran Govekar Ig, ki se je tokrat osredotočilo le na predstavi­tev koliščarjev oz. njihovega projekta V deželi koliščarjev. Predstavili so turistične spo­minke in svoje publikacije na kovati podobo, ki so se vtisnile v spomin iz zgodb. Kako bi lahko še drugače opisal nekajdnevno sobivanje z reko? Različno, na mnogo načinov. Na mnogo zato, ker sem jo tudi doživljal na različ­ne načine, ves čas pa sem bil prežet s spoštovanjem, sestav­ljenim iz zgodb iz otroštva in resnično doživeto veličastno Muro. Slavko Lapanja temo koliščarjev ter vabili na Koliščarski dan, ki bo letos 20. avgusta. Zadnji dan sejma je gledališka skupina društva nastopila še na glavnem odru, kjer je odigrala nekaj prizorov iz Jalnovih Bobrov. Že prvi dan sejma je pod pokroviteljstvom Turistične zveze potekalo tekmovanje srednjih šol Več znanja za več turizma, na katerem je ena od sodelujočih šol predstavi­la tudi Učno pot po stopinjah koliščarjev. Pri tem so tesno sodelovali z Društvom Fran Govekar Ig. Učna pot, ki so jo predstavili, bi šla od stalne razstave Koliščarji z Velikega jezera Igu do lokacije, kjer so stala kolišča oz. območja, ki je zdaj na seznamu svetovne dediščine Unesca. Ob njej bi organizirali različne delav-nice, namenjene skupinam Maja Zupančič upokojencev. Na sejmu so se Alenka Jeraj predstavili s statvami ter ob­lečeni v koliščarska oblačila, ki so si jih sposodili od našega društva. Odprtje fotografske razstave Lokna V torek, 2. februarja 2016, je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani v potekalo odprtje fotografske razstave kalov na Krku in barjanskih oken na Ljubljanskem barju ter novi­narska konferenca. Dogodek je potekal v sklopu projekta LOKNA, ki je bil odobren v okviru čezmejnega programa Slovenija-Hrvaška 2007-2013. Kot partnerji v projektu sode­lujejo: Javna ustanova Priroda z Reke, Občina Krk na otoku Krku, Geodetski inštitut Slo­venije iz Ljubljane in Krajinski park Ljubljansko barje, ki je bil tudi organizator postavitve fotografske razstave. Novinar­sko konferenco je organiziral Voda in njen pomen za nas ter naš modri planet N eizmerno moč vode je človek po­skušal ukrotiti in prikrojiti za lastne potrebe že od nekdaj, … včasih uspešno, pogosto tudi neuspešno. Gradil je slapove, jezove, jame, izkoriščal plimovanje in valovanje, se ščitil ali izko­riščal posledice poplavljanja, spreminjal rečne struge ter uporabljal silno energijo, ki jo lahko proizvaja vodni tok. Večna in izredno velika je tudi člove­kova želja, da bi vodi, ki prekriva kar dve tretjini našega planeta, iztrgal vsaj delček zemlje. Tudi pri nas. Obsežna nepreho­dna močvirnata pokrajina Ljubljanskega barja in številne poplave, ki so ogrožale Geodetski inštitut Slovenije. Najprej je direktorica JUP zReke Sonja Šišić, ki je vodilni partner projekta, pozdravila udeležence dogodka. Vodilni partner je predstavil projekt LOKNA. Potekajoče projektne aktivnosti in dosežene rezulta­te so predstavili predstavniki projektnih partnerjev Javne ustanove priroda, KPLB in Geo­detskega inštituta Slovenije. Poudarjen je bil pomen vodnih biotopov in njihova ogrože­nost. Sledili so vprašanja novi­narjev in odprtje razstave. Na razstavi si je možno ogledati 26 fotografij z motivi barjanskih oken, kalov in zani­mivih rastlinskih ter živalskih vrst popisanih v in ob obrav­navanih vodnih biotopih. Po otvoritvi je sledilo krajše dru­ženje. Odprtja razstave se je udeležilo 35 udeležencev. Razstavni prostor nam je omogočila: Mestna občina Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope 2016. Blaž Barborič, Geodetski inštitut Slovenije Ljubljano, so bili v našem prostoru glavni razlogi za pogoste pomisleke o možnosti osušitve in pridobitve pridelovalnih po­vršin. Valvasorjeve zamisli iz sredine 17. stoletja so razen manjših posegov zažive­le šele po dekretu o izsušitvi in koloniza­ciji Barja, ki ga je izdala cesarica Marija Terezija leta 1769 in na podlagi katerega je nastal ambiciozni načrt regulacije bar­ja, ki ga je pripravil pater Gabriel Gruber. Regulacije in poglabljanja Ljubljanice so se vrstili vse do končne poglobitve in betoniranja struge ter Plečnikove ure­ditve njenih nabrežij in zgraditve vodne zapornice za uravnavanje gladine na Am­broževem trgu v letih 1939–1944. Mnogo dejstev o vodi – o njeni razširjenosti na planetu Zemlja, o njeni vlogi v zgodovini ljubljanskega prostora, o zgodovini vodovoda in kanalizacije, o rušilni moči, o vodi in nabrež­jih kot prijetnih okoljih za preživljanje prostega časa ter o vlogi vode v verovanjih in umetnosti – lahko spoznate na raz­stavi Voda v Mestnem muzeju Ljubljana. NAGRADNO VPRAŠANJE Bralcem glasila Mostiščar smo v sode­lovanju z Mestnim muzejem Ljubljana pripravili nagradno igro za brezplačni vstopnici za razstavo Voda. Med sode­lujočimi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, bomo izžrebali 5 nagra­jencev, ki bodo prejeli po dve brezplač­ni vstopnici za ogled razstave. Kateri pater je pripravil načrt regulacije barja? – Bogdan Knavs – Gabriel Gruber – Pedro Opeka Odgovor pošljite na elektronski naslov prijava@mgml.si do petka, 1. 4. 2016. Izžrebanci bodo o nagradi obveščeni prek e-pošte. Razstavo si lahko individualno ali ob vodstvu z izkušenimi vodniki ogle-date v Mestnem muzeju Ljubljana, Gosposka 15, do 8. 5. 2016. Muzej je odprt od torka do nedelje med 10.00 in 18.00, ob četrtkih do 21.00. Več o razstavi in termini vodstev najdete na www.mgml.si. Mestni muzej Ljubljana Andrej Peunik, MGML Obvestila kmetijske svetovalne službe L etošnja kampanja vnosa zbirnih vlog za leto 2016 (EIV 2016) se bo začela v ponedeljek, 29. 2. 2016, in bo trajala do vključno 6. 5. 2016. Tudi letos se predtiska kme­tom ne bo pošiljalo, podatki bodo objavljeni le na spletu. Dokumenti, ki jih potrebu­ jete pri vnosu vloge: - Subvencijska vloga za leto 2015. - Če ste v zadnjem letu spre­menili transakcijski račun, potrebujete fotokopijo ve­ljavnega transakcijskega ra­čuna. - Podatke o staležu živali N a spletni strani Mini­strstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra­no so v mesecu februarju ob­javili več javnih razpisov za novo programsko obdobje: Javni razpis za podukrep 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 za naložbe, name­njene prilagoditvi na pod­nebne spremembe, in naložbe za izvajanje tehnoloških iz­boljšav ter znižanje stroškov pridelave. S tem javnim razpisom želijo doseči: povečanje pro­duktivnosti, ekonomske in okoljske učinkovitosti, pove­čanje odpornosti na podnebne spremembe ter prilagajanje nanje. Javni razpis gre v smeri pri­lagajanja na podnebne spre­membe (namakalni sistemi in financiranje sistemov varstva pred točo), financirajo se: - naložbe, namenjene prila­ gajanju kmetijskih gospo­darstev podnebnim spre­membam; - naložbe v zmanjševanje iz­pustov toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijske proizvodnje, zlasti živinore­je; - naložbe v zmanjšanje oziro­ma učinkovitejšo rabo fito­farmacevtskih sredstev; - naložbe v gospodarnejšo na KMG na dan 1. 2. 2016 (podatki o staležu govedi se avtomatsko prenesejo iz centralnega registra), potrebujemo le podatke o prašičih, kokoših, konjih in drugih živalih. - Če nosilec kmetijskega go­spodarstva ne bo prišel na dogovorjeni sestanek, mora izpolniti in podpisati nava­dno pooblastilo v dveh iz­vodih, ki ga lahko dvignete na sedežu KSS ali natisnete s spletne strani AKTRP. Ureditev GERK-ov Pozivamo vas, da na uprav­ni enoti uredite stanje na GERK-ih, kjer je potrebno (iz­ločitev neupravičenih površin, usklajevanje velikosti GERK­ov in podobno). Pred oddajo zbirne vloge priporočamo vsem vlagate­ljem, da v registru kmetijskih gospodarstev (RKG) preverite pravilnost vrisa GERK-ov na svojem kmetijskem gospo­darstvu. Vsi, ki imate dostop do interneta, lahko to najlažje naredite kar doma prek sple­tnega pregledovalnika (rkg. gov.si/GERK/WebViewer). Dostop do vaših podatkov je mogoč z vpisom vaše KMG- Objavljeni javni razpisi rabo vode in drugih surovin ter v ureditev čistilnih in varčevalnih tehnologij (npr. zbiranje meteorne vode, za­menjava namakalne opre­me in zmanjšanje porabe vode pri tehnoloških poso­dobitvah individualnih na­makalnih sistemov); - naložbe v ekološko pridela­vo hrane; - naložbe v prestrukturiranje. Podrobne informacije o razpisu ponuja: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Ljubljana; Mojca Vavken, tel. 01/513-07-16. Rok za prejem ponudb: 6. 4. 2016. Javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v pre­delavo, trženje oziroma ra­zvoj kmetijskih proizvodov za leto 2016 Podpora iz tega javnega razpisa je namenjena za: - predelavo kmetijskih pro­ izvodov v kmetijske proi­zvode iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije; - predelavo kmetijskih proi­zvodov v nekmetijske proi­zvode; - trženje kmetijskih proizvo­dov iz lastne pridelave in predelave. Do podpore so poleg ostale­ ga upravičeni stroški za uredi­tev in obnovo objektov vključ­no s pripadajočo opremo za namen predelave in trženja kmetijskih pridelkov. Podrobne informacije o raz­pisu ponuja: Kmetijsko goz­darska zbornica Slovenije, Lju­bljana; Mojca Vavken na tel. 01/513-07-16. Rok za prejem ponudb: 13. 4. 2016. Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove me­hanizacije in opreme za seč­njo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2016 Predmet podpore je na­ložba v nakup nove me­hanizacije in nove opreme za sečnjo in spravilo lesa za fizične osebe in pravne osebe po pravilih Uredbe. MID-številke. Kdor doma oz. pri sorodnikih ali sosedih nima možnosti za dostop do spleta, lahko za pregled svojih GERK-ov zaprosi na upravni enoti, kjer boste GERK-e po potrebi tudi dopolnili. Naročanje za vnos subven­cijskih vlog na tel. št.: 01/290-94-62 in 041/310-196 KSS, Enota Ig Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec Upravičenec do podpore je la­stnik gozda oz. zakupnik ter pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik z regi­strirano dejavnost pod šifro 02.200 oz. 02.400. Informacije o tem razpisu so na voljo na Zavodu za goz­dove Slovenije - EO Ljubljana, telefon: 01/24-10-624. Rok za prejem ponudb je: 15. 4. 2016. Podrobno o vseh javnih raz­pisih so informacije na: www. mkgp.gov.si/si/javne_objave/ javni_razpisi Andreja Zdravje Čebelarsko društvo Ig vabi svoje člane in občane na prikaz obrezovanja sadnega drevja. Prikaz bo v torek, 15. 3. 2016, ob 16. uri v sadovnjaku Štefana Buniča, Brest 35a (031/539-863). Obrezovanje bo vodil Roman Mavec, eden najbolj priznanih strokovnjakov za vzgojo sadnega drevja. Ali bi kupovali na tržnici na Igu? O bčina Ig vabi doma­če pridelovalce, da bi začeli svoje pridelke prodajati na tržnici na Igu. V ta namen želimo povabiti tudi vas - kupce, da bi ob sobo­tah obiskovali tržnico na Igu in kupovali domače dobrote. Bližina glavnega mesta se nam velikokrat zdi prednost, tudi z dostopnostjo osnovnih dobrin. Ob tem pa se premalo zavedamo, da so domače dob­rine, ki niso prepotovale dolge poti, bolj kakovostne. Vsak iz­med nas si želi uživati zdravo in varno hrano. Ali bi kupovali domače izdelke na tržnici na Igu? Če ste odgovorili z da, se prosim obrnite na Občino Ig, kjer zbiramo vaše predloge. VAB IL O Kmetijska gospodarstva, vabljena na delavnico o registraciji dopolnilne dejavnosti v torek, 15. marca, ob 18. uri v sejno sobo Centra Ig. Izvedeli boste vse o tem, kako registrirati dopolnilno dejavnost in jo uspešno voditi. Z nami bodo predavatelji in predstavnica kmetije, ki uspešno vodi dopolnilno dejavnost. Vabljeni! Kontaktni naslov: andreja. zdravje@obcina-ig.si ali info@ obcina-ig.si ali na telefon 01/2802-324. 'Gradimo' tržnico na Igu Občina Ig želi spodbuditi domača kmetijska gospodar­stva, več kot 270 jih imamo, da registrirate svojo dejavnost kot dopolnilno. S tem želimo ohraniti urejenost in obdela­nost našega podeželja ter oh­raniti delovna mesta na kme­tijah. V občini je veliko različnih pridelovalcev, ob tem pa opa­žamo tudi povpraševanje po domačih izdelkih, ki bi bili ponujeni na domači tržnici. Zagotovo vas je nekaj, ki pri­delate več, kot porabite, zato vabljeni, da bi svoj višek po­nudili na tržnici na Igu. Obči­na Ig bo z razpisi v prihodnje spodbujala sofinanciranje do­polnilne dejavnosti, registra­cijo le-te ter štipendiranje mla­dih, ki bodo ostali na kmetiji. Če bomo stopili skupaj, bomo lažje 'zgradili' ižansko tržnico. V ta namen pripravlja­mo delavnico, na kateri bomo povedati vse o tem: kako regi­strirati dopolnilno dejavnost, ki omogoča rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije in pridobivanje do­datnega dohodka na kmetiji. Spoznali boste, katere vrste dopolnilne dejavnosti se lah­ko registrira: (predelava pri­marnih kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zelišč, predelava gozdnih lesnih sor­timentov, prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij ...). Strokovnjakinja Kmetijske­ga zavoda Ljubljana bo pove­dala vse o tem, kje lahko regi­strirate dopolnilno dejavnost in kdo to lahko stori. Na koncu vam bo uspešna nosilka do­polnilne dejavnosti na kmetiji povedala primer dobre prakse. Andreja Zdravje • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Župnijska Karitas Ig Program pomoči Botrstvo Škofijska Karitas Ljubljana prosi vse sodelavce župnijskih Karitas za pomoč pri pridobi­vanju botrov. Program Botr­stvo poteka preko župnijskih Karitas in je namenjen pomoči osnovnošolcem in srednje­šolcem iz socialno ogrože­nih družin. Program pomoči Botrstvo temelji na povezavi posvojitelj-posvojenec, ki je anonimna. Program pomoči Botrstvo naj pomaga ohraniti brezskrbnost in veselje do živ­ljenja otrok, katerih družine so se znašle v stiski. Zavedamo se, da stiska najbolj zaznamuje prav otroke, ki potrebujejo vso našo podporo in pomoč. Botri so lahko posamezniki, družine ali skupine (pevski zbor, mla­dinska skupina, skupina posa­meznikov …). Kdor želi postati boter, mora izpolniti pristopno izja­vo, da soglaša, da bo vsaj eno leto prispeval 25 EUR meseč­no za svojega posvojenca (lah­ko je tudi več botrov skupaj in vsak prispeva določen zne­sek). Vse dodatne informacije lahko dobite pri Župnijski Ka­ritas Ig v času informacij, ki so vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v prostorih žu­pnišča Ig. Vsem, ki se boste odločili za tovrstno pomoč, se najlepše zahvaljujemo. Dohodnina V letu 2013 smo skupaj s Slovensko Karitas začeli akci­jo zbiranja namenitve dela do­hodnine za župnijske Karitas. Tudi v naši župnijski Karitas smo pridobili nekaj dobrotni­kov, ki namenjajo del doho­dnine za pomoč našim prosil­cem. Dohodnina je davek na vaše letne prihodke (plača, katastrski dohodek in osta­li prihodki). Namenitev dela dohodnine za vas ne pomeni nikakršne finančne obremeni­tve ali stroška. Z namenitvijo dela dohodnine samo določite, da se majhen del (0,5 %) vam odmerjenega davka (ki vam ga država v vsakem primeru vzame) namesto v državni proračun raje nameni izbrani dobrodelni organizaciji, v tem primeru Župnijski Karitas Ig. Za namenitev dela dohodnine se vam ni treba odločiti vsako leto. Vaša odločitev, zapisana na dohodninski odločbi, velja za nedoločen čas oziroma do preklica ali spremembe. Od­ločitev velja že za tekoče leto in vsa leta naprej, če jo davčni urad prejme do konca leta. Z akcijo nadaljujemo in va­bimo vse, ki bi se odločili na­meniti del dohodnine za našo Karitas, da v ta namen izpolni­jo predpisani obrazec. Za vse dodatne informacije se lahko oglasite v prostorih župnišča Ig vsak drugi petek v mese­cu od 17. do 18. ure, ko imamo informacije. Vsem, ki se boste odločili in vključili v to akcijo pomoči, se najlepše zahvalju­jemo. Župnijska Karitas Ig Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Novice iz tomišeljske župnije Antonova nedelja V nedeljo, 17. 1. 2016, na praznik sv. Antona Puščavnika, smo imeli v Tomišlju farno žegnanje. An­tonova nedelja nas vsako leto vabi k molitvi za zdravje živi­ne in za zdravo hrano. Sveto mašo je daroval lju­bljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, somaševala pa sta domači župnik Jože Razinger ter Anton Košir, rek­tor Svetišča Kraljice miru na Kureščku. Med mašo sta pre­pevala domača cerkvena pev­ska zbora MePZ Tomišelj in Skupina Arcus. Po maši je sledil blagoslov obnovitvenih del na župni­šču (nova fasada in okna ter kompletna prenova verande) in blagoslov kapelice. Pred župniščem je potekala tudi tradicionalna licitacija krač, ki vsako leto, poleg starega ro­marskega svetišča Marije Ro­žnovenske, privablja številne romarje od blizu in daleč. Kakor smo slišali v evange­liju, da je Jezus spremenil vrče z vodo v 'dobro vino', smo se tudi mi pustili napolniti z bož­jo ljubeznijo in veseljem ob praznovanju, ki naj nas sprem­lja celotno jubilejno leto božje­ga usmiljenja. Praznovanje don Boskovega praznika in svetopisemske nedelje Zadnjo nedeljo v mesecu smo se pri mašnem bogosluž­ju spomnili velikega svetnika Janeza Boska, ki je v 19. stole­tju prvi poskrbel, da so delavci imeli pogodbe o zaposlitvi, in ki je pomagal toliko mladim v Torinu in okolici. Salezijanska karizma dela z mladimi je da­nes razširjena na vseh celinah sveta, v Sloveniji pa verjetno vsaka župnija, če drugega ne, v poletnem času pripravi ora­torijsko srečanje za mlade. Sveto mašo je s petjem pope­strila mladinska skupina Ar­cus. Molitveno srečanje V sredo, 17. 2. 2016, smo imeli v župnišču molitveno srečanje na temo kaj o maliko­vanju in okultnem pravi Sveto pismo. Gostja večera je bila Aleksandra Belšak. Na koncu srečanja, ko smo se sprehodili skozi odlomke stare in nove zaveze, prede­batirali okultne prakse, smo zmolili še molitev odpovedi slabim vplivom, ki smo jim podlegli kadarkoli v življenju. Dejstvo je, da se mnogo slabih stvari da se v svetu in Slove­niji dogaja mnogo slabi stvari dopuščamo preko različnih okultnih praks, starih vraže­verij in vzhodnjaških 'telo­vadbah' zlu, da prihaja v naše življenje, pozabljamo pa na zdravo kmečko pamet in tra­dicionalne vrednote, ki jih je v Evropi in v Sloveniji zasadilo krščanstvo. Škof Franc Šuštar mašuje na Antonovo nedeljo. Zahvala Zahvaljujemo se našim mladim jasličarjem: Petru, Klemnu, Mateju, Jerneju, Gašperju, Janezu, ki vsako leto pripravijo čudovite jaslice v domači župniji ter nam tako še polepšajo praznični decem­ber in obhajanje spomina na božično zgodbo. Hvala tudi ekipi Tomišljanov, ki vsako leto pripravi jaslice na hribu pod cerkvijo, ki se v nočnih urahvidijo še posebej lepo. Simona Pavlič, ŽPS Žegnanje na Antonovo nedeljo. Skupinska fotografija s škofom Šuštarjem. Molitveni večer na temo, kaj pravi Sveto pismo o malikovanju. Skavtstvo je odgovorna igra V zadnjih mesecih smo bili skavti iz stega Škofljica 1 nadvse zav­zeti in aktivni. Najprej smo v decembru izvedli vsakoletno dobrodelno akcijo Luč miru iz Betlehema in betlehemski plamen s prireditvijo skavte in njihove starše sprejeli na Škofljici. Nato smo plamen pod geslom Pomembno je, da je tvoje dejanje – dejanje lju­bezni. To šteje, to greje. raznes­li še po okoliških župnijah in ustanovah. Del zbranega de­narja je bil namenjen zimova­nju za otroke iz socialno ogro­ženih družin, del pa za nakup skavtske opreme. V januarju smo voditelji za naše najmlajše skavte (za volčiče in volkuljice) organi­zirali zimovanje na Sv. Joštu nad Kranjem. Sneg, led in do­miselnost voditeljev so omo­gočili, da smo vikend preživeli v Ledenem kraljestvu, v druž­bi kraljice Else, princese Ane, Krištofa in Olafa. Skupaj smo se borili proti ledeni pošasti, uživali v vratolomnem noč­nem sankanju ter se naučili narediti sladico, ki je ni pot­rebno peči. Končali smo ne­koliko umazani, pozabili nekaj stvari, a kljub temu staršem v objem skočili polni dobrih vti­sov. Osem najbolj izkušenih skavtov (popotnikov in po­potnic) in dva voditelja so se konec meseca februarja pote­pali na gorenjskem koncu, na­tančneje na Trsteniku. Spoz­navali so življenje misijonarja Pedra Opeke, se urili v skavt­skih veščinah in kuhanju, za­bavali ob večernih igrah ter se peš odpravili do Doma pod Storžičem. Pot nazaj je bila še posebej avanturistična, saj so si sami izdelali svoje sani in se na njih odpeljali v dolino. V nedeljo, 21. 2., smo vsi skavti našega stega praznova­li dan spomina. Dan spomina je namreč dan, ko se je rodil ustanovitelj svetovne skavt­ske organizacije Robert Ba­den-Powell. Uradno ga skavti sicer praznujemo 22. 2., a smo praznovanje zaradi logističnih razlogov prestavili na nedeljo. Časovni stroj nas je odpeljal v preteklost in nam omogočil, da smo si ponovno ogledali nekatere pomembnejše posta­je v njegovem življenju. Sezna­nili smo se z njegovo številčno družino (bil je osmi od desetih otrok), se skupaj z njim urili na vojaški šoli, v Južni Afriki bra­nili mesto Mafeking, izvedeli več o prvem skavtskem tabo­ru, ki ga je Baden-Powell leta 1907 organiziral na otočku Brownsea in nazadnje spozna­li še njegovo ženo Olave, ki je ustanovila prvi dekliški skavt­ski odred. Praznovanje smo, kot se spodobi, končali z oku­sno sladico. In ne nazadnje, kot pravi Baden-Powell, je na pravi poti k sreči le tisti, ki skrbi za sre­čo drugih. Zato tudi voditelji v našem stegu pokušamo skrbe­ti za zadovoljstvo in srečo vseh naših članov ter »jemlje­mo življenje kot igro in svet kot igrišče« (Bi-Pi). Bodite pripravljeni! Brihtna lisica, Stari maharji - skavtski steg Škofljica 1 Zimovanje Ana Filej Dan spomina Marko Vidic • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zmorem – aktivno doživljanje S te že kdaj prebrali ali sli­šali, da vtisi, ki jih sprej­memo zavestno, gradijo našo notranjost in zato čutimo ne le zunanje, ampak tudi not­ranje življenje? Zato se tudi med seboj razlikujemo. Ima­mo svoj individuum. Prav tako se obnaša naše telo. Recimo navdušenje lahko dojemamo tudi kot notranji ogenj, celo kot notranjo luč. Fantastika, boste rekli. Ko pa razmišljamo, se zavemo: aha, danes mi tole prija in me navdaja še s poseb­nimi občutki, me kar razganja od energije. Nasprotno imam drugič mrzle noge ali roke, nič me ne prepriča. Vrtim se v ne­kem začaranem krogu daljše časovno obdobje in ne nare­dim nič konkretnega. Nimam energije in idej, volje ... Vztraj­nost je najtežji ključ, saj se mo­ramo dan za dnem truditi. In ne samo dan za dnem: v vsaki trenutni situaciji, ko nadzo­rujemo svoje misli, da te nad­zorujejo naše telo. Kako se to odraža? Recimo, da sedimo pri miru, ko izvemo strašno novi­co ali ko slišimo glasno govor­jenje. Naše noge same od sebe trzajo in tapkamo s stopali ob tla, nervozno premikamo roke, ne vemo, kam bi z njimi, pokašljujemo, iščemo z očmi neko točko, zalije nas trema ali mrzel ali vroč pot. Ja, vse to je del nas. Naša odločnost pa je tista, ki pripravi podzavest, da resno zaznamo, kdaj je 'na-pad' resen, in da so reakcije, na katere moramo biti pozorni in vključiti vso potrpežljivost in znanje ter pomoč, da umirimo misli in telo, ustrezne. Razum, ki ga pri tem uporabljamo, pri­nese določene uspehe in traja­jo dlje kot vsaka kemija, ki jo vnašamo v telo. Zato delamo na sebi, temu rečemo tudi du­ševna priprava na vseh rav­neh ali pa samo zdrava pamet, 'reset' in iskrenost ter moč za opuščanje negativnih vzorcev. Moč trenutka si prizadevamo spremeniti v pozitivno noto in jo tako tudi občutiti. Potrebu­jemo veliko volje in treninga. Naredimo vajo, ki nam bo dovolila prožnost hrbtenice. Pripravimo si palico ali ročaj metle. Prva vaja: Primemo palico v širini naših ramen, tako da imamo stegnjene roke v odro­čenju. Naredimo dihalne vaje: dvignemo roke z vdihom in jih z izdihom spuščamo. Na­redimo nekaj ponovitev, da se ogrejemo. Druga vaja: Roki s palico imamo visoko dvignjeni. Vdih­nemo. V sredini stegnemo ko­lena izvedemo gib vstran, z izdihom se počasi spuščamo v levo in desno stran. Preden se vrnemo v sredino, pokrči­mo kolena. V sredini dihamo in znova stegnemo kolena. Po večkratnih ponovitvah s pa­lico zadaj za hrbtom sežemo daleč, kolikor zmoremo, da naredimo še rahel zasuk izteg­njenega telesa. Pozorni smo, da nismo prehitri ter da je gi­banje lahkotno in kljub temu močno! Tretja vaja: Palico pos­tavimo pred sebe. Roki sta stegnjeni. Primemo palico in počepnemo ter na koncu poskušamo potisniti ramena navzdol. Pri dvigovanju se čim manj opiramo na palico in tudi ne izgubljamo energije s pre­velikim premikanjem rok na palici. Varianta: Primemo pali­co v predročenje, zadaj stegne­mo nogo, zamenjamo stran. Če želimo trenirati moč in ravno­težje, pokrčimo nogo, na kateri stojimo, in pri izvedbi vključi­mo vso koncentracijo, ki smo se je do zdaj že naučili, da iz­vedemo vajo brez dodatne iz­gube energije. Četrta vaja: Sedemo na tla, naredimo dihalne vaje, tako da spet dvignemo roke s pa­lico nad glavo in jih spustimo na stegna, nato jih zmasiramo tako, da valjamo palico od ste­gen do kolen in čez kolena do gležnjev. Nekajkrat ponovimo. Zataknemo palico pod stopa­la, še nekajkrat pokrčimo in stegnemo nogi. Zapremo oči. Uležemo se na svoje noge v predklon. Z rokami pomasira­mo telo od stopal po notran­josti nog do ledvenega dela in po zunanji strani nog do stopal. Lahko pa v tišini obse­dimo nekaj minut. Nato se pre­tegnemo in z veseljem in voljo vstopimo v nove pomladanske dni. Dobre volje in razpoloženi v tem postnem času pijmo ne preveč mrzlo vodo. Pripravi­mo se na sezono regrata, nabe­rimo tudi cvetove za čaj in tak čaj pijmo ob četrtkih, ko je dan za jetra, da jih s tem obnovimo in napolnimo z energijo. Pre­del jeter in trebušne prepone zmasiramo z rmanovo tinktu­ro ali oljem. Tudi trobentice so vir energije in zdravja. Več na tedenskih delavnicah. Saj ves­te: samo trenutek je pomem­ben in vse se lahko spremeni. Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka, 041/745-363 GONG ZVOČNA KOPEL nedelja, 13. 3. in 17. 4. 2016, ob 18. uri, RTC Zapotok Izvajalka Maja Kristan, učenka Don Conreauxa, ki nas bo na kopel pripravila z razgibalnimi vajami. S seboj prinesite: podlogo za ležanje, odejo, po želji vodo v steklenici ali kristale, da boste lahko vibracijo gongov skozi meditacijo ujeli in jo odnesli s seboj domov. Prijave so obvezne, najpozneje dva dni pred posamezno iz­vedbo, na tel.: 041/612-891 Maji ali: 041/222-312 Darji. Primerno za vse starosti in vse nazore! Kopel ni nadomestilo za posege tradicionalne medicine in ne zdravilstva, je pa pot uglaševanja s svetom znotraj in zunaj nas. Kopel bo izvedena ob zadostnem številu prijav. Prostovoljni prispevek Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje N ič drugače kot vsako leto je tudi letos SVS Iška organiziral letos že 14. tradicionalni Matijev nočni pohod na Krim. • PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 14. Matijev nočni pohod na Krim Start je bil s križišča za Gor­nji Ig organiziran med 17. in 18. uro, kjer so pohodniki pre­jeli majico, kolajno ter krofe iz gostilne Čot. Poskrbljeno pa je bilo tudi 'gorivo', da slučaj­no ne bi med potjo zmanjkalo energije. Sama pot proti vrhu je bila brez posebnosti. Nekaj težav je bilo le proti koncu poti, saj je bilo malo snega, ki pa je bil zglajen in je pohod­nikom malo zdrsavalo. Da ves trud ni bil zaman, je bilo jasno, ko smo prispeli na vrh, kjer nas je prvič čakal prelep razgled v dolino, saj je bilo vreme jasno, nebo pa prekrito z zvezdami, in drugič veselo druženje v koči ob dobri enolončnici, ki sta jo pripravila oskrbnika Damijana in Goran. Da je bilo druženje res veselo, dokazuje tudi to, da se je potegnilo v naslednji dan. Nekateri so se odločili, da se bodo v dolino raje peljali, za kar je poskrbelo PGD Iška vas. Izvedbo pohoda so spo­nozirirali: Kmetija Janežič, Kmetija Tone Šušteršič, A.L.M Matjaž Vidergar s. p. in Gostil­na Čot. Vsem sponzorjem ter oskrbnikoma na Krimu smo predali pisne zahvale. SVS Iška Priprave na pohod Kurešček-Rašica T radicionalni, letos že 17. pohod Kurešček-Rašica je pomemben rekreacij­ski dogodek, ima pa tudi kul­turni in zgodovinski pomen. Pohod tradicionalno organizi­ra Turistično društvo Kureš­ček vsako leto 27. aprila. Poho­da se udeležujejo cele družine, najmlajši, malo starejši in tudi seniorji v 'najboljših' letih. Udeleženci so iz občin Ig, Ve­like Lašče, Ljubljana, Škofljica … Pot nas vodi skozi gozdove, gozdne jase, kamnite kolovoze … s prekrasnim razgledom na okoliške hribe, cerkve in vasi­ • ŠPORT /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Vadba karateja je primerna za vse, ki so pripravljeni storiti nekaj zase K arate je japonska bo­rilna veščina, ki je pri­merna za vsakogar. To dokazuje rekreativna skupina Karate-do kluba Ig Shotokan, ki jo trenutno obiskuje 12 čla­nov in članic, starih od 30 do 54 let. Najstarejši član kluba je 54-letni prof. dr. Andrej Pen­gov, dr. vet. med. Je redni pro­fesor na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Karate trenira že sedmo leto in pred kratkim je uspešno opravil iz­pit za rjavi pas. Zakaj ste se odločili, da poskusite vadbo veščine karate-do? Najprej so trenirali otroci, ko pa se je začela vadba tudi za rekreativce, sem se odločil, da poskusim tudi sam. V ospred­ju ni bila želja po brezhibnem znanju borilnih veščin ali čr­nem pasu, temveč bolj skrb za telesno pripravljenost, gibč­nost, vzdržljivost. Kaj ste pričakovali od tre­ ningov? Izboljšanje telesnih in od­zivnih sposobnosti, tudi uče­nje samoobrambe in obvlado­vanje lastnega telesa pa tudi druženje in zabavo. ce. Pohod je strokovno voden. Veliko pohodnikov si ogleda cerkev s prekrasnim oltarjem na Osolniku. Ob prihodu na Trubarjevo domačijo, v kateri naj bi bil rojen Primož Trubar (Rašica, 1508-Derendigen, 1586), za­četnik slovenske književnosti in protestantski pridigar, ki je našo materinščino z Abe­cednikom in Katekizmom spremenil v knjižni jezik, sledi mala malica in čaj. Po krajšem okrepčilu sledi kulturna 'uri­ca' - pol ure kulturnega pro­grama, ki ga vodi strokovni sodelavec javnega zavoda Tru­barjeva domačija in ogled go­spodarskega poslopja ter žage. Seveda, ne bomo pozabili na žejo in lakoto. Zjutraj, ko se ob 7.30 zberemo pri RTC Zapotok, dobimo startne kar­tončke, sendvič in steklenič­ko vode za na pot, spijemo čaj ali kavico, 'šilce' žganega. Po ogledu Trubarjeve domačije sledi povratek z avtobusom v RTC Zapotok, kjer nas čaka topla malica. Poskrbljeno bo tudi za pijačo in ponudbo jedi z žara in kotlička. Ugibanje pohodnikov, ali vreme bo ali ne bo? V vsakem primeru vreme je. Pohod bo v vsakršnem vremenu. Informa­cije so na voljo na www.face­book.com/turisticnodrustvo. kurescek ali po tel. 041/329­ 847. Sekcija za pohodništvo, TD Kurešček Kaj vas pri vadbi pritegne? Zame je pomembno, da so treningi vnaprej načrtovani in potekajo po ustaljenem redu. V mojih letih je ključno pra­vilno ogrevanje in raztezanje, prav tako mora biti prilagoje­na intenzivnost posameznih vaj, saj lahko v nasprotnem primeru hitro pride do pre­obremenitve sklepov, mišic ali celo do poškodb. V našem klubu poteka vadba pod stro­kovnim vodstvom in to je po­membno. Udeležujete se tudi tekmo­vanj. Ali ste tekmovalni tip človeka? Tradicionalni karate v bi­stvu ni tekmovalna veščina in je zasnovan tako, da lahko vsak glede na vloženi trud napreduje celo življenje, in ne samo na višku telesnih moči. Je pa dober občutek, če uspeš na tekmovanju pokazati tisto, kar znaš. Kako vam gre na tekmova­ njih? S starostjo medalje počasi izgubljajo svoj sijaj, pomemb­nejše postane druženje, iz­menjava izkušenj in tudi po­trditev, da napreduješ in da treningi niso bili zaman. Dru­gače je seveda pri otrocih, pri katerih je zdrava mera tekmo­valnosti vsekakor koristna. Ali vas je karate spremenil? Vadba karateja, vsaj pri nas na Igu, predvsem spodbuja vrednote, kot so red, spoštlji­vost, pravilno vrednotenje sebe in soljudi. Skratka stvari, na katere v vsakdanjem življe­nju pogosto pozabljamo. Od posameznika pa je odvisno, koliko mu to pomeni in koliko se je pripravljen spremeniti. Ali ste našli v karateju, kar ste pričakovali? Prijetno sem bil prese­nečen, ko sem nekega jutra opazil, da si lažje obujem no­gavice, zavežem vezalke in se nasploh bolje počutim. Vse ostalo je potem le še dodatek. Torej menite, da je karate primeren za odrasle? Vadba karateja je primerna za vse, ki so pripravljeni storiti nekaj zase, ne glede na starost in telesno pripravljenost. Tudi različne poškodbe in obolenja niso ovira, če so treningi stro­kovno vodeni in po potrebi in­ dividualno prilagojeni. Kaj bi povedali ljudem, ki bi želeli vaditi karate, pa menijo, da so prestari? Če se sprijaznimo s tem, da ne bomo več svetovni prvaki, temveč si želimo druženja, spoznavanja novih stvari in obenem še izboljšanja svojega počutja, potem za karate niko­li ni prepozno. Mateja Breznik Nedelko Karateisti aktivni v novem letu K arateisti so začeli novo leto s pripravami, na zimskem seminarju uspešno opravili izpite za rja­ve pasove ter že nabirali nove izkušnje in medalje na prvih tekmovanjih doma in v tujini. Začetek novega koledar­skega leta je tudi začetek no­vega predtekmovalnega ob­dobja, ki mu sledi tekmovalno. Trije člani ižanskega karate kluba, dva trenutno najobetav­nejša tekmovalca in trener, so se udeležili reprezentančnih priprav S.K.I.F. zveze Sloveni­je. Priprave so bile sestavljene iz testiranj nekaterih splošnih in specialnih gibalnih sposob­nosti ter treninga. Konec januarja je bil v Mur­ski Soboti že 27. zimski tradi­cionalni karate-do seminar. Cel vikend je pridno treniralo več kot 100 karateistov, med katerimi je bilo 17 karateistov z Iga. Seminar se je končal z izpiti, kjer je sedem Ižancev opravljalo izpit, vsi za prvo rja­vo stopnjo. S ponosom lahko povem, da je najstarejši član kluba Andrej Pengov uspešno opravil izpit za prvi rjavi pas, in to pri svojih 55. letih. Čestit­ke njemu in vsem ostalim! Zadnji vikend januarja se je začela tekmovalna sezona za leto 2016. Odpeljali smo se v Italijo, na Pokal Subaru 2016. V soboto so na tekmovanju Aikido na Igu A ikido je starodavna japonska veščina, ki lahko služi kot samo­obramba predvsem za šibkejši in nežnejši spol. Aikido špor­tni klub Krim, ki deluje v naši občini in ima svoje treninge v stekleni avli osnovne šole Ig, vabi vse, ki bi želeli nare­diti nekaj za svojo varnost in hkrati za svoje zdravje, da se nam pridružite na vadbi te za­nimive in uporabne japonske veščine. Glede na čase, ki prihajajo, bo znanje samoobrambe lahko nastopali le črni pasovi, v ne­deljo pa barvni. Trije člani Ka­rate-do kluba Ig Shotokan so na prvem tekmovanju pokaza­li zadovoljivo raven znanja, ki pa še ni bila dovolj za osvoji­tev medalj. Največ je pokazal Graal, ki je v borbah v močni mladinski konkurenci osvojil 4. mesto. V drugi polovici februarja je v Rušah potekal 39. Tradi­cionalni mednarodni S.K.I.F. karate-do turnir za pokal Ruše 2016, ki je 1. Pokalni tur­nir S.K.I.F. Slovenije za leto 2016. Turnir je bil tudi moč­no mednarodno obiskan. 300 tekmovalcev je prišlo iz šti­rih držav, iz Romunije, Srbije, z Madžarske in iz Slovenije. Šest ižanskih karateistov je skupno osvojili šest medalj, od tega dve zlati, dve srebrni in dve bronasti. Skupno med slo­venskimi S.K.I.F. klubi zaseda ižanski klub v Pokalu Sloveni­je 2016 tretje mesto. Čestitke vsem! Matej Kabaj, glavni trener Karate-do kluba Ig Shotokan še kako koristno in uporabno, poleg tega pa bo to tudi dob­ra naložba za kakovostnejše življenje v zrelejših letih, kot je boljša gibljivost, večja sa­mozavest in sposobnost reše­vanja konfliktov bolj prijazno. To naj postane del našega živ­ljenja. Danilo Zorko Informacije: www.aikidokrim.si aikido.krim@gmail.com FB: danilo zorko gsm: 041/684-884 Plezanje v Zapotoku V RTC Zapotok že peto leto poteka plezanje otrok. Letošnje re­kordno število mladih plezal­cev v našem društvu je posle­dica dobrega dela v prejšnjih letih kakor tudi dobrega obve­ščanja o našem delu. S prenos­no plezalno steno smo na zad­njem Ižanskem sejmu verjetno navdušili za plezanje kar nekaj otrok iz naše občine kakor tudi iz bližnjih krajev. Ker nas je če­dalje več, smo formirali še eno skupino mladih plezalcev. V skupinah je zato manj plezal­cev, dobijo več znanja o pleza­nju, za kar pa je zaslužna naša trenerka Polona Dobrovoljc. V mesecu januarju smo or­ganizirali odprti trening, kjer si prisotni starši, njihovi soro­dniki in prijatelji lahko ogle­dajo potek treninga. To je tudi priložnost, da sami mladi ple­zalci povabijo svoje starše na plezalno steno. Zelo aktivna je tudi rekre­ativna skupina malo starejših plezalcev, ki se vsak četrtek ob 20. uri dobi na skupnem tre­ningu, kjer izboljšujejo svoje plezalno znanje. Imeli so že dve interni tekmi, seveda z veliko improvizacije, gotovo pa v zelo prijetnem domačem vzdušju. Sami plezalci se tudi udeležujejo skupnih plezalnih dnevov v zunanjih plezališčih. Še vedno se najde prostor za kakšnega plezalca, zato vabimo vse, ki bi se nam radi pridružili! V počastitev praznika Ob­čine Ig organiziramo v nedeljo, 20. marca, ob 15. uri na steni v RTC Zapo­tok že tradicionalno med­društveno plezalno tekmo Zapotok 2016. Tekme se bodo udeležili tudi plezalci drugih slovenskih plezal­nih društev. Po izkušnjah iz prejšnjih tekem se nam obeta ponovno množica mladih plezalcev in njiho­vih spremljevalcev. Vito Čehovin Društvo Zapotok Zimsko dogajanje v ŠD Špička Novoletni nastop 22. 12. 2015 Preteklo koledarsko leto smo končali z novoletnim nastopom v športni dvorani na Igu. Na njem je nastopilo 55 deklet iz 5 starostno različ­nih vadbenih skupin. Prikazali smo potek ogrevanja in sku­pinske vaje s tančicami, žo­gami in obroči. Staršem smo tako pokazali kako dobro na­predujemo z vadbo ritmične gimnastike. Zimske športne počitnice 15.—19. 2. 2016 V času zimskih počitnic smo deklicam omogočili celo­tedensko vadbo ritmične gim­nastike in zabavno druženje. V dopoldanskem delu smo vsak dan preizkusili drug ritmični rekvizit in se naučili rokovati z njim. Spoznali smo tudi osno­ve baleta, estetske gimnastike in akrobatike. Na vadbi smo se vsak dan igrali veliko novih iger z ali brez rekvizitov, za ka­tere je na vadbi ponavadi pre­malo časa. Sledil je sprehod do gostilnice, kjer nas je čakalo slastno kosilo. Popoldneve smo namenili sproščenemu druženju, ustvarjanju in dru­žabnim igram. Novoletni nastop Tomi Meglenov Tekmovanja in velik skupni nastop Nekatera dekleta se že od začetka šolskega leta pridno pripravljajo na tekmovanja, ki bodo potekala v mesecu marcu in aprilu. Ena od va­dečih skupin se bo udeležila tekmovanja v ritmični, druga pa v estetski gimnastiki. Vsa dekleta se pripravljajo tudi na velik nastop vseh deklet naše­ga društva, ki bo v soboto 16. 4. 2016 v športni dvorani Med­vode. Prav lepo vabljeni, da si ga ogledate tudi vi. Vaditeljice si skupaj z de­kleti tudi v prihodnje obetamo še veliko prijetnih in aktivnih ritmičnih trenutkov. Vaditeljice ŠD Špička Zimske športne počitnice Vesna Uršič • OGLASI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Mostiščar 02 | Marec 2016 PONUDBA IZLETOV IN POTOVANJ ZA MANJŠE SKUPINE Neradi potujete z avtobusom? Ponujamo vam izlete in potovanja z našim sodobnim kombijem za se­dem potnikov. Vodnik z licenco je obenem tudi voznik, popelje pa vas lahko tudi izven programa, saj je v tem primeru pristop vodnika indivi­dualen. V naši široki ponudbi je že več kot 200 pripravljenih programov, seveda pa pripravimo potovanje tudi po željah naročnika. Smo potovalna agen­cija, ki deluje brez prekinitev že od leta 1992. Imamo bogate izkušnje in korekten odnos do potnikov. Vse to potrjuje, da smo s svojim pošte­nim odnosom do strank lahko obstali vsa ta leta na izjemno zahtevnem turističnem trgu. Poglejte našo široko ponudbo na spletni strani ali pa pokličite v agencijo za podrobne informacije. Nekaj malega vam pred­stavimo že zdaj: PONUDBA ENODNEVNIH IZLETOV: BENETKE Z OTOKI - 55 €, VERONA - 45 €, DUNAJ - 50 €, SALZBURG - 60 €, MÜNCHEN - 65 €, ISTRA - 30 € PONUDBA DVODNEVNIH IZLETOV (vključuje polpenzion v hotelih 3***): TOSKANA - 150 €, CINQUE TERRE - 165 €, LAGO DI GARDA IN VERONA - 130 €, SAN MARINO - 140 €, BUDIMPEŠTA - 130 €, SARAJEVO - 120 €, BEOGRAD - 120 € PONUDBA VEČDNEVNIH POTOVANJ (vključuje polpenzione v hotelih 3***): TOSKANA IN OTOK ELBA, 3 DNI - 280 €, TOSKANA IN CINQUE TERRE, 3 DNI - 240 €, SAN MARINO, URBINO, RAVENA, 3 DNI - 190 €, SARAJEVO, MOSTAR, MEĐUGORJE, 3 DNI - 180 €, KORZIKA 5 DNI - 670 €. Cene vključujejo tudi stroške trajektov in ladij, če to predvideva program, kakor tudi nezgodno zavarovanje z asistenco. Priporočamo se za zaupanje. Iška 129/a, 1292 Ig, tel: 01 367 3088, 051 377 390, faks: 01 367 3156 International d.o.o., Potovalna agencija, www.nata-int.si, E-mail: nata@nata-int.si Mostiščar 02 | Marec 2016 ERGOMETER - naprava za merjenje telesne zmogljivosti, navadno v obliki sobnega kolesa, OZEJ - eden od dvanajstih malih prerokov Stare zaveze, TIGRE - stepska provinca na severovzhodu Etiopije, nekdanja kneževina Mostiščar 02 | Marec 2016 31 Župan Družbene dejavnosti Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Za vsa dodatna pojasnila smo vam dostopni na naslednjih številkah: 01/280-23-02 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 Občina IgSprejemna pisarna SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Uredništvo Mostiščarja Oglašujte v Mostiščarju Vabimo vse ižanske podjetnike in obrtnike, da se z oglasom predstavijo v Mostiščarju. Postanite pre­poznavni - glasilo Mostiščar brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Ig. Ugodne cene oglasov! Oglas vam brezplačno oblikujemo. Informacije na: mostiscar@obcina-ig.si Mostiščar 02 | Marec 2016 Z AHV AL A V 85. letu starosti je bila k Bogu poklicana naša draga mama TEREZIJA PURKART (1930–2016), roj. Meglič, iz Strahomera 39 Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, iskren stisk roke, besede tolažbe, oporo, darovane maše, cvetje in sveče. Prav tako se iskreno zahvaljujemo našemu župniku g. Jožetu Razingerju za ganljiv obred in sveto mašo ter cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Tomišelj. Iz srca se zahvaljujemo tudi vsem molivcem. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše mame in jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Kot nas je s svojim zgledom in dobrim srcem učila naša mama – vedno reči hvala! Vsi njeni MINLJIVOST Ko sem se rodila, Kolikokrat si mi torto spekla, takoj si me vzljubila. naredila vse, kar sem ti rekla, Drobna, nebogljena, govorila mi o vojni, kuhala kompot, z ljubeznijo prepojena. edina vedela si kdaj je moj god. Si skrbela zame in molila, Si Sveto pismo brala mi, ljubezen svojo v srce mi vlila. moliti rožni venec naučila si. Kot angel varuh bila si mi Zdaj pa brez tebe vse to počnem in zdaj iz nebes me paziš ti. in močno želim si tvoj objem. Ti naučila si me šivat, Kako minljivo je življenje, najlepše s tabo se bilo je skrivat, v njem sreča, radost in trpljenje. gugat, risat, na peči gret, Vse to kar naenkrat izpuhti kuhat, lovit in pesmi pet. in svet brez tebe se naprej vrti. Vnukinja Simona Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. Z AHV AL A DARKO CERAR, mož, oči, dedi, sin, tast, svak, stric, bratranec in prijatelj 9. 8. 1953–15. 1. 2016 Ob boleči izgubi našega Darka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem za izkazano pomoč, darovane sveče, svete maše, tople stiske rok, tolažilne besede in ker ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala za poslovilne besede bratrancu Janku Firmu, družinskemu prijatelju Ivu Kasteliču, predsednici Turističnega društva Kurešček Zuhri Jovanovič, predsedniku Čebelarskega društva Ig Roku Janezu Šteblaju. Hvala gospodu Janezu Drnovšku za opravljen obred s sveto mašo, Rozi Virant za pripravo mrliške vežice, pevcem in pogrebnemu zavodu Vrhovec za opravljeno storitev. Darko, tvoja energija in spomini bodo vedno ostali v naših srcih. V imenu vseh žalujočih žena Ida in hči Mirjam z družino. Vabljeni V SVET ZDRAVILNIH RASTLIN na 8. ČEMAŽEV POHOD v soboto, 9. aprila 2016, ob 9. uri Dobimo se pred RTC Zapotok. Podali se bomo proti Ščurkom pod Turjak, kjer nas bo pričakal zdravilni čemaž, ki se ob po­točku vsako leto razbohoti v svoji zeleni barvi in z značilnim vonjem. Kaj potrebujemo: obvezno košarico/papirnato vrečko/bom­bažno vrečko za nabiranje Hoje je ok. 1 uro, do pod Turjaka se bomo peljali z avtomobili. Primerno tudi za otroke v spremstvu staršev. Ob povratku bomo v RTC Zapotok skupaj pripravili različne namaze s čemažem. Prostovoljni prispevki zaželeni. Vabljeni v svet zdravilnih rastlin! Za podrobnejše informacije lahko pokličete na 041/222-312. Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 31. marec 2016. Društvo za turizem kulturo in šport Iška vas vas vabi na dogodek ob materinskem dnevu, ki bo v torek, 29. marca 2016, ob 18. uri, v kulturni dvorani v Iški vasi. Vaši otroci vam pripravljajo bogat kulturni program, v ka­terem bodo sodelovali učenci POŠ Iška vas, otroci Vrtca Ig, podmladek društva in Borovničke. Po kulturnem programu vabljeni na prijetno druženje, vaši otroci pa vas bodo razveselili z rožico! Vabljeni, da se dogodka udeležite mame, babice in atiji! Strokovno predavanje MOJ VRT JE LAHKO BALKON Knjižnica Ig sreda, 13. april, ob 19.00 Avtorica knjige Moj vrt je lahko balkon Jerneja Jošar nas bo seznanila s pravilnim načrtovanjem zasaditev, primernimi rastlinami in njihovo velikostjo, s substra­ti in posodami, od katerih je zelo odvisna naša uspeš­nost. Posebnost je prav tako zaš­čita trajnih rastlin pred mrazom in obvladovanje škodljivcev na balkonu. Za vse, ki želite na svojem balkonu ustvariti oazo zelenja in cvetja! Mostiščar 02 | Marec 2016 • KOLEDAR PRIREDITEV ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Mostiščar 02 | Marec 2016 OBČINSKI PRAZNIK Vabimo vas na slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj, ki bo v petek,18. marca 2016, ob 19.30 v športni dvorani ig Nastopajoči otroci vrtca ig Učenci osnovne šole ig mešani pevski zbor društva upokojencev ig orkester harmonikarjev bučar Gost večera vokalna skupina Na prireditvi bo redno letno razstavo pripravilo društvo žena in deklet na podeželju ig Ižanska kolišča so na UNESCO seznamu svetovne dediščine. vljudno vabljeni