Razne stvari. Iz doKiačlh krttjer. Osebne vesti. G. Srečko Rainer, želez. uradaik na Zidaaem-mostu, je premeščen v Rajheaburg kot načelaik postaje. — G. Fr. Rainer, trgovec v Rajheaburgu, se preseli s svojo trgoviao na Ptujsko goro. Poročil se je v poadeljek, dae 9. t. m. g. Maks M i h e 1 č i č, železaiski uradaik na Pragerskem, z gospde. Justiao B r a č k o iz Starega loga. — Dae 9. t. m. so ie v Kapli župaije Sv. Jurij ob Taboru poročil narodai mladenič iz Vranskega Karol K u m e r z gospieo Terezijo Brinovc p. d. Pihelvirt. Čestitamo! Iz pošte. SkuSajo brzojavaega upravitelja je naredil g. Jaaez Š k r 1 e c, poštni upravitelj pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Častnim članom je izvolila »Mladeaiska Zveza« kmel. bral. druStva v Št. Ilju v SI. gor. v scglasju z istim druStvom, velečast. gosp. Davorina R o S k a r, bivšega šeatiljskega keplaaa ia svojega ustanovitelja ia duhovaega voditelja, sedaj pri Sv. Barbari v Halozab. Tako častijo slovenski mladeaiči svojega duSnega paslirja. Živeli! Ptnjski kmetski prijatelj žnpan Ornig. Zopet se je eakrat pokazal v pravi luči naš ljubi Jože Oraig, pek in župaa v Ptuju. Številko za Stevilko se da v Štajercu hvaliti: »Glejte me, jaz Jože Oraig, pek in bcgat meSčaa, župaa mesta Ptuj, jaz sem aajvečji prijatelj sloveaskih kmetov.« Toda kadar pride do istiae, takrat zagazi ljubi Jože navadao na pot, ki ne koristi naSemu sloveaskemu kmetu. Tako se je tudi zgodilo dae 5. .novembra v deželaem zboru v Gradcu. Glasoval je ta kmetski prijatelj za vzvišanje užitaiaa aa vvoz viaa in jabolčaika v Gradec, vsled eesar bcde padla ceaa našerou viuu, ali pa si bodo Gradčaai raje naročevali lasko in ogrsko viao. Cela okoliea mesta Ptuj živi od viaogradov, a kmeiski prijatelj Omig glasuje proti njim. Ali se ni Jože Ornik zopet pokazal v pravi luči? Ali je to kmetski poslanec? V seji deželaega zbora štajerskega, dae 5. novembra so aemški meščanski in veleposestaiski poslanci predlagali, naj se pobira v Gradcu za užitev aamenjeao viao za jedea hektoliter po 5 kron, za jedea hektoliter jabolčnika in petijota po 3 K užitninskega davka. To zviSaaje užitninske ceae aaj bi veljalo skozi pet let. Sloveaski poslanec dr. Jurtela je v imenu svojih tovarišev, ki zastopajo kmetske koristi, izjavil, da oa ia ajegovi tovarisi ne bodo glasovali za ta predlog, kajti za koliko se bo zvižala užitaina, za toliko bo padla c e n a v i n u. Ako se ta predlog sprejme, oškodovaai bodo pred vsem le sloveaski viaogradniki. Vsi sloveaski poslanci so glasovali proti temu predlcgu, le eden je glasoval za vzviSaaje — ia to je slovenski kmetski poslaaec I';aa Vošnjak iz Šoštanja. Zapustil je družbo svojih soinišlieaikov in prijateljev ter se postavil v vrste aaSih starih nemških aepriiateljev, v katerih stoji ludi znani ptujski pek ia župao g. Oraik. Omeaimo, da je tudi Oraik glasoval za vzviSaaje, torej v škodo aasih viaogradnikov. NaS list, ki zastopa kmetske koristi ne glede na levo ali desao, smatra za svojo dolžaost, da sloveaskim kmetom poroča o vsakem koraku svojih poslaacev, kateri je kmetu v Skodo. Sedaj je vrsta na aaSih kmetih vinogradaikih, da zahtevajo, naj se g. VoSajak zaradi tega glasovaaja pred njimi opraviči. Ali so to kmetski poslaaci, kateri glasujejo proti kmetskim koristim ? Mariborske novice. V soboto, dne 7. t. m. po noči ie bilo ukradeaih trgoveu Prstecu v mliaski ulici deset pur in druge perutniae. Tat Se se dosedaj ni javil! — 27 letai Fr. Brudar, knjigovodja pri trgovcu Kosarju, je zaorel ter so ga prepeljali v ljubljaasko noriSnico. — Kajigovodja trgovine Kosar v Meliajskih ulicah, Maks Mahalka se je baje ustrelil miaoli poaedeljek v Bruku ob Muri. PogreSali so ga ža dva dai. — HiSai Mariji Paskira v stolai ulici je ukradla 261etaa brezposelna natakarica Pavliaa Kreuch iz Slov. gradca 40 K. Ko so io prijeli, ie že bila izdala ves deaar. — Predstava v Nar. domu sa je 8. t. m. dobro obnesia. Občinstva je bilo polaa dvoraaa. V nedeljo, dne 22. t. m. se priredi zopet gledališka predstava. Uprizorila se bode: »Tat v mliau.« Zadnja >Marburgerca« Sčuva okrajno glavarstvo, naj prepove gledal. predstave v Narod. domu, CeS, da nimajo gledaliske koacesije. Nemce jezi, da irnajo gledaiišče skoro vedno prazno, dočim je dvorana v Narod. domu nabito polaa. Slovenci nai odgovarjajo aa taka aesramaa izzivaaja »Marburgerci« s tem, da Se pridnejše obiskujejo slovenske predstave. Nekdanji wŠtajerdevu urednik obsojen. Kakor je aašim čitateljem znano, pisal je pred deželaozbor. volitvami takratai urednik »Štajerca« in »Pettauarce«, pl. Kalchberg vodstvu neraSke strsnke pismo, v katerem je svaril stranko pred Oraigom. Zaradi tega je bil Kalchberg obsojea aa 14 dai zapcra. Pri takratai obravaavi je imenoval ptui9kega advokata dr. Ambroschitza kot povzročitelja tega pisma, da ga je namreč k temu našunta!. Zaradi tega je tožil Ambroschitz Kalchberga in je bil Kalchberg zopet obsojen na 14 dni zapora. No. »Štajerc«, kaj pa ti praviš? V neraznmljivem jezikn. Župaa občiae Lsiteršberg aeki Loppitscb razglaSa v »Marburgerci«, da ei naj posestaiki kmalu namažejo in povežejo svoja sadna drevesa, sicer ne bo pripozaal nobeaega oškodovaaja od divjafiiae. Radovedai smo, koliko posestnikov občiae Leiteršberg bere v nemškem jeziku pišaao »Marburgerco«, ker priobčuje župaa samo v njej svoja nazaaniia. Gospod Loppitsch, kako korist imajo takSai razglasi ? Sijajna slovenska zmaga. Zopet \e padla trdajavica, ki je bila dolga leta v nemčurskih rokah, v sloveasko posest. Pri ob5inskih volitvah v Oplotaici je dae 9. t. m. zmagala slovenska straaka v II. ia III. razredu. Samo v I. razredu jih je reSil žreb, da aiso popolDoma zleteli iz občiaskega odbora. Gast torei zavedaim sloveaskim volilcem! Čez tri leta pa mora biti odbor popolaoma naS! Umrla jevStarem logupri Pragerskem Marija Godec, mati posestnika Štef. Godec. — V Braslovčah je umrl nadučitelj j?. Valeatin Jarc. ^Zopet eden." »Slov. Narod« je p op o 1 n o m a iz trte izvil novico, da je kmetijska zadruga za Sloveajgradec in okolico t koakurzu. To ni res, ampak oaa stoji trdno kakor prej. In Sloveaci naj jo pridao podpirajo in obiskuiejo. Pač pa se je dvema Nemcema posrečilo, da se je čez premožeaje vodje zaradi nekib stroškov v znesku okoli 30 K kar vpeljal — koakurz. Pa tudi o tem še ai zadnja beseda izgovorjena. Velikanski škaadal. V Ptuju so nemSki meSčaai hoteli zabraniti slovenske procesije, petje in pridige ob Viktorinovi slavnosti. Hodili so k mil. g. proštu protestirat. Nečuveno! Več prihodajič! Železnica Grobelno - Slatina se bajo otvori in izroči prometu dae 18. novem. Iz šole. Za učiteljico na Soli pri Sv. Marjeti, okraj Ptuj je irnenovaaa učiteljica gospdč. Ida Biater. — Usposobljcaostno skuSnjo so delali v Mariboru naslednji gg. učitelii ia gdče učitfiljice: Za ljudske šole: Iga. Čokl, J. Gosak, Ulrih Hauptmaa. Ernest Jager, Robert KoSar, Fr. Šmid, Rud Schit f er, H. Tianauer, Bruao Rozbavd, Alojzija Colnarič, Fraaciska DeraovSek, Marija Frohlich, Marija JeSovaik, Margareta Muršec, Marija Pavlič, Rafaela Rašl, Pavla Rošker, Ljudmila Schreiaer, Amalija Tribaik, Marija Uragg, Amalija Vobič, Marijana Vrečko ia Marijaaa Weingerl; za meSčanske šole gosp. Karol Kveder in gdč. Marija Klemeačič; za francoski jezik gospcdične: Elza Borzeka, pl. Kossarzov, Gabrijela Simoaič ia Adrijena baronica Wittinghof. Dolg nos. Zaani železai trgovec Fraac Frangež v Mariboru udeležil se je, kakor smo že poročali, s pooblastilom svoje sestre vclitve v okrajni zastop sloveajebistriški in je volil z nemSkutarji. Ker mu to ni bilo dosti, obznanll je svetu tudi vse tiste, ki so nau prigovarjali, aaj bi volil se Sloveaci. Pismo, katero mu je pisal veleposest. Fraac Mlakar iz HoSaice, pa je oddal ces. kr. drž. pravdaištvu v Mariboru, katero je začelo kazensko preiskavo proti g. Mlakarju čeS, da je ta hotel Frangeža prisiliti naj voli sloveaske zastopnike. Koaec preiskave je bila obtcžaica zoper g. Mlakarja. A c. kr. drž. pravdaistvo je te dai umakailo obtožbo ia kazenska preiskava je ustavljeaa. Gospod Frangež pa zdaj lahko gre k g. dr. Duchatschu po tisto pismo ia si je lahko shraai v spomio. Dvomimo pa zelo, da bi si bil gosp. Fraagež s tem postopanjem pridobil maogo odjemalcev med Slovenci. Kat. politično društvo za sodnijski okraj S?. Lenart v Slovenskih goricah si je na aedeljskem občnem zboru izbralo sledeči odbor: Fr. Zupe, veleposestnik pri Sv. Benediktu, predsednik; dr. Fr. Tiplič, zdravaik pri Sv. Lenartu, podpredsednik; Fr. Gonoilšek, beaediski kaplaa, tajaik; Vid Janžekovič, leaarSki kaplan, blagajaik; Matija Šumaa, veleposestnik v Lormaaju, Fr. Krajac, župaa v Malni, Fr. Wella, načelaik okrajaega zastopa v Žicah, Jan. Jurančič, čebelar v Aadreacih, Fr. Ljubec, župaa v BiSu, Fr. Kramberger, velepos. sin v Gočovi, odborniki; Lovreac Družovič, župaa v Vrjaaah, Fr. Krepek, pos. v Veliki Zimici ia Fr. Žmavc, posest. v Zg. Voličiai, namestaiki; Jaa. Rop, župan v Lormanju ia Mart. Tomažič, župan na Drvanji, račuaska pregledovalca. Shod y Ljutomeru je bil zelo dobro obiskan. 0 svoiem delovaaju sta poročala poslanca dr. Ploj in Hočevar; o železaični zvezi Ljutomer z Dravskim poljem je govoril iažener Ferdo LjupSa; o gospodar. položaju dr. Vek. Kukovec ia o kmetijski Soli je jako izborao razpravljal g. J. Mursa. Debate se je vdeležilo okoli 20 kmetov. Nataačaeje poročilo nam je obljubljeno. Vojaški invalidi naj se do dae 17. noverabra oglasijo pri c. kr. okrajaem glavarstvu v Celju ali v Kcnjicah. Izmed vseh prosilcev bi jeden dobil Stipeadijo letaih 259 K 76 v. iz ustaaove Jakoba pl. Šeleaburg. Na Stranicah so po prizadevaaju gosp. nadučitelja Roseasteiaa mladiaoljubi oskrbeli lepo Solsko zastavo, ki iina na eai straai podobo Marije, na drugi pa sv. Alojzija. Kole za brzojavne žice bode kupovalo poštao ia brzojavao ravaateljstvo za Štajer3ko ia Kraajsko v Gradcu; ia sicer rabi 3412 kolov. Les mora biti od rudečega mecesna ter lepo olupljen, veje lcpo odsekaae, na koacu moraio biti koli na slržec prisekani ia tam z dvojao belo olaato barvo aamazaai. Drevesa se morajo posekati najmaaj 15. februarja prih. leta. Roparski napad. V aedeljo, dae 1. t. mes. je napadel mlad mož krojača Aatoaa Pivec iz R u p e r 6 na ceati, ki pelje proti Sv. Petru ter mu je odvzel ves deaar. Orožniki so pa vjeli napadalca v osebi viaičarskega sina Jakoba Cepe iz Malečnika. Snrov pretep. V poadeljek, dae 2. t. m. zvečer so se stepli Fr. Jeseako izGradiSke in Fr. Murko iz R a n č z viaičarjem Fraacem SlugiS. Pri tem je dobil SSugič udarec po glavi in raue z aožern aa prsih ia glavi, da so ga smrtnonevarao raajeaega prepeljali v mariborsko bolaišaico. Nenmna stava. Posestaik Janez Papež na S p. P o 1 s k a v i je stavil, da bode izpil v četrt uri sedem četrtiak žganja. Kmalo aa to ]e vsled zavžitega žganja umrl. Kdo je zdaj dobil stavo? Ukradel je dae 1. t. m. nezaan tat nadučitelju pri Vurbergu 60 K denarja, par Skoraov, par čevljičev, žepao uro, nekoliko stekleaic maliaovca, aekoliko jestvin in druge maleakosti, vsega skupaj v vredaosti 120 K. Bohorina pri Sv. Kuniguadi. Šolar Vrhovaik pri Pavliču je pred bližajočim se dežjem nameraval aa pasi v naglici koze dobro napasti. V to svrho zlezel je aa košato brezo, da nalomi vejevje za svojo čredico. Pri tej skrbi je pastir z drevesa padel tako nosrečao, da si je razbil glavo. Zdravaik je razkiaao teme zaSil ia obvezal. Miadi revež je v bolniSaici v Koajicah okreval brez posebaih nasledkov glede zdravja. V Radanivesi pri Koajicah se je Aatoau Zaje zvalil del psčine na levo ramo, da mu je izbilo roko; to je zdravaik vravnal ia upati je, da bo poaesrečeaee zopet labko delal. Jabilej. Dae 15. novembra t. 1. obhaja na P o I z e 1 i v Saviajski doliai g. Leopold KuB3t petiadvajsetletaic^ kot orgaaist. Slavljenec je — izvzemSi morda nekatere gg. orgaaisle-učitelje — najstarejSi orgaaist aa Slov. Štajerskem, ki goji cecilijaasko petje. Služboval je asjprei v Rečici, potem na Gomilskem ia aaposled na Polzeli. G. Kuast je odboraik polzelskega bralnega druStva in podružaice družba sv. Cirila in Metoda, in stoji vedao v prvi vrsti kot delavec aa narodaem polju. Zato mu iz vsega srca želimo: Bog mu daj Se maogo, maogo let preživeti t zdravju, veselju ia mladeaiški čilosti, katero si je ohranil Se v zreli moSki dobi! Živel! Dobrava pri Zrečah. TukaiSaji posestaik Orož Sebastiian je aa svoiera polju dal postaviti ličao kapelico; ista je miaulo aedeljo bila slovesao blagoslovljena. Srečno! Ob5iaski tajaik na Teharjih, Karl SchaloD, ki je rad ljubkoval z nemčurji, se preseli v Brežice. ^Zveza gospodarskih zadrng" na Štajerskem obsega 200 raifaizenskih posojilaic pa 36 gospodarskih zadrug ia društev, skupaj torej 236 elanov. Namesto 7 K 700 K po poštoi nakaznici. Na aaslov mesarja Božiča v Sevnci je aekdo v Radečah oddal 7 K. Med potjo se je spremenila številka 7 v 700, k Božiču pa je priSel aeki raož, ki ga je aagovarjai, naj zanj vzdigne 700 K. Oblast }e zaprla Božičevo deklo ia sevaiskega pismonoSo. Najnovejše politične vesti. Gospod poročevalec iz deželnega zbcra aam piše, da je volilaa reforma, kakor' jo je predlagala večina v dežel. zboru, sprejeta. Uštaaovi se torej nova kurija, v kateri se bode volilo 8 poslaacev. Kar zadeva sloveaski del dežele, pride jedea po3laaec za soduijski okraj Celje, Vraasko, Gornjigrad, LaSko, ŠoStanj, Koajice ia Slov. gradec; za scdaijski okraj Ptuj, Ormož, Št. Lenart, Rogatec, Šmarje, Brežice, Kozje, Sevnica, Ljutomer ia Gor. Radgoaa jedea poslaaec; za sodaijski okraj Radgoaa, Cmurek, Ivaik, Arvež, Maraberg, Maribor ia Sloven. Bistrica jeden poslaaec. Volilo se bo taiao ia direktao. Več prihodajič. Ni vse eno, kakšaa primes se rabi za vsakdaajo kaviao pijačo. Kathreiaerjeva Kaeippova sladna kava ima zaradi svojega posebaega proizvajaaja priljubljeai voaj zraato kave in je za to najbolj pripravna za prirejanje prav tako okusae kakor zdrare kave. Proti macgoterim maaj vredaim posaemkom, ki 80 izredao podobao zaviti, pa je treba pri nakupu vedao povdarjati ime Kathreiner in jemati tudi same izvirae zavoje z varstveno zaamko župaik Kneipp. Cerkvene str&rl, Osebne vesti. Naš milostljivi kaezoskol dr. Mihael Napctaik so odpotovali na Duaaj k zborovaaju avstrijskih Skofov. Dahovniške vesti. Župaijo Sv. Pelra pri Mariboru je dobil 6. g. Matevž Š t r a k 1, ka. Sk. revideat cerkveaih računov. Nastopil jo bo 22. aovembra. Župnija Marija Snežna se je podelila č. g. Martiau Lah, župniku v Sopoti; župnija Žiče 6. g. Jakobu K o s a r, kaplaau v Slivnici pri Mariboru; župaija Sv. Marko pri Ptuju pa čast. g. Leopoldu S k uh e r s k y, župaiku v Loki pri Zidanemmostu. — Prestavlieai so čft. gg. kaplaai: Karol Presker iz Pišee aa Bizeljsko, Maks A S i 6 iz Št. Jurija ob juž. želez. v Videm, Maks Goričar iz Vidma v Št. Jurij ob juž. žel., Fraac Stermšek iz Koprivaice v Staritrg ia Fraac P1 a n i a c iz Starega trga v PiSece. Umrl je v Selih dne 3. t. m. veleč. g. župaik ia zlatomašnik Jurij K o p r i v a v 82. leta. Rojen je bil leta 1822 v Žalcu, v maSaika posvečea dae 1. avgusta 1846. Pri pogrebu, ki je bil dae 5. t. mes. je bilo navzočih 15 duhovaikov, in sicer 13 iz domaSe, starotrSke dekanije, dva pa iz KoroSkega. Iz Ptnja. Tridaevaica v proslavo 1600 letaice smrti sv. Viktoriaa se je vrlo obaesla, sijajneje aego smo pričakovali. Bilo je sicer vse v malem obsegu, a kar je bilo, bilo je lepo. Nataačneje poročilo objavimo v prihodaji številki. Od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Dae 6. t. m. so umrli tukaj biserai mašaik, kanoničao najstarejši duhovnik Lavaatiaske škcfije, vlč. g. Fraac Toplak, župaik v pokoju. Na praznik posvečevanja vseh cerkva so zadnjikrat maševali, isti prazaik so se udeležili blagoslovljeaja aovega leaarčkega zvona, ravao na Leaartovo so umrli, na Lenarčko nedeljo so bili pokopani ob spremstvu mnogih duhovaikov in nebrojae maožice vernega ljudstva. Oai so bili prvi, kojemu je veliki novi zvon pel mrtraSko pesem. Društvena poročlla. Sv. Miklavž pri Ormožn. Bivsi podpredsedaik slov. pevskega druStva »Zvon« 6. g. Vid Jaažekovič, kaplaa pri Sv. Lenartu v Slov. gor., je istemu poslal 10 K, za kar mu bodi izrečeaa prisrčaa zahvala. — Odbor. Na Vranskem so Mohorjani družbi sv. Cirila ia Metoda darovali 22 kroa. Podporno društvo organistov s sedežem v Celju, ima svoj letošaji zbor v >Narodaem domu« v Mariboru dae 17. t. m. ob 11. uri dopoldae. Ob 10. uri se bo služila v stolai cerkvi sv. maSa. Iz druitfeii krajer. Tridesetletnica državnega zbora. Trideset let je preteklo 4. t. m., odkar se je prvič aeSel državai zbor, izvoljen aa podlagi Se sedaj veljavnega volilnega reda. Med tem časom je državaemu zboru predsedovalo osem predsedaikov, vlado pa je vodilo deset miaistrskih predsedaikov. Pri izknšnji. Profesor: Povejte mi nekatera zdravila za poteaje.« Dijak se praska v zadregi za uSesi ter molči. Profesor: »No! Kaj bi vi storili, ako bi imeli bolnika, katerega bi raorali spraviti v poteaje?c Dijak: >Poslal bi ga k vam k skuSaji, gospod profesor.« Deset zapovedij za tiste, ki z drugimi v isti hisi stanujejo. 1. Bodi vedno prijealjiv, a ne daj si ukazovati. 2. Pozdravljaj vedao prijazno, a prijatelistva ne sklepaj takoj. 3. Ne pusti, da bi ti posli pripovedovali o drugih karkoli. 3. Ne imej iste perice ia iste Sivilje. 5. Na posodo niti ae prosi, aiti ne dajaj; če si pa ze vzel, čimprej vrni in se lepo zahvali. 6. Ča si na stopajicah ali hodiSčih kaj raztresel ali polil, takoj pospravi. 7. Imej ozir na oae, ki staaujejo nad teboj ali pod teboj; nepotrebaega ropota ia Suma nikar ne povzročaj. 8. Preprog ne stresaj skozi okao, da gre prah v druga stanovanja. 9. Če siišiš, da so se pri sosedu kaj sporekli — tudi v aajboljših družiaah se to zgodi — zapri okno in pojdi v drugo sobo, samo da nžčesar ne slišiš. 10. Ne mis!i, da so tvoii otroci najboljši ia najbolj pridni; uči jih zgcdaj deset božjih zapovedij in tudi teh desef, ki si jih sedaj bral. Novo društvo. Društvo, kakorSaega še doslej ni bžlo, se je osaovalo v Augsburgu. Društvo se iaaenuje »Ni doseženo« ia zdržuje v sebi mladeniče, katerim do 20. leta 5e niso zrasle brke. Lep opomin. Slovečemu glasbeniku Rossiniju )o obljubil portugalski kralj Louis meh najboljšega portugalskega viaa. Glasbeaik je čakal, toda viaa ni bilo. Rossini pa ni bil mož, ki bi dopustil, da se dana obljuba ne izpolni. Vzel je pero ter pisal kralju: »ObIjubili sie mi nekaj viaa, gospod, a viao še ni došlo. Vaše Veličanstvo gotovo ni pozabilo na obljubo, kajti rladarji ne pozabljajo nikdar. Tcda dovolite rai, da Vas opomnim, da sem star in da v svoji starosti ni izgubljati nič več časa« Gospodarsfce droirtinlee. Poučno potovanje p živinoreji in kmetijstvu po Stajerakem. Po posebnem prizadevaaju dežela. potovaiaega učitelja gosp. Martin Jelovšeka se je vršilo tako potovaaje lekoče leto že drugokrat na Štajerskem. Gospod JelovSek namreč dobro že iz svoje skušnje ve, da samo euo takšao pctovanie s kmetovalci več izda, kakor 100 drugih predavanj brez praktičaega pouka. Tukaj se pouk že dejaasko kaže in človek, če kaksno stvar z očmi vidi, si jo tudi maogo lažje zapomni, kakor pa če si jo mora Se le v aaislih predstavijati. Sedanje potovanie od 27. do 31. oktobra je bilo namenjeno samo Spcdaještajercem. Gospod Jelovšek se je obrnil do deželaega odbora in okrajnih zastopov, da bi vdeležnikom pridobil podporo za potae stroške. In res so se njegovi proSnji povoljno odzvali nekateri okrajni zastopi, med drugimi celjski, Saški, ptujski in Se par drugih, kakor tudi deželni odbor ia Stajerska hraniiuica. S tem se je torej potovanje omogo&lo. Iz celjskega okraja smo bili odbrani Stirje vdeleaaiki. Vseh vdeležnikov nas je bilo pribiižao d/ajset. Spremljali so uas poleg gosp. Jelovžaka še asisteat g. Martin Zupanc, potovalni uSitelj g. Fraac Goričan ia živinozdra7nik g. Karl Kordule iz GorajeStsjerskega. Dne 27. okt. smo se pripeljali z jutranjim osebnim vlakcm na Pragersko, kjernss je že pričakoval g. Jelovšek. Od tam smo se takoj odpeljali proti Ptuju in dalje v Središče. Potcma so se nam pridružiii še tudi drugi vdeleženci iz ptujskega in ljutomerskega okraja. V SrediSču so nas na koiodvoru prisrčno pozdravili in sprejeli g. župaa Šiako, zadružni načelaik g. KoIariS in vcdja mlekarae, gosp. Klemeačič. V SrediSču smo si najpoprej ogledali novozidani vzorai h!ev tamošaje bikorejske zadruge. Ta hlev ie najboljsi med vssmi, kar smo jih potoma So potem videli. Jasli so spredaj približao 1 m od stene odmakajeae, tako, da m živini od spredaj v žleb polaga. To js dobro radi boljše snage, priročaosti ia tudi les manj trchai. Žleb je pred živiao prav nizek, kakor da bi živiaa krmo iz tal pobirala in ravao to je za živino najboij naravao iB zdravo. Pred žlebom so postavljene navpično takoimenovaae gare, katere pa nimajo BameBa kakor navadao, da bi se v Bje živini krrna pokladala, ampak samo zato, da živina krme na more raznažati ia ena drugi krastL V garah je namreč za vsako žival tolika odprtina, da zamore svojo glavo vaaj vtakniti ter si krmo jemati iz žleba, ki je za garami. Živiaa stoji pred žlebom Ba leseaem t!aku, ki sarao toliko visi, da se mokrota izpod živine odteka v ceineatai 30 cm Sirok ia približBo tako globok odprt kaaal, kamor se pogreblje tudi izpod živine vse blato ia gnoj ter se izvczi na gaojiSče. Zadaj za kanalom pri vratih je hodaik iz potiačene ilovice, tako tudi spredaj pred žlebom. Okna na hlevu so precej velika in svetla ia tako visoko od tal, da če so odprta, ne dosega prepih živiae v hlevu. V stenah hleva morajo biti zračaice za dovaianje svežega zraka. Takžae zračaica ima tudi vzorni hlev v Sredi§5u. Gospod Jelovšek priporoča, da naj bi se zračaice napravljale vselej zuaaj globoko pod okni in potem dalje po zidu navzgor z odprtino v h!evu na okenskem zidu. Strop v imenovaaem hlevu je lesen; ravno v srediai stropa pa je zopet odprtiaa z lijasto zračaico, ki jo izpeljana kakor dimaik aa vrh strehe. Ta zračnica je lesena, stene pa so dvojaate in v sredini pepel ali žagaaica, da v zimskem času ne amajai mraz ne dela vlage in ovira zračai tok. (Dalje sledi.)