lOfAHA
WM(omrniro
^Po/točfia papuma gahnte/iija: -vabih	H

«H

@ro Oc2wvom«Mciii«iMi &tos®i
mC(!®)W§E(»
jpsas,=gal,
«3 aàsti® dte M, ms®
satni®
SxSS&wradteÖ&ais®
GRAFIČNE STORITVE
4unjgraf
Na trgu 51, Mozirje Tel.: 839-50-80
NASPROTI UPRAVNEGA
CENTRA V MOZIRJU
Delovni čas:
od ponedeljka do petka 8.00-12.00, 13.00-16.00
-	konfetki
-	nap/isnl šopki
ŠTEVILKA 17
LETO XXXIX 27. APRIL 2007 CENA 1.25 EUR
(299,55 SIT)
Zgomjcsavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje
okna in vrata
Simer d.o.o., Ipavčeva 22, Celje tel.: 03/42 55 800; info@s1mer.s’
P.E. Ljubljana, Brnči tel.: 01/563 34 38; :
/a t, Ljubljana ienfij@simer.si
P. E. Koper, Ferré tel.: 05/630 10 :
tp@simer.si
www.simer.si
OD 1.4. VAM NUDIMO OB NAKUPU PVC ELEMENTOV DO 12% SPOMLADANSKEGA POPUSTA
PVC, ALU/PVC, ALU OKNA IN VRATA
Zadruga mozirje
Zgomjesavtijska kmetijska zadruga Mozrje z. a o.
Vsem občanom Zgornje Savinjske doline želimo lepe prvomajske praznike.
ŽIVILSKE TRGOVINE:
Trgovina Šmartno, Šmartno 74, Šmartno..........584-51-32
Trgovina Bočna, Bočna 129, Gomji Grad..........584-50-05
SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad....839-43-20
Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Gornji Grad _584-75-09
Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica.............583-51-35
TTgovina Radmirje, Radmrje 11, Ljubno..........838-80-42
SP Ljubno, Plac 14, Ljubno ....................584-11-74
SP Foršt, Foršt 6, Ljubno......................584-10-35
SP Luče, Luče 105, Luče........................839-43-10
Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava..........839-43-30
NEŽIVILSKE TRGOVINE:
Tekstil Gomji Grad, Attemsov trg 8, Gornji Grad_584-30-36
Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad .839-44-20
Kmetijska preskrba, Sp. Rečica 14, Rečica______838-80-03
Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno ............584-10-20
Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno..............584-12-41
Železnina Luče, Luče 34, Luče..................584-40-24
PC Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje.....837-07-80
PC MOZIRJE AKCIJA
Balkonsko cvetje -bršljanka 0.90 EUR (315,67 SIT) Sveča kapela -velika 0,99 EUR (337,34 sit)
telefon 837-07-84
1^1. Ol.	U./ I \J—T w
in modra tel. št. 080/98-77
PRVOMÄJJKE
RAZIGRANO/TI
ŽIVA GLAZBA V PONEDELJEK 30. APRILA 2007
PRVOMAJ/KI GOLAŽ OB REKI DRETI
1. MAJA 2007
’■ ' -

Trgovina ZAGOZEN
Ljubija 121, Mozirje Tel.: 839-48-01
Delovni čas:
od pon. do pet. od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Ugodna ponudba gradbenega materiala v:
-	Trgovsko prodaj nem centru Šošti ,, tel: 898 49 88 ali 031 359 069
-	Kmetijski trgovini Šmartno bo Paki, tel: 896 52 52 ali 051 317 024
Možnost dostave na dom!
Prodaja kurilnega olja in Eurodiesla - nafte
- Kmetijska Trgovina Velenje, tel: 897 28 30 ali 051 353 783 Dostava na dom nad 1.000 litrov
POM
NATIKAČI, ČEVLJI za vse generacije, k. k. K ^	A
Mm kopitarna
JU	& SEVNICA
in drugih proizvajalcev. I
KONKURENČNE za noveimo.aele
f r r
I Gasilni aparati, plinske naprave, šivalna in likalna tehnika!
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
z vami m za vas
«tiP
Tretja stran
poskrbeti za svojo eksistenco, če že ne na povsem legalen pa na malce manj legalen način. V mislim imam vse možne oblike sive ekonomije, ki je bila in je še vedno prisotna.
Osebno se popolnoma strinjam z enim izmed tokratnih anketirancev, ki je dejal, da je dela dovolj za vse, ki hočejo delati, treba je le poprijeti zanj, pa čeprav ni natančno tako kot je formalna izobrazba iskalca zaposlitve. Težava nekaterih uspešnih delodajalcev v dolini je danes pravzaprav v tem, da ne najdejo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, saj slednjim obstoječe bonitete iz naslova brezposelnosti očitno omogočajo solidno preživetje brez večjih naporov.
Ni torej čudno, da se gospodarstveniki, ki so težko pričakovali reforme na področju zaposlovanja, z nostalgijo ozirajo za ministrom Drobničem, ki se je, očitno edini v vladni zasedbi, zavzemal za konkretne ukrepe v smislu razbremenitve gospodarstva. Zdaj je jasno, da reform do izteka sedanjega mandata vlade ne bo, sindikati korajžno kažejo mišice, vsakršni konflikt z njimi pa bi lahko negativno vplival na priljubljenost aktualne koalicije. Za resnejše spremembe bo, kot kaže, treba počakati na prihodnjo vlado.
ZADNJI BREZPOSLENI NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE
Ali nam je res (pre)dobro?
V času, ko se Slovenija lahko pohvali z nadpovprečno gospodarsko rastjo, ko v državnem merilu upada število brezposelnih in ko so nam na široko odprta vrata evropske blagajne za (so)financiranje razvojnih projektov, prihaja po slabih dveh letih v Zgornjo Savinjsko dolino znova na obisk Vlada Republike Slovenije. Vsi, ki smo imeli priložnost spremljati prvi obisk sedanje vladne ekipe v regiji Sa-Ša, upamo, da bo scenarij tokrat bolj dodelan in da se ne bodo ponavljali podobni lapsusi, kot je bila popolna ignoranca lesne industrije konec junija 2005.
Predvidevam, da bo tokrat dialog z ministrsko ekipo premiera Janše nekoliko živahnejši, saj je bila pred dvema letoma vlada tako rekoč šele na začetku mandata in se je soočala s številnimi »okostnjaki«, ki so »padali iz omar« prejšnje vladne garniture. Danes Janševa vlada ne more več samo kazati na napake iz preteklosti, ampak mora svojo uspešnost dokazovati tudi z rezultati iz prakse.
Stanje na področju zaposlovanja v Zgornji Savinjski dolini ni kritično in resnici na ljubo posebej kritično tudi nikoli ni bilo, ker smo prebivalci te doline znani po tem, da znamo
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Bo Slovenija res najboljša,
če ne že največja?...................4
Nazarje:
Podnebno sporočilo neprijetna
resnica, ki vzbuja skrb..............5
Intervju:
Simon Ogrizek, tehnični vodja PE Vrtnarstvo PUP Velenje............8
17
KD Ljubno:
Prijeten večer z ljudskimi godci na Ljubnem........19
Mozirje:
Tržni vrvež popestrili z nastopi kulturnih skupin..
Ljubitelji podoknic so se v hotelu Natura zbrali pri Vanji Hofbauer......................11
KD Lepa Njiva:
Rošlinkine pripetije po leponjivsko.19
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 17, 27. april 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček, Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
POZITIVNA GOSPODARSKA GIBANJA
Bo Slovenija res najboljša, če ne že največja?
Lani se je število brezposelnih v Sloveniji zmanjšalo za 15,4 odstotka oziroma za 14.272 ljudi, število brezposelnih pa naj bi, po predvidevanjih vladnih strokovnjakov, v letošnjem letu še upadalo. Vlada napoveduje tudi nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj. Tako naj bi se gospodarska rast v letošnjem letu zvišala na 4,7 odstotka, izboljšujejo se življenjski pogoji, tveganje revščine (12,1 odstotka) je med najnižjimi v Evropski uniji, povečuje se število stanovanj in dostopnost do storitev splošnega pomena. Po teh podatkih sodeč, so zlati časi za Slovence že tu. Ali smo jih zaznali?
BREZPOSELNOST V SLOVENIJI UPADA
Po vseh pozitivnih številkah, ki nam jih ob pregledu svoje lanskoletne uspešnosti prikazuje vlada, Sloveniji res ne gre slabo. Pravzaprav nasprotno. Življenjski standard Slovencevje vedno višji, napredovali smo na področju gospodarskega razvoja, na področju socialnega razvoja so se ohranili že doseženi rezultati. Stopnja zaposlenosti se povečuje in je že tretje leto nad evropskim povprečjem,
stopnja brezposelnosti se ohranja na ravni, kije nižja od evropskega povprečja.
Slovenija je lani zabeležila šes-todstotno stopnjo brezposelnosti, pri čemer je ta med moškimi znašala 4,9 odstotka, med ženskami pa 7,2 odstotka. V prvem letošnjem mesecu je bilo zaposlenih 749.459 oseb, v primerjavi z lanskim januarjem seje njihovo število povečalo za 2,7 odstotka. V podjetjih je bilojanuarja zaposlenih 2,5 odstotka več oseb kot pred
SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com
Ali menite, da je pravilno, da se dolgoročni kredit omogoči tudi zaposlenim za določen čas pod podobnimi pogoji kot stalno zaposlenim?
Večina sodelujočih v anketi se strinja s tem, da bi do dolgoročnih kreditov lahko prišli tudi tisti, ki niso v stalnem delovnem razmerju.
V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali se vam je v zadnjem obdobju življenjski standard izboljšal? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 1. maja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
Naša anketa
Imate strah pred izgubo službe?
Brezposelnost se je lani v primerjavi z letom poprej po statističnih podatkih sicer zmanjšala, a je kljub temu prizadela predvsem mladino, starejše delavce, ženske, invalide in delavce v manj razvitih regijah. Tudi v naši dolini še ni tako daleč čas, ko je zaradi stečaja podjetja na cesti ostalo veliko število ljudi. Brezposelnost je marsikomu pognala strah v kosti. Biti brez službe, s katero lahko preživiš družino, je po tudi mnenju strokovnjakov velika travma. Kako preživeti brez dela oziroma vsak dan trepetati pred dejstvom, da se tudi sam lahko znajdeš v dolgi vrsti na Zavodu za zaposlovanje, tare tudi Zgornjesavinjčane.
Stanko Hren, Dobletina
^ Sem že tretje leto v pokoju in imam srečo, da sem ' delal, ko za službe še ni bila krize. Tedaj nihče ni niti ^ pomišljal, da bi lahko bil dolgotrajno brez službe. M Zato se z brezposelnostjo nisem nikoli srečeval.
Irena Rop, Ljubno ob Savinji
™ Brezposelnost v naši dolini se mi zdi zelo velika. Tudi sama sem skusila, kako je to, ko ostaneš brez zaposlitve. Takoj po porodniški sem morala ostati doma, a sem k sreči čas zapolnila z delom, ki mi gaje nalagal majhen otrok.
Vendar sem kljub temu imela zelo slab občutek, želela sem z delom in zaslužkom prispevati v družinski proračun. Glede na gospodarske razmere v naši dolini je razumljiv strah, da človek ostane brez službe. Tudi sama se z njim soočam, ni prijetno.
Bojan Leskovšek, Mozirje
Občutek imam, daje brezposelnost v naši dolini precej velika. Številne družine se ukvarjajo z eksistenčno krizo. Izguba službe povzroči, da človek izgubi zaupanje vase, počuti se manjvrednega. Na dan izbijejo številne telesne težave, za katere se potem izpostavi, da so posledica izguba službe
in so psihogenega značaja. Posledice pa se ne kažejo samo na tistemu, ki ostane brez službe, temveč na celi družini in tudi širše. Sam se za službo ne bojim, saj je v Sloveniji trenutno pomanjkanje zdravnikov. Res pa je, daje strah pred izgubo službe v tej dolini zelo velik, zato bi morali začeti biti plat zvona. Zgodi se lahko namreč, da dolina postane le spalno naselje.
Milan Robnik, Mozirje Delam v državni službi in se ne bojim, da bi ostal brez zaposlitve. Kot učitelj pa opažam med otroki, da je brezposelnost v družini zelo stresna. Otroci imajo kompleks manjvrednosti v primerjavi z drugimi, bolj so občutljivi na različne zbadljivke, nastajajo velike razlike med njimi. V primerjavi s Slovenijo brezposelnost ni tako očitna, saj se ljudje pogosto znajdejo in poprimejo za marsikatero delo.
Klementina Strmčnik, Luče Takoj po končani šoli sem bila nekaj časa brez službe. Tedaj sem poprijela za vsako delo. Tudi danes sem prepričana, da si tisti, ki želi delati, najde zaposlitev. Če želiš preživeti, moraš zagrabiti prvo ponujeno priložnost, tudi če ni primerna tvoji izobrazbi.
Katarina Herček Podlesnik, Mozirje
Brezposelnostje zelo občutna v naši dolini. Ljudje se trudijo in soočajo z njo vsak po svoje. Tudi sama sem skusila, kako je to, ko si brez službe. Ni bilo prijetno. Kar naenkrat pri standardu, ki sem ga imela, ni bilo enostavno. Nisem ga mogla vzdrževati, saj so cene zelo visoke. Sedaj sem k sreči zaposlena, vendar je v meni še vedno prisoten zelo velik strah pred izgubo službe.
Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem
letom dni, pri samostojnih podjetnikih si je zaposlitev poiskalo 4,6 odstotka več oseb kot januarja lani.
Število kmetov se je v letu dni povečalo celo za 12 odstotkov. Bruto plače so lani realno zrasle za 2,2 odstotka, letos naj bi za 2,9 odstotka, rast zaposlenosti in plač bo po pričakovanjih omogočila tudi hitrejšo rast zasebne potrošnje. S pogostejšimi začasnimi in delnimi zaposlitvami se povečuje tudi prilagodljivost trga dela.
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
Vse kaže, da se Slovenija vendarle vzpenja proti zastavljenim ciljem, hkrati pa s sabo vleče številne probleme, ki se skrivajo za pozitivnimi bilancami. Podrobnejši pregled padca brezposelnosti pokaže, daje po-rastzaposlenosti opaziti le pri moških (za 1,1 odstotka), pri ženskah je celo opaziti padec (za 0,1 odstotka). Težava zaposljivosti žensk torej ostaja. Ravno tako je pri zaposlovanju mladih. Stopnja njihove brezposelnosti je še vedno najvišja, in sicer je
lani znašala 13,9 odstotka. Še vedno je visok delež trajno brezposelnih, število brezposelnih z visoko izobrazbo celo narašča.
Tudi večja prilagodljivost trga dela je lahko dvorezen meč. V Sloveniji je skoraj tri četrtine novih zaposlitev sklenjenih za določen čas, kar je v prid delodajalcem, nikakor pa delavcem. Poleg tega si delodajalci želijo zagotoviti prožnejše prehajanje delavcev med delodajalci, omogočiti hitrejše premeščanje delavcev znotraj poslovne skupine
in znižati stroške pri odpuščanju z manjšimi odpravninami. Vse to res prinaša možnost hitrejšega bogatenja podjetij in posledično večjo gospodarsko rast, a predvsem na račun delavcev.
Omenili smo tudi, da narašča število stanovanj, ki pa marsikomu zaradi visokih cen ostajajo nedosegljiva. Nasprotno pa delež najemnih stanovanj ostaja nizek, kar posledično pomeni slabo dosegljivost stanovanj za mlade.
Tatiana Golob
V NAZARJAH OPOZORILI NA PROBLEME GLEDE SEGREVANJA OZRAČJA
Podnebno sporočilo neprijetna resnica, ki vzbuja skrb
V okviru praznovanja dneva Zemlje so člani Savinjskega gozdarskega društva in Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Nazarje, v goste povabili mag. Vido Ogorelec Wagner, direktorico Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera. Gostja je v petek, 20. aprila, v Domu kulture v Nazarjah na predavanju pod naslovom Podnebno sporočilo spregovorila o podnebnih razmerah in globalnem segrevanju ozračja.
Vida Ogorelec Wagner je diplomirala iz arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na Univerzi v Ljubljani, magistrsko diplomo pa je z nalogo Vpliv oblikovanja na okolje pridobila v San Franciscu. Krajši čas je delala kot svetovalka ministra za odnose z javnostmi na ministrstvu za okolje in prostor.
V fundaciji Umanotera, kjer je ključno področje delovanja trajnostni razvoj, je od ustanovitve pred več kot desetletjem do danes vodila veliko število nacionalnih in mednarodnih projektov. Lani je v Ameriki pridobila tudi licenco za iz-
vajanje multimedijskega predavanja o podnebnih spremembah, na katerem temelji dokumentarni film nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gora Neprijetna resnica.
Multimedijsko predavanje o podnebnih spremembah v Sloveniji, katerega temelj je omenjeni film, je prikazalo izvore za spreminjanje podnebja ter njegove vplive na globalni in lokalni ravni. Po besedah predavateljice so te izredno pomembna družbena, gospodarska in okoljevarstvena tematika, na katero se pospešeno odzivajo nacionalne in lokalne vlade po vsem svetu. Znan-
Mag. Vida Ogorelec Wagner je opozorila, da tudi zaradi zanamcev ne smemo biti brezbrižni do okoljskih sprememb
(foto: Marija Šukalo)
stvena spoznanja namreč kažejo na nepričakovano in skrb vzbujajočo hitrost procesa globalnega segrevanja zemeljskega ozračja.
Proti podnebnim spremembam se moramo začeti boriti danes, saj bomo v nasprotnem primeru verjetno v manj kot desetletju dosegli točko, ko bo naš planet dolgoročno nepovratno poškodovan, so bili mišljenja tudi nekateri udeleženci predavanja. Ti so ob zaključku poskušali v razpravi najti odgovore na vprašanja v smislu: Kdo, če ne mi, in kdaj, če ne sedaj? A kot posamezniki žal ne morejo dovolj vplivati na dogajanja. Ta bo mogoče dolgoročno spremeniti, ko bodo za njih našli posluh tudi politiki in lastniki kapitala. A ti žal tokrat, razen poslanca Jakoba Presečnika, niso našli časa, da bi prisluhnili neprijetni resnici o segrevanju ozračja.
Marija Šukalo
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
Učinki alkohola povečujejo število napak med vožnjo
Opiti vozniki povzročijo v Sloveniji približno enajst odstotkov vseh nesreč, tretjino nezgod s smrtnim izidom in četrtino nezgod s hudimi poškodbami. Po podatkih Policijske uprave Celje je bilo v preteklem letu v celjski regiji 27 nezgod s smrtnim izidom. Kar polovica povzročiteljev teh nezgod je bila pod vplivom alkohola.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje ugotavljajo, da so v Sloveniji, tudi v celjski regiji, poškodbe v prometu glavni razlog prezgodnje umrljivosti pri ljudeh, ki so mlajši od
45 let. Mladi med 19 in 24 letom starosti so tudi najpogostejši udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč. Njihova ogroženost je dvakrat do trikrat višja, kot je ogroženost drugih starostnih skupin udeležencev v prometu. Znanstvene raziskave so pokazale, da mlade voznike poškodbe v prometu bolj ogrožajo kot rak in infarkt. Spremljanje okoliščin prometnih nezgod, v katere so vpleteni mladi, pa kažejo, da sta glavna vzroka za poškodbe v prometu alkohol in neprilagojena hitrost.
Po mnenju predstojnice oddelka
za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravslveno varstvo Celje Nuše Konec Juričič, dr. med., specialistke socialne medicine, alkohol poveča število napak med vožnjo, vozniku pa daje občutek, da vozi bolje kot sicer. Vpliva na tiste spodobnosti voznika, ki so ključne za varno vožnjo.
»Alkohol je zaradi razširjenosti zelo vpet v življenje in marsikdo niti ne pomisli več, da spada med droge. Lahko povzroča odvisnost in njegova zloraba je nevarna. Vse to so sporočila in dejstva, ki bi jih morali ponotranjiti tako mladi kot odrasli
- ne samo zaradi prometne varnosti, temveč tudi zaradi vseh drugih nevarnosti, ki jih posamezniku in družbi povzroča zloraba alkohola,« zatrjuje Konec Juričičeva in poudarja, da lahko vsak posameznik prispeva k prometni varnosti že z osnovnim upoštevanjem pravil - s tem, da je v prometu trezen, spočit, viden, strpen in pripet. A oblikovanje varnih stališč o vožnji in prometu je dolgotrajen proces, ki se opira na ustrezno prometno vzgojo. Ta pa se začne že v vrtcu, šoli in ob prvih vožnjah s starši.
Marija Šukalo
ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA SAVINJA
Upoštevati je potrebno pobude ljudi
Program razvoja podeželja za obdobje od 2007 do 2013 opredeljuje prednostne naloge Slovenije na področju politike razvoja podeželja, ki so zasnovane v skladu s smernicami Evropske unije. Slovenija namerava v prihodnje svoje izkušnje nadgraditi v okviru prioritetne osi Leader. Ta program je postal obvezna sestava nacionalnih programov razvoja podeželja in je namenjen predvsem podpori ter izvajanju skupnih lokalnih razvojnih programov podeželja.
Glede na prepoznavnost podeželskega prostora in geografsko povezanost so k oblikovanju skupnega razvojnega programa pristopile občine Ljubno, Luče in Solčava. Funkcijo koordinatorja sodelujočih občin je prevzel Zavod Savinja, ki je obenem vez med ministrstvom za kmetijstvo in občinami.
Po besedah direktorice Terezije Mavrič želijo z medsebojnim dopolnjevanjem razvojnih prioritet vseh treh vključenih občin ustvariti gospodarsko aktiven podeželski prostor, ki bo oblikoval in vzdrževal kul-
turno krajino in ohranil poseljenost tudi v najbolj odročnih predelih. Celoten prostor bo z razvojem kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, turizma in mikro podjetij služil pokrivanju gospodarskih, kulturnih, socialnih in športno-rekreativnih potreb prebivalcev na podeželju, pa tudi priseljencem in obiskovalcem iz mesta. Podeželski prostor nudi velike možnosti enakovrednemu vključevanju v družbo tudi različnim skupinam s posebnimi potrebami, kot na primer starostnikom, invalidom itd.
Direktorica Zavoda Savinja Terezija Mavrič ugotavlja, da morajo razvojne pobude vzkliti med samimi ljudmi (foto: EMS)
»Program Lieder je namenjen gradnji lokalnih zmogljivosti za zaposlovanje in diverzifikacijo. Ključni ukrepi so namenjeni pridobitvi strokovnih znanj, animacij območ-
ij, vzpostavitvi javno-zasebnih lokalnih partnerstev, izdelavi in izvajanju lokalnih razvojnih strategij ter podpori sodelovanju in povezovanju med lokalnimi akcijskimi skupinami,« razlaga Mavričeva.
Skupno bo Slovenija za razvoj podeželja do leta 2013 namenila 33 milijonov evrov za 31 razvojnih programov. Dejsh/o je, pravi Terezija Mavrič, da so razvojni programi samo podlaga za širšo zastavljeno strategijo. Prav vse občine se namreč lahko odločijo za Lieder območje, čeprav še vedno obstajajo dileme, kakšna bo odločitev občinskih struktur, ki o tem odločajo. Mavričeva je prepričana, da bi bilo smiselno, da celotno savinjsko-šaleško območje strne vrste, čeprav, ugotavlja, ni dobro ideje pobud ljudem vsiljevati.
Savinjčan
ZGORNJESAVINJSKI DIREKTORJI IN PODJETNIKI 0 NOVI GOSPODARSKI ZBORNICI
Gospodarstvo potrebuje močnega zastopnika
Savinjsko-šuleška območna gospodarska zbornica je prejšnji torek v prostorih podjetja KLS na Ljubnem obSavinji pripravila razgovorzzgornje-savinjskimi direktorji in podjetniki. Po vodenem ogledu proizvodnje, ki ga je izvedel gostitelj, direktor KLS Mirko Strašek, je udeležence nagovorila direktorica območne gospodarske zbornice Alenka Avberšek in predstavila volilne postopke v zbornici, ki so pravkar v teku.
Člani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bodo v začetku maja volili organe upravljanja, med drugimi tudi upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Velenje. Zaključeno je tudi evidentiranje kandidatov za skup-I ščino GZS. Podpora delovanju ob-
močne zbornice načeloma ni vprašljiva, je pa nekaj pomembnih dilem v podrobnostih, zaradi katerih je direktorica Avberškova želela slišati mnenje »baze«, zato je organizirala razgovor s podjetniki na Ljubnem in dan kasneje še v Velenju.
V razgovoru so bili direktorji in pod-
jetniki enotnega mnenja, da gospodarstvo potrebuje močnega zastopnika, ki bo lahko partner državi in sogovornik sindikatom, dejstvo pa je, da te funkcije prejšnja gospodarska zbornica na podlagi obveznega članstva ni opravljala dovolj učinkovito. Prostovoljno članstvo nudi vsakemu gospodarskemu subjektu možnost, da se odloča glede na svoje interese, po prepričanju Mirka Straška pa zbornica v nobenem primeru ne sme novačiti novih članov, ampak mora njihov interes vzbuditi z dobrimi rezultati dela.
V prihodnje naj bi GZS tako na državnem kot na lokalnem nivoju nudila dostopne storitve svetovanja, izobraževanja in povezovanja, izvajala naj bi promocijsko dejavnost in izmenjavo dobrih praks, za najmanjše člane, torej samostojne podjetnike in mikro podjetja, pa naj bi nudila »rešitve na ključ«, saj je znano, da prav najmanjši gospodarski subjekti zaradi omejenih kadrovskih in finančnih virov najtežje sledijo (pre)pogostim spremembam na področju davčne in ostale zakonske regulative.
Franci Kotnik
RAZSTAVA CVETJA V MOZIRSKEM GAJU
Priprave na obletnico popestrile gaj že danes
Spomladansko toplo vreme je botrovalo zgodnejšemu odprtju Mozirskega gaja, za katerega zgledno skrbi upravljavec Ekološko hortikulturno društvo Mozirje. V parku bodo ljubitelji cvetja poslej našli tudi nekatere eksotične vrste, ki sicer niso značilne za naše kraje, a bodo kljub temu dobrodošla pop-
estritev prostora ob Savinji.
Za pestrost dogajanja poskrbijo tudi razstave, ki so postale že stalnica. Prvo si bodo obiskovalci lahko ogledali že ta konec tedna, in sicer od petka, 27. aprila, do nedelje,
6.	maja. V tem času bo v gaju na ogled tudi razstava krajinske arhitekture. V petek, 27. aprila, bo za prijetnejše vzdušje poskrbel
Pihalni orkester Svea Zagorje, dan pozneje se bo predstavila skupina iz Novega Vinodolskega.
Ob izredni urejenosti mozirskega parka cvetja, za katero že vrsto let skrbi ekipa z vrtnarjem Jožetom Skornškom, bo sprehod ob nasadih številnih vrst rož marsikateremu obiskovalcu, teh je bilo v skoraj treh desetletjih več
kot dva milijona, prijetna sprostitev.
Načrti organizatorjev so smeli tudi za prihodnje. Po besedah predstavnika Mozirskega gaja Boža Plesca so namreč že letos pričeli s pripravami na praznovanje 30-letnice parka, ki bo prihodnje leto.
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Trije veliki požari v petih dneh
Čeprav je republiška uprava za zaščito in reševanje pred časom razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije in je do preklica v naravi prepovedano kuriti in uporabljati odprt ogenj ter puščati ali odmetavati goreče predmete ali snovi, imajo gasilci skoraj vsak dan opravka s posledicami neprevidnosti ljudi, ki predvsem na poljih in travnikih sežigajo suhe ostanke trave in vej.
POŽAR V NOVI ŠTIFTI
Takšni travniški požari praviloma ne povzročajo večje škode, se pa zgodi, da ogenj »ne uboga« in zajame tudi gozd, tako kot v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Zahvaljujoč izredno hitri in prisebni intervenciji vseh treh društev iz občine Gornji Grad je bil požar pravočasno lokaliziran in ognjeni zublji pogašeni.
Travniški in gozdni požari so v sušnem obdobju izredno problematični, saj ogenj prodira pod zemeljsko površino še dolgo potem, koje požar navidezno že pogašen. Kot opozorilo vsem, kijih obhaja misel, da bi zmogli »varno« požigati v naravi, omenimo, da so policisti iz Mozirja požigalca iz Nove Štifte podučili o (ne)smiselnosti takšnega početja z zajetno kaznijo, v primeru večje škode pa bi sledila kazenska ovadba.
OGENJ UNIČIL DEL HIŠE NA LJUBNEM
Veliko hujše posledice je požar povzročil na Ljubnem ob Savinji, kjer
je preteklo nedeljo ogenj uničil zgornji del stanovanjske hiše. Zagorelo je mansardno stanovanje družine Marjana Kladnika, ogenj pa je zajel opremo v njem in velik del ostrešja, nastalo je za okoli 30 tisoč evrov škode, požar pa so ukrotili prostovoljni gasilci z Ljubnega, Radmirja in Okonine, Šmartnega ob Dreti ter Gornjega Gradu.
Marjan Kladnik je bil dva dni po požaru, koje o tragediji pričalo samo še ožgano zidovje, vidno pretresen in poln hvaležnosti do vseh, ki so takoj priskočili na pomoč. Po zaslugi dobrih ljudi, ima Kladnikova hiša že nekaj dni novo ostrešje in kritino, vendar bo potrebno še veliko postoriti, da bo pozabljeno razdejanje, ki naj bi ga povzročila dišeča sveča.
Manj spravljiv je bil poveljnik ljubenskih gasilcev Tomaž Vreča. Če bi bili bližnji hidranti opremljeni tudi s požarnimi omaricami, bi požar lažje omejili in lokalizirali. Menda je greh občinski, saj naj bi
Čeprav je do preklica prepovedano kuriti v naravi, tega mnogi ne upoštevajo (foto: EMS)
gasilci pristojne že večkrat, tudi pisno opozorili, kaj je potrebno urediti. Morda bo ta šola dovolj poučna, da se bodo namestile tudi hidrantne omarice s potrebnim orodjem. Tomaž Vreča pravi, da gre za zanemarljiv strošek.
»Pomagati bo treba,« so bile prve besede dolgoletnega poveljnika domačega gasilskega društva in bližnjega soseda Alojza Blažiča. V Grušovljah so gasilci in krajani tesno povezani, ljudem bo potrebno pomagati po najboljših močeh, je še
Kladnikova hiša ima že nekaj dni novo ostrešje in kritino, vendar katastrofa ne bo pozabljena tako hitro (foto: EMS)
ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V GRUŠOVLJAH
Gasilske sirene so komaj dobro utihnile, ko je bil že tretjič v petih dneh sprožen alarm. Pred tednom dni je zagorelo in kljub hitri intervenciji gasilcev pogorelo gospodarsko poslopje lastnice Roze Strmčnik v Grušovljah.
med gašenjem poudaril predsednik društva Janko Prislan, ki je do prihoda poveljnika vodil gašenje.
Še enkrat več se je izkazalo tudi dobro sodelovanje med gasilci in policisti, ki so morali zapreti regionalno cesto in usmerjati promet. Vse je potekalo, kot je treba, dodaja Pris-
Od gospodarskega poslopja Strmčnikovih so ostali samo ožgani deli lesa in uničena kmetijska mehanizacija (foto: EMS)
OPOZORILO!
V tem času (konec aprila in začetek maja) sme polegajo mladiče, zato prosimo vse lastnike psov, da svoje štirinožne prijatelje ne spuščajo v gozdu ali njegovi bližini!
Hvala za razumevanje.
UO LD Rečica ob Savinji
Kar 79 gasilcev iz devetih društev se je spopadlo z ognjem v strnjenem naselju, saj je bila nevarnost, da požar zajame tudi sosednje objekte, velika. Na srečo v poslopju ni bilo živine, samo nekaj zajcev in kokoši, zato pa je ogenj uničil vso mehanizacijo, traktor in terenski avto.
lan, zavedajoč se, da je bil ogenj tokrat močnejši nasprotnik. Tega se v polnosti zaveda tudi lastničin sin Uroš Strmčnik, ki ve, da bo lahko postavil novo gospodarsko poslopje samo s pomočjo sokrajanov in dobrotnikov.
Savinjčan
0
SIMON OGRIZEK, TEHNIČNI VODJA PE VRTNARSTVO POP VELENJE
Mozirski gaj je idealno mesto za predstavitev rastlin
Simon Ogrizek (foto: Franci Kotnik)
Simon Ogrizek iz Velenja je že iz otroštva zapisan vsemu, kar je skladno in lepo. Trenutno je tehnični vodja poslovne enote Vrtnarstvo podjetja PUP Velenje, v kratkem pa bo prevzel vodenje celotne poslovne enote, kije razdeljena na delovne enote Cvetličarne, Proizvodnja in Urejanje okolja. Kerso prvomajski prazniki v Zgornji Savinjski dolini zaradi razstave v Mozirskem gaju tradicionalno v znamenju rož, se je priložnost za pogovor s Simonom Ogrizkom pojavila kot naročena.
-	Ker je prvi maj v Zgornji Savinjski dolini, še posebej pa v Mozirju v znamenju cvetja, predstavite najprej delovno enoto, ki se pri vas ukvarja s cvetjem...
Delovna enota Cvetličarne posluje na območju Velenja, od lanskega leta pa imamo cvetličarno tudi v Mozirju, od katere si kar veliko obetamo. V naših cvetličarnah ponujamo lončnice, rezano cvetje in dekorativne materiale, ki se spreminjajo glede na sezono. Naša ponudba se prilagaja praznikom, kot so na primer velika noč, božič, Valentinovo, noč čarovnic, oziroma letnim časom pomlad, poletje, jesen, zima.
-	Kako bi opisali vašo ponudbo lončnic?
Pri lončnicah stavimo na širok asortiman in kvaliteto. Le-ta je zelo pomembna tudi pri rezanem cvetju, kar pa je za nas najpomembnejše - stavimo na strokovno usposobljen kader, kar pomeni, da znajo naši prodajalci svetovati, barvno usklajevati in sestavljati šopke ter druge aranžmaje, ki so v skladu s trendi modnih smernic za tekoče leto.
-	Kje nabavljate rože in ostali material za vaše cvetličarne?
Nabavo lončnic vršim sam na borzi na Nizozemskem, medtem ko so dekorativni materiali razdeljeni na dve kolekciji - pomladno-polet-no in božično kolekcijo. Pomladno-poletno kolekcijo naročimo že leto prej, saj nam te materiale, podobno kot se dogaja v svetu mode, predstavijo že eno leto pred prodajo. Te materiale kupujemo pri dobaviteljih v Frankfurtu in Miinchnu, največkrat pa na Nizozemskem v okolici borze. Omenjeni dobavitelji imajo zaposlene vrhunske arhitekte, ki oblikujejo te kolekcije, in jih potem predstavijo kupcem iz celega sveta. Navadno v maju ali juniju izbiramo kolekcije za naslednje leto, torej sem letošnjo pomladansko kolekcijo izbral že maja 2006.
-	Kako poteka trgovanje na borzi?
Na borzi je izjemno velika ponudba, glede na povpraševanje pa se formira trenutna cena. Vedno skušam izbrati najkvalitetnejše stvari in seveda tiste, ki so v skladu z modnimi smernicami.
-	Glede na to, da imate vpogled v stanje na področju cvetličarstva tako v svetovnem kot evropskem merilu, kam se po tej plati uvršča Slovenija?
Slovenija je, kar se tiče cvetličarstva, na nivoju Nizozemske, Nemčije, Belgije, torej v evropskem vrhu, izstopa morda le še Norveška s povsem svojstvenim slogom. Omenjene države res zelo uspešno sledijo modnim trendom, mi pa se brez težav lahko postavimo njim ob bok.
-	Če vas pokličejo, po želji kupcev opremite tudi prostore in objekte?
K našim cvetličarnam sodi tudi notranji dekor, torej dekor prostora. Nemalokrat se zgodi, da lastnik poslovnega ali individualnega objekta po zaključku gradnje oziroma po temeljiti prenovi želi celovito rešitev glede opreme prostorov. Mi jih opremimo z rastlinami in posodami, ki sodijo k osnovni postavitvi pohištva, in sicer po načelu manj je več, kar pomeni resnično premišljen izbor in postavitev, ne z maso materiala, ampak le s tistim, kar je efektivno.
Pri tem naj omenim tudi dekoracije na terenu, in sicer dekoracije poslovnih večerij, večjih dogodkov, svečanosti, banketov, zabav, kjer primerno opremimo prostor za ta dogodek. Na željo strank posodimo tudi starinsko pohištvo, posode, steklovino, drage vaze, svečnike, in to nadgradimo s svečami in cvetjem, kije primerno za konkreten dogodek. Če je potrebno, dodamo še kako drevnino ali kakšne večje lončnice, da v prostoru uredimo primeren ambient za tak dogodek.
-	Verjetno uredite tudi prostor za poroko? Poroke pripravljamo povsod po Sloveniji, še
največ pa jih naredimo v Portorožu. Smo ekskluzivni dobavitelj Istrabenzovih hotelov, ob tem pa želim izpostaviti dva zanimiva dogodka v Portorožu, in sicer Poročno pravljico in Praznik rož. Poročno pravljico pripravljamo skupaj s hoteli Istrabenz in ob tej priložnosti predstavimo
Slovenija je, kar se tiče cvetličarstva, na nivoju Nizozemske, Nemčije, Belgije, torej v evropskem vrhu, izstopa morda le še Norveška s povsem svojstvenim slogom. Omenjene države res zelo uspešno sledijo modnim trendom, mi pa se brez težav lahko postavimo njim ob bok.
njihovo ponudbo z našo nadgradnjo cvetja in dekoracij za poroke. V sklopu tega dogodka se predstavi še več drugih ponudnikov, na primer tort in oblek, dogodek je skratka zelo pester in zanimiv. Praznik rož pripravljamo letos prvič, in sicer od 25. do 27. maja, takrat pa bomo promovirali več tisoč vrtnic različnih sort, predstavljena pa bo tudi posebna sorta, ki bo v trezorju. Ob tem načrtujemo še vrsto vzporednih dogodkov, nekatere tudi z dobrodelno noto.
-	Kaj pa področje vaše proizvodnje, kaj se dogaja tam?
Naši prostori za proizvodnjo obsegajo malo manj kot 8.000 kvadratnih metrov pokritih površin pod steklom in folijo, kjer poteka proizvodnja vrhunskih sezonskih rastlin, od balkonskega cvetja, pomladnih in jesenskih rastlin, krizantem in nenazadnje božičnih zvezd, za nakup katerih so se zanimali celo Nizozemci. Proizvodnjo obvladuje računalnik, ki nadzira delo, sicer pa v proizvodnji dela pet ljudi, katerim se v konicah pridruži potrebno število zaposlenih iz naših ostalih
0
delovnih enot. Naš moto je »kvalitetna rastlina, pridelana v naši proizvodnji in prodana v naši trgovini.«
-	Po kakšnem kriteriju se odločate, kaj boste v določenem obdobju imeli v proizvodnji?
Delo v proizvodnji je sorazmerno zahtevno, saj je treba redno slediti novitetam, zato vodja proizvodnje in jaz redno obiskujeva seminarje in predstavitve v tujini. Sodelujemo z dvema svetovno znanima podjetjema za reprodukcijske rastline, bodisi jih sami posejemo bodisi jih dodelamo, potrebno pa je tudi skrbno načrtovati, kdaj novitete umestiti v proizvodnjo, jih nato slediti in pravočasno potrditi njihovo tržno zanimivost ali pa jih v pravem trenutku izločiti, če temu ni tako.
-	Uspešnost proizvodnje je verjetno odvisna tudi od sezonskih vplivov, bolezni in še česa...
V proizvodnji je potrebna dobesedno dnevna pazljivost. Rastline je treba skrbno opazovati in biti pozoren na spremembe, predvsem zaradi pojava bolezni in škodljivcev. Treba je pravočasno in pravilno ukrepati, ker pa je od uspešnosti proizvodnje odvisno plačilo cele vrste ljudi, si napak skorajda ne moremo oziroma ne smemo privoščiti. Zato se mi zdi, da vodja proizvodnje nosi največjo odgovornost izmed vseh treh vodij delovnih enot.
-	Imate pa še delovno enoto, ki se ukvarja z urejanjem okolja?
Delovna enota Urejanje okolja je tudi zelo pomembna, saj se vse tri delovne enote med seboj povezujejo in le kot celota lahko zares dobro nastopamo na trgu. Kot pove že samo ime, se v delovni enoti Urejanje okolja ukvarjamo z urejanjem okolja, nego zunanjih rastlin, v okviru te enote pa izvajamo tudi projekte, svetujemo na terenu, izvajamo zasaditve z grmovnicami, drevninami in opravljamo vsa ostala vzporedna dela, ki so potrebna na okrasnem vrtu. Tudi pri tem sledimo novostim in jih uporabljamo v praksi.
-	Kaj je na tem področju trenutno »in«? Trenutno je izjemno trendovsko uporabljati
trave in tako imenovane stare nove rastline, kot so španski bezeg, hortenzije, stare sorte vrtnic, skratka vse tiste rastline, ki so se pojavljale na vrtovih naših babic in so preizkušeno odporne. Z njimi lahko zelo dobro uredimo vrt, ga nadgradimo ali čisto na novo zastavimo, da dosežemo harmoničen končni efekt. Vedno pazimo na to, da izberemo prave rastline za pravi prostor, za pravo lego, za pravo zemeljsko sestavo, da je zunanja ureditev barvno usklajena, daje zanimiva v vseh štirih letnih časih, da izpostavimo, če stranke tako želijo, dišeče rastline, da posebno izpostavimo kakšno barvo ali pa še posebej izpostavimo kakšen letni čas. Tudi zima je lahko lep letni čas, številne rastline cvetijo prav pozimi ali pa so pozimi zanimive...
-	Številna priznanja Mozirskega gaja pričajo o vašem uspešnem sodelovanju s parkom ob Savinji...
Z Mozirskim gajem PUP sodeluje že dolga leta in od vsega začetka imamo tam svojo gredo, ki jo zasadimo bodisi sami, bodisi pa kar delavci v gaju
poskrbijo za to, da so rastline zasajene tako, kot sem si zamislil. Sodelujemo tudi pri razstavah v parku, leto ali dve pa sem celo jaz vodil pripravo razstav v Mozirskem gaju. Dejstvo je, da je park idealno mesto za predstavitev rastlin, gaj kot celota pa predstavlja zelo zanimivo-parkovno ureditev. Lahko rečem, da se z veseljem udeležujemo dogodkov v Mozirskem gaju in pomagamo, kolikor je potrebno.
-Vaša cvetličarna v Mozirju posluje nekaj dlje kot pol leta, pred tem ste imeli nekaj časa cvetličarno v Gornjem Gradu, opažate kakšne posebnosti pri povpraševanju zgornjesavin-jskih kupcev?
V cvetličarni v Mozirju nudimo naš obstoječi asortiman, ki je razmeroma širok, če pa kupci zahtevajo kaj novega, kaj posebnega, se potrudimo, da jim to dobavimo v najkrajšem možnem času. Kot sem dejal že na začetku, skušamo slediti vsem novostim v naši stroki in jih seveda plasirati tudi v Zgornji Savinjski dolini.
-	Omenili ste, da so tako kot moda tudi rastline in njihova postavitev stvar trendov. Kakšni so letošnji trendi?
Kar se tiče sezonskega cvetja, novosti in smernice šele prihajajo, kar pa se tiče pomladnega cvetja, kije sedaj v obtoku, so v tem letnem času zaželene tople, sveže barve. Tako se poslužujemo živo zelene, modre, ciklamno vijoličaste, oranžne in rumene barve, ki nakazujejo energijo, in s kombinacijo rastlin in posod poskušamo doseči, da si naše stranke polepšajo zunanjost ali notranjost svojega bivalnega okolja.
-	Kaj pa Simon Ogrizek počne poleg službe?
Prosti čas preživljam z ženo in sinovoma v naravi, ob svojem domu. Skrbim za svoj vrt, ki mi predstavlja veliko zadovoljstvo, in je razdeljen v dva dela: modro-beli in vijoličasto-rumeni. To sta moja prva hobija, potem pa so tu še številni športi, pri katerih se pridružujem sinovoma in ženi, dolgčas mi torej ni nikoli.
-	Za konec tega pogovora samo še napoved nove svetovalne rubrike v Savinjskih novicah. Kaj lahko bralci pričakujejo skozi vaše svetovalne prispevke?
Bralci lahko pričakujejo novosti s področja cvetličarstva, floristike in vrtnarstva v smislu oskrbe, torej nege rastlin, in novosti s področja urejanja okolja. Vse te teme bodo sezonsko obarvane in naravnane tako, da bodo bralci lahko vtem našli nekaj uporabnega zase, da bodo lahko na osnovi tega sami pripravili, izdelali oziroma naredili nekaj vsvojem vrtu ali svoji okolici. Na ta način bodo lahko dvignili kulturo svojega bivanja s kulturo cvetja in tistimi stvarmi, ki nam polepšajo dan. Na primer, ko pridemo domov, nas lahko pričaka dekoriran vhod, ko stopimo v hišo, kjer se največ zadržujemo, nas lahko pričaka sezonsko dekorirana miza, lahko nas pričaka šopek, ki ni nujno kupljen v cvetličarni... Bralcem torej želim svetovati, kako brez tega, da bi škodili naravi, delčekte narave prenesti v hišo, kjer preživimo veliko časa, in uživati v tem delčku narave.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
r
frmo.
40 leti ...
JURJEVO - PRAZNIK KS MOZIRJE
Tako kot ima vsak človek svoj osebni praznik, tako praznujejo tudi kraji, mesta in države. Od letos ima svoj praznični dan tudi kraj in krajevna skupnost Mozirje. Svet KS, ki je bil izvoljen lani in kateremu predseduje Jure Repenšek, je sprejel sklep, da postane praznik kraja in KS Mozirje dan, ko goduje sveti Jurij, zavetnik župnijske cerkve in župnije Mozirje. To je 23. april. Zakaj so se odločili prav za jurjevo? Tudi zaradi dejstva, da smo ljudje vse bolj odtujeni med sabo, da nimamo časa za druženje... Za svetega Jurija pa je znano, da velja kot simbol zmage dobrega nad zlim.
Vfyed 20 leti ...
GOSPODARJENJE V LETU 86
O analizi rezultatov gospodarjenja je obširno razpravljal Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na seji dne 19.3.1987. V zvezi z rezultati gospodarjenja so bile izpostavljene naslednje značilnosti za leto 1986. Ko ocenjujemo cilje in naloge v letu 1986, smo na koncu tega poslovnega leta lahko z rezultati zadovoljni. Težave, ki so spremljale naše gospodarstvenike v preteklem letu, so bile uspešno premagane, saj je bila dosežena večina postavljenih ciljev. Med najuspešnejše organizacije združenega dela v letu 1986 lahko prištevamo delovno organizacijo Elkroj Mozirje, MGA Nazarje, Gorenje GLIN Nazarje in tudi GG Nazarje. Izgubo smo beležili le v eni delovni organizaciji, t. j. RTC Golte v višini 6,7 mio. din. Vzrok zanjo so bile neugodne vremenske razmere v zadnjem trimesečju, ko se je pričela zimska sezona.
30 leti ...
IMELI SMO NOGOMETNI DERBI
Derbi je derbi in eni in drugi Gornjesav-injčani - Mozirjani in Ljubenci in ostali tako ali drugače opredeljeni - so ga tako tudi vzeli. Pri vsem, kar se je pred derbijem dogajalo in obetalo, so nekateri ostali celo ravnodušni. Blagor jim! Še dobro -ali pa tudi ne - da trenutno energetska kriza ni posebej izrazita, sicer bi se najbolj razgreti navijači z zastavami v nedeljo dopoldan peš potepali po dolini.
Tatiana Golob
S®
( Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
GALERIJA NAZARJE
Mati in hči predstavili zgodba o drevesu in kozmosu
V petek, 13. aprila, je Galerija Nazarje gostila dve priznani umetnici, akademsko kiparko Dragico Čadež in akademsko slikarko Nušo Lapajne. Na zanimivi razstavi, ki si jo ljubitelji umetnosti lahko ogledajo še do konca maja, je moč občudovati zgodbo o drevesu, tako na platnu kot skozi kiparske stvaritve. Razstavo je v organizaciji z Občino Nazarje pripravilo Kulturno društvo Nazarje.
Kot je povedala Stibilj Šajnova, akademska kiparka Dragica Čadež s svojo zgodbo o drevesu dokazuje, da odlično obvladuje najrazličnejše kiparske materiale. Njena zgodba pa je v razstavnih prostorih
Kiparka in slikarka, mati in hči, se na tej razstavi povezujeta v pripovedovanju gozdne zgodbe, ki jo ustvarjata vsaka na svoj način, skozi različni umetniški tehniki, a vendar preko podobnih občutenj, enakega zanimanja za gozdni ekosistem. Na njuno, ne ie sorodstveno, ampak tudi umetniško povezanost, je obiskovalce opozorila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je umetnici ob otvoritvi njune razstave predstavila s strokovne plati.
nazorske galerije zaživela v skupni sinergiji z zgodbo akademske slikarke Nuše Lapajne, ki s svojimi slikami pripoveduje zgodbo o kozmosu in gozdnem ekosistemu.
Da je bil večer popoln tako v vizualnem, čutnem kot slušnem spektru, so v spremljajočem kulturnem programu poskrbeli solista Glasbene šole Nazarje, Mojca Bitenc in Jure Bizjak, kiju je na klavirju spremljal Toni Acman ter organizatorica večera Vladka Planovšek s čudovito recitacijo Neže Maurer Zgodba o drevesu.
Tatiana Golob
(Od leve:) Akademsko kiparko Dragico Čadež in akademsko slikarko Nušo Lapajne je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn (foto: Tatiana Golob)
VESELA NEDELJA V MOZIRJU
Tržni vrvež popestrili z nastopi kulturnih skupin
Minulo nedeljo je bilo v mozirskem trgu živahno, kot že dolgo ne. Domačini in obiskovalci od drugje so lahko začutili utrip starega Mozirja, kjer se je včasih sejmarilo, po trgu je donela glasba, kogar pa je zgodovina Mozir-janov zanimala bolj podrobno, se je lahko oglasil v Muzejski zbirki Mozirje in Mozirjani, kjer je potekal dan odprtih vrat.
Obiskovalce je prijetno presenetil nastop folklorne skupine iz Madžarske (foto: Tatiana Golob)
Praznična nedelja v Mozirju seje zaradi zgodnje ure je bilo trgovanje pričela že ob osmi uri zjutraj, ko so še bolj leno, kar pa se je hitro posvoje stojnice odprli prvi prodajalci. pravljalo. Trgovati seje dalo z ra-
zličnimi bolj ali manj koristnimi izdelki, vsekakor pa je bilo največ veselja ob samem trgovanju. Na sejmu je tako bilo moč trgovati z okrasnimi izdelki, suho robo, tudi vinom, manjkalo pa seveda ni niti pekovskih izdelkov, domačega peciva in domačega sira.
Tržni vrvež sta še spodbujali dve pristni lajni, katerima je sicer dobro konkurenco delala zgornjesavinjs-ka godba, kije po koncu maše zaigrala pred cerkvijo sv. Jurija. Tam so skavti postregli s pijačo in kruhom,
odprta vrata Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani pa so vabila k obisku zbirke o zgodovini Mozirja in njegovih prebivalcev ter v osebno zbirko Aleksandra Videčnika.
V razstavnem prostoru zbirke je bila postavljena tudi razstava učencev OŠ Mozirje in OŠ Novi Vinodolski, kjer so bili predstavljeni njihovi izdelki, nastali lanskega septembra v sklopu mednarodnega Projekta karneval - Inter-reg IMA.
Tatiana Golob
Jutranje bolj leno trgovanje se je tekom dopoldneva razvilo v pravo barantanje (foto: Tatiana Golob)
LJUBITELJI PODOKNIC SO SE V HOTELU NATURA ZBRALI PRI VANJI HOEBAUER
Večerno vasovanje v samotni vasi
Podoknica Nedeljskega dnevnika, ki si je pridobila domovinsko pravico tudi med Zgornjesavinjčani, je bila tako kot vedno vesela dogodivščina. Tokrat je na pobudo lastnika aparthotela Natura Darka Sukiča gostovala v njegovem hotelu v Lačji vasi in bilo je zares enkratno, ko se je Franci Pestotnik Podokničar majal po tresoči lestvi do predsednice nazorskega turističnega društva Vanje Hofbauer.
Vanja Hofbauer, nemirna, a vesela ob svojem neutrudnem vasovalcu
(foto: EMS)
»Bila sem prav presenečena,« pripoveduje veselo vznemirjena, ko v hotelski sobi čaka postavnega snubca. Čeprav vsega vajena, podobnega cirkusa še ni doživela, in tudi Podokničarju je po vseh predpisih povedala, daje njegova samo za tisti večer, sicer pa je srce že pred
elo prireditev. Mislim, da nam je vsem skupaj uspelo, ljudje so zadovoljni, od vsega je najbolj pomembno druženje in sproščen klepet med ljudmi,« ni skrival zadovoljstva Darko Sukič. Dober glas seže v deveto vas. Za hotel Natura se namreč ve daleč naokoli.
Podokničar se je moral krepko potruditi, preden so ga fantje spustili na lestev (foto: EMS)
davnimi leti podarila možu Lojzetu.
»S šefom Nedeljskega dnevnika Vasom Gosarjem se poznava že četrt stoletja, zato sem mu omenil, da bi tudi pri nas lahko pripravili ves-
Zares je bilo veselo. Vesele viže domačih glasbenikov in ansambla Dori so bile ubrane in kar hitro so bile skrbi tistega dne pozabljene. Podokničarjeduhovičil posvoji stari
Romani
Ob srečanju z Abrahamom, ti želimo veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.
Teta Marija z družino, Nevenka, Mitja in Miha
Domačini so pokazali, kaj znajo (foto: EMS)
navadi in skrbel za smeh in še bolj za dobro voljo. Ta ga ni minila, čeprav seje moral pred domačimi fanti krepko izkazati in prežagati »šrango«. Domačini iz Lačje vasi in okolice so se izkazali v najlepši luči
in poleg običaja vasovanja so si obiskovalci lahko ogledali izvirna stara opravila, ki so pritegnila tudi Podokničarja,takoda bi kmalu pozabil na svojo nevesto.
Žarel je tudi predsednik krajevne
skupnosti Kokarje Stanko Flere, ki je med glavnimi »krivci«, daje podoknica za Vanjo Hofbauer tako lepo uspela. »In ne pozabite omeniti čebelarjev in vseh žena, ki so napekle vse te dobrote,« je še
dodal Flere in odhitel preverit, če vse poteka po načrtu. Mimogrede je še navrgel o časih, ko so fantje še prepevali na vasi. Pa je tisti čas tako hitro minil...
Savinjčan
Spodobi se, da podoknico pozdravi tudi domači župan Ivan Purnat (desno) (foto: EMS)
Lista Prihodnosti
srn mapmiMtofe S ra i-asvoj Rfeslij®
LISTA PRIHODNOSTI OBVEŠČA,
da v mesecu maju zaradi praznikov, BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE, ki ga izvaja pravnica Polona LEVAR KRAJNC,
Na trgu 51 v Mozirju odpade.
Izvajalo se bo ponovno od junija naprej.
Vsem občankam in občanom želimo prijetne praznike.
• 'št
p^feSlcem \ Zgornje Savinjske doline'
čestitamo
U J
ob dnemupora
' .-j
proti okupatorju _ ; m jim želimo prijetno praznovanje praznika dela.
I pravna enota Mozir je
tE5pC0XšS (EÖI^p^S^^S®ö^l MUtd®

Občankam in občanom občine Mozirje čestitamo ob
dnevu upora proti okupatorju ^ želimo praznovanje dela!
Iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela.
Zupan, občinski svet in občinska uprava
Združenje borcev za vrednote NOB Krajevna organizacija Mozirje
Upravljanje s stanovanji	Posredovanje v prometu z nepremičninami
Kersnikova 11, 3320 Velenje	Pisarne; Šaleška 18d, Velenje,
Tel.: 00386 (0)3 898 16 00	Zadrečka 11, Nazarje
Internet naslov: http://www.habit.si	Tel.: 00386 (0)3 897 51 30,
Fax: 00386 (0)3 587 57 56	nepremičnine GSM: 041/ 665-223
upora proti okupatorju in prazniku dela ter vam želimo prijetno praznovanje.
e
Organizacije, Oglasi

ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA SAVINJA
Ajdneku določen enoten recept
Ajdnek ponovno postaja vse bolj razpoznavna kulinarična posebnost, za katerega velja, da so ga v preteklosti pekle gospodinje v os-
rednjem delu Zgornje Savinjske doline - od Nove Štifte, Gornjega Gradu in na širšem območju Ljubnega. V resnici gre za precej ozko
območje, saj izven teh krajev ajdnek ni imel domovinske pravice, čemur pritrjuje tudi avtorica knjige Od sirnice do ajdneka, Marija Bezovšek.
Po nedavnem ocenjevanju tega okusnega peciva je med gospodinjami dozorela ideja o poenotenju recepta za pripravo ajdneka, saj je doslej veljalo, da gaje doslej vsaka pripravljala nekoliko po svoje. V organizaciji Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja ter pod vodstvom prvonagrajene z ocenjevanja, Marije Petek iz Gornjega Gradu, so sodelujoče po tehtnem premisleku sestavile recept, ki naj bi odslej veljal za uradnega in s katerim bodo poskusili pridobiti zaščito za ajdnekovo blagovno znamko.
Čestitamo ob prazniku!
NLB® Skupina
NLB Stanovanjski kredit že od EURIBOR+l,30%*i
Zelo ugodna ponudba samo do 31. 5. 2007!
NLB® Skupina
www.stanovanjskikredit.si
‘Ponudba velja za kredit v EUR, v višini 40.000 EUR ali več in dobo odplačila do 10 let za stranke, ki imajo NLB Osebni račun, nanj prejemajo plačo ali pokojnino in imajo sklenjeno varčevanje pri NLB najmanj 3 leta in sklenejo življenjsko zavarovanje za primer smrti pri NLB Viti ali pričnejo s katerim izmed postopnih varčevanj NLB Vite. Ponudba velja do 31. 5. 2007.
Efektivna obrestna mera (EOM) je 5,50%. Izračun EOM je narejen na dan 5. 3. 2007 in je informativne narave. Pri izračunu je upoštevan kredit, zavarovan z zastavo nepremičnine, stroški odobritve brez cenitve nepremičnine, v višini 40.000 EUR, doba vračila 10 let, obrestna mera 6-mesečni EURIBOR +1,30% . EOM se lahko spremeni, če se spremenijo stroški odobritve, stroški zavarovanja, dan in mesec črpanja kredita.
Ajdnek se bo poslej pekel po enotnem receptu, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je skrivnost kvalitetne priprave te kulinarične posebnosti razkrita (foto: EMS)
Tako naj bi bilo v izvirnem ajdneku po pol kilograma ajdove in pšenične moke, sedem decilitrov vrele vode, ena žlička soli, dve žlici sladkorja, pol litra mleka, šest dekagramov kvasa, pol kilograma zmletih orehov in četrt litra medu. Za pripravo po vseh pravilih neoporečnega ajdneka je seveda poznavanje recepta daleč premalo, saj celo najbolj izurjene gospodinje ugotavljajo, da je težko dvakrat narediti povsem enak izdelek, kar dejansko kaže na zahtevnost izdelave te slastne medeno-ajdove dobrote.
Savinjčan
Ob občinskem prazniku ITIozirja
Piše: Aleksander Videčnik
Od letos občina Mozirje praznuje na novo določen občinski praznik. Predlagatelji so se zatekli k zgodovinskim dejstvom in na temelju tega utemeljili praznovanje. Morda bo zanimivo vedeti, kaj vse jih je vodilo k tej odločitvi.
Mozirje sodi med starejše trge na Štajerskem. V listinah se prvič omenja leta 1145, izrecno kot trg pa 1318. Brez dvoma je trg starejši, saj so tod mimo že v času rimskega imperija vodile prometne povezave kot cesta Celea-Emona. Tako je na dlani, da so se kmalu pojavili trgovci in uredili tržišče tudi v Mozirju. Iz izkušenj vemo, da so prav tržna središča doživljala hiter razvoj. Dokazov za bivanje Rimljanov na našem območju pa imamo več, o njih smo že večkrat pisali.
Večja naselja so se od nekdaj borila za trške pravice, ki v bistvu niso bile nič drugega kot"tržne pravice". Tako je verjetno Mozirje že zaradi svoje zanimive lege postalo davno nazaj takšno središče. Pisnih virov za rana obdobja ni, naši kraji pa niso arheološko raziskani in zato ni ne enih ne drugih zgodovinskih podatkov. Ostajamo torej pri domnevah glede dobe, koje Mozirje že imelo trške pravice.
Po ustanovitvi benediktinskega samostana v Gornjem Gradu (1140), seje krščanstvo še hitreje širilo, v Mozirju je že leta 1240 omenjena kapela sv. Jurija. Mozirski kronist Žiga Laykauf piše v svoji kroniki (1926), da je kapela stala že na samem začetku pokristjanjevanja. To pa pomeni, daje stala že prej, kot jo omenja listina grofa Viljema Heunburškega (15.1.1241), s katero predaja vse tri kapele v Mozirju (sv. Jurij, sv. Vid in sv. Rudbert) gornjegrajskemu samostanu.
Leta 1850 je mozirski trg povsem pogorel. Požarje uničil tudi vse trške listine, zato je tedanji sodnik zaprosil deželnega kneza Štajerske Karla V. za novo listino o trških pravicah. To je knez izdal v letu 1851, v njej pa je potrdil glavni sejem na jurjevo (24. april), in kar je posebej pomembno, podelil trgu Mozirje grb in pravico sodniku nositi žezlo, kije bilo znak oblasti. V listini navaja pravice in dolžnosti trškega sodnika in ponovno omenja zaščitno gosposko za Mozirje - Žovnek.
Mandatna doba javno izvoljenih sodnikov je bila nekaj časa tri leta (to je veljalo tudi za sodnikove svetovalce), pozneje so jo skrajšali na dve leti. Sodnik in svetovalca sta predstavljala trški magistrat, torej oblast v kraju. Kraji s trškimi pravicami niso bili "podložniki" v smislu fevdalne ureditve, pač pa svobodnjaki. Tako seje lahko razvijala obrt in trgovina.
Brez dvoma je postalo v Mozirju jurjevo najpomembnejši dan v letu. Tržani so prestavili se-manji dan na nedeljo po jurjevem, da bi iz leta v leto na samo jurjevo lahko opravljali trške posle in obveze. Tudi volitve sodnika in svetovalcev so imeli na ta dan. Novi tržani so ta dan zaprisegli zvestobo trgu Mozirje. Sodnik je vsako leto poročal tržanom o delu magistrata in drugih zadevah, kot so red in mir, sodni postopki in podobno. Najpomembnejše poročne pogodbe so se sklepale ta dan. Vsako drugo leto so tržani organizirano, strogo po predpisih opravili obhod trških meja in nato poročali sodniku o ugotovih/ah
Stara kašča
Janez Goličnik - Povh je dokaj obsežno in natančno opisal staro kaščo, ki so jo morali leta 1960 zaradi gradnje ceste proti Šmihelu porušiti. Iz vsebine lahko ugotovimo, daje šlo za imenitno kaščo, ki bi danes gotovo pomenila kulturno posebnost.
Stara kašča je nosila letnico 1750. Kašča je bila dolga devet, široka pa štiri metre. Spodaj sta bili dve zidani kleti. Prva je bila velika 5x4 metre inje imela dvojna vrata brez oken, bila je torej povsem temna. Druga je bila velika 4x3 metre in je imela ena vrata. Na kašči je bil po vsej širini vzhodne strani lep balkon (gank). Po vzhodni in južni strani kašče seje vzpenjala lepa trta (izabela).
Zgoraj sta bili dve sobi, prva je bila bivalna inje bila izredno lepa, imela je dvoje oken velikosti 40x40 cm. Okni nista bili zastekljeni, pač sta se zapirali s polknicami iz deščic. Ta soba je imela zelo lepo okrašen strop, vrata pa so bila narejena z dvojno steno, pribita s kroparskimi kovaški-
pohodnikov. Tako je bilo do 18. januarja 1849,ko je bil v Avstriji sprejet zakon o občinah in Mozirje je postalo občina, na čelu nje pa ne več sodnik, pač pa župan.
Trško življenje se je bistveno spremenilo po letu 1945, saj je tedanja oblast ustanovila skupščine občin, ki sojih vodili predsedniki skupščine občine. S tem je bilo prekinjeno neke vrste tradicionalno sožitje ljudi v trgih in mestih. Tudi okraja Gornji Grad ni bilo več in meja nekdanjega okraja seje prestavila, tako da Šmartno ob Paki ni več spadalo v nekdanji zgornjesavinjski okraj.
pri Povhu
mi žeblji. Ta vrata so nekoč slikali muzealci iz Celja. Druga soba je služila kot hramba za meso. Ni imela oken, pač pa le dve mali odprtini pokriti z gosto železno mrežo.
Vrata kašče so imela lesena tečaja, ključavnica pa je bila delo domačega kovača. Nad sobama je bil velik prostor, kjer so hranili razno kramo. Včasih so tu hranili jabolka vse do zmrzali. Koje bila kašča nova,je morala biti posebnost daleč naokoli. Na severni strani je imela napušč, pod katerim je stala stiskalnica (preša).
Vso to zanimivo lepoto smo morali podreti, da je cesta v Šmihel našla svoj prostor. Seveda naredi čas svoje in cesta je bila nedvomno potrebna. Kmečka stavbna dediščina pa je vendarle prikrajšana za kaščo, ki bi danes gotovo pomenila znamenitost in dokaz znanja nekdanjih rokodelcev, ki so znali ne samo graditi, pač pa tudi olepšati stavbo in jo narediti vsestransko uporabno za kmečke potrebe.
3ščemo stare fotografije
Igra v Šmihelu leta 1936. Z leve stojijo: Medvedova Lenka, Rženički Jože, Gerkman Stane, učitelj, Anton Točaj, Povhova Jelica, Alojzija Gerkman, učiteljica, Ramšakov Janez in Vrbučeva Rozika. Sedijo z leve: Frančkov Franc, Hriberski Franc, Lesjakov Florjan, Vrbučeva Polona, Zabreški Maks, Povhov Franc in Povhova Micka.
BLAŽ PRESEČNIK
revirni gozdar v krajevni enoti Ljubno ob Savinji,
Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
Na območni enoti Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije smo v letu 2001 izdelali strokovno nalogo z naslovom Seznam naravne dediščine. V nalogi smo na kratko opisali naša varovana območja in gozdne rezervate. Večjo pozornost smo posvetili zanimivim drevesom. V nalogi niso zajeta samo drevesa, ki so že razglašena za naravne spomenike, ampaktudi druga, ki so kakorkoli izjemna in zanimiva za obiskovalca.
Zanimiva drevesa so pokazali revirni gozdarji in vodje krajevnih enot z našega gozdnogospodarskega območja. Za vsako drevo smo zapisali lokacijo drevesa izmerili njegovo višino in obseg v prsni višini. Starost dreves smo ocenjevali, v pomoč so nam bile informacije lastnikov gozdov. Opisali smo tudi obliko in stanje debla ter krošnje. Vsako lokacijo drevesa smo označili na topograf-
Seznam naravne drevesne dediščine
Riherska hojka pod Rogatcem s 178 cm
prsnega premera
ski karti, naredili smo tudi fotografski posnetek.
V nalogi smo opisali 74 dreves, od tega 56 dreves v gozdovih ali na gozdnem robu in 18 dreves izven gozda. Med temi drevesi naj navedem nekaj rekorderjev. Najvišje drevo je smreka
v Temenicah, v gospodarski enoti Nazarje z 52 metri. Najdebelejše drevo je kostanj v Slapnem vrhu, v gospodarski enoti Gornji Grad s prsnim premerom 193 cm. Med iglavci je vredno omeniti Rihersko hojko pod Rogatcem s prsnim premerom 178 cm, najdebelejši macesen v Sloveniji - macesen na Klemenči jami s prsnim premerom 150,6 cm in Hribersko tiso nad Solčavo, s 700 leti kot najstarejše drevo v Sloveniji! Na Jerovčkih vrheh raste 40 cm debel nagnoj, ki je daleč najdebelejši nagnoj v Sloveniji! Med drevesi izven gozda je veliko debelih lip, najdebelejša pa je Žlebnikova lipa v gospodarski enoti Bele vode s premerom 180 cm.
Osveščanje javnosti in lastnikov o pomenu zanimivih dreves kot naravnih vrednot je najučinkovitejša zaščita. Z evidentiranjem in popularizacijo naravnih vrednot se krepi tudi zavest in ponos lastnikov, ki odločajo o usodi teh izjemnih dreves. Naj vsak lastnik malo večje gozdne posesti v svojem gozdu ohranja vsaj eno drevo. Ponekod v Zgorje Savinjski dolini lastniki gozdov najdebelejše drevo v gozdu imenujejo »matica«, katero ohranjajo.
V letu 2006 smo 16 posebnih dreves od Solčave do Velenja označili s tablami. Obiščite katero od izjemnih dreves in uživajte ob njihovi mogočnosti.
Predelava hrane v telesu
MARIJA JURAK TROGAR
svetovalka za prehrano
Razmislili smo o vzrokih za prekomerno uživanje hrane, za katere smo ugotovili, da so v glavnem psihološke in socialno družbene narave, čeprav si ljudje pogosto lažemo, da je vzrok fiziološki, torej lakota. Seznanili smo se z vsemi hranilnimi snovmi: ogljikovimi hidrati, beljakovinami, maščobami, vitamini, minerali, vodo in ugotovili, da so te količinsko različno zastopane v posameznih skupinah živil. Za predelavo zaužite hrane v telesu potekajo zapleteni procesi prebave in presnove.
PREBAVA
Večina znanstvenikov trdi, da je človek vsejed (omnivor), kar pomeni, da bi naj enako dobro izkoriščal živila rastlinskega in živalskega izvora. Mesojede živali imajo krajšo prebavno cev in v
tej surovo meso ne gnije. Zato človek največkrat je termično obdelano meso, da bi ga lažje prebavil. Zadnja leta pa vse več ljudi ugotavlja, da je njihovo počutje bish/eno boljše ob minimalnem vnosu mesa ali pa celo ob brezmesni prehrani.
V praksi so okoliščine za predelavo hrane v našem telesu vsak dan specifične in poleg fizioloških dejavnikov odvisne tudi od psiholoških.
Človekova prebavna cev meri približno 8 metrov. Zaužita hrana potuje v smeri: usta zjez-ikom in zobmi, požiralnik, želodec, dvanajstnik, tanko črevo, debelo črevo, danka. Vsi ti deli prebavne cevi so iz mišic, ki potiskajo vse bolj prebavljeno hrano naprej. V prebavilih potekajo različni procesi: mehanični (žvečenje, drobljenje), fizikalni (vlaženje, segrevanje, ohlajevanje) in kemični (razkroj s pomočjo encimov).
Slina, ki jo izločajo žleze slinavke, v ustih med žvečenjem omoči hrano in prične razgrajevati škrob, ker vsebuje encime za razgradnjo škroba. V želodcu poteka prebava beljakovin, ker je
okolje zaradi izločanja želodčne kisline kislo in lahko deluje encim, ki delno razgrajuje beljakovine. V dvanajstniku (začetni del tankega črevesa, dolg 12 cm) se s pomočjo prebavnega soka iz jeter (žolč) v bazičnem okolju prične prebava maščob, s pomočjo soka trebušne slinavke pa nadaljuje prebava ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
Trebušna slinavka je žleza z dvojnim izločanjem, ki poleg sokov za prebavo ogljikovih hidratov, ki jih izloča direktno v prebavila, v Langer-hansovih otočkih proizvaja še hormona insulin
POPRAVEK
V 15. številki Savinjskih novic je v poročni prilogi pod naslovom Cerkvena poroka prišlo do nekaterih nejasnosti, kijih želimo dodatno pojasniti.
Za sklenitev zakonske zveze pred cerkvenim oltarjem mladoporočenca potrebujeta krstni list in seveda samski list, ki ga morata pridobiti pred poroko v cerkvi, kjer sta bila krščena, in ne v cerkvi, kjer se želita poročiti. Tudi obisk priprav na zakon ni obvezen, ga pa duhovniki zelo priporočajo.
Tatiana Golob
Nasveti, Kultura, Organizacije, Oglasi
in glukagon, kiju izloča v kri za uravnavanje presnove glukoze. Resasta površina sluznice tankega črevesa izloča encime za nadaljnjo prebavo že delno razgrajenih hranilnih snovi in srka razgradne produkte prebave (aminokisline, monosaharide, maščobne kisline) v limfne in krvne žilice.
Med tankim in debelim črevesom je slepo črevo, ki je zakrneli del
črevesa in nima posebne funkcije, včasih pa se vname in gaje potrebno operativno odstraniti. Prebava se nadaljuje še v debelem črevesu, tu živeči mikroorganizmi prebavljajo celulozo. Stena debelega črevesa posrka odvečno vodo in jo pošlje nazaj vtelo. Ostanki hrane se oblikujejo v blato. Če uživamo dovolj balastnih snovi ali vlaknin, blato hitreje in lažje izločimo in telo vsrka manj strupenih snovi.
KAKO JE V »PRAKSI«?
V »idealnih okoliščinah« zaužita hrana potuje skozi človekov prebavni trakt dve do osem ur. Idealne okoliščine bi bile na primertedaj, ko bi zdrav človek brez presnovnih motenj imel vedno na voljo optimalno količino vitaminov in mineralov ter pravih beljakovin za delovanje hormonov in encimov, jedel bi raznovrstno hrano z veliko vlakninami in bil vedno optimalno teles-
no aktiven.
Takoj lahko ugotovimo, da idealnih okoliščin ni. V praksi so okoliščine za predelavo hrane v našem telesu vsak dan specifične in poleg fizioloških dejavnikov odvisne tudi od psiholoških (stres), ki vplivajo tako na delovanje telesa (možgani, živčevje, izločanje hormonov in prebavnih sokov, v katerih so encimi) kot na človekovo odločitev, kaj in koliko bo jedel ter seveda, koliko se bo gibal.
GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD
razstavo kipov
V gornjegrajski galeriji Steki je na ogled zanimiva razstava kiparja Marjana Vodnika (foto: EMS)
Otvoritvena razstava enajste sezone v gornjegrajski galeriji Štekl je pripadla kiparju iz Domžal, Marjanu Vodniku. Avtorja je predstavila duša galerije Vika Venišnik, otvoritvene besede so pripadle županu Stanku Ogradiju, za pevsko popestritev kulturne prireditve pa so poskrbeli člani kvarteta Fantje treh vasi.
V Gornjem Gradu se ne zgodi pogosto, da bi otvoritve razstave potekale ob maloštevilnem obisku, vendar je bilo tokrat izjemno, saj so občudovalci Vodnikovih stvaritev dobesedno preplavili galerijo in prostor pred Šteklom. Vodnik zase
pove, da je les vzljubil že v otroških letih, saj so drevesa del narave, kateri je vedno pripadal.
»Moj način izražanja v lesu mi je dovolil spoznati les pri vrezovanju vanj in mi vedno znova omogoča zaznati tudi sporočila iz življenjske dobe dreves. Vedno klešem v en kos drevesnega debla in to ročno z dletom in lesenim batom, brez uporabe strojev, v svež energetsko in sporočilno ne uničen les, ki tako različno omamno diši,« pravi Marjan Vodnik. Kleše samo na nekakšen izziv življenja, ki ga preganja preko muz in idej toliko časa, dokler ga ne izpolni. Kipar vedno kleše unikatno, torej se ne ponavlja, saj je
tudi vsak kos drevesnega debla neponovljiv. Sporočilo kiparja Marjana Vodnika, ki ima izreden smisel
tudi za pisano besedo, je jasno: les ohrani življenje, dokler ga kemično ali drugače ne uničimo in sežgemo.
Savinjčan
SREČANJE IZDELOVALCEV SUHIH MESNIN V GRUŠOVLJAH
Izmenjava receptov za izdelavo kulinaričnih dobrot
Prostovoljno gasilsko društvo Grušovlje je sredi aprila pripravilo 3. srečanje izdelovalcev suhih mesnin. V gasilskem domu je bilo na ogled kar 53 različnih vzorcev suhomesnatih izdelkov, 18 vzorcev kruha in osem vzorcev domačih sokov, žganja tertovkca in vina, saj po mnenju idejnega vodje druženja
Janeza Kuharja vse skupaj sodi k dobri pokušini, kije sledila ob zaključku.
Namen srečanja je bil po besedah predsednika PGD Grušovlje Janka Prislana pogovor in izmenjava izkušenj ter receptov za izdelavo kulinaričnih specialitet, ki so jih izdelovalci pripravili na domačijah
po Zgornji in spodnji Savinjski ter Šaleški dolini in predstavili na pokušini.
Mize so se šibile od zgornjesavin-jskih želodcev, salam, klobas, slanine, bržol, paštet in drugih izdelkov iz svinjskega, kozjega, govejega, konjskega in divjačinskega mesa. Ti so ob kulturnem programu Nacko-
Tehnični pregledi d.o.o.
vega Franja z Ljubnega, kije zaigral na bršljanovem listu, in harmonikarja Primoža Zvira iz Šentjanža, končali v želodcih številnih pokuševalcev. Prinašalci vseh kulinaričnih dobrot so v znak zahvale za sodelovanje prejeli spominska priznanja.
Marija Sukalo
E-naslov: a.m.mtklavc@ematl.si
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
V Grušovljah so na ogled postavili kar 53 različnih vzorcev suhomesnatih izdelkov (foto: Marija Šukalo)
BREZPLAČNO PRANJE
ZA
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 4. maja 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
AM.MIKLAVC
PREDSTAVLJAMO VAM:
Bodo pri avtomobilih električne zavore že kmalu nadomestile hidravlične?
Zaviranje avtomobilov v današnjem času praviloma poteka preko hidravlike. To pomeni razvod hidravličnih cevi po celotnem avtomobilu in seveda možnost izlitja ekološko oporečne hidravlične tekočine. Pri Siemensu so trenutno sredi razvoja popolnoma novega sistema električnega zaviranja, ki ne potrebuje hidravlične napeljave in torej tudi ne hidravlične tekočine.
Električne zavore naj bi po njihovem mnenju že do leta 2010 nadomestile hidravliko. Povezava med zavornim pedalom in zavorami na kolesih bi potekala samo preko žice, gre za tako imenovano
krmiljenje »by wire«, za vse ostalo delo naj bi poskrbela elektronika in elektromotor.
Zaradi velike porabe električne energije so Siemensovi strokovnjaki razvili posebno obliko zavor po
Osnovna šola Frana Kocbeka Gornji Grad
OE VRTEC Gornji Grad in Bočna Kocbekova cesta 21 3342 Gornji Grad Tel: 03 839 04 40, 839 04 41, Faks: 03 584 30 12 E-pošta: sola.gornji-grad@guest.arnes.si
VPIS OTROK V VRTEC GORNJI GRAD IN BOČNA za šolsko leto 2007/2008
Vlose za vpis pošljite na naslov:
OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad,
Kocbekova cesta 21, 3342 Gornji Grad, najkasneje do 30. 5. 2007.
Prijavo za vpis otroka v vrtec in vse dodatne informacije dobite v tajništvu OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad (tel. št.: 839-04-40 ali 839-04-41), v vrtcu Gornji Grad (tel. št. 584-31-15) in v vrtcu Bočna (tel. št. 584-51-19).
Zavedamo se, da odločitev za vključitev otroka v vrtec ni enostavna, zato ne zamudite priložnosti TEDNA ODPRTIH VRAT, ki bo v vrtcu Bočna in Gornji Grad od 14. 5. do 18. 5. 2007 od 9.00 do 10.30.
Lahko boste spoznali način življenja in dela v naših vrtcih.
l0hnn Gr^
principu delovanja klina. Če pogledamo sestavo zavor, ugotovimo, da le-te v osnovi ostajajo enake. Držalo zavornih ploščic (1) je podobno kot pri hidravličnih zavorah. Zavorni kolut (2) ostaja enak, s prisilnim hlajenjem pa so poskrbeli za hitrejše odvajanje toplote in s tem posledično za krajšo zavorno pot. Zaviranje poteka s pomočjo zavornih ploščic (3), od katerih je notranja ploščica postavljena v obliki klina. Ploščice se ne premikajo s pomočjo hidravlike, temveč s
pomočjo natančnega elektromotorja (4), ki preko kolesc (5) poskrbi za natančno »zabijanje« klina in s tem zaviranje.
Zaviranje s takšnimi zavorami naj bi bilo še bolj natančno kot pri hidravliki, saj elektronika tisočkrat v sekundi preveri potreben zavorni pritisk. Tudi reakcija zavor naj bi bila hitrejša, zato bi bilo ustavljanje vozila hitrejše, kar naj bi prišlo še posebej do izraza v primerih, ko se kolesa nahajajo na različno spolzkih podlagah.
Igor Pečnik
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
t.
Mara Cerar Hull: Pesem molka
Pesem molka je zadnja knjiga trilogije Molk, v kateri pisateljica opisuje mlado Mino in njeno življenje v internatu v času po drugi
svetovni vojni.
Domobranska preteklost družine dekletu na vsakem koraku otežuje pot do poklica in samostojnosti. Otepa se s pomanjkanjem in lakoto, skuša zaslužiti nekaj denarja za preživetje, se učiti in vsemu navkljub živeti brezskrbno mladostniško življenje, a ji zaznamovanost vedno znova stopi na pot. Utrujena od večnih bojev in težav se nazadnje odpravi v Cleveland poiskat srečo in novo življenje.
Mara Cerar Hull, je prvih dvajset let preživela v Sloveniji, sedaj pa že petdeset let prebiva v Ameriki. Piše v angleščini in slovenščini, objavlja povesti, črtice, pesmi, igre in novele.
KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA
Rošlinkine pripetije po leponjivsko
Starejša gledališka ekipa Kulturnega društva Lepa Njiva je 14. aprila premierno uprizorila veseloigro Vdova Rošlinka. To staro kmečko komedijo je gledalcem predstavila kar po domače - v »leponjivščini«. Z narečjem obogatena komedija je v dvorano osnovne šole privabila veliko ljudi, ki so se odzvali »vabilu Rošlinke« in se prišli zabavat ob njenih ljubezenskih pripetijah.
Samooklicani ženitni posredovalec Balantač »meša štrene« pri Rošlinkini hčeri Manici (foto: Ciril M. Sem)
Da so »zapinčlani« odnosi stalnica naših življenj, vemo vsi. Rošlinka, vdova, ki je to šele tri mesece, se že ozira za novim snubcem, mladim možem, ki bi ji pomagal
»birtvat, sjat, oratseveda pa bi prinesel tudi veliko razburljivosti v njeno vdovsko življenje.
Lahko bi rekli, da vtej njeni želji ni nič nenavadnega, zapletenega - »zap-
Ali bo veliko, veliko mlajši Rožmanov Janez podlegel Rošlinkinim
»žavbam«? (foto: Ciril M. Sem)
inčlanega«. Stvar zaplete dejslvo, da se Rošlinka ozira za veliko, veliko mlajšim snubcem. Rožmanov Janez, v katerega je Rošlinka usmerila svojo pozornost, upe in načrte, biji lahko bil namrečsin. Poleg tega ta mladi sosed dosti rajši vidi Rošlinkino hčera, kakor Rošlinko samo. Zato mora Rošlinka najti druge, bolj skrivnostne, v meglo ovite poti do osvojitve cilja. In ker je polna domislic in zvijač, ji to seveda ne povzroča težav. S pomočjo Balan-tača, samooklicanega ženitnega
posredovalca in romarja vimenu dru-gih,je takšno spletkarjenje v ljubezenskih zadevah še lažje.
Leponjivska gledališka ekipa je tako po šestnajstih letih na oder zopet postavila priljubljeno veseloigro. Ekipa seje dokazala z inovativnim pristopom, za katerega je zaslužen režiser Aleš Podrižnik, in dodelano kostumografijo, piko na i pa je seveda predstavljala izvedba igre v domačem narečju.
Barbara Fužir
KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO
Prijeten večer z ljudskimi godci na Ljubnem
Člani ljubenskega kulturnega društva so tudi letos teden dni po veliki noči priredili lani ponovno oživljeno zelo priljubljeno prireditev z ljudskimi godci in pevci v glavnih vlogah, ki se je dogajala v prostorih tamkajšnjega kulturnega doma.
Med prekaljene godce sodi tudi Fužirjev Ciril (foto: Franjo Atelšek)
Predstavili so se različni glasbeniki. Vse od prikupnih malčkov, ki po zaslugi Lenke Kralj znajo zapeti že kopico ljudskih pesmi, treh Tirskih deklet, ki skupaj z mamo Rosano negujejo družinsko petje, zmeraj priljubljenega dekliškega Noneta
Lipca in vse do prekaljenih godcev, kot so Kogovški Jože, Fužirjev Ciril ter nadebudni mladi harmonikarji, ki stopajo po stopinjah starejših vzornikov. Nastopili so tudi nekateri mladi ansambli, zaradi objektivnih okoliščin pa so manjkali nekateri stari
ljudski godci, ki so resnici na ljubo vedno dajali svojevrsten pečat tej zanimivi glasbeni predstavi. Med mladimi glasbeniki namreč ni slišati tistih resnično najbolj starih ljudskih skladb, ki posledično vse bolj tonejo v pozabo.
Po zaslugi prav vseh nastopajočih je večer ljudskega muziciranja, petja in humorja minil vznamenju zado-
voljnih obrazov številnih obiskovalcev ter s spoznanjem, da tovrstna zvrst glasbe ne bo utonila v pozabo. Garancija za to je vrsta mladih glasbenikov, ki so s svojimi nastopi dodobra ogreli dlani in srca poslušalcev. Smeh in veselje je pač še vedno pol zdravja, med ljudskimi godci pa je dobre volje vedno v izobilju.
Franjo Atelšek
Prikupni malčki po zaslugi Lenke Kralj znajo zapeti že kopico ljudskih pesmi (foto: Franjo Atelšek)
Trgovina a modno konfekcijo
Topli sončni dnevi so nas zmečkane tkanine. Vzorci so pike, opomnili, da prihaja poletje in z črte, drobni karo, rožice in Češnjice, njim tudi čas za popestritev Barve pa so nežne, skoraj poletne garderobe.	pastelne. Nikdar pa ne boste
Ne veste kaj obleči za različne zgrešili z večno elegantno črno priložnosti, kot so obhajila, bir- belo kombinacijo ter rdečo barvo, me, valete in poroke?	Podnje oblecite nogavice brez
Kako najti ustrezno kombina- stopal. Izbirate lahko med modnimi cijo oblačil, barv, linij?	mrežastimi s kombinacijo vzorcev
Na kratko nekaj modnih nasve- rož ali gladkimi z zaključnim tov...	čipkastim spodnjim delom pri
gležnju. Ne pozabite na dokolenke, Najbolj modne in praktične ta hip obvezne za to poletje, pri katerih so tunike oz. ultra kratke obleke v izstopajo čipke ali pentlje. Še slogu šestdesetih (baby dool stil), vedno pa so tu mrežaste nogavice, večbarvnih vzorcev, narejene iz ki se podajo prav vsem slogom, lahkih, mehkih in padajočih tkanin. Modna so ozka in široka mini krila, Pri materialih prevladuje saten in hlače na korenček, ki segajo do
gležnjev, boleri, kratke jaknice, potiskani topi ter seveda bermuda in kratke hlače. Nepogrešljivi kos garderobe je kratek plašč, trenčkot, katerega kombinirate skladno z obleko, krilom ali hlačami v enaki barvi ali ton na ton. Ultra modni ta hip so srebro, zlato in bron, celota učinkuje skladno, če kose kombinirate ton na ton. Svoj čar in piko na i daje predvsem pravilna izbira modnih dodatkov, kot so široki pasovi, gladki ali z motivi ter oblika nakita.
Takole... kanček samozavesti, obilo zabave in razvajanja Vam želim!
VSAK TEDEN NOVA KOLEKCIJA OBLAČIL!	L.	\
Kje nas najdete? Na trgu 25 v Mozirju.
Obiščite nas, kjer Vam bomo pomagali z MODNIMI NASVETU
Karin Bitenc s.p.	Odpiralni čas:
Ha trgu 25	Od pon. do pet. : od 9. do f 9. ure
1330 Mozirju	sob: od S. do f 2. ure
Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151
Delovni čas: PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h
Kredit
Leasing
Položnice
Izzivamo vse tiste, ki bi bile rade lepše, privlačnejše, ki bi rade bile všeč sebi in drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=tn bodo poskrbeli da boste dobile celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo in kratek opis ter vse skupaj najkasneje do petka, 11. maja 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
skuterji
motorna kolesa
PRIJAVNICA
izvenkrmni
motorji
štirikolesniki
gumijasti
čolni
Spodaj podpisana si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic.
S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij.
IME IN PRIIMEK:______________________________________________
NASLOV:_____
POŠTA IN KRAJ:
Ključavnica za disk
DATUM ROJSTVA:
PODPIS:
Priloga: barvna fotografija celotne postave
AKCIJA VELJA V MESECU APRILU 2007
^ProMotOr
RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO
Uspešen nedeljski ulov ribiča iz Mozirja
Prvi lovni dan v sezoni je za vsakega ribiškega navdušenca pravi praznik. Letošnja prvoaprilska nedelja, kije bila bolj podobna poletju kot pomladi, je članom Ribiške družine Ljubno res v polni meri ustregla.
Drago Petak st. je ob svojem prvem obisku Savinje po uspešno opravljenem ribiškem izpitu na suho potegnil 66-centimetrsko Šarenko (foto: Franjo Atelšek)
Tega dne se bo verjetno še dolgo spominjal Drago Petak st., Mozirjan med ljubenskimi ribiči, kije ob svojem prvem obisku Savinje po sobotnem uspešno opravljenem ribiškem izpitu na suho potegnil šarenko. V dolžino je merila kar celih 66 cm. Njegovi ribiški prijatelji
so kar nekako z nezaupanjem opazovali, kako je ribiškemu »zelencu« ribiška palica na Savinji v bližini Mrčinkovega jezu nekako čudno zadrhtela in po slabe pol ure so ugledali na suhem pravo pravcato ribjo mrcino, težko preko štiri kilograme.
Po besedah staroste ljubenskih ribičev Janeza Podkrižnika - Matica si je z največjo ulovljeno ribo prvega lovnega dne Petak po tradiciji prislužil za naslednjo sezono brezplačno ribiško dovolilnico. Vsi prisotni ribiški prijatelji so bili v bližnji gostilni ob tej priložnosti
postreženi s prvimi letošnjimi zgornjesavinjskimi želodci iz Podkrižnikove kašče. Kot dobra popotnica v letošnjo ribiško sezono, je hudomušno in nagajivo pripomnil Matic, ter nazdravil z nasmejanim in presrečnim ribičem iz Mozirja.
Franjo Atelšek
SLAŠČIČARNA MIŠ MAŠ ŠOŠTANJ
Razstava poročnih tort
Slaščičarna Miš Maš Šoštanj je 14. aprila v svojih prostorih pripravila razstavo poročnih tort. Na njej so spretne slaščičarke šoštanjskega kolektiva predstavile številne sladke umetnine, ki so nepogrešljive pri vsaki poročni slovesnosti.
Kolektiv slaščičarne Miš Maš iz Šoštanja je pripravil razstavo slastnih poročnih tort (foto: Marija Šukalo)
»S sliko le težko pokažemo vse, kar sodi ob tak dogodek, zato smo se odločile, da izdelamo poročne torte in drobno pecivo, ki sodi na praznično mizo. Da bo vse tako, kot se na poročni dan spodobi, smo k sodelovanju pritegnile tudi cvetličarno, gostišče in dekoraterja ter seveda poročni studijo za izposojo oblek. Tako si je na enem mestu mogoče ogledati vse za slavnost, saj smo žele-
le nevestam olajšati delo in spodbuditi njihovo domišljijo,« je o tortah in sami razstavi povedala vodja Natalija Javornik. Pri tem je poudarila, da torte naredijo in okrasijo z različnimi sestavinami, ki pa morajo biti užitne. Kako hitro tovrstni izdelek nastane, je odvisno od zahtevnosti dekoracije, nekatere terjajo tudi do sedem ur.
Marija Šukalo
JVaäf àng£ef äemtftatfa
Voščilo je namenjeno
Martinu Cajnerju
iz Nazarij
Iskrene čestitke ob praznovanju rojstnega dne, okroglih 80 let.
Še mnogo zdravja, sreče, da bi nas tvoja toplina in iskrenost bogatila se naprej.
Še mnogo zdravih let ti želimo.
Žena Ivanka, hčerka Ljuba s Stanetom, Vesna z Alešem in Alexandrom.
Trgovina z obutvijo . %
Jurčekm
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOIEf Nazarje, tel. 839 09 50 tat prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
BesiMit«®.
. JH
nami.
Novi modeli za pomlad in poletje že na naših policah!
£ ^
«	'	'■	'A'
Vsem prebivalkam in prebivalcem
Zgornje Savinjske doline čestitamo ob 27. aprilu -dnevu boja proti okupatorju in l. maju -prazniku dela ter vstopu Slovenije v EU.
ESOTECH
jSTvarjamo boljši sveT
www.esotech.si Nosilno podjetje www.tpvode.si Slovenskega ekološkega grozda velenje@esotech.si in Tehnološke platforme za vode
Cbs&BB
Kovinska industrija KLS d.d.,
11«
Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji
Tel.: 839-32-00
FordServis
Ford Kr bava c
Recica ob Paki 45, Šmartno ob Paki tel: 981 51 23
Delovni čas:
Od porr- do pet. od	ure
sobota od 7. do 1^. ure
C Jfl /s* ^ V POSLOVNEM OBJEKTU Jy °1 NAZARJE J
V mesecuaprilu BREZPLACNAv djlEGAROK in MASAžI LASIŠČA!
Naročila mlel 03/J^9-52-71 ali 031/740-100 (Jožica).
031/740-100 (Jožica).
REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN V PODVLEKI
Ljubenski igralci poželi pohvale
V Podvelki pri Dravogradu je sredi aprila potekalo regijsko srečanje otroških gledaliških skupin. Na njem so nastopili tudi ljubenski osnovnošolci, ki so se najbolje odrezali na medobčinskem srečanju na Ljubnem ob Savinji.
Mladi gledališčniki so koroškemu občinstvu pripravili Revolucijo v kraljestvu bonbonov, kijoje režirala in na oder postavila Urška Solar, Za
kostumeje poskrbela Mija Ugovšek, v veliko pomoč za odrom in na njem pa so bili tudi Nace Mlinar, Marjana Šiljar in Vekoslava Klemenak.
Ljubenske igralce si je ogledala strokovna spremljevalka srečanja Kirn Komljanec iz Ljubljane, Po besedah mentorice Urške Solarje ocenjevalka igralce pohvalila tako za igro in gibalno tehniko kotza izgovorjavo. »Kaj ta pohvala pomeni, še ne moremo reči, vsekakor pa sem bila fascinirana nad dejstvom, da koroške osnovne šole ne gojijo gledališke
dejavnosti. Zaradi tega nas je ocenjevalka zelo spodbujala, da nadaljujemo delo z mladimi, jih postavljamo na oder in jih poskušamo pripraviti do tega, da čim več nastopajo,« je po nastopu dejala Šolarjeva in poudarila, da igralsko dejavnost na ljubenski šoli podpirajo tako vodslvo kottudi sodelavci.
Marija Sukalo
REGIJSKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN V CELJU
Dobre kritike za lutkarice iz Luč
REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN V ŠMARTNEM PRI SLOVENJ GRADCU
Tepežni dan gornjegrajskih »Fackov« navdušil
V Šmartnem pri Slovenj Gradcu je 12. aprila pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo regijsko srečanje otroških folklornih skupin. Srečanja seje udeležilo deset skupin iz Celjske in Koroške regije, ki so po mnenju ocenjevalke Erike Krašek na območnih srečanjih pokazale največ.
Tudi letos se je otroška folklorna skupina »Facki« iz Osnovne šole Gornji Grad, pod mentorstvom
Otroška folklorna skupina »Facki« iz gornjegrajske osnovne šole je prikazala Tepežni dan
Marije Vincek, predstavila na tem srečanju. Prikazali so Tepežni dan. Sodelovanje na takem srečanju je velika nagrada in vzpodbuda tako za plesalce kotza mentorje. V Slovenj Gradcu sije ocenjevalka Malči Možina dobro ogledala vse skupine in izmed njih bo zbrala najboljše, ki se bodo predstavile na državnem srečanju 26. maja v Lendavi.
Člani OFS »Facki« z mentorico
V Celju je drugo aprilsko sredo potekalo 9. regijsko srečanje lutkovnih skupin Lutkarije in vragolije. Na odru Hermanovega gledališča Muzeja novejše zgodovine Celje se je predstavilo osem lutkovnih skupin širše celjske regije, ki so bile izbrane na medobmočnih srečanjih. Med njimi je bila tudi lutkovna skupina Eci peci Osnovne šole Blaža Arniča Luče, ki je navdušila sredi marca na Ljubnem ob Savinji.
Občinstvu v Celju so se lučki otroci pod mentorslvom in režijsko palico Jožice Podkrajnik predstavili z lutkovno igro Danila Vranca Volk in kozlički. Lutke in sceno so oblikovale članice skupine same. Lutkaricam so bili v pomoč tudi glasbeniki z Orf-fovimi instrumenti, kijih vodi Tadeja Robnik. Tako je nastala zelo zanimiva glasbena oprema predstave. Vse skupaj si je ogledala selektorica Irena Rajh - Kunaver, znana lutkovna strokovnjakinja.
»S tem, kar je nastalo, smo zelo zadovoljne, predvsem zato, ker je bil zelo dober odziv publike. Seveda smo vesele besed pohvale in tudi
dobre kritike, ki smojo dobile v Celju. Sedaj lahko le upamo, da smo ocenjevalko prepričale o kvaliteti predstave in nas bo uvrstila na
državno srečanje lutkovnih skupin Slovenije, ki bo maja,« je po predstavi povedala Podkrajnikova.
Marija Šukalo
Lutkovni skupini Eci peci Osnovne šole Blaža Arniča Luče so bili v pomoč glasbeniki z Orffovimi instrumenti
CICIDO V NAZARJAH
Kultura se doživlja in čuti v srcu
V nazorskem Domu kulture je potekala 48. območna in medobmočna revija otroških in mladinskih pevskih zborov osnovnih šol in vrtcev Zgornje Savinjske doline. V četrtek in petek, 12. in 13. aprila, so se občinstvu predstavili mladi pevci, od najmlajših, ki obiskujejo vrtec, do tistih, ki letos zapuščajo šolske klopi. Revijo pod naslovom Cicido je pripravila mozirska območna izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Osnovno šolo in Občino Nazarje.
Pozdravne besede je nastopajočim in poslušalcem namenil ravnatelj nazorske osnovne šole Jože Kavtičnik. Poudaril je, da se kultura ne gleda samo z očmi oziroma posluša z ušesi, temveč se doživlja in čuti v srcu.
gali tremo.
Dvodnevno druženje pevcev v Nazarjah je bila priložnost sedemnajstim zborom, da svoje znanje in glasovne spretnosti pod taktirko sedmih zborovodij pokažejo občinstvu. Njihov program, ki ga je v celo-
Dvodnevno druženje mladih pevcev v Nazarjah je bila priložnost sedemnajstim zborom, da svoje znanje in glasovne spretnosti pokažejo občinstvu (foto: Benjamin Kanjir)
Na vajah predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov naše doline je bilo potrebno veliko dela in odrekanja, da so svoje glasove izpilili, se naučili tekste in premia-
to povezovala moderatorka Janja Irman Kolarje bil zelo raznolik, saj so posegli po bogati zakladnici narodnih in ponarodelih pesmi ter jim dodali dela in priredbe domačih in
9. POHOD PRIJATELJSTVA NA ČRETO
Vabilo v naravo
Praznik dela, 1. maj, bodo ljubitelji narave v kokarski krajevni skupnosti obeležili z devetim tradicionalnim pohodom na Čreto, ki ga organizira KO Kokarje v sodelovanju z društvi.
Pohodniki se bodo na pot podali s Športno rekreacijskega centra Laze, kjer jih bo ob 8. uri čakalo okrepčilo. Nato pa se bodo podali mimo Tajne do Krepljetove domačije, kjer se bodo lahko spočili, malicali in poklepetali s prijaznim gospodarjem Antonom Punčuhom.
Ljubitelji narave bodo pot nadaljevali do cerkve Matere Božje, ob 12. uri bodo lahko ob spomeniku padlim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča na Čreti prisluhnili kulturnemu progra-mu. Tudi letos ga bodo oblikovali nazorski osnovnošolci in Završka dekleta. Ob povratku v dolino se bodo udeleženci ustavili na Jegovnikovi domačiji pri družini Strožič, kjer bodo nadaljevali z druženjem ob dobri kapljici in domači hrani.
Marija Sukalo
Program je bil zelo raznolik, saj so pevski zbori posegli po bogati zakladnici narodnih in ponarodelih pesmi ter jim dodali dela in priredbe domačih in tujih avtorjev (foto: Marija Šukalo)
tujih avtorjev. Vse skupaj je spremljala strokovna spremljevalka revije Anka Jazbec, ki je ocene zborov posredovala v pisni obliki, in od njih
je odvisno, kateri pevski zbor bo Zgornjo Savinjsko dolino zastopal na regijskem srečanju.
Marija Šukalo
ČRNA KRONIKA
•	UKRADLI AKUMULATOR
Konjski vrh: V času med 12. in 16. aprilom je iz traktorja, parkiranega pred stanovanjsko hišo v Konjskem vrhu, neznanec ukradel akumulator.
•	TRAVNIŠKI POŽAR
Šmiklavž: 18. aprila je domačin iz Šmiklavža ob gozdu kuril odpadne veje. Zaradi vetra mu je ogenj ušel v bližnji gozd, v katerem je zagorelo podrastje. Požarišče v velikosti okoli 15 krat 30 metrov je delno pogasil domačin sam, za ostalo pa so poskrbeli prostovoljni gasilci. Ker je domačin kuril na odprtem prostoru v času prepovedi, sledi zoper njega obdolžilni predlog.
•	ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
Grušovlje: 20. aprila okoli pol štirih popoldan je v Grušovljah zagorelo gospodarsko poslopje, veliko 10 x 25 metrov. V požaru je v celoti zgorel zgornji leseni del objekta z ostrešjem. V spodnjem zidanem delu je delno oziroma v celoti zgorelo več različnega orodja in opreme. Lastnica je s požarom oškodovana za okoli 60.000 evrov. Z ogledom je bilo ugotovljeno, daje požar povzročila dotrajana električna napeljava.
•	VLOM V LOKAL
Mozirje: V noči iz 23. na 24. april je bilo vlomljeno v lokal v Lokah pri Mozirju. Lastnik je pri pregledu objekta ugotovil, da so mu odtujili 500 evrov.
Darko Glušič je ves dan trdno delal in s tem tako dobro ogrel »motorje« svojega telesa, da je priplezal na vrh mlaja
(foto: Benjamin Kanjir)
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Mlajše deklice pred zgodovinskim uspehom
Rokometni klub Nazarje v sezoni 2006/2007 v ligaških tekmovanjih nastopa stremi selekcijami: mlajšimi deklicami A, mlajšimi deklicami B in kadetinjami. Potem ko so mlajše deklice B (letnik 1995) v prvem delu tekmovanja prepričljivo osvojile prvo mesto v svoji skupini in pri tem za sabo pustile tako Velenje kot Celje, imajo sedaj po zmagi na polfinalnem turnirju v Izoli velike možnosti, da se bodo borile celo za naslov državnih prvakinj.
Ženski rokometni klub Izola je bil organizator prvega izmed dveh polfinalnih turnirjev v skupini C, kamor sta se poleg domače ekipe uvrstili še ekipi RK Krim Mercator in RK Nazarje. V prvi tekmi je Izola premagala Mercator 19:13, v drugi tekmi so bile z 20:17 od Ljubljančank boljše tudi Nazar-čanke, v zadnji tekmi, kije odločala o zmagovalcu turnirja, pa so igralke RK Nazarje porazile tudi favorizirane domačinke in zmagale 11:9.
Drugi turnir v skupini C bo prihodnjo soboto, 5. maja, v športni dvora-
ni Nazarje, ko se bodo omenjene ekipe še enkrat pomerile med sabo. Že prvi obračun med domačinkami in gostjami iz Izole bo dal odgovor, katera izmed teh ekip se bo uvrstila na finalni turnir za naslov državnih prvakinj. Sodeč po prikazani igri v Izoli imajo varovanke trenerja Jaka Mikeka realne možnosti, da dosežejo največji uspeh v zgodovini kluba, seveda pa jim bo pri tem še kako v pomoč podpora s tribun športne dvorane, zato vabijo navijače, da v čim večjem številu pridejo na tekmo.
Franci Kotnik
Pohodniki so se podali po delu čebelarske poti, ki vodi iz Mozirja v Šmihel (foto: Benjamin Kanjir)
Kdo promovira vožnjo izven cest?
Zmotil me je že drugi članek gospoda Igorja Pečnika, ki ob tem, ko opisuje določene tipe vozil, propagira vožnjo v naravnem okolju.
Bralce Savinjskih novic in gospoda Pečnika bi želel na tem mestu obvestiti, da so vse vožnje z vozili izven gozdnih cest z Uredbo o prepovedi vožnje v naravnem okolju (Ur. I. RS, št. 16/95) v Sloveniji prepovedane. Uredba je namenjena ohranjanju miru v naravnem okolju, ki je pomemben zlasti za živalski del gozdnega ekosistema in drugih naravnih okolij. Uredba seveda ne prepoveduje voženj, ki so potrebne za redno gospodarjenje na zemljišču, in intervencijskih voženj, npr. gasilcev ipd. Tudi Zakon o gozdovih (Ur. I. RS št. 30/
93) pravi podobno: »Vožnja v gozdu zunaj gozdnih cest je dovoljena le za gospodarjenje z gozdovi ali za reševanje ljudi oziroma premoženja.«
Žal vemo, da obstaja skupina ljudi, kijih zakoni in uredbe, ki ščitijo naravo, ne ovirajo pri zadovoljevanju njihovih egoističnih »športnih« potreb, v vseh letnih časih in celo v najbolj odmaknjenih in mirnih predelih našega območja, kjer so te vožnje najbolj škodljive. Smo pač takšni in drugačni. Moti pa me, kadar se protizakonito delovanje promovira javno v lokalnem časopisu.
Damjan Jevšnik, vodja krajevne enote Nazarje, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje
MOZIRJANI AKTIVNO OBELEŽILI OBČINSKI PRAZNIK
Zdrav duh v zdravem telesu
lo se je pet ekip, največ športne sreče pa so imeli člani Športnega društva Modras, ki so za osvojeni turnir prejeli zmagovalni pokal.
Popoldan je bil organiziran turnir v košarki na igrišču ob Savinji. Med sabo se je pomerilo sedem trojk. Turnir trojk v počastitev občinskega praznika je osvojila ekipa ŠD Mozirje.
Enako ali še bolj napeto je bilo tudi na mozirskem sejmišču. Mlajevci se tudi letos niso izneverilitradiciji postavljanja mlajev. Enega so postavili tudi na sejmišču. Letos seje plezanja na mlaj udeležilo sedem tekmovalcev. Vzdušje med navijači seje stopnjevalo vse do zadnjega plezalca, Darka Glušiča, kije edini priplezal do venca in iz njega iztrgal šop trakov.
Benjamin Kanjir
V okviru občinskega praznika se je minulo soboto v Mozirju zvrstila vrsta športnih prireditev. Pohodniki so se podali po čebelarski učni poti, nogometaši so se zapodili za okroglim usnjem, košarkarji so se pomerili vtrojkah, najpogumnejši pa v plezanju na mlaj.
Na mozirskem košarkarskem igrišču ob Savinji se je pomerilo sedem trojk (foto: Peter Goltnik)
Okoli 70 pohodnikov seje sredi dopoldneva podalo po delu čebelarske poti, ki vodi iz Mozirja v Šmihel. Trasa poti ni bila zahtevna, vodila je čez Podrožnik, Brdo in mimo šmihelske cerkve do tamkajšnje
podružnične šole, kjer jih je čakalo okrepčilo. Med potjo so si ogledali več domačih čebelarstev in se okrepili z medenjaki ter medico.
V tem času je v Šmihelu potekal turnir v malem nogometu. Pomeri-
Zahvale, Oglasi
\________________
Upravna enota Mozirje
Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje Tel.: (03) 839 3300 Faks: (03) 839 3402 Email: ue.mozirje@gov.si
OBVESTILO
Na podlagi Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnem poslovanju (Ur.l. RS, št. 32/2007) bodo od 1. maja 2007 v organih državne uprave (upravni enoti, davčni in geodetski upravi) in v občinski upravi Mozirje
URADNE URE:
-	PONEDELJEK od 08.00 do!2.00 ure in od	13.00 dol5.00 ure
-TOREK	od 08.00 dol2.00 ure in od	13.00 do	15.00 ure
-	SREDA	od 08.00 dol2.00 ure in od	13.00 do	18.00 ure
-PETEK	od 08.00 do 13.00 ure
-	PRVO SOBOTO v koledarskem mesecu oziroma
-	DRUGO SOBOTO, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom
-	določen dela
prost dan od 08.00 do 12.00 ure.
Uradne ure svetovalca za pomoč strankam in sprejemne pisarne bodo ves POSLOVNI ČAS, to je:
-	PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK
-	SREDA
-	PETEK
-	SOBOTA
(kadar se ta šteje kot poslovni dan)
od 08.00 do 15.00 ure od 08.00 do 18.00 ure od 08.00 do 13.00 ure od 08.00 do 12.00 ure
URADNE URE KRAJEVNIH URADOV:
Gornji Grad:
- torek od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 16.00 ure
- petek od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 13.00 ure
Ljubno ob Savinji:
-	sreda od 8.00do 12.00 ure in od 12.30 do 18.00 ure
-	petek od 7.00 do 10.00 ure
Luče:
-	ponedeljek od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 16.00 ure
-	četrtek od 7.00 do 10.00 ure
Nazarje:
-	sreda od 13.00 do 18.00 ure
Rečica ob Savinji:
-	četrtek od 7.00 do 10.00 ure
Solčava:
-	četrtek od 11.00 do 14.00 ure.
Življenjeje pot v smrt, smrtjepotvživljenje. (kitajski pregovor)
ZAHVALA
ob težki izgubi ljube mame ter stare mame
Marije ROSC
(16.7.1928 -16.4.2007) iz Luč 88
Neizmerno zahvalo dolgujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v trenutkih njene težke bolezni ter jo v tolikšnem številu spremljali na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala vsem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje ter prispevali dar za maše.
Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, Petru, sosedom, pevcem, govornici ter g. župniku za lepo opravljen obred poslednjega slovesa.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Sinova Ciril in Metod z družinama
Mariji ROČNIK
Bencetovi mami v slovo
Z žalostjo sporočamo, da nam je 14. aprila 2007 v starosti 84 let preminila draga mama Marija Ročnik iz Podhoma pri Bočni.
Veselje in radost delila si vsem,
si za besedo, pesem slovensko živela...
Prišel je čas, ko dejala si nam,
odslej pane bodem več pela, odhajam drugam...
Odšla si prav tiho, kar zaspala si nam, kot sonce za hribe zaide...
Nate spomin drag bo ostal,
dokler nas v Nebesih stvarnik ne snide!
Vsi Tvoji
Vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in denar za svete maše, vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti in ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, se iskreno zahvaljujemo.
Marija, Janko in Marko z družinami
[
Zahvale, Matična kronika, Oglasi
Matična kronika za mesec marec 2007
ROJSTVA:
Rodilo se je 10 dečkov in 3 deklice.
POROKE:
Erik Rosenstein z Brezja in Tinkara Verbuč iz Lok pri Mozirju
SMRTI:
Ivan Prislan iz Savine, Janez Kumprej z Ljubnega ob Savinji, Veronika Fužir iz Radegunde, Adolf Purnat iz Vologa, Vida Rajter iz Bočne, Elizabeta Presečnik iz Bočne, Peter Slapnik iz Rovta pod Menino, Pavla Pungartnik z Ljubnega ob Savinji, Elizabeta Atelšek iz Tera, Frančiška Rihter iz Nove Štifte.
RÄWmtiiiTft
_ Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
M ■ IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, M| OKENSKIH POLIC in	<£*■**,,
1 » i	n,: 04-,,'311
W DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA	/e®°^6
Pomlad sena zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se zagrne, zate pa pomladi ni.
(S. Jenko)
ZAHVALA
ob izgubi drage sestre
Cvetke TRBOVŠEK
z Dola
(5.5.1961 - 9.4.2007)
Iskrena hvala sosedom, pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala govornikoma za besede slovesa.
Zahvaljujemo se tudi društvu Sožitje in VDC Mozirje.
Žalujoča brat Franc in sestra Jožica z družino.
Še gora tipošilja svoj pozdrav, in gorske rože so sklonile glavo, stopinje tvojepreko gorskih trav ostanejo... ker ljubila si naravo!
V SPOMIN
Vikici AUBREHT
iz Mozirja
Mineva petnajsto leto, žalost in neskončna praznina ostajata... Prisrčna hvala za vsako dobro misel na njo, za vsako prižgano svečko na grobu in postanek ob njem.
Naše borno življenje je en sam večni spomin na ljubljeno ženo, mamico, babico, prababico in teto!
Vsi njeni
?ooW5BME STOfi,r^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640

ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Jožefa GOLIČNIKA
z Lepe Njive
(19.10.1914 - 11.4.2007)
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornikom, praporščakom, vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste darovali za sv. maše, cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Za razvedrilo
ZsiĐrE W.
Novinarji večinoma niso navdušeni nad desnimi vladami. Izdaja jih že to, da pišejo z leve proti desni.
Zakaj bi vlada ne smela nadzirati Sove, če lahko Kos vlado?
Glede segrevanja ozračja upajmo na toplejše odnose in ne vročekrvne konflikte.
Če se izdajatelju knjig poveča prodaja, se poveča tudi zanimanje za njegove računovodske knjige.
Še dobro, da gostilne zapirajo, sicer bi se nekateri nikoli ne vrnili domov.
Če se bodo zaradi klimatskih sprememb dvignile gladine oceanov in morij, bo potrebno na novo narisati zemljevide sveta. Edino Nizozemcem ne, ker bodo imeli tiskarne pod vodo.
April je še vedno april. Nestanoviten kot vedno, letos je presenetil s stabilno sončnim vremenom.
Kljub otoplitvam so možne hude zime, hladne jeseni, deževne pomladi in kisla poletja. Ampak poletje bo nastopilo pomladi, jesen poleti, zima jeseni in pomlad pozimi.
Afričani pa res nimajo sreče. Ko ni treba, pred-načijo pred vsemi. Tokrat še pri segrevanju ozračja.
______________________________
Tudi letos so nekateri dan Zemlje obeležili s čistilnimi akcijami. Če bi jih namesto nekaterih izvajali oni drugi, bi lahko ti obujali spomine:
"Sosed, poglej, kaj ni to tvoj pralni stroj?"
"Ne, kolikor se spomnim, je bil moj poln praznih baterij."
Štajerci se smejimo Primorcem, ko jih vidimo, kako nespretno se z avtomobili vozijo po snegu. Oni se smejijo nam, ko vidijo, kako nam malo močnejši veter dviga strešnike.
Štajerci pa vseeno ne bi bili radi v koži Primorcev. Ko bo pri nas pihal tak veter, kot je njihova burja, bo pri njih burja tako huda, da bo še črke s papirja zbris...
Mislim, da bom dobil službo. Pokliči me nazaj čez pet minut.
Selilca pohištva sta prinesla klavir v četrto nadstropje stanovanjskega bloka.
"Ali vama je bilo težko?" ju vpraša lastnik.
"Sploh ne, saj ga nisva poslušala."
Najbrž jih spuščaš prepočasi nazaj v vodo...
"Pridi in se nam pridruži pri praznovanju!" nagovarjajo znanstveniki kolega.
"Kaj pa praznujemo?" "Ivanovo odkrijte."
"Kaj pa je odkril?" "Steklenico viskija."
"Kmalu bo spet cele noči živahno!" se veseli Rečičanka.
"Zakaj?" jo vpraša Mozir-janka.
Ker so poleti noči krajše.
Hvala ti, Novak, za ta nazoren prikaz onesnaževanja Zemlje.
r

Cvetkehkoprhe
DVA ZORNA KOTA
Aleksander Videčnik, narodopisec iz Mozirja: »Poglej, Lojz, Ciril naju slika! Spet naju bo namočil v Koprive...«
Alojz Zavolovšek, akademski slikar iz Mozirja: »Zakaj si tako črnogled, Sandi? Morda pa naju slika zato, da bi naju lahko položil med Cvetke, kar bi bilo pred skorajšnjo razstavo v Mozirskem gaju povsem primerno...«
MOZIRSKI MODNI TRENDI
Jakob Presečnik, poslanec v državnem zboru: »Naj živi moda! Z mozirskim podžupanom sva si kupila nova klobuka in zdaj je le še vprašanje časa, kdaj naju bodo posnemali še drugi tržani Mozirja...«
Roman Čretnik, podžupan občine Mozirje: »Kolikorjaz poznam Mozir-jane, zaradi naju nihče ne bo nosil klobuka, še najmanj pa tržani...«
VPRAŠLJIVA (NE)PRILJUBUENOST
Edi Mavrič - Savinjčan, novinar in publicist: »Sem slišal praviti, da se te Mozirjani izogibajo, ker jih kar naprej fotografiraš...«
Ciril Sem, fotoreporter: »Tega nisem opazil, sem pa slišal zate praviti, da se te »šajhajo«, ker jim vedno naliješ čistega vina...«
AMERIŠKI
IGRALEC
JUNAŠKA
PRIPOVED-
LEPOTNA
KRALJICA,
NAJLEPŠE
DEKLE
PRENOS
ŽIVČNIH
DRAŽLJAJEV
DO
ORGANA
KOTNA
MERA
ORGANSKA SPOJINA V ŽIVALSKIH ORGANIZMIH, STERIN
KRAJ PRI KLJUČU V
BOSNI
OLEPŠAVA,
OKRAS
NEKDANJI
POLJSKI
KONJENIK
PRVI
PARTSKI
KRALJ
JUŽNOAFRIŠKO
ČRNSKO
PLEME
SREDNJEVEŠ.
ISLANDSKA
PRIPOVED
VERA
ACEVA
KONOPLJI
PODOBNO
VLAKNO
ZAŠČITNO SREDSTVO ZA LES
NEKD. GUVERN. BANKE SLOV.-FRANCE
VRELEC V ROGAŠKI SLATINI
HRVAŠKI
PETROL
MEDMET
SMEHA
MESTO V BAČKI, OB TISI
PROSTOR ZA SHRANJEVAN. ČESA
ENICA,
ENOJKA
AZIJSKA DRŽAVA, GL. MESTO TEHERAN
ŠPANSKI
VLJUDNOST.
NAZIV ZA GOSPO
MED
(NAR.)
POMOR
KAKEGA
NARODA
NORDIJSKA
BOGINJA
MORJA
GLAVNO
MESTO
IRANA
AMERIŠKI IGRALEC-ROBERT DE
RUDOLF
LABAN
DRUŠČINA,
SKUPINA
LJUDI
(POG.)
PREBIVALEC
KRAJA
AMERIŠKA
PEVKA-
LEE
MOSTOVŽ,
POMOL,
TIN
Portal Savinjsko dolina
MINI SLOVARČEK:
ZULUJI- Južnoafriško črnsko pleme DEPO- prostor za shranjevanje česaž STEROL- organska spojina v živalskih organizmih SISAL- konoplji podobno vlakno ARSAK- prvi Partski kralj
2	3		1	5	
1					2
4	5				
				3	
			2	4	
					
NAVODILOZASUDOKU
Mrežo izpolnite tako, da v vsakem stolpcu in vrstici le enkrat uporabite vsako številko od 1 do 6. Enako velja za vsakega od malih pravokotnikov 2x3. Možna rešitev je vedno le eno. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem pravokotniku ne sme pojaviti dvakrat.
REŠITEV IZPREJŠNJEŠTEV1LKE
1	6	4	2	3	5
5	3	2	1	4	6
4	2	3	5	6	1
6	5	1	3	2	4
2	4	5	6	1	3
3	1	6	4	5	2
Napovednik
•	Četrtek (26. april), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje
Osrednja občinska prireditev ob dnevu upora _____________
•	Petek (27. april), od 9.00 do 21.00. Športno igrišče Nazarje
12-urni maraton v malem nogometu ________________________
•	Petek (27. april), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Proslava ob dnevu upora proti okupatorju__________________
•	Ponedeljek (30. april), ob 13.00. Športni park Varpolje
Otvoritev mountain bike parka ter študentska olimpijada
•	Ponedeljek (30. april), zvečer. Kamp Menina
Kresovanje s skupino Jožo Unimogs_________________________
•	Ponedeljek (30. april), ob 20.00. Koča Farbanca na Čreti
Kresovanje__________________________________________
•	Ponedeljek (30. april), ob 20.00. Nove Loke, Mozirje
Tradicionalno kresovanje _______________ _________________
•	Torek (1. maj), ob 8.00. Laze pri Kokarjah
Start tradicionalnega prvomajskega pohoda na Čreto
•	Torek (1. maj), ob 11.00. Graška Gora
Tradicionalno prvomajsko srečanje_________________________
ŽIVALI - PRODAM
Pujske, težke nad 20 kg, prodam; gsm 041/440-297.
Prodam starejšo kravo frizijko, dobro molznico (1 teden do telitve); gsm 041/881-409.
Brejo, pašno telico, simentalko -prodam; gsm 041 /440-297. Prodam žrebeta, starega 8 mesecev; gsm 031/806-409.
Bursko kozo prodam ali zamenjam; gsm 031/642-353.
ŽIVALI - DRUGO
V pašo vzamem telice, paša se je že začela; gsm 041 /354-657.
DRUGO - PRODAM
Prodam oblačila za fantka (vel. za 2 leti), ter za punčko (vel. za 6 let);
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418, 839-02-20, 839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
gsm 031/331-416.
Prodam dve pivski mizi, dimenz. 220 X 60 cm; gsm 051/340-810 ali tel. 838-82-30.
Dober jabolčnik, krhlje in naravni jab. kis, prodam; gsm 041/796-781. Motor. usnj. hlače (m+ž); jadralno padalo beta, zelo ugodno prodam; gsm 041/318-644.
VOZILA - PRODAM
Prodam kolo scott in kolo tuji, cena
po dogovoru; gsm 031/510-242. Avto aleko, rus. ploč., fordov dizel motor, prev. 84.000 km, let. '94, reg., prodam za 300 eur; tel. 03/ 584-30-57.
NEPREMIČNINE
Kupim zazidalno parcelo; gsm 031/776-396.
Najamem manjše stanovanje na relaciji Ljubno-Črnivec, lahko v hiši; gsm 031/309-060.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. POOBLAŠČENI KROVEC za jeklene strešne kritine s peščenim posipom Reser, Hosekra, Isola, Gerard, Trimo, izvajanje stavbno kleparskih del, hidroizolacije, vezava, postavitev ostrešij, frčad in napušča, krovska dela. Gsm 041/444-131.
Andrej Strnad s.p., Tlaka 12, Gornji Grad.
KOLESARSKI SERVIS > MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si.
PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje.
ODKUP BUKOVE HLODOVINE informacije na tel. 031/649-751 ali 03/839-51-20.
Časles d.o.o. predelava in trgovina z lesom, Homec 39,3332 Rečica ob Savinji. RIBIŠKA IN LOVSKA OPREMA Nudimo vam veliko izbiro ribiške opreme (palice, role, laks, vabe, trnke,...), lovsko opremo, pokale, zračne puške, NOVO!!! - pasti za voluharje. Tel. 03/583-36-26.
Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje.
GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE
Savinjski starodobniki na Kaninu
loverji, rokavice, nogavice, klobuki in nahrbtniki izpred petdeset let in več so dali skupini pridih preteklosti.
Skupina je zaradi svoje pristnosti in
razpoloženja prejela številna povabila na srečanja v prihodnji zimi. Seveda tudi sami niso pozabili povabiti druge skupine in obiskovalce na
Golte, kjer bo klub prihodnjo zimo organiziral 2. srečanje starodobnih smučarjev.
Benjamin Kanjir
Veseli Savinjčani na pobočju Kanina (foto: Luka Paulič)
V Gornjesavinjskem smučarskem klubu so letošnjo zimo ustanovili skupino ljubiteljev smučanja po starem. Po uspeli organizaciji srečanja starodobnih smučarjev na Golteh so se 9. aprila podali še na Kanin.
Člani, zaenkratjih je okrog dvajset, so se poimenovali Veseli Savinjčani. Da so si nadeli pravo ime, so tokrat pokazali udeležencem vseslovenskega srečanja skupin starodobnih smučcrjev, imenovanega Emaus (2007. Srečanje je bilo na velikonočni ponedeljek na Kaninu.
Med udeleženci so bili Savinjčani sicer najmlajša skupina, vendar druga najštevilnejša, prav gotovo pa najbolj vesela. Za to je poskrbel tudi Andrej Rak s svojo frajtonarico. Veselo vzdušje je kot magnet privabljalo člane ostalih skupin in plesalo seje kar sredi kaninskih smučišč.
Savinjski starodobniki so odšli na Kanin v popolni opremi. Stare smuči, gojzèrji, iz domače volne pleteni pu-
TRGOVINA NAZARJE
27.4. - 5.5
°/c
ODPRTO DO 17. URE 27„28.,29.APRIL,.1.,2.MAJ DELAVNIK OD 8.30 DO 19. URE
INDUSTRIJSKA TRGOVINA NAZARJE
DO 20. MAJA 2007 PRI NAKUPU TREH IZDELKOV
TRETJI ZASTONJ
ELKRO
Za Mače naj6oCjši ~ Za Mače naj6oCjši ~ Za Mače naj6o[jši
Celie - skladišče
sam
EUR dalj©
Strešno okno ROTO
TOP 735 K PO NAROČILU
213,28 SIT
EUR
234,85 SIT
, Tondach LANDACH engoba , Bramac Strešnik KLASIK
(vse barve)	Protector 1/1 (rdeče rjav)
PO NAROČILU	PO NAROČILU
Top akcija - kritine in pomladna ponudba
od 16. 04. do 05. 05. 2007
SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00 PC Latkova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 PE Nazarje. Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60
PE Stranje, Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82	\lil\lil\lil C KY1 C Ì
PE Trbovlje. Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 56147 80	W W W ■ OCI 111 ■ OI
OSREDNJO KNJ. CELJE