Gsebua vest. Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru gospod Vekoslav Kerševan. Mesnico maribc-rskega mesarja Jcs. Trofeaika so obiskali v noči nepovabljeni nebodijihtreba in odnesli inesa za 2500 Din. Tovorni aviomobil zcjorel. V Mariboru na Kralja Petra trgu je zgorel dne 30. marca tovorni avto, last mesarja Birtiča iz Hrastnika. Ogenj je unii.il sprednji del avtomobila in sod s 350 1 vina. Okostje neznanega moskega jo našel lesni delavec na skali na Smolniku n. Rušami. V bližini se je nahajal nahrbtnik in samokre3. Ni znano, ali gre za nesrečo ali samomor. Frleetek gradnje nove pohorske ceste. V Reki pri Hočah pri Mariboru so priceli minuli teden z gradnjo nove pohorske ceste. Gradbena dela je prevzela Ijubljanska tvrdka »Obnova«. Drevo m« je zlomilo nogo. 601etnemu Jerneju Tomanu iz Spodnjih Hoc pri Mariboru je padlo pri podiranju drevo na levo nogo in mu jo je zlomilo, da so ga morali prepeljati v marib. bolnico. Pcžar. V soboto dne 28. marca zvcčer je izbrulmil požar na Malem Kamnu pri Rajhenburgu v hiši posestnika Kozoleta. Zgorelo je vse, kar je bilo lesenega. Gasilcem gre zahvala, da so ni razširil ogenj še na drugc hiše v bližini, ki so krite s slamo. Rop. V Črnem lesu pri Št. Lenavtu je bil zadnji teden od neznanca s palico pobit na tla posestnik Erman iz Partinj. Ropar mu je ugrabil 180 Din in izginil v gozdu. Od ciganov se vmila k sorodmkcai. V nedeljo dne 29. marca je zbežala od ciganov, ki so taborili pri Slov. Bistrici, Marica Kukovičeva. Leta 1910 so jo ugrabili komaj štiriletno cigani in jo vzgojili za svojo. Dekle je prosilo svoje slovenjbistriške sorodnike, naj jo vzamejo pod streho in jo otmejo iz ciganskega ujetništva. Pohcrski lesni trrjoveo ustreljen v Banatn. Lesni trgovec Franc Lorenci od Sv. Prirnoža nad Vuzenico je razširil svojo trgovino tudi na Banat. ZaCetkom marca se je podal po trgovs- kih poslih t Banat. V nedeljo dne 29. marca je prišlo med Lorencijem in banaškim trgovcem Jurjem Žebeljanom do spora, v katerem je potegnil Banačan samokres in oddal na Lorencija tri strele, od katerih ga je zadel eden v si'ce. Lorenci zapušča ženo, s katero je bil poročen še le 8 mesecev. Fcsestnik pogcrel. Dne 30. marca je uničil požar v Zbigovcih pri Zgornji Radgoni posestniku Antonu Adančiču stanovajijsko hišo in gospodarsko poslopje. Nesrečnemu kmetu sta tik pred prazniki zgorela tudi ves živež ter krma in sta bili obe poslopji zavarovani le za neznatno svoto. Gcnilni jermen je odtrgal rcko 251etneinu Avguštinu Jančar, ki je bil zaposleTi v veržejskem mlinu ob Muri. Sreca v nesreči. Dne 27. marca se je vračal trgovski potnik I. Majer in njegov tovariš A. Urban iz Čakovca v Središče ob Dravi. Tik pred železniško pro go se je hipoma zaprla zapornica. Majer je uvidel nevaren položaj, potegn.il zavoro, ki pa ni delovala. Avtomobil se je zaletel v zapornico, jo poškodoval in le slučaju je pripisati, da ni obema potnikoma odtrgalo glav. Ustreljea tlhclapec. Finančni straži je padel v roke Andrej Kozlar iz Tmja, ker je prodajal v okolici Dolnje Lendave kresilne kamenčke. Po zaslišanju ga je peljal eden od stražnikov na orožniško postajo v Dolino. Med potjo se je spustil Kozlar v beg in ker kljub pozivu ni počakal, ga je zadela druga 'krogla financerjeve puške smrtno. Ustreljeni zapušča pet neprcskrbljenih otrok. Padec krovca. V Grušovju pri Konjicah je padel s strehe 721etni vaški pokrivač Leopold Roškar. Z ziomljeno nogo in opasnimi notranjimi poškodIjaini so ga prepeljali v mariborslco l>olnico. Smrtna nssreča otroka. V Biserjanih v Št. Juriju ob Ščavnici je zagrabila transmisijska 03 osemletnega Jožefa Dermot. Dobil je tako hude poškodbe, da je za temi umrl na cvetno nedeljo v mariborski bolnici. SaniOJiGo;. Pri Sv. Barbari v Halozah se je ustrelil iz neznanega vzroka posestni&ki sin Josip Krajnc. Uboj lastnega očeta. V Križancih ob lirvaški meji pri Zavrču se je doigrala zadnje dni med očetom ter sinom najžalostnejša žaloigra. Pri Lukačecevih sta se pogosto prepirala med seboj oče in sin. Nekega večera se je vrnil oče ipijan domov ter udaril sina. Sin se je zagnal ves razkačen v očeta in ga tako obdelal, da je ta drugi dan na poškod]>ah umrl. Očeloubijalca so orožniki zaprli. Posledica trčenja. V Mali Kaniži v Prekmurju sta trčila voz Ln motocikl. Vozse je vsled splašenja konj prevrnll in gimnazijska dijakinja Mar. Pavčič •je padla z voza in si zlomila nogo. Fantje so ga pretepli. V soboto dne 28. marca so napadli fantje po noči na Ponikvi ob južni žel. 201etr_ega dinarja Rudolfa Tiheca. Zaključek pretepa je bil ta, da &o morali napadenega prepeljati v bcvlnico v Celje. Mlln zrjorel. V Smatevžu pri Gomilfikem jo pogorcl do golih y.idov velik mlin, ki je bil last Dobnika iz Dobrovelj. Gasilcem iz Gomilskega se je posrečilo, da se ni razširil ogenj na gospodarsko poslopje. Škodo cenijo preko 200.000 Din, ki je krita le na pol z zavarovalnino. Trboveljski rudnik je ustavil zaradi pomanjkanja naročil od 1. aprila naprej za pet dni v vseh revirjfti delo. Divji prašič v Pišecah. Že štiri leta trepetajo sosedje veleposestva graščine Pišece pred divjim prašičem, ki se klati po graščinskih hostah ia njivah, posebno v koruzi in krompirju. Graščinski in občin&ki lovci so sklenili eno fronto proti zverini, zlasti ko so po sledovih dognali, da sta celo dva. Posebno jth. je dražilo, da sta se znala njihovi straži kakor namenoma umikati in sta se drznila priti celo tik njihovih svtanovanj. Kar se ni posrečilo skozi 4 leta, se je posrečilo na praznik sv. Jožefa dne 19. marra graščinskemu logarju Ivanu Kostevc. Prašič je prišel okoli 11. ure ponoči iskat želoda v hrastje v Goliščah nad podružnico sv. Jederti. Kostevc je iz drevesa porneril nanj in ga pogodil med pleča. Tekel je še kakih 20 m in obležal na graščinskem. Tehtal je 93 kg. Tako so ga Piaečani, mnogi prvič, ne le lahko videli, ampak tudi okušali, kako okusen je divji prašič pražen, parjen in z zeljem. Ni pa še miru, ker je večji še preostal. Želimo, da bi naši pazni lovci prišli šo temu škodljivcu prav kmalu do živega in tako rešili celo okolico te nadlege! Otroci zanciili požar. V Tuševem dolu pri Črnomlju na Dolenjskem so se igrali oroci z užigalicarni na skednju posestnika Agniča. Skedenj je bil ob viharnem vremenu takoj v plamenih in ogenj je uničil trern posestnikom 9 poslopij. Državna podpora za Sokola. V državnem proračunu za leto 1931-32 je določena državna podpora za Sokola v znesku 8 (osem) milijonov Din. Pozdrav iz Jtižao Srbije. Kot večleten naročnik ./Slovenskega Gospodarja« si usojam vam naznaniti, da sem se kot slovenski kolonist preselil Lz Klope pri Slov. Bistrici v Južno Srbijo in sicer v naselbino Bistrenieo pri Var darskem Negotlnu. Priselili smo se kot devetčlanska družina dne 26. m. m., torej nekaj dni pred potresom, kateri nas je presenetil dne 7. marca ob dveh zjutraj. Se silnejši sunek je sledil v naslednji noči ob 9. uri, kateri je popolnoma porušil nekaj hiš z orožniško postajo, edino novo stavbo v naselbini. Prišli smo z mrzle severne strani države v prav milo in toplo podnebje Južne Srbije, kjer že cvetejo marelice in breskve ter drugo sadno drevje. Smo pa hvala Bogu zdravi ter se počutimo povsem dobro. Pošiljamo pozdrave vsem fantom in dekletom naše mile Slovenije ter želimo srečne in vesele velikonočne praznike vsem čitateljem »Slov. Gospodarja«! Iz Severne Francije. Dovolite nam malo prostora, da se oglasimo in vam opišemo naše razmere v severni Franciji. Tukaj v Vingles nas je precejšnje število Slovencev, ki smo zaposleni v rudnikih in tovarnah. Zaslužek je bil do sedaj še dosti zadovoljiv proti drugim revirjem Francije. Zdaj pa, ko se jo kriza tudi pri nas oglasila, so nam plačo znižali kar za 100 odstotkov. Nekatere dni tudi delo popolnoma počiva. Mogoče, da se sedaj na spomlad le še kaj zboljša! Za sedaj se nikjer delo ne dobi in tako je vsalr primoran ostati, kjer je. Drugo pa je vse po starem. Tukaj v Vinglesu si včasih zapojemo kakšno veselo slovensko pesmico, da si poživimo spomine iz domovine. Pozdrav rojakom v domovini. Strašen pctres v Amerikl. Dne 31. 3. t. 1. je obiskal stražen potres glavno mesto srednjeameriške države Nikarp^iia — Mprififriio. Mesto šteje 60.000 prebivalcev, ki so Indijanci, črnci ter mešanci, a zeio malo belcev. Mesto ima nad jezerom Mana-ruo veliko ognjenikov, ki so povzročili grozino potresno nesrečo. Število smrtnih žrtev znaša 2500, ranjenih 5000, več deset tisoč Ijudi je brez strebe. Stvarno škodo cenijo na 60 do 80 milijonov dolarjev. V bivši vojni padli vojaki še zdaj nepokopani. Poročevalec nekega pariš'_e- g& Usta je nedavno opisal strahotno stanje, v katerem se nahaja bivše bojišče okrog trdnjave Verdun. Na podlagi te vesti se je odpravil nato minister za penzije, spremljan od nekega poročevalca, na lice mesta in ugotovil, da je bila vest popolnoma resnična. V enern samem skladišču je namreč našel nič manj kakor 12.500 nepokopanih mrličev, bivših vojakov. Veliko število jih je pa še v drugih podobnLh skladiščih. Kakor mu je pripovedoval neki čuvaj, ki ga ni poznal, prihajajo, zlasti po dolgotrajnem deževju, še vedno — mrtva trupla ali pa posamezni deli iz zemlje na površje. Dobičkanosncst mišoreje. Od kod toliko belih miši, katere rabijo vsako leto za razne poskuse na vseučiliščih, po laboratorijib ter v kemičnih tovar- nah? Večina večjih imenovanih zavodov goji 8ama miši, a največ jih razpošlje po svetu Berlin, kjer so posebne mišje farme. Po neštetih majhnih kletkah se podijo tisoč. glodalcev. Eno poletje povrže miS 5 do 6krat in vsakokrat 4 do 6 mladičev. Vstak mišji par »e razmnoži v &n&m letu 15krat. Iz ene berlinake farme razpeftajo na leto po 50.000 mlfii. Za trgovino pridejo v poStev bele in ukročene mišl. Za razna rvwinjake, kjer Lmajo roparake ptice, *o dobre kot brana tudi navadne sive miJ_i. Berlinski miSji farmerji so siami bogataši, dokaz, da je neznatna miš —¦» dobičkanosno tržno blago. Pred kratkem so dogotovili na reki Jordan elektrlčno centralo za celo Palestino, ki je zgiajena v bližinl Jerazalema. 1000 strelov radi rdeče zasiave. V glavnem mestu Šj.anlje Hadridu se vršljo neprestano krvavi spopadi med visokošolci in policijo. Nemirni čtudenti 80 rezobesill dne 25. marca na poslopju visoke šole za zdravstvo rdečo zastavo, na katero ]e oddala policija 4000 strelov. Dijaki so zgnblli kot straž* nikl zastave več mrtvih in ranje_.lh.