Listek. 447 na 13.000 gld., torej bi moral znašati dohodek vsake predstave vsaj 130 do 140 gld., česar se je vsekakor nadejati. Član g. dr. Tekavčic želi pojasnila, zakaj sta se kupili tako dragi operi kakor »Cavalleria rusticana« in »Codrillo«, izmed katerih se prva niti še ni predstavljala, druga pa ni ugajala. Tajnik g. Trstenjak pravi, da se je za opero »Cavalleria rusticana« izdalo gld. 250, da se je pa za to ceno dobil poleg predstavne pravice ves notni materijal, čegar prepis bi izvestno stal do 150 gld.; takisto so se dobile pri »Codrillu« za 50 gld. vse note, katerih prepis bi bil veljal do 30 gld. — Po tem pojasnilu se blagajnikovo poročilo odobri in zvrše se volitve. Oddanih je bilo 38 glasovnic. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Ivan Tavčar, v odbor pa gg.: dr. Karol Blehoeis vitez Trsteniški, Fran Drenik, dr. Valentin Krisper, dr. Lovro Požar, prof. Simon Rutar, dr. J"os. Stare, ravnatelj Ivan Subic in Anton Trstenjak. Predlagal je končno g. dr. Fran Štor, naj zahteva »Dramatično društvo« vse nedelje za slovenske predstave; gosp. Ivan Gogola je želel, naj se deluje na to, da si društvo pridobi več novih članov, in g. dr. K. Bleiiveis je izprožil misel, naj se uvede agitacija za obiskovanje slovenskih predstav. Te nasvete in želje bode uvaževal novi odbor. Nato se je predsednik zahvalil na obilem obisku in zaključil obči zbor, ki je trajal dve uri. Obči zbor muzejskega društva je bil dne" 21. rže"uega cveta. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika, g. gimn. ravnatelja A. Senekoviča, poročal je tajnik, g. Anton Koblar o društvenem delovanji leta 1891./92. Društvo se je razvijalo jako ugodno; pristopilo je 53 novih članov. Sedaj šteje društvo 4 častne, 3 dopisujoče in 198 pravili društvenikov ter zamenjuje svoje spise s 104 učenimi zavodi, zastopi in društvi, med temi tudi z jugoslovansko akademijo. Izvestja obsezajo 30 pol, letnih dohodkov je bilo 1056 gld. Po tem poročilu, ki se je vzprejelo pohvalno na znanje, odobril je zbor nasvet g. kurata A. Zlogarja, da bi društvo izdajalo perijodiški časopis, ki bi obsezal vse stroke domovinoznanstva. Odbor bode razpravljal o tem nasvetu in ob svojem času predlagal, kar je primernega. Nato se prečita pismo lanskih računskih pregledo-valcev in izreče g. Ivanu Robidi, magistratnemu oficijalu, za njega trudapolno, marljivo in vestno poslovanje pohvala. Prav tako je z nekaterimi opazkami g. ces. svetnika J. Murnika odobril zbor računsko poročilo g. ravnatelja y. Subica in računskih pregledo-vateljev. Bivša revizorja g. y. Som in A. Zlogar sta bila per acclamationem iz nova izvoljena za prihodnje društveno leto. Po tej volitvi predlaga g. Anton Kaspret v imeni od-borovem, naj se društvena pravila (§ 14.) izpremene' tako, da se bode ujemalo društveno leto s solnčnim letom. Po kratkem razgovoru, katerega so se udeležili gg. konzistorijalni svetnik Tomo Zupan, deželni tajnik yozef Pfeifer in učitelj y. Schmidt, bil je predlog odborov jednoglasno vzprejet. Nadalje je odobril zbor nasvet g. prof. y. Borghija, naj društveni odbor izposlovi pri deželnem odboru za društvenike nekatere olajšave pri porabi muzejske zbirke. Naposled je zbor po predlogu ces. svetnika y. Murnika izrekel odboru za uspešno delovanje priznanje in pohvalo. K. »Glasbena Matica« v Ljubljani je priredila dne 9. m. m. velik zgodovinski koncert v spomin tristoletnice, odkar je umrl yakop Gallus, in je dosegla ž njim uprav sijajen uspeh. Pele so se zgolj skladbe Gallusove. Ker itak v deuašnjem članku posebe govorimo o velikem mojstru Gallusu, bodi tukaj samo imenoma naveden pevski del tega prvega zgodovinskega koncerta : ,,Ecce, quomodo moritur" ; ,,Laus et perennis gloria" ; ,,Ave Maria"; ,,Diversos diversa iuvant" ; ,,Multum deliro" in „Musica noster amor". Proizvajal je te izredno težke cerkvene in posvetne zbore moški in žeuski zbor ,,Glasbene Matice", sodelovali pa so tudi ,,Glasbene Matice" šolski zbori, vsega skupaj okolo 150 448 Listek. pevk in pevcev. Dirigent g. M, Hubad je kakor pri prejšnjem koncertu dokazal tudi ta večer, kaj vzmore korenita umetniška izobraženost, kakeršua diči baš njega, zakaj vse pevske točke so bile študirane tako skrbno v najmanjših podrobnostih, da grd g. Hubadu in pevskemu zboru najiskrenejše priznanje. — Zajedno smo imeli priliko, da smo culi izbornega pianista in učitelja ,.Glasbene Matice" g. K. Hoffmeistra, ki je igral preludij in fugo v e-mollu (J. S Bach), polonezo v b-duru (Fr. Chopin^, arabesko (R. Schumann) in končno caprice espagnol (M Moszkowski). G. Hoffmeistra igra se ponaša z veliko tehniko in globokim čustvom ter je zato izzvala splošno in glasno pohvalo. Ako še omenimo, da nam je začetkom koncerta temeljiti poznavalec Gallusovih del, g. Jožef Mantuani, tajnik zgodovinskega oddelka na dunajskem vseučilišči, v velikih potezah naslikal delovanje Gallusovo (iz tega govora itak priobčujemo poglavitne življenjepisne podatke na drugem mestu), lahko rečemo iz kratka, da si sme" ,,Glasbena Matica" čestitati na prekrasnem uspehu prvega svojega zgodovinskega koncerta ! »Narodni Dom« v Ljubljani. Obči zbor »Narodnega Doma« je dne" 2. rženega cve"ta sklenil, da je takoj pričeti z zgradbo »Narodnega Doma«. Društvo naj napravi mestni občini ponudbo, da kupi od nje travnik začetkom Lattermanovega drevoreda za 5000 gld. Ako se vzprejme ta ponudba, pozvati je ona naVodna društva, ki bi se nastanila v novem poslopji, na skupni razgovor, da se tako osnuje podlaga za načrt. — Društveno imenje je znašalo koncem minulega leta 79.647 gld. 39 kr. Osebne novice. Gosp. dr. Janko Babnik, c. kr. sodni pristav v Logatci, dobil je od pravosodnega ministra šestmesečen odpust, da uredi vse gradivo za slovensko pravno terminologijo in sestavi poročilo za enketo, katera bode končno ustanovila, kar bi bilo še spornega. — G. dr. Ignacij Klemenčič, profesor rizike na vseučilišči v Gradci, dobil je skupno z dr. E. Lechnerjem, profesorjem fizike v Inusbrucku, baron Baumgart-nerjevo darilo 1000 gld. To darilo, odločeno najboljšemu delu, ki pospešuje fiziko, priznala je dunajska cesarska akademija znanostij. Zanimljiv prevod slovenske balade. »Ljubljanski Zvon« je v svoji 1. številki leta 1882. priobčil prelepo Krilanovo balado »Na bojišči«, katera nam s čudovito plastiko in srce pretresujočim realizmom v kratkem prizoru riše vso tragiko krvave bratomorne vojne. Priznati se mora, da ni lehko možno z menj besedami naslikati vso njeno grozo, nego je storil to Krilan-Pagliaruzzi v svoji kratki baladi, polni življenja, srčnega čustva in dramatične živahnosti. Te dni mi je prišel v roke nemški prevod tega Krilanovega pesniškega proizvoda, natisnjen v tržaškem dnevniku »Triester Zeitung« (1892, št. 41). Prevod se takd tesno naslanja na izvirnik in je tak6 lep, da bilo škoda, ko bi ostal pozabljen v predalih nemškega dnevnika; zatorej ga tukaj objavljamo. Auf dem Schlachtfelde. Der Angriff beginnt, der Kampf ist entfacht, Drei Krieger eilen ins Tosen der Schlacht. Der Schatten des Grams sich senkt aufs Gesicht Den Dreien, aufs Herz der Sorge Gevvicht. Der Erste die Hand fiihrt iiber die Brau', Wischt heimlich die Zahr' aus des Auges Blau. Mir granit sich daheim die theuere Braut, Eiu Engel ist sie, so lieb und so traut. Verkundet hat zvveimal uns schon der Vicar, Und Sonntag schon sollten wir vor den Altar.