List 28. F s Tečaj LYII. i / f* Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pol leta 1 gld. 75 kr četrt leta 90 kr poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 14. julija 1899. prirodoslovnih ved, medecinec se roga jezibovcu, obrtnik « « € Politiški oddelek. s* ima zaničljive pojme o nepraktičnih vedah » kmet pa WWWWWWWWW WW WWW WWWWWWW WW9WWWWWWW* wwww î ki se Čedalj Nujna potreba. e češče se tudi v nas čuje povdarjati da smatra vse, kar jih ne koplje krompirja, za pijavke rede na njegovi koži. Kdo mora v očigled takim razmeram trditi, da ni nujno potrebno, napraviti tisoč potov, gladkih m udobnih popularizivanje znanosti potrebno. S popularizovanjem se meni tako razlaganje znanstvenih stvarij, da zamore HF-83Sy i * fr* * juBT TV -» *ff/ > .t-J - ff^BraWy pK^^^BSM^^^EKJLt ^^ y j • t>, ^ * h a^Hj^^^^fl ^^^RBfqn^^^Bi 1 ■■PAJL dotične znanstvene zadeve pojmiti in razumeti vsakdo tudi nestrokovnjak. » Pri nas se v tem oziru revno malo storilo. Mar potov, ki bi vodili v hram znanosti, tako da bi nihče ne bil izključen, vživati sadove duševnega dela dolzih generacij. Ustvariti je treba javno tržnico, kjer dobi vsakdo znanstvene hrane, kakršne je potreben, posebno je to maloštevilni, v kulturi nedorasli smo sikatera veda se nahaja takorekoč na vrhuncu svojega razvoja, upliva mogočno na ves svet, toda ključ do te vede nosi strokovnjak seboj v žepu in ga skrije zvečer pod vzglavje. Za široke sloje, pri nas tudi za inteligentne, je dotična veda s sedmimi pečati zapečatena knjiga Za strokovnjake pisane knjige so vražje trdi orehi in težko je nestrokovnjaku se iz njih poučiti. Strokovne znanstvene knjige so pisane tako, da mora biti človek v pri nas treba, svojim narodnim sovražnikom in pri tem še tako revni, kakor malokateri drugi narod. Samo delo in omika nam zamoreta zajamčiti našo narodno eksistenco in nam ohraniti našo narodno individuvalnost. naših časopisih naletimo v najnovejšem dotični vedi že jako dobro podkovan, ako jih naj s ko ristijo čita. vzlic temu se čuje dan na dan, da mora času češče na spise, kateri imajo namen, seznanjati občinstvo z uspehi in resultati ali z bistvom posameznih ved, toda spisi so raztreseni in so sploh pristopni le omika- A11 naj naroča „Ljubljanski Zvon". Temu je treba odpomoči in nejšim krogom. kramarček ali čevljar na deželi vsak izobraženec imeti vsaj pojem in pregled o posa meznih vedah in nad njihove resultate. Ker je znanstveno polje uprav nepremerno, ker je polihistoričuo znanje zlasti v nemških dandanes popolnoma nemogoče in se posameznik nikakor kurzi za široke sicer ne na jeden sam način, ampak na različne načine. zadnjem desetletju so se po angleškem vzoru udomačili takozvani znanstveni krajih sloje. Same univerze so tem kurzom ne more temeljito baviti z raznimi vedami, se mora do- otvorile svoje hrame in se je dosegel ž njimi jako lep biti način, da se lahko seznani ž njimi, ne da posvečeval posebnim študijam. se po uspeh. Ljubljana ) kjer vender slovenska inteligenca naših časih in še possbno pri nas Slovencih imamo vse polno izgledov zato, da tudi inteligentni, omikani krogi ne prestopijo meje svoje stroke, in da imajo o drugih strokah jako malo, pogostoma popolnoma na- ka- jako mnogoštevilno zastopana, kjer se dobe strokovnjaki za vsako vedo, bi pač že bila lahko uredila take kurze. pačne pojme. Znani so nam jako inteligentni ljudje Da jih nima, to ni posebno laskavo spričevalo ljubljanskim profesorjem in drugim znanstvenikom. Toda z znanstveno - popularnimi kurzi se tudi pr največji delavnosti ne da doseči, da bi katera veda po- teri smatrajo vso umetnost za igračo za odrasle otroke stala duševna last celega naroda. To more samo knjiga in smešno se jim zdi, ako kdo išče spoznati bistvo tistih doseči » kateri se človek lahko vedno zateče, kadar mu drugih kamnov, iz katerih zgrajena stavba sodobne to potrebno. In zategadelj je po našem trdnem pre kulture. Trgovcu se zdi brezpametno raziskavanje starih pričanju jedna najnujnejših potreb celoskupnega naroda, zgodovinskih listin, jurist nima nobenega smisla za važnost da se ustvari drobna knjižnica, obsegajoča kvitesenco vse / / ; v i * «v*- SÊ 246 vede v popolarni obliki, da pristopna vsakemu, češke stranke ni nikj več. Toda njeni pristaši še niso iz- kdor je dovršil vsaj ljudsko šolo. Ta knjižnica bi morala umrli. V Pragi sami imajo Staročehi veliko zaslombo in ker ■ ob3ezati drobne zvezke, katerih vsak bi bil nekak vade-mekum v dotični znanosti, kakor na pr. knjižica „domači je tudi duhovščina večinoma v njihovem taboru bi amogli Staročehi lahko poskusiti, da pridejo zopet do upliva v javnem zdravnik" Slovenci celo take nimamo obseza jedro življ Zdaj se čuje, da hočejo res zopet poseči v političn in najvažnejše stvari iz medicine. življenje in svojo stranko na novo organizovati. Uspeha pri tacih Nemci, Angleži, Francozi in tudi Rusi imajo več knjižnic. Vzorna je Goschenova zbirka, še boljša čakujejo toliko več, ker tudi sedanja mladočeška stranka faktično ne postopa nič drugače, kakor se Staročehi. Ogrska. Poslanska zbornica je dognala posvetovanja v kolibri-formatu krat cm) izhajajoča Repe- titionsbibliothek, katera se izdaja v Halberstadtu, a naj izglednejša mej vsemi, kar jih poznamo o nagodbenih predlogah in jih je vse brez piemembe odobrila. Zdaj se bavi s temi predlogami gosposka zbornica, ki jih brez vsega dvoma potrdi. Ogrski parlament je torej to zadevo rešil. mutuelle, cours education populaire" , je Ta L' école Sprejeti zakoni se prelože na nemški jezik in se uveljavijo knjižnica Pr* nas. Kdaj se uveljavijo, o tem so se ministri te dni dogo- obsega 23 zvezkov, drobnih in cenenih in v teh zvezkih v lahnem slogu j v poljudni besedi podano vse i kar vorili v Dipauli. Pešti, kamor sta bila prišla grof Thun in baron mora človek vedeti. Začenši od slovnice francoskega jezika, preko medicine do filozofije so tu pratično poljudno razloženi najvažnejši nauki vseh ved. Rusija Cesarjev brat, veliki knez Jurij Aleksan- Nimamo v mislih knjižnice j bi se šopirila v razkošnih sobanah imovitega meščanstva, ampak knjižnico, ki bo namenjena preprostemu ljudstvu. Njeni se- drovič, presumtivni prestolonaslednik, je umrl te dni še jako mlad. V zadevi finskega vprašanja je car izdal reskript, v katerem zagotavlja Fincem popolno avtonomijo v notranjem zakonu-dajstvu ter naglasa, da imajo zaukazane reforme samo namen, zagotoviti jednake pravice vsem, [pod ruskim žezlom živečim narodom. Srbija. Minoli četrtek bivši gasilec Gjuro Kne- šitki bi služili za darilo birmancem, v premijo pridnemu žević v Belemgradu poskusil vstreliti razkralja Milana. Ko se dijaku, v darilo pri tombolah. Mladina in odrasli se je Milan s svojim pobočnikom majorjem Lukićem peljal v bodo s temi spisi naslanjali obzorje narodovo se bole Koňak, vstřelil Knežević štirikrat nanj Milan bil na širilo in omika bode rasla kakor omike! a česa smo bolj potrebni hrbtu lahko ranjen, major Lukić pa na roki težko. Milan je ta atentat porabil, da se loti svojih nasprotnikov. Pod pretvezo, da je Knežević priznal, da je poskusil razkralja umo- Knjigotržci slovenski! ustvarite nam tako zbirko! riti P° naročilu necih zarotnikov, je dal Milan aretovati naj- veliavnejše voditelje radikalne in napredne stranke, bivše mi- --nistre, visoke uradnike, častnike itd. Na ta način upa, da se ohrani na krmilu in da reši dinastijo. Politični pregled. Bolgarska Vsled slabih finančnih razmer in ker v Proti jako energičen 14. protest Nemškonacijonalna stranka je obelodanila celi Evropi ni bilo dobiti posojila, se je vlada odločila proti porabi 14. osnovnih zakonom bolgarske železnice v zakup dunajski „Lánderbanki dati Radi za uveljavljenje nagodbe. Naša vlada se zdaj opira izključno tega se mej narodom začelo veliko gibanje proti vladi in tudi na ta 14- Ne samo, da izdaja na podlagi res nujne proti knezu samemu. Opo je uprizorila manifestačne shode odredbe, ampak na temelju tega paragrafa najema že posojila v raznih mestih in prišlo ie tudi do demonstracij proti knezu in nalaga nove davke, ker je absolutno nedopustno in proti- vsled česar ta ustavno. viče pustil ofij in šel v Evsinograd na leto kar je prozročilo govorico, da so Bolgari kneza šiloma Boj za Dunaj Minolo soboto so dunajski socijaln dpeljali iz dežele in ga odstavili. Tako daleč sicer še ni demokratje priredili veliko demonstracijo jproti kršščanskim so prišlo cijalistom Pri demonstracij prišlo do večjih izgredov ali polož Belgija. in je bilo mnogo socijalistov aretovanih Zdaj vlada začela jako resen. predzadnji seji belgijskega parlamenta se naj posvetuje v reformi volilnega proti socialnim demokratom jako energično postopati. Prepovedala je vse shode, kar so jih sklicali, iz česar se sklepa, da hoče vlada iti krščanskim socijalistom na roko in potrditi njih načrt olilne reforme Spravna pogajanja z Nemci. časopisje se bavi je bil izvoljen odsek, reda. Do sklepov brŽćas ne pride. Obče se sodi, da se razpusti parlament. Položaj se pojasni 23. t. m., ko bode kralj preciziral stališče krone v sedanji krizi. Sodeč po brošuri generala Brialmonta, kraljevega posebnega prijatelja, se izreče kralj kolikor toliko za zahteve združene opozicije. prav veliko z vestjo, da hoče vlaia v kratkem začeti poga- janja z Nemci, da bi opustili obstrukcijo. Nekateri listi trde, da je vlada že vse pripravila za to spravo, drugi pa zopet zagotavljajo, da grof Thun sploh ni imel namena, se z Nemci dogovarjati, ampak, da so ta načrt skuhali tisti „zmerni elementi" v desnici, ki so zbrani v nemški katoliški ljudski stranki in okrog viteza Madeyskega. Ker so Nemci rekli, da so v binkoštnem programu zahtevali minimum tega, kar jim ít> it! A if! iti iti it! iti itlft itiifi Aiti it! & iti it! iti it! it! it« iti iti it! ili iti iti it! €t ............................................................................................................... Obrtnija. ........................................................M..............A.............................. gre 1 m ker postaja češki narod čedalje bolj nezadovoljen, najbrž tudi nova spravna akcija ne bo imela vspeha. Staročeška stranka je takorekoč izginila iz javnega Zavarovanje obrtnikov za starost. Češki obrtniki so imeli nedavno tega v Jičinu shod, na katerem je poslanec Krejčik govoril o velevažnem vprašanju, o katerem so v nas Slovencih še ni dosti govorilo, namreč o zavarovanju obrtnikov za starost. " I i pomenu zavarovanja za starost v obče pač ni življenja. Praški župan je Mladočeh, v dež. zboru in v drž, zboru zastopajo Mladočehi narod, nekdaj tako mogočne staro- treba šeie obširno razpravljati. Po vsem širokem svetu / se vsi sloji zavzemajo za to, naj se dobi način, da bo Deželni zbor češki se je v minolem zasedanju prav vsakdo zavarovan na stare dni vsaj za najnujnejše vsak- resno in temeljito posvetoval o tem velevažnem vpra- danje potrebe. Delavci se že dolgo zavzemajo za to in šanju. To pretresanje je bilo toliko težje, ker se je o poleg njih posebno še privatni uradniki, a tudi obrtniki tej stvari na raznih obrtnih shodih, nemških in čeških i bi se morali ganiti, da si pridobe jednako zagotovitev sicer že mnogo govorila a nobeden teh shodov še ni Tisti časi ï ko je mogel obrtnik brez vsake skrbi padal konkretno formuliranega predloga j kako naj se gledati v prihcdnjost, ko je imel in mogel imeti zavest ta zadeva izvede. Pri posvetovanjih češkega deželnozbor » da si prav gotovo tekom nekaterih let prihrani vsaj toliko kapitala, da bo na stara leta mogel udobno živeti tisti lepi časi so že davno minoli. skega odseka je vladalo popolno soglasje v tem oziru » 5 Le poglejmo ? kako v resnici. Obrtnik je danes da naj se obrtnikom zagotovi zavarovanje za slučaj sta rosti in za slučaj onemoglosti, nasprotja pa so nastala ko > v obče siromak. Le prav redki so tisti, kateri zaslužijo toliko, da lahko za starost kak krajcar nastran denejo Davki so ogromni in največ davkov morata plačati obrtnik in trgovec; najemščine v mestih so uprav velikanske in rasejo čedalje bolj, tako da jih obrtnik le z največjo težavo zmaguje. K temu pa pride je še mezde za delavce, prišlo na pretres vprašanje, ali naj bode zavarovanje obligatorno ali ne. Končno se je odsek z ozirom na izkušnje, ki so se pri drugih zavarovanjih dosegle prišel do prepričanja, da je povoljen uspeh doseči samo če se uvede obligatorno zavarovanje. Vprašanje je tako obsežno, da bi se dala o njem napisati cela knjiga. Političen časnik nima in ne more ki so tudi vsak dan večje, draginja živil in pomanjkanja imeti naloge, da bi teorijo tega dela Vse to dela, da je obrtnik danes v resnici dokaj utemeljeval. To spada v področj vprašanja razvijal in znanstvene nacionalne večji revež, kakor bil kdaj poprej in da je prav za ekonomije Namen temu člančiču je bil, seznaniti naše prav celo delavec veliko na boljem kakor mojster čitatelje z načrtom obligatornega zavarovanja obrtnikov Te okolnosti nalagajo obitniku, da začne za časa za sfarost, kakor ga na jičínskem shodu podal po skrbeti za zagotovitev svoje eksistence, da začasa obrača svojo pozornost na to, kako bo izhajal v starosti, ko za slanec Krejčik "kod plod posvetovanj obrtnega češkega deželnega zbora. odseka delo ne bo več sposoben î zakaj na to nikakor ne sme Krejčik je tega načrta poglavitne točke formuliral več upati, da še z delom nabere premoženje vsled katerega bo zavarovan za vse slučaje. Stvar sama ni našla v širih krogih tistega odobra-kakor ga zasluži. Najbolj se ugovarja proti temu tako-le : 1.) Zavarovanje bodi obligatorno in naj se zago tovi s tem, da se potom zakona določi, da se mora vsak vanja da J * v država in dežela morali kaj prispevati. Čuj e obrtnik zavarovati najmanj na 100 gld. na leto. 2.) Obrtnik bi se smel prostovoljno zavarovati tudi se trditev, samostojni obrtniki si lahko sami napravijo na višji znesek nikakor pa ne na več kakor na 350 gld tako zavarovalnico, ali pa se lahko pri kateri obstoječih na iet0. zavarovalnic Z8gotove rento, ni pa treba primorali prispevati država in dežela. i da temu 31) Premeni naj se 1897. v tem Teoretično samo teoretično. ta smislu, da ugovor popolnoma upravičen, a zakladati zavarovalne fonde. 115 bodo obrtnega reda iz leta obrtne zadruge dolžne, praksi ima stvar vse drugačno lice. Med sto obrtniki jih je pri današnji stagnaciji v trgovini in v obrtnosti komaj deset, kateri si morajo toliko Premije bi znašale pi do kr. od zavarovalnega se dal do pristradati. da bi zmogli visoke premije pri zasebni zava- rovalnici za rente, o vzdrževanju lastne zavarovalnice brez prispevka država in dežele pa pri obstoječih pre klavrnih razmerah še govora ne more biti. goldinarja. To je gotovo jako malo, a če bi k dotičnemu zakladu prispevala tudi država in dežela . seči jako poveljen uspeh. Tako na Češkem. Kranjskem že kaj storilo. Naj se v tem oziru tudi na Položaj obrtnikov je močno podoben položaju za sebnih uradnikov. Slednji si tudi iz svojih moči nikakor ne morejo pomagati in so tudi v resnici dosigli, da hoče vlada uvesti prisilno obligatorno zavarovanje za starost, katero bode zasnovano na prispevkih zasebnih interesentov in pa delodajalcev. Obrtniki, stoječ vedno na Lumanitarnem stališču, 6»&ititititititit* it m A««Ai» i fHËmmm i Kmetijstvo. .............. „............ nimajo nič proti temu, da se za zavarovanje privatnih urad nikov zvali jeden del dotičnih bremen na obrtnike na delodajalce privatnih uradnikov, zahtevati pa morajo ) da Križi in težave soseda Antona z živinskimi boleznimi. Breja liska ne more vstati. šla zjutraj v hlev, da nakrmi ker so bile lačne, samo jedna Antonova dekla krave. Vse so silile njej » se po istem načelu obrtnikov. tudi postopa glede zavarovanja obležala na svojem mestu Dekla je klicala in va bila k sebi, toda krava se ni ganila 248 Dekla je vzela šibo in je kravo lahko vdarila po nakomerno ter vse ob jednem dvigniti navzgor. Tako se hrbtu. Zdaj je krava pač poskusila vstati, a padla je je doseglo jenakomerno vzdigavanje, kar poprej, ko so stokaje na svoje mesto kravo rabili vreče, ni bilo mogoče. Vzdigavanje z vrvjo se je takoj posrečilo. V kratkem Zdaj je dekla na drug način poskusila pridobiti da vstane. Vzela je šop sena in ga ponujala kravi, komaj v dobri minuti, je bila krava vzdignjena. S spred i i Ta je seno jedla ali vstala ni njima nogama stala trdno na tleh Dekla je zdaj šla klicat Antona in mu je povedala, n°g° se dasi previdno opirala na tudi tla desno zadnjo » leve zadnje kako čudno se krava vede. Anton je hitel v hlev in našel vse tako, kakor mu je bila dekla sporočila, Anton noge pa niti na tla ni hotela postaviti. Vrv dekl a sta še na bila v tem nekaj odjenjala in treba jo je različne načine poskušala spraviti bilo iz nova nategniti. Ko je bila nategnjena, so kravo kravo na noge, toda vse prizadevanje je bilo zaman. Anton ni vedel, kaj bi storil. Tak slučaj se mu ni bil še nikdar primeril. Poklical je hitro izkušenega svo- nogo toda jako previdno. brez posebnih težav vzdrževali na nogah. Počasi se je začela krava nekoliko opirati na levo jega soseda, ki je tudi kmalu prišel in kravo vestno preiskal Vlekel Živinozdravnik kravině noge sem in tja do kako se gibljejo v členkih in prišel tako da so nepoškodovane, da ni nobena noga zlomljena je v začetku mislil. poskušal spoznanja ukazal i naj se da kravi |nekoliko i i i kakor krme in krava jo je s tekom zavžila. V tem ko je krava žrla, jej živinozdravnik namakal noge s kafrastim špiritom i potem pa odredil » naj hlapci četrt ure s Sosed po tej preiskavi dejal, da je že slišal o slamo in s starimi volnenimi cunjami noge drgnejo. Za četkom so bile noge kar trde in povsem mrzle taki bolezni, kakoršno ima Antonova krava. Ta bolezen lagoma so se a po- ogrele. obstoji v tem, da krava ne more vstati, v ničemer drugem a za tako boleznijo obolela živina lahko ozdravi, če se jo o pravem času spravi na noge. samo vrvi Zdaj toda Sosed svetoval, naj se najprej poskusi j kravo Videlo dovolj se je zamogla krava stati, tudi če ni visela na gibala se je zdaj na to zdaj na ono stran. še ne stoji trdno, in da v križu ni da močna. Živinozdravnik pa je bil s tem uspehom vzdigniti in jo obesiti na vreče. Poklicali so torej hlapce jako zadovoljen. Rekel je, da je skoro gotovo, da krava iz bližnjih hiš in tudi ženski posli so prihiteli morejo dvigniti kravo. i da po Najprej so se trudili, da spravijo dolgo, široko m popolnoma okreva, da sedaj še ne bo mogla dolgo stati • v na nogah. Ze če se vzdrži četrt ure na nogah, je to jako dobro znamenje. Po preteku kacih 20 minut je krava začela oma- močno vrečo kravi pod trebuh. Po mnogem prizadevanju é se je to končno posrečilo. Tudi drugo vrečo so spravili hovati. Vzdržavali so jo na vrvi. Po ukazu živinozdrav pod trebuh. Zdaj se je začelo vzdigovanje, ali uspeha ni nika so kravi ležišče dobro nastlali in so jo potem po bilo. Najsi so tudi dvigali vreče z vsemi silami î ni z zadnjim delom telesa prišla od tal, ampak krava po časi s porabo napete vrvi položili na tla. vsakem poskusu zopet stokaje padla na svoje ležišče. Anton Je živinozdravniku povedal, da bo krava v Anton je že hotel noshti kacih šestih tednih storila. Živinozdravnik po mesarja » toda sosed dejal î da svetoval » naj poprej vender še pokliče iz mesta živi bo krava do tedaj najbrž že zdrava in je na to odredil nozdravnika, morda bo ta vender pomagal. t naj se krava s pomočjo vrvi vzdigne in postavi na noge vsak dan trikrat, a pusti naj se stati » dokler se more Upregli so hitro in poslali v mesto po živinozdrav- sama vzdrževati na nogah. Čim začne krava omahovati, Ta je prišel po treh urah in je začel iz nova naj se jo položi na tla. Zadnji nogi naj se jej petkrat nika. preiskovati kravo. Pregledal je noge in členke, hrbtanfco na dan namočijo s kafrastim špiritom, potem pa naj in zadnjično okostje od zunaj in iz mastnika ter končno se krepko odrgnejo. Kadar se bo krava že laglje vzdr- dejal: Zlomljenega ni ničesar in je torej upati, da krava ževala na nogah, naj se iz krepkih vreč napravi ležišče ozdravi. Živinozdravnik i dal še enkrat sklicati hlapce in da se bodo vreče devale stoječi kravi pod trebuh se ne moda vzdržati na tako in bo ona na njih visela če in dekle, da dvignejo kravo. Prinesli so tudi vreče, toda živinozdravnik jih ni hotel porabiti. Rekel je, da pozna veliko primernejši način vzdigniti kravo in je zahteval nogah. pravil Po živinozdravnikovem odholu je Anton takoj pri dve krepki vreči ju sešil in ju obesil na šest naj se prinese dolga, a gibčna vrv. Na vrvi je najprej napravil zanjko. Potegnil je vrv okolu krave, a tako, vrvi j katere so bile pričvrščene na stropu. Ko so kravo drugi dan vzdignili in deli vreče pod trebuh » se je da je ležala vrv spredaj ravno pod prsno kostjo, zadaj precej močno nanje opirala, toda dlje kakor poldrugo pa nad stegnenico. Potem je vrv krepko nategnil in jo uro se ni mogla vzdržati i zakaj če vse štiri noge zvezal. Ko bilo to storjeno dvignila in je visela samo na vrečah se je bilo bati i da 1 krave postavil na vsako stran z zadnjim koncem z vreč pade. štiri osebe i jedno Pričvrstili so torej še glavi in jedno repu Te jermen, ki je držal zadnjo stran in to je zopet nekoliko osebe so morale na obeh straneh prijeti vrv in jo jed- pomagalo. 249 Tretji dan so zadostovali že samo štirje hlapci, da so spravili kravo na noge. Ta dan je ostala že kar tri ure na nogah in se je le jako malo posluževala vreč, da se je odpočila. Živinozdravnik je bil tudi naročil, naj se daje kravi neka pijača (Tinctura veratri.) Krava je dobivala vsak dan po dvakrat deset gramov te tinkture, pomešano z m Ait AđMtA ±&it&tititititit m ve-: Novice. E» S» \ Osebue vesti. Sekcijski svetnik v finančnem ministrstvu g. dr. Friderik P loj je imenovan dvornim svetnikom pri upravnem sodišču, kjer prevzame slovenski reíerať. Okrajni glavar v Volovski z vodo. Četrti dan sta že dva hlapca spravila kravo po- nameftniškim svetnikom konci in ta dan se je že štiri ure vzdržala na nogah. Alojzij F abiani je imenovan Peti dan pa sploh ni bilo več treba visilnice iz Deželnosodni svetnik v Gradcu g. Josip Linhart je imenovan državnim pravdnikom v Celovcu. Suplent g. dr. Karol Trtnik je imenovan profesorjem na vreč tako, da je Anton vreče odstranil. gimnaziji v Trstu. Suplent g. Fr. Žni derš ič je imenovan profesorjem na gimnaziji v Gorici. sedmi Šesti dan je že dekla sama spravila kravo na noge Kranju g. Milan Pa j k Suplent na gimnaziji v je imenovan glavnim učiteljem na dan jo je mogla tudi ženskem učiteljišču v Ljubljani. Poštnim vežbenikom v dvorišču in osmi dan že nekoliko prevajati po Ljubljani je imenovan g. Josip M ago lič. živinozdravnik po natanč i pre iskavi spoznal, da je krava že skoro popolnoma zdrava. v nekaterih Pravopisni boj. Levčev „Slovenski pravopis a točkah naletel na hud odpor. Zlasti radi pisave Ali, dejal je živinozdravnik, zdaj se bati i da bo n bravec" namesto dosedanjega „bralca" se je imela oela lite krava poskušala sama vstajati. Ako pri teh poskusih obliko so se namreč rarna vojska. Zmagal so končno zagovorniki bralca Za izrekli sKoro vsi profesorj slovenskega pade, se lahko nevarno poškoduje. Zaradi tega je treba skega iezika tako je upati, da je stvar v tem končana vedno mehko j skrbeti za zadostno nasteljo, da pade krava na ostrokotne kole v njeni pregraji v hlevu je a Dirka kluba slovenskih biciklistov dne t m obnesla se Ljubljana u treba obviti s slamo Ker pa je krava deveti dan skoro sama vstala dekla občinstvom zapazili smo Slovenske in Hrvatske. ljanskilj prav dobro. Med mnogobrojnim tudi več honoracij in deputacij iz kolesarskih V večjem številu bila so poleg ljub a pri tem le jako malo pomagala skoro pet ur sama stala » mislil in ker je Anton česar î da se ni ni Cel j bil društev zastopana kolesarska društv iz Kamnika, Novega mesta in iz Zagreba. Uspeh dirke naslednji: Pri dirki junjorjev, 1200 m daljave, več bati in se ni zmenil za živinozdravnikovo prvi na cilj Vitallini zadnje naročilo Ko je prišla dekla deseti dan v hlev kravo na tleh j našla 431/5 «y5 sek sek sek s. drugi g in tretji Ljublj V Novak Kubelka v v prišel min. min. Glavna dirka s predvožnjami, medvožnjami Ilirija) d. Ilirija) v 1 min . kvali krme skoro nič zavžila Krava je močno stokala in ni ponujane ji reda. Po fikacijo in malo glavno dirko bila najzanimivejša točka spo transki poskušnji in preskušnji prišli so v glavno odločilno dirko na angleško mi Hlapci Visallini Iros krave kaj tudi s pomočjo vrvi niso mogli spraviti Grassi v Iros provozil je progo v Grassi, Speil in in. na noge in tudi toliko izkušeni sosed ni vedel rekel Zielo Vitallini 2 min 49V5 . 50 sek Speil min min «v« 493/5 sek., sek. in se mu je, da ima krava okostje v zadnjici poškodovano. Ko je namreč pri preiskavi z roko vožnj . Povprečne hitrosti v tej odločilni pač nismo videli, a zanimi7o bilo je opazovati tekmo- valce, kako so prežali drug na druzega, in ka se iz pritisnil zaječala, na neka mesta na zadnjici, je krava poklicati živinozdravnika bolestno tega izcimil najlepši spurt celega sporeda / Gg. Iros Svetoval je on odloči, če treba kravo zaklati ali ne. t češ J naj Živinozdravnik je dognal tisto, kar se je zdelo že Speil in Vitallini so členi k dirko so prišli g Kristic . d. Ilirija) in g. Hermens vozil je progo 1200 m v 2 min s. b. „Ljublj u Gra3si, V malo glavno d b. Zagreb) g' Serafin d b. Zagreb). Prvi pre sek tretji v 1 min Antonovemu sosedu: okostje v zadnjici je bilo zlom- dobil je nagrado ^/5 Gotthard sek 42/ V vožnj sek , drug v min za kvalifikacij ljeno. Po končani preiskavi je živinozdravnik Antona opozoril, Prevozil îe Pr°g° 20°0 m prvi g Iros (k da ie mesto, kier i P. ležala nnnoaro^na Warra v 4 min. 293/5 sek., drugi g. Križman (k. opolzlo kovem mesto, kjer je ležala ponesrečena krava, mokro in min 293/ sek dru0 k. d. Ilirija). Pri dirki gostov Ljubljana) s. b Križman » da pa ni tam nič nastelje. Po živinozdravni min min 80»/, 3 0 V5 sek. in tretji g. Krestic d sek b. Ribnica) v Zagreb) v • • mnenju je krava hotela vstati, a izpodrsnilo se darila tudi darilo vodiča Križman dobil poleg drugega častnega in padla je z vso silo na desno stran ter si zlomila prvi g. Križman dirki senjorje? na 2000 m bil zadnjično okostje Ribnica) v 4 min Da bilo dobro nastlano ' " - c»--------v.*** 1ViW1v t mu u 5 V g sca. drugi g. Exler (d. s. b. Kamnik in okolica) v 4 min. 302/5 sek sek tovo ne bilo zgodilo se go in tretj g Jarc s. Ljubljana) v 4 mia sek Kravo so morali zaklati Škoda Nič manj kot glavna dirka je bila zanimiva točka katera zadela Pri isti je startalo četvero 3 0 v» .handicap Antona zaradi njegove površnosti in nepaznosti je bila precejšnja. V nekaj tednih bi bila krava storila in Anton imel teleta, tako pa ni imel ne krave ne teleta. Tandem, Kristic - Hermens 50 m prevozil je progo 4 tandemov in troje samotežev. . d. b. Zagreb) s predujmom drudi prišel je na cilj g. Iros 800 m kot prvi v 3 min. 56*/5 sek sek 59V6 ljana) Grassi in m tretji tandem, Vitallini-Grassi s. b. Ljubljana) v 3 min v min Iros 3 v 5 sek s. Ljub Predujme sta dala tandem Vitallini Občinstvo bilo zadovoljno in na več straneh se kratkem priredila enaka zabava. z uspehom dirke prav čula želja, naj bi se v da Tu naj še pripomnimo 250 se je dirka vršila v najlepšem redu s točnim pricetkom primernimi presledki. Nedostatkov dva dirkača v dirki iunioriev Kresovi na čast sv. Ciiilu in Metodu. Letos padla, na nogi ali nesreč pri dirki ni bilo je bilo v raznih krajih na Kranjskem prav obilo kresov, ali sta vsled lastne neprevidnosti vender ne toliko, da bi mogli sklepati iz njih, da se ljudstvo ter se je prvi nekoliko opraskal na obrazu drugi pa v resnici zaveda pomena teh kresov. Po dirki bil je vojaški koncert v hotelu Lloyd kjer so se razdelile nagrade in kjer se je čula marsikatera krepka pitnica na brate Hrvate, na dirkače, na došla ko specijelno na s. k. d. „Ilirijo", ki po Volilni red za trgovske in obrtne zbornice. Trgovinski minister je pozval vse trgovske in obrtne zbornice naj se izjavijo o premembi volilnega reda za te korporacije. Prememba je potrebna vsled novih dačvnih zakonov. Za nas lesarska droštva in slalo v dirko sedmero dobrih V pozni noči se je razšla prijetna družba v nadi, da se mogočo je, da se vsled nje premene razmere pri goriški zbor- še mnogo obetajočih dirkačev. Slovence utegne ta reforma postati politične važnosti, zakaj kmalu zopet snide pri prihodnji dirki, ki se kani prirediti za Prešernov spomenik Brzojavne dopisnice pisma. Dunajska trgo vinska zbornica je v zadnji seji sklenila, da se obrne do poštne uprave radi uvedenja brzojavnih dopisnic in pisem se izročala poštnim nabiralnikom kakor navadna pisma, potem pa brzojavnim potom dostavila v obliki pisma odnosno dopi nice. Profesor Hermann. niči in s tem tudi v goriškem dež. zboru, kjer vladajo Lahi prav s pomočjo mandatov trgovinske zbornice. Najden mrtvec. V Fužinah so potegnili iz Ljubljanice 30 do 40 let starega moškega. Sodi se, da je iden-tižen z Valentinom Jeršekom, kateri je 27. junija skočil v Ljubljanico znani izumitelj dopisni Toča je v ponedeljek teden popoldne na Vrhniki in Bi I i i m B | HI I H Rn I 11 - H Pjjrth K w II L , , y V izumil v okolici malone vse pobila. Skoda znaša blizu 25.000 gld. tudi to novo prometno sredstvo. Dunajska trgovinska zbornica pravi, da je prepričana o veliki važnosti in bodočnosti te iznajdbe. < * * Goriški deželni zbor. „Primorec • v pustila deželnemu gl pise Vlada je povsem proste roke, ni kazala ni- kake resne volje, pripomoči slovenskim poslancem do vstopa Ta ponedeljek je padala toča v litijskem in v kamniškem okraju ter je prouzročila obilo škode. Nesreče. V Ljubljani je delavec Matija Jukanvič vrgel svojemu tovarišu Mankonu pri stavbi Perlerove hiše slučajno, a s poškodovan tako v deželni zbor Sedaj ko zaključen še manj pokaže ker pod grofom Groëssom nima poguma za kako odločilno večj akcij Vlada je še vesela da konec zasedanju, ter se tako silo kamen na glavo, da je bil nevarno Na postaji Selzthal je bil povožen premogar Primožič iz Škof j e Loke. Vlak mu je stri obe nogi in je vsled tega umrl. Zapustil je ženo in sedmero otrok. — V nekem vinogradu pri Krškem se je razletel te dni topič, s za nekaj časa zopet znebi „skrbi" za razmere v naši deželi. Poguma pa nima nikakega; ne pritisne na italijanski strani ob kaki posebni priliki katerim so streljali proti Sršena. toči in je ubil viničarja Martina prav nič na slovensko pa tako Požari. V Polhovem gradcu v litijskem okraju je spušča puščice, ali približati se jej noče Pač morala uvideti. pa slovenske zahteve so do cela opravičene, ali kako jih je strela noarila v hišo Franca Petriča in jo užgala. Hiša zgorela. Škode je 300 gld. i Dolenjih skopicah uresničiti, ker se jim protivijo Italij njeni ljubljenčki Krškem so otroci igraje Vlada torej si ne upa kreniti ne na levo ne na desno kaj še pri se z žveplenkami prouzrožili požar Tudi kateri je štirim posestnikom prouzročil škode 1700 gld. odločiti se, da bi razpustila deželni zbor. Po devizi „es weiter g'frettet" je pustila zopet v nemar vprašanj wird rešitvi deželnozborske krize, in dr. Pajer bo moral z nova gle dati, kako omogoči poslovanje deželnega zbora. Računi na slo o v Ostrcu, ognja vsled kjer se je primerila, kjer se je primerila vsled ognja velika nesreča, so užgali z žveplenkami igrajoči se otroci. Požar je petim posestnikom prozročil škode 8200 gld. venski strani so čisti : Slov vedo, da pri obstoječih raz- Samomor 691etni Matija Bobnar iz občine Črmo- tud deželni glavar, kateri se merah, v katerih bi glasoval v odločilnih trenotkih z Italijan pokazal najhujšega nasprot nika njihovim prizadevanjem, ne opravijo nič v deželnem zboru Torej abstinenca do razpusta dežel, zbora ostane, in najbrže se ne motimo, da čez čas prično dr. Pajer šnjice se je obesil. Možu se je že dlje časa mešalo. Zdi nam dru govi z nova uplivati na nadškofa došel v sredo z Du pastor Rekord v poštenju je dosegel red. Hughes Parry, neke cerkve v Tj tiki v državi Novi York. Postil se je 48 dni. Ves čas je živel baje samo od vode. Pastor na]a kot kardinal. Deželni glavar je bil to poskusil, in bil je hodil vse te dni na izprehod. Prva dva dni je bil strašno trenotek, ko je bil popolnoma prepričan, da nadškof pojde v lačen, a pozneje se je privadil; le slab je bil in je postal suh bile s tem po- kakor trljica. Posta se je lotil, da si ozdravi neko kronično deželni zbor brez Slovencev, katerih težnj kopane. Ze je triumfoval, ali vendar še »Gorica« zaman društva Terlep naslov že zadnjič naznanjenemu listu, je začel izhajati v Grorici in sicer kot glasilo političnega Sloga". Pogreša se 281etna Terezija Terlep, hči posestnika želodečno bolezen. Sedaj, pravijo, da ima želode redu. popolnoma v Najdalje od solnca Danes se nahaja zemlja v odsolnčju ali takozvanem afeliju, to je : na eliptisni poti zemlje okolo solnca . Žužemberka. Velika nesreča V četrtek okoli sme na točki, je najoddaljenejša od solnca. ure popoludne Naša poletja padajo v čas afelija ali odsolnčja, zato so hlad- nejša, nego bilo pričakovati. Nasprotno so naše zime raz- so se napotili bogoslovci 1 tečaja v Gorici| na sprehod. Okoli merno toplejše, ker je zemlja takrat v prisolnčju, t. j. v soln- čni bližini. Na južni poluti zemlje je ravno narobe : zime so imela biti, da ni zemlja 71/* so se vračali domu, kar jih je doletela nevihta sredi pota pod Kostanj ničar in Vodopiv Pel) v Panovec. Bogoslovca Ples- ostrejše in poletja toplejša, sta šla kakih 30 korakov oddalj da nego , od uda- drugih, držeča se pod pazduho. Nesreča je hotela rila strela v bližnjo topol, baš ko sta šla mimo omenjena bogoslovca. Strela je zadela Plesničarja v glavo, z njega je švignila na Vodopivca, ter po drugi strani telesa navzgor do rokava za časa tamošnjega poletja solncu najbliže in za časa zime v največji daljavi od solnca. Ženski odvetniki. Francoska zbornica sprejela dne 30 junija predlog poslanca poslancev Vivianija, mu predrla klobuk, šla po eni strani telesa doli glasom katerega se dovoljuje ženskam, ki so pridobile diplomo izginila v zemljo. Plesničar je bil na licu mesta mrtev katerega o Vo dopivcu pa je upati da okreva. Plesničarja so pripeljali domov starišem. licenciatkinj prava, da smejo izvrševati posle odvetnikov. Nekaj o smehu. Neki dušeslovec je priobčil nedavno temu razpravo o človeškem smehu, po katerem da je možno opazovati značaj in temperament človeka. On trdi 251 se smejejo z navadnim „haha*4, so iskreni, pošteni, so ljudje, živahni, ali muhasti, ljudje, katerim se o smehu čuje ,,e flegmatični in melanholični; na ,,itl se smejejo otroci, najivni, bojazljivi in nesamostalni ljudje. Smeh na ,,ol< znači plemenitost in hrabrost. Na ,,u" se smejejo neprijatelji. Zložljiv hotel. Najnovejše v Ameriki je hotel, kateri se da zložiti, da dobi velikost in obliko voza za parljago Ta voz je mogoče v jedni uri razstaviti, pohištvo je nekako stenam pritrjeno te se samo razklopi. Hotel je opremljen z največjim komfortom, im^ eletrično luč, kopalne sobe itd. Na- manjen je potovalnim in gledališkim in cirkuškim družbam. Dober svet. Nekdo je objavil v Časnikih sledeči nasvet : „Nek gospod, ki je ozdravil od pijače, kadenja, pono-čevanja, kletve itd. ter je tri leta živel najzmerniše in najtišje življenje, daje sovete proti pošiljatvi dveh goldinarjev ; ako ne Blasnikova tiskarna v Ljubljani na Bregu št. 12 se priporoča si. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot : knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe za veselice, naznanila (plakate), itd. itd. Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška dela v eni ali večih barvali. Vse po najnižji ceni okusno in hitro. ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije. Cenik se posije zastonj in poštnine prosto. > Na to je dobil od nekega pi-gld. in odgovoril mu je: ,,Vodil sem skozi tri leta trezno življenje, ker sem bil v zaporu. Poskusite to sredstvo? bo uspeha, vrnem denari janca sedaj Nekaj za kolesarje Pa ne da bi bili hudi smo smatrali kolesarj m ! Do- kolesarnice za neke vrste umetnike, oziroma umetnice. Odslej jih ne smemo več. Zginila tista eta glo Le pomislite ! Slavnoznanemu krotitelju je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v in učitelju opic Garnerju se je posrečilo da je navadil fletno afriško opico kolesarstva. ,, Stutgartu 1890 1. odlikovana Konzul" se imenuje to nojnovejše z darilom in Čudo Pedale rabi kakor je po izrazu dobi ter se vozi ves dan v Bellevue-vrtu v Manchestru pretnejši biciklist v človeški po- zdravnikov in tisućih zahval- Naj večj veselje pa mu je pritiskati na zvonček Da ne bilo nih pisem edino reelno in zvonenja, da se baje „Konzul44 zahvalil za ta šport. Pa ne neškodljivo sredstvo bil darvin mislil na kolesarenje, ko je pisal svoje teo- ohranijo bujno rast za las i gospode in katera in dame ? v • rije o sorodstvu med človekom in zapreci opico Najrazširjenejši jeziki. Shod jezikoslovcev, se te dni otvoril statistike, da so v Bostonu, je dokazal na podlagi poštne dve tretjini pisem, kar se jih oddaja pošti po vsej zemlji, pisana v angleškem jeziku in da od 500 milijonov omikancev govori 125 milijonov angleški, 90 milijonov ruski, 75 milijonov nemški, 65 francoski, 45 španski, 35 italijanski in 12 milijonov portugalski jezik. danje las in odstrani tekoj vse lišaje. Za uspeh in neškodljivost se jamci da se izpa- f Cena lončka 80 kr po poštnem povzetju (10) Dunaj K. Hoppe * > Wipplingerstrasse 14. Loterijske srečke v Brnu dne 12. junija t. 1. Na Dunaji dne V Gradci dne junija t. 5, 26, 44, 86, 74. 48, 33, 26. 11, 86, junija t. 1 7, 5, 30, 39, 48 Tržne cene. V Ljubljani dne 1. julija 1899. Pšenica 10 gld. 25 kr., rž 8 gld. 25 kr., ječmen 7 gld. 25 kr., oves 6 gld. 50 kr. j ijda gld. 50 kr., proso gld. 35 kr., turšica gld. 60 kr., leča 12 gld. — kr., grah 13 gld. — kr., fižol 11 gld. ki. Vse cene veljajo za 100 kilog.) Na prodaj predali Več pove upravniššvo tega lista. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld En odrezek 10 m dolg za- dostno za moško obleko stane samo i fine » 2-80 iz dobre 310 480 7-50 8 70 1050 12-40 13-95 » l 1 finejše angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10-Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih û avisa i i m m * m i i — tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata. (17) r