Leto XXIII
Ravne na Koroškem, 15. julija 1986	Št.	7
informativni
glasilo ravenskih železarjev
NOB skozi čas
Naš pogled na NOB v minulih 41 letih ni bil vedno enak. V gimna-Jjji I. 1947 smo se npr. učili o vseh sovražnikovih ofenzivah, nismo pa lih razločevali po pomenu in teži kot danes.
Poleti 1952 je četa ravenskih gimnazijcev v sestavu celjske MDB Mesec dni delala na progi Konjic—Jablanica zelo blizu zgodovinskega Mostu čez Neretvo, pa nas ves čas ni kdo opozoril na njegovo vlogo v bitki za ranjence.
Veličastni spomeniki so začeli rasti šele pozneje, filmske epopeje 0 Neretvi, Sutjeski in Drvarju so nastale še kasneje. Bili pa so takrai domala že vsi državni, republiški, občinski in krajevni prazniki povedani z dogodki iz NOB, in je zato odtlej vsako naše leto resnično ozna-Menovano z NOB.
Ko pa se je zdelo, da je podoba tega obdobja zaokrožena, so med Monografijami o partizanskih enotah in šolskimi učbeniki začeli izhajati spomini upokojenih politikov in generalov z nekaterimi manj Učbeniškimi dejstvi, po malem so se tiskali prevodi tujih piscev in Manj ortodoksna leposlovna dela v zvezi z NOB, dokler ni pred nekaj Joti sledil pravi val romanov, ki so se po vrsti kritično lotevali tabu tena iz časa NOB in neposredno po njem.
Čeprav se je torej obdobje NOB pred več kot 41 leti nepreklicno končalo, čeprav so zgodovinarji v tem času zbrali, uredili, ovrednotili M določili vsa pomembna in manj pomembna dejstva, čeprav se na-Mjično ve, kdo so bili partizani, kdo pa okupatorji in njihovi služab-jphi, podoba tega obdobja očitno le še ni podana enopomensko dokončno za vse veke.
Borce NOB čisto razumljivo in človeško prizadene, če nekateri mla-ui obravnavajo to obdobje brez posebnega spoštovanja in če ob vseh ‘Sodovinsko nespodbitnih dejstvih hočejo še nadčasovna moralno-
etična tehtanja in vrednotenja posameznih dogodkov. Prav tako pa borce vznemirja, če je večji del mladih ravnodušen do preteklosti, usmerjen naprej, ne nazaj, in jih bolj kot daljna NOB zanimajo jutrišnje delo, kruh, onesnaženo okolje in grožnje novih Cernobilov.
Ena od posebnosti človeške vrste (nekateri pravijo temu prekletstvo, drugi sreča) je dejstvo, da otroci hkrati z geni, ki jim določajo celo vrsto lastnosti, ne morejo podedovati tudi življenjskih izkušenj, spoznanj in verovanj svojih staršev, ampak jih od roda do roda morajo in hočejo vedno od kraja pridobivati sami. Ker pa ni možen niti prenos načina življenja in vedenjskih vzorcev iz enega obdobja v drugo, mladim ni mogoče po nobeni udobni poti posredovati revolucionarnih izkušenj NOB.
Možno je samo zelo pretanjeno in zelo diferencirano, nedemagoško in nepoenostavljeno, a zelo potrpežljivo podajanje vseh resnic in kvalitet naše NOB. — Ta pa je zunaj dvoma dovolj bogata za to.
Marjan Kolar
Smeri petletne rasti
Srednjeročni plah 1986—1990 smo pred nedavnim sprejeli po tozdih in delovnih skupnostih. Za njegovo uresničitev bodo izdelani akcijski programi. Ker pa je (neizpolnitev v veliki meri odvisna od nas vseh, je prav da spoznamo vsaj nekaj glavnih ciljev.
Načrtovanje prihodnosti na podlagi sedanjega stanja je že v normalnih razmerah težavna stvar, v nestabilnih zato še težja. Pri razgledu po naši viziji naslednjih petih let tako ne kaže uporabljati preveč številk, saj so te pač največja spremenljivka našega časa.
Tonaže ne nameravamo bistveno povečati, zato pa hočemo resno izboljšati asortiment izdelkov in kvaliteto jekel. Pogumno uporabljamo frekventno besedo »prestrukturiranje« proizvodnje, čeprav bi komaj kje lahko videli, kakšna je ta reč v praksi. Ko bomo uspeli, ne bomo prvič inovatorji.
Kako zmanjšati število zaposlenih, vpdo Jeseničani, mi načrtujemo povečanje, res pa počasnejše kot nekoč. Kako to uskladiti s prestrukturiranjem, s prodajo več znanja in manj znoja pa s pocenitvijo naših izdelkov, ki postaja vse večji pogoj za nadaljnjo konkurenčnost, to bo zagotovo še večkrat tema strokovnih tehtanj.
Z e prihodnje leto naj bi se začel tisti premik, ki ga pri izvozu* dolgo čakamo, da bi se namreč občutno povečal izvoz izdelkov mehanskih tozdov. Vse predolgo nas tu pač krepko rešujejo metalurški tozdi, predvsem Valjarna in Kovačnica. To je zanesljivo povezano z omenjenim prestrukturiranjem, večja in pestrejša ponudba mehanskih tozdov pa ima svoje ozko grlo (dvakrat grd izraz) v pomanjkanju konstrukter-jev teh izdelkov, saj jih kar precej še drgne študentske klopi.
Čaka pa nas v tem srednjeročnem obdobju tudi temeljita reorganizacija. Pravzaprav bo prišla zadnji čas za kolektiv, ki se bliža 7000 zaposlenim, koordinacija silno raznolike proizvodnje pa včasih povzroča kar težave.
Seveda je nujno (in zato predvideno), da ob napredku proizvodnje skrbimo tudi za posodabljanje naših laboratorijev. Brez tega ni kakovostnih raziskav ne zahtevam kupcev prilagojene kontrole kvalitete. Potrebujemo novo merilnico, pilotsko delavnico, razvijati moramo naprej računalništvo in informatiko itn.
Ob sprotnem zagotavljanju likvidnosti, dohodkovne uspešnosti in rasti OD so vse to veliki zalogaji. Tudi zato, ker imamo precejšnje ambicije pri nadaljnji izgradnji objektov počitniškega doma v Portorožu in centra Ivarčko — Ošven. Načrtovanih 66 stanovanj za delavce letno ima tu nemara takšno prednost pred drugim, kakršno pač imajo osnovni življenjski pogoji pred oddihom in zabavo.
Ni pomembno, ali bomo vse našteto dosegli v petih, šestih ali sedmih letih. Pomembno je, da je smer pravilna, vse, kar smo doslej že dosegli, pa bo porok za optimizem.
Srečanje, delo, praznik
V tistih dneh je bilo na Ravnah pristno srečanje, zagnano delo in lep praznik.
Bilo je 10. jubilejno srečanje slovenskih kovinarjev, imenovano Memorial Franca Lcskoška-Luke.
Bil je praznik dela, te največje človekove vrednote, in bil je praznik spomina na Franca Leskoška-Luko, starosto slovenskih kovinarjev in delavskega voditelja. Zato bo odslej pred upravno zgradbo železarne njegov doprsni kip, trajen pomnik njegovemu življenju in delu.
In je bilo srečanje delo, tekma v njem. Med sabo se je pomeril® 325 delavcev, najboljših slovenskih kovinarjev in metalurgov, 325 fi' nalistov izmed 1400 vseh sodelujočih na regijskih in občinskih delovnih srečanjih predtem v Sloveniji, tudi na našem.
In je bila manifestacija srečanje, srečanje mojstrov enakih in različnih let, bilo je spoznavanje, tovarištvo, izmenjava mnenj in izkušenj najboljših med dobrimi.
Vsaj dvoje, čeprav na prvi pogled obrobno, da človeku misliti prireditev, kot je republiško delovno srečanje.
Prvič da misliti na naš odnos do dela in njegovih pojavnih oblik, tudi do tekmovanja v njem.
Različno navdušeni smo bili v železarni nad srečanjem kovinarjev in metalurgov: 300 tekmovalcev in 200 drugih, ki so bili vanj kakorkoli vpleteni, zelo, drugi tako ali tako. Veliko jih je bilo »neprizadetih«, veliko pa tudi — in prav ti skrbijo — zelo slabo razpoloženih. Stali so ob strani in govorili, da je takšno srečanje v stabilizaciji neprimerno; da velja ogromno zapravljenega časa in denarja, da ni realno, saj se navadno najboljši delavci sploh prijavijo ne, kajti njim je največ do njihovega dobro opravljenega dela, ne pa do preverjanja v teoriji in kazanja sposobnosti v trenutku.
Kako zmotno in kratkovidno! Edino prav je, da ima v poplavi vse mogočih tekmovanj in srečanj tudi delo, pa ne samo v kovinarstvu in metalurgiji, ampak tudi na drugih področjih — svojo manifestacijo. Tudi zanj — ali predvsem zanj — je nujna popularnost. Kajti po naravi pridnim se bodo morali sčasoma pridružiti tudi taki, ki zdaj dela še ne jemljejo kot naše naj večje možnosti.
In da je teorija na delovnih srečanjih nepotrebna, da je njeno poznavanje odveč, da nam je potreben robot za strojem? Nikakor, teorija je nujna. Samo delavec, ki je dobro podkovan v varstvu pri delu, v samoupravljanju in v drugih teoretičnih znanjih, ki jih zahteva tudi izpit teorije na srečanju, je šele pravi delavec, in šele takemu lahko rečemo dober, najboljši.
Drugič pa da srečanje, izvedeno v republiškem merilu, misliti na odnos »republike« do »province«. S koliko veselja, zaupanja vase in v svoje sposobnosti smo se lotili dela! Danes vemo, da s preveč, kajti pozabili smo, da je akcija republiška.
Ne razumeti napak: ne zdi se nam škoda veselja in zaupanja vase, ampak tiste brezhibnosti, ki jo je naše regijsko srečanje imelo, republiško pa ne.
Dušan Pahor, član sekretariata: »Čeprav so republiški pogoji ostri, nam jih je uspelo izpolniti.«
šoli TNPU Ravne. Še istega dne so se pomerili v teoriji, se udeležili odkritja kipa Francu Lesko-šku-Luki pred upravno zgradbo železarne in sprejema pri predsedniku skupščine občine.
V petek, 6. junija, so ves dan merili svoje delovne sposobnosti, zadnji dan srečanja, v soboto, 7. junija, pa so si ogledali železarno ter počakali na slovesni zaklju-
Alojz Janežič, predsednik sekretariata, in Ivan Kramar, predsednik organizacijskega odbora, gonilni sili srečanja.
Najboljši slovenski livarji: Jože Razdevšek (1.), Horst Kasper (3.) in Bernard Hovnik (2.) iz tozda JekX°^ varna: »Če bomo na državnem srečanju dela li z jeklom in ne s sivo litino, ne bo težav.«
Prvi dan srečanja, 5. junija, dopoldne so gostje prišli, se nastanili v penzionih od Planinke do Smučarske koče, si ogledali tekmovalna mesta v Železarni Ravne, tozdu TRO in Integralu, DO Delavnice, na Prevaljah ter Srednji
ček srečanja s podelitvijo priznanj najboljšim.
Poleg tega so si udeleženci lahko v dneh srečanja ogledali razstavo likovnih del slovenskih kovinarjev v Likovnem salonu na Ravnah (razstavljalo je 17 delavcev), razstavo inovacij v kovinsko predelovalni industriji 1986 v jedilnici ob Valjarni, Koroško osrednjo knjižnico Dr. Franc Sušnik, več filmskih predstav itd.
In tistim, ki so prišli na sreča-nie, je bil program všeč, tudi organizacija, čeprav je v sklepnem aelu iz objektivnih razlogov imela nekaj spodrsljajev.
• P.r£!v zadovoljstvo tekmovalcev 'n izjave, kot je izjava predsednika osrednje ocenjevalne komike Danila Zupančiča, da je bila
vedal Dušan Pahor, član sekretariata organizacijskega odbora in predstavnik domačinov v žiriji, v železarni nismo dvomili, da bi bili sposobni organizirati srečanje. »Seveda pa smo takoj pomislili na težave, ki nas čakajo, predvsem s pripravo delovnih mest v smislu zagotavljanja enakih pogojev de-
Prvi kovač v Sloveniji Branko Rozman: »Nimam občutka, da sem najboljši, kovači smo vsi dobri.«
Tretjeuvrščeni med strojnimi kovači Ivan Praznik, tozd SGV: »Na prihodnjem delovnem srečanju bi si želel več sreče kot letos.«
Tekmovanje je na vseh delovnih mestih v redu potekalo, bil je samo en zastoj pri rezkalcih (okvara stroja).
Bilo je ogromno dela s pripravo in razmnoževanjem tehnične dokumentacije, veliko energije vložene, da so bile spremembe na osnovi pripomb žirije in regijskih srečanj uvedene v dokumentacijo.
nejše ljudi za pripravo in izvedbo. V Železarni Ravne nam jih je zagotovo uspelo: Alojza Janežiča, predsednika sekretariata organizacijskega odbora, Dušana Pahorja, Franja Miklavca, da več ne naštevamo, saj se vseh ne da. Za vse je Alojz Janežič rekel: »Hvala, predvsem tistim, ki jih nismo uspeli na kakršenkoli način po-
"°rganizacija letošnjega srečanja boljša v primerjavi s srečanji Prejšnjih let«, pa je bilo — poleg bekaterih podeljenih plaket — Plačilo množici ljudi, vpletenih v Priprave in izvedbo srečanja na Havnah.
Kajti pripraviti takšno manife-stacijo ni mačji kašelj. Kot je po-
la vsem, kajti pri nas je enotnost strojnega parka izredno problematična. Kljub vsemu pa smo to težavo uspeli rešiti. Nekaj ključnih strojev so nam posodili proizvajalci opreme, nekatere manjše stvari, kot je orodje, pa smo na novo nabavili. Drugih ovir s tehničnega področja ni bilo.
^aiboljši med slovenskimi kovinostrugarji Jože Kaučič iz tozda SGV: »Poznal sem stroj in imel sem srečo, pa je šlo.«
Peter Zaponšek iz tozda Energija, 3. med plamenskimi varilci: »Tekmovati doma pred znano publiko je zame najtežje.«
Kljub vsemu temu posebne materialne koristi železarna po srečanju nima. Nas je pa mnogo ljudi na ta način spoznalo, kar ni nepomembno.«
Ker torej ni preprosto izvesti republiškega delovnega srečanja, je zaupanje slovenskih sindikatov resnično poverjeno samo najboljšim v Sloveniji. To pa še ni dovolj . Pomembno je, da tudi organizatorju uspe najti najsposob-
imenovati. Gostje so me pooblastili, da se v njihovem imenu zahvalimo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji srečanja, tudi občanom za gostoljubje. V imenu sekretariata in organizacijskega odbora se zahvaljujem vsem udeležencem, ki so s svojim strokovnim znanjem, delovno sposobnostjo in zagnanostjo dokazali, da srečanje vendarle ne pomeni kopičenja nepotrebnih stroškov, ampak da je
pomemben kazalec, kako se da z zagotovitvijo vsega, kar je potrebno za produktivno delo, pomembno vplivati na produktivnost samo. Srečanje je dokazalo, da znajo naši gradbeniki na rok graditi tudi doma, ne le v tujini (pravočasno zgrajeno skladišče zvarjen-cev tozda Stroji in deli, hale, v kateri so tekmovali varilci), da znajo biti naše strokovne službe zelo uspešne in ekspeditivne, da še ni zamrlo udarništvo, verjetno zato, ker smo vsi, od sindikalnih delavcev do scenaristov, težili k istemu cilju: gostje si nas morajo zapomniti kot dobre organizator-
Mirko Kupljen iz tozda ETS, najboljši med obratnimi elektrikarji: »Ni mi žal, da sem tekmoval, čeprav v začetku nisem bil navdušen za takšno preverjanje znanja.«
je. Danes,lahko z gotovostjo trdimo, da smo ta cilj dosegli in celo presegli.
Zaradi utrditve prihodnjih srečanj pa bi bilo treba nekatere stvari dopolniti ali celo spremeniti. Več poudarka je treba dati regijskim srečanjem in jih tudi prej izvesti; dostop do delovnih mest je treba zelo dobro označiti; pravila je treba dopolniti tako, da v pripravi ali v ocenjevanju ne bo možno uporabljati alternativ; republiško srečanje bi kazalo razdeliti med več občin in regij in s tem poenostaviti organizacijo (le tako bi se resnično srečali delavci
istih strok, kajti zdaj so ljudje kljub temu razkropljeni, saj naša turistična ponudba ni zadostna).
Na koncu moramo priznati, da se nam je nepričakovano zapletlo pri računalniški obdelavi. Toda
pripravljenost programerja Ernesta Kocuvana, da se vključi v računalniško obdelavo rezultatov že na regijskem srečanju, je pomenila — glede na razpoložljivo tehnično možnost procesne računal-
niške opreme v železarni — nekoliko drugačen način definiranja vhodnih in izhodnih informacij' Ker zaradi velike časovne stiske nismo uspeli pravilno definirati vseh vhodnih informacij, je bilo
nekaj zelo vročih reakcij v čas® računalniške obdelave. Lahko P® rečemo, da je ob definiranju pr®' vil železarna s svojim računalai' škim sistemom sposobna že dane5 ponuditi vsem prihodnjim organizatorjem srečanj najkvalitetnej' šo računalniško opremo.«
P. S. — Toliko s srečanja v la' formativnem fužinarju. Če koga še kaj bolj podrobno zanima, lahko priskrbi bilten KOVINAn od 1 do 4, ki so izhajali v dne*1 srečanja. Tam so tudi vsi rezin' tati. Mi predstavljamo samo naj' boljše tekmovalce iz železarne.
Vsem za uspeh čestitamo ter že' limo prvim in drugim veliko sreče na zveznem delovnem srečanja v' začetku oktobra v Kragujevcu.
PRIZNANJE ZA USPEŠNO SREČANJE
Organizacijski odbor 10. Mera0' riala Franca Leskoška-Luke je z® uspešno izvedbo srečanja na R®v' nah podelil srebrno plaketo d®' lavskemu svetu, konferenci OS°’ 16 tozdom in delovnim skupaj stim ter nekaterim posameznik00; iz Železarne Ravne. Posebno Pjjf znanje je dobil Alojz Jan e**® predsednik sekretariata organi*®' cijskega odbora, in tozd Jeklo'! varna »turistični nagelj« za n« bolje urejeno delovno mesto. to velja pohvaliti vse delavce ra nilivarne, posebno vodstveni k® der.	»
Helena Merk®
Spomin na začetek srečanja in na odkritje spomenika Francu Leskošku-Luku pred upravo
Drugi v vrsti najboljših slovenskih ključavničarjev Maksimilijan Skuk iz Orodjarne: »Domačini smo bili na boljšem, saj smo že M® regijskem srečanju imeli tak predmet dela kot na republiškem.«
St 7/1986
Naše delo v
Plan skupne proizvodnje je bil maja presežen za 2,0 odst., v kumulativi 0,1 odst. Količinsko odpremo smo presegli za 12,9 odst., v kumulativi M odst. Pri fakturirani realizaciji smo zaostali 1,9 odst., v kumulativi 7,4 odst. Dolarski izvoz smo dosegli
57,0	odst., v kumulativi 62,2 odst., dinarskega pa 48,3 odst., v kumulativi 49,0 odst. Na domačem trgu smo vrednostni plan presegli za 12,2 odst., v kumulativi 5,0 odst.
SKUPNA PROIZVODNJA
Jeklarna je presegla predvideno dvanajstino proizvodnje za 3,8 odst., v kumulativi 2,7 odst. Za planiranim odvzemom sta zaostali Jeklolivarna in Valjarna. Dalj časa je bila v okvari tudi indukcijska peč SIEMENS (motor generatorja). Založenost z materiali je bila zadovoljiva, še največkrat je vprašljiva granulacija. Izplen je bil nekoliko nižji od načrtovanega, vendar višji kakor preteklo leto. Zadovoljiva je tudi višina izmečka, ki pa je nekoliko nad načrtovanim. Tozd še nadalje pestita visoka fluktuacija in bolniška.
Jeklolivarna je v maju dosegla 91,5 pdst. predvidenega plana skupne proizvodnje, v kumulativi 86,2 odst. Dobro je izvršila plan izvoza ter presegla eksterno realizacijo. Zaradi izpada VF peči SIEMENS v Jeklarni so v Jeklolivarni izgubili precejšnjo količino tekočega jekla, ki ga bo težko nadoknaditi. Delno so to izgubo ublažili z drastičnim zmanjšanjem medfaznih zalog v čistilnici, posledica tega bo nižja proizvodnja jekla v juniju. Problem pa bo povečal izpad pro-■zvodnje VF peči še v juniju. Takšni veliki izpadi dobav tekočega jekla ob ze tako kritičnem pomanjkanju le-fega bodo verjetno povzročili ob polletju ponovno poslovno izgubo.
Proizvodnja gredic v Valjarni je. za
13,6	odst. nad načrtovano, v kumula-t[vi 9,0 odst., saj je bilo zaradi rednega dotoka in hladnih ingotov na zalogi dovolj vložka. Proizvodnja srednjih profilov je za planom zaostala 5,7 odst., lahkih za 51,8 odst. Za planom so zaostali predvsem zaradi zastojev na ogrevnih pečeh. Ob povečanem deležu visoko legiranih jekel se Jc znano povečala fakturirana reali-Zacija, tako da znaša prekoračitev v ntaju 32,2 odst., v kumulativi 19,2 odst.
V Kovačnici so presegli predvideni Plan skupne proizvodnje za 3,7 odst., v kumulativi 2,9 odst. Nekoliko večji Problem je pri krčilnih strojih, kjer občasno primanjkuje dela. Oskrba z vložkom jc bila zadovoljiva, vendar ?° še vedno težave zaradi neočiščenih jogotov. V maju so se nekoliko zniža-c medfazne zaloge, nekoliko nižja *ot poprečno jc tudi neuspela proiz-v?dnja. Skupni izmeček je znatno n‘zji kot v prejšnjem mesecu. Predam se je znižal izmeček, ki je nastal P° krivdi Jeklarne, kovaški je isti kot Prej> vendar še zmeraj pod popreč-*om.
. V Jeklovleku se razmere za redno ln nemoteno proizvodnjo nikakor ne 'Potejo izboljšati. Ob pomanjkanju yl°žka je bil predvideni plan dosežen c,66,6 odst., v kumulativi 66,2 odst., vaJ je Valjarna pričela dobavljati vlo-?ek šele po dvajsetem maju, pomanj-*nje vložka je bilo na vseh agregatih.
Od mehansko predelovalnih tozdov so predvideni plan skupne proizvodnje presegli: Orodjarna 16,5 odst., Pnevmatični stroji 13,5 odst., in TRO
3.6 odst.
Za planom so zaostali: TSD 37,4 odst., Stroji in deli 0,8 odst., Ind. noži pri proizvodnji nožev in brzorez-nega orodja 22,8 odst., Vzmetarna 13,1 odst., Kovinarstvo 6,7 odst., Armature 2,3 odst., Bratstvo — pile 11,5 odst. in Monter 5,2 odst. Težave po tozdih so različne. Tako v Strojih in delih primanjkuje naročil za obdelane ulitke in pilger valje, Ind. nože pesti slab in droben asortiment, Pnevmatične stroje razdrobljen asortiment, kar povzroča precej dodatnega dela. Neugoden asortiment ima tudi Vzmetarna. V Armaturah je izpadel del proizvodnje zaradi nerešenih dobav litine.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Količinska prodaja na domačem trgu je bila maja dosežena 129,3 odst., v kumulativi 119,5 odst., vrednostni plan pa 112,2 odst., v kumulativi
105,0	odst. Za količinskim planom so zaostali tozdi Jeklolivarna 9,6 odst., Jeklovlek 17,8 odst., Stroji in deli 1,9 odst., Ind. noži 26,7 odst., Pnevmatični stroji 1,4 odst., Vzmetarna 14,4 odst., Monter 2,2 odst. in Bratstvo pri proizvodnji pil za 30,3 odst. Plan pa je bil presežen v Valjarni 53,2 odst., Kovačnica 7,6 odst., Težkih strojnih delih 87,9 odst., Orodjarni
15.6 odst., TRO 49,2 odst., Kovinarstvu 1,6 odst. in Armaturah 4,5 odst. Vrednostni plan pa je bil dosežen v vseh ostalih tozdih razen v Jeklolivarni 98,2 odst., Jeklovleku 76,8 odst., Strojih in delih 93,5 odst., Ind. nožih 95,9 odst., Pnevmatičnih strojih 91,7 odst., Vzmetarni 99,1 odst. in Armaturah 82,3 odst.
maju
NABAVA
Prekomerne dobave starega železa smo z ustavitvami uspeli zmanjšati, s tem pa smo tudi zmanjšali zaloge na obeh skladiščih. Povečale so se dobave ferolegur, nekoliko težav je le še pri FeCr suraffine. Dobavitelj obljublja, da se bo stanje tudi tu izboljšalo.
Oskrba s pomožnimi materiali se je nekoliko stabilizirala. Opaža pa se, da se veča ponudba tudi za nekatere materiale, ki so bili doslej izredno kritični, predvsem bakreni izdelki in zlitine iz bakra. Težave pri nabavi nastajajo v glavnem pri tistih materialih, kjer so dobavitelji v svoji proizvodnji vezani na uvozne komponente. Tu so mišljena razna specialna tesnila iz teflona in izdelki iz koterma ter razni polizdelki, ki jih naši kooperanti kljub obveznostim ne dobavljajo pravočasno. Tako kasni dobava zvarjen-cev za program stiskalnic.
Kritična ostaja dobava elektromotorjev iz Severa Subotica, kjer je za večino el. motorjev dobavni rok spet podaljšan v julij.
UVOZ
Za maj še lahko ugotovimo, da je bila oskrbljenost z uvoznimi materiali relativno dobra, saj smo imeli še na zalogi A-materiale iz preteklega leta, pa tudi uvoz po kooperaciji S & B je bil precejšen.
Težave pa so se pričele pri direktnem uvozu rezervnih delov in manjšega repromateriala, saj LB Ljubljana že nekaj časa ne izvršuje nobenih plačil v tujino. Tako smo konec maja pri tej banki imeli za 1,5 mio $ neizvr-šenih plačil (nakazila od februarja na-rej, akreditivi od aprila naprej), pri ooperaciji S & B pa smo zaradi povečanega uvoza zabeležili negativen saldo v višini 2,1 mio DM.
Ostale kooperacije: Schmidt, Leuco in Inteco so premajhne, da bi prek
IZKORISTEK DELOVNEGA CASA
V maju je znašal izkoristek delovnega časa 77,36 odst., odsotnosti 22,64 odst. Odsotnosti so bile razdeljene ta-
kole:
—	letni dopust	5,58 %
—	izredno plačani dopust	0,78 %
—	službena potovanja	0,36 %
—	prazniki	7,95 %
—	bolezni	6,60%
—	druge plačane odsotnosti	1,22 %
—	neplačane odsotnosti	0,15 %
— ure v podaljšanem
delovnem času	0,29 %
njih reševali celoten uvoz in zato lahko v juniju in juliju pričakujemo resnejše težave z oskrbo.
V začetku maja smo po dolgotrajnih intervencijah končno uspeli plačati uvoz opreme po projektu »K« in po projektu TRO — IFC, tako da bo ta oprema lahko uvožena v juniju in juliju.
IZVOZ
Operativni plan izvoza za maj na konvertibilno tržišče je bil tudi tokrat nekoliko presežen. Večinoma so vsi tozdi izvozniki svoje planske cilje izpolnili.
Problemi, s katerimi se soočamo med mesecem, da nato zastavljeni izvozni cilj le s težavo v zadnjih dneh dosežemo, so še vedno v kampanjskih dobavah v špediciji in prekoračevanju dobavnih rokov. Veliko je tudi administrativnih težav, predvsem pri dobavitelju soglasij, ki so potrebna pri kooperacijskih poslih na vzhodu, pri zveznih institucijah. V mnogih primerih je material že izdelan, ko nam po večkratnih urgencah in intervencijah uspe pridobiti zahtevano soglasje SSST, da lahko posel prijavimo in realiziramo.
	ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE											
TOZD	SKUPNA PROIZVODNJA ton		ODPREMA ton		FAKTURIRANA REALIZACIJA din		IZVOZ %		IZVOZ din		DOMAČI TRG din	
	MAJ	zbir	MAJ	zbir	MAJ	zbir	MAJ	zbir	MAJ	zbir	MAJ	zbir
JEKLARNA	103,8	102,7	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
JEKLOLIVARNA	91,5	86,2	101,1	89,4	103,4	78,1	180,9	184,2	147,3	139,0	98,2	70,9
VALJARNA	104,2	101,5	131,4	120,4	132,2	119,2	116,1	108,0	93,2	81,6	141,8	128,5
KOVAČNICA	103,7	102,9	99,1	100,5	102,5	98,4	84,4	104,5	66,8	77,9	107,8	101,4
JEKLOVLEK	66,6	66,4	64,0	68,7	72,3	80,7	57,8	44,8	46,5	34,1	76,8	89,0
TEŽKI STROJNI DELI	62,6	89,5	99,8	101,6	64,4	62,1	1,8	16,2	1,9	14,7	130,6	112,2
ORODJARNA	116,5	121,7	115,9	120,6	168,4	124,4	120,0	148,8	104,4	108,7	170,1	124,8
STROJI IN DELI	99,2	84,2	75,6	80,9	68,6	78,8	16,3	34,6	13,9	27,7	93,5	102,0
- NOŽI, BRZOREZ. OROD.	77,2	86,7	71,2	84,5	86,8	91,1	86,6	65,5	71,8	49,5	93,8	110,4
- GREDICE	-	49,4	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
INDUSTRIJSKI NOŽI	42,6	71,0	74,8	96,5	m 03 00	93,5	86,9	72,3	72,0	54,4	95,9	111,4
PNEVMATIČNI STROJI	113,5	111,9	97,9	108,6	90,1	96,6	42,9	160,1	35,8	118,3	91,7	96,0
VZMETARNA	86,9	88,3	87,5	89,4	99,2	96,7	123,3	98,1	102,3	73,5 .	99,1	97,7
REZALNO ORODJE	103,6	107,1	107,0	105,0	104,9	85,7	79,4	56,9	63,5	42,9	114,6	95,8
KOVINARSTVO	93,3	90,5	100,7	103,3	118,2	88,3	-	57,1	-	46,9	122,4	98,8
ARMATURE •*	97,7	73,7	100,0	64,5	66,4	52,5	63,6	56,1	55,5	42,3	82,3	67,2
BRATSTVO PILE (ton)	88,5	81,4	69,7	85,1	196,3	164,8	-	-	-	-	196,3	164,8
MONTER	94,8	87,5	102,2	92,8	106,4	98,6	64,6	39,3	49,7	28,8	117,6	112,4
KALILNICA	_	-	-	-	311,2	181,2	-	-	-	-	311,2	181,2
STORITVE DRUGIH TOZDJJi			_	_	97,9	78,5	_	_	-	-	97,8	78,3
DELOVNA ORGANIZACIJA	102,0	100,1	112,9	106,8	98,1	92,6	57,0	62,2	48,3	49,0	112,2	105,0
Delavci imajo besedo
OŠVEN — IVARCKO ’86
O mladinskih delovnih akcijah smo pred kratkim prav v tej rubriki že pisali. Predvsem smo iskali vzroke, zakaj je zanimanje za te množične akcije tako upadlo.
Da pa le ni vse tako črno, se je prav letos pokazalo pri nas.
6.	julija se je na Koroškem začela mladinska delovna akcija Ošven — Ivarčko ’86. Trajala bo do 27. julija. Na njej sodeluje okrog 60 brigadirjev.
Komandant akcije je Milenko Kobal, strojni ključavničar v tozdu Energija. Bil je tudi član pripravljalnega odbora.
»V odboru so bili še član poslovodnega odbora, Jože Sater, Jože Kert in Božo Šetina. Brigadirji prihajajo iz drugih slovenskih
železarn, Gorenja Velenje, Metalurškega zavoda TITO Skopje, Jelšingrada in TAM Maribor. Seveda so se akcije udeležili še mladi iz naše železarne in občine Ravne.
Kaj delamo? Sekamo šibje in grmičevje, kopljemo jarke za napeljavo telefona, elektrike in vodovoda, uredili bomo parkirne prostore in ceste. V popoldanskem času smo organizirali razne tečaje in športne prireditve, odvisno od interesa brigadirjev. Za boljše razpoloženje bodo ob večerih poskrbele glasbene skupine. Udeleženci si bodo lahko ogledali še kulturne znamenitosti Koroške.
Pri pripravi akcije smo imeli nekaj težav. Obljubili so nam namreč, da bo lahko na akciji sodeloval en mladinec iz vsake OO ZSMS. Zgodilo pa se je, da kasneje nekateri ravnatelji izbranim delavcem niso odobrili odsotnosti. To je takoj povzročilo še drugi problem: kje dobiti ljudi za postavitev tabora (le-ta je v neposredni bližini Rimskega vrelca, imenuje pa se SVOBODI IN MIRU). No, na koncu se je vse dobro izteklo.«
Pa še brigadirsko vabilo!
»19. julija je udarniški dan. Upamo, da se ga bo udeležilo čim več naših delavcev, saj več rok več naredi. S tem bomo vsi prispevali, da bo delovna akcija čim bolj uspešna.«
gočili napeljavo telefona, letos pa dokončali strelovod.
Največ sodelujemo s Planinskim smučarskim društvom iz
Pomemben, če ne že najpomembnejši člen v družbeni verigi so humani medčloveški odnosi. Brez teh tudi dobra družba ne more obstajati, pa čeprav družba samo dveh ali treh ljudi. Največji problem današnjega časa je, da se iz dneva v dan bolj in bolj odtujujemo drug od dragega. Alj je temu res kriv le hiter tempo življenja? Verjetno ne.
Rahela Lešnik
Rahela Lešnik je tajnica v tozdu Vzmetarna. Povedala nam je, kaj zanjo pomeni human, topel človeški odnos:
Goražde. Redno se udeležujemo spominskega vzpona na Maglič, letos pa pripravljamo pohod na Triglav.«
»Odnos do človeka je najvažnejši del verige v življenju in družbi. Od odnosa je odvisno, kakšna družba bo nastala in kako se bo v njej živelo.
Bolj odkriti in do neke meje sproščeni odnosi bodo, lažje bomo našli stik za komuniciranje med seboj. Najbolj važno je, da imajo ljudje, ki delajo skupaj, tovariške, humane odnose, torej takšne, ki vežejo verigo družbe, v kateri ustvarjaš.' Vemo, da je delo tesno povezano z odnosom — boljši je odnos, boljše je delo.
Današnje življenje res teče v hitrem tempu, vendar se je treba truditi, si vzeti čas in zavrniti stari rek: človek, človeku volk! Odnos do človeka je treba začeti negovati že pri najmanjši stvari. Pomembna je vzgoja otrok, za to se morajo zavzemati matere, ženske, ne smemo se sramovati in zanikati največje človekovo bogastvo, katerega ni mogoče umetno ustvariti — čustva višje razvitih bitij — ljubezni. To je edina stvar, ki ima glavno vlogo pri nastanku življenja, pri nastanku in nadaljevanju vsega lepega. Odnos do človeka ni le reakcija na določen impulz. To je negovanje povezave dveh ali več ljudi.<<
KAKŠNI SO ODNOSI MED LJUDMI
Milenko Kobal
V NAŠEM DRUŠTVU JE PREMALO SREDNJEŠOLCEV
ŠE ENKRAT O NOVEM SISTEMU DELITVE OSEBNIH DOHODKOV
Da ljudje radi hodijo v planine, kaže tudi število članov v planinskih društvih. Tako je v Planinskem društvu Ravne okrog 1520 članov. Največ jcPodraslih, kar 1100, 300 pa je pionirjev. Zelo malo pa je mladincev.
Zakaj je tako? Res je, da mladi po končani srednji šoli odhajajo študirat v Ljubljano, Maribor ali kam drugam, in tako nekoliko izgubijo stik z domačim krajem. Kljub temu pa to ne bi smel biti edini in opravičljivi razlog, da se ne vključujejo v taka in podobna društva.
Vinko Krevh, vodja prodaje odkovkov v tozdu Komerciala:
»Predsednik Planinskega društva Ravne sem že tri leta. Opažam, da se najbolj obrestuje delo z osnovnošolsko mladino, odvisno pa je seveda od učiteljev, ki so mentorji društev na šolah. Kjer je njihov interes velik, so tudi vsi učenci v razredu člani. Pogrešamo pa srednješolsko mladino. Ali niso zainteresirani ali pa jih sami ne znamo pritegniti. Zavedamo se, da bomo morali na tem področju še marsikaj narediti.
Poprečno organiziramo od 10 do 15 izletov letno, in sicer od aprila do oktobra. O pohodih, akcijah in letnem programu obvešča člane propagandni odsek. Pozimi ne organiziramo izletov
zaradi zahtevnosti poti, pa tudi pravega interesa ni. Kljub temu bi se prihodnje leto radi udeležili zimskega pohoda na Snežnik, ki ga organizira Planinsko društvo Ilirska Bistrica, in pohoda na Blegoš.
Vinko Krevh
V upravljanju imamo planinsko postojanko na Naravskih ledinah. Poleti je redno oskrbovana in odprta vsak dan, pozimi pa ob sobotah in nedeljah dežuramo člani upravnega odbora. Zelo radi bi kočo razširili in v njej uredili sanitarije.
V preteklih dveh letih smo člani s prostovoljnim delom omo-
Kako delavci sprejemamo neko noviteto, je seveda odvisno tudi od načina in kvalitete podajanja gradiva. 16. 6. smo v železarni z referendumom sprejeli samoupravne splošne akte s področja sistema osebnih dohodkov. Pred tem je bilo veliko razprav in obravnav. Res pa je, da je novo lažje razumeti, če dobro poznamo staro in »njegove napake«.
Tozd Težki strojni deli je mlad tozd. V njem je zaposlenih veliko delavcev, ki so prišli iz drugih delovnih organizacij, zato marsikdo ne pozna dobro nekaterih samoupravnih splošnih aktov.
Maks Krajnc, rezkalcc in predsednik sindikata v tozdu TSD:
»Ravno zaradi slabega poznavanja samoupravnih splošnih aktov smo se na izvršnem odboru dogovorili in predlagali, da bi na zbore in delovne skupine povabili predstavnika iz centra za samoupravo, ki bi podrobneje razložil nekatere samoupravne akte in odgovoril na najbolj pogosta vprašanja.
V zvezi z referendumom, ki je bil 16. 6., naj povem, da so bile prve razprave zelo nekvalitetne, predvsem kar se tiče minulega dela. Zato tudi delavci v njih niso aktivno sodelovali. Drugič je bilo mnogo boljše. Največ pripomb je bilo na kadrovski razvoj delavca in še vedno na minulo
delo. Pri nas je 33 delavcev takih, ki zaenkrat ne bodo dobili 10 %• Opozarjali smo, da je naš tozd mlad, da nihče na tem delovnem mestu, kjer je sedaj, seveda še ni dosegel desetih let. Torej nam štetje delovne dobe namesto izobrazbe ne prinese nič.
Maks Krajnc
Pri nas se še mnogo delavcev izobražuje ob delu, predvsem na prvi stopnji. Težave pa so že sedaj zaradi troizmenskega dela-Ker ne gre drugače, se delavc’ sami dogovarjajo za menjavo šihta, ko imajo predavanja. Za' radi takih in podobnih stvari ob' staja bojazen, da bomo izgubil’ nekaj delavcev.«
N.-idn 2unec
BESEDA TOZDOV
Dobrodošlo počitniško delo
Julij in avgust sta toliko posebna meseca, da se za delo v njiju vsako leto pozanimamo v tozdih.
Njune značilnosti, kot so: vročina in zato slabši delovni pogoji, dopusti in zato pomanjkanje delovne sile, remonti in zato zastoji v proizvodnji, so takšne, da zahtevajo od tozdov posebno načrtovanje dela. To največkrat obsega: na račun ugodnejših letnih mesecev znižan plan, odpravo zalog, pomembnejša popravila ter zaposlovanje dijakov in študentov. Prav slednje — počitniško delo — pa postaja po besedah vodilnih delavcev naših glavnih metalurških tozdov vse pomembnejše.
Ivan Pungartnik, namestnik ravnatelja tozda Kovačnica:
»Zaradi slabših pogojev dela (visoke temperature) in dopustov je v poletnih mesecih v Kovačnici proizvodnja vedno nekoliko manjša. Letos je načrtovana 2850 ton za julij in avgust, kar je 150 ton manj kot v drugih mesecih. Na zmanjšan plan bo vplival tudi remont 1800-tonske stiskalnice v avgustu, ki ga naš tozd sicer ni načrtoval, je pa nujen po ugotovitvah tozda SGV. Remont bo trajal ves mesec, pomenil bo 1300 ton izdelkov manj, izpad zaradi njega pa bomo skušali nadoknaditi v jesenskih mesecih.
Že med letom je v Kovačnici pereče pomanjkanje kadrov, v poletnih mesecih pa se ta problem še poveča.
in od kadra. Proizvodni kader, ki ga imamo zdaj, nam sicer kvalifikacijsko ustreza, a ga nam nekaj manjka in precej fluktuira. Predvsem nekaj strokovnih delavcev trenutno najbolj pogrešamo.«
Vlado Macur, vodja proizvodnje v tozdu Jeklarna:
»V Jeklarni bodo težave letos podobne kot vsako leto. Ker so pričakovane, se že v mesecih pred poletjem trudimo, da bi jih omilili. Tako smo vključno z majem letni plan za 250 ton presegli, operativnega pa dosegli 99-odstotno, čeprav je bil zelo zahteven.
Da smo ga dosegli tako visoko, je zelo lep uspeh, kajti ne smemo pozabiti, da je v Jeklarni zelo pereČ ka-
Delno bomo skušali tudi v Jeklarni pomanjkanje delavcev zaradi dopustov nadomestiti s praktikanti. Imamo okoli 30 študentov in dodatno 7 mlajših kot 18 let za razna pomožna dela. Njihova pomoč nam je vsako leto zelo dobrodošla, saj so pridni. Na kvalitteo našega dela nimajo posebnega vpliva, zaposlimo jih le za manj pomembna dela.«
Franc Hartman, vodja proizvodnje tozda Valjarna:
»V poletnih mesecih so v Valjarni značilni remonti. Tako ravno v tem času, od 7. do 21. 7., izvajamo remont srednje in lahke proge, remont bluminga pa bo od 17. 8. do 7. 9.
Izpad proizvodnje profilov bodo delno nadomestile zaloge teh izdelkov
čitniškem delu, predvsem za manj zahtevna dela. Da je poleti pri nas dovolj delavcev, je zelo važno, kajti v najbolj vročih dnevih se delovni pogoji zelo poslabšajo, in storilnost pade. Prav zaradi težkih delovnih pogojev pa je še toliko pomembnejše, da imajo delavci svoj »oblez« (počitek med delom) in jih zanj na račun čim-boljšcga izpolnjevanja plana ne smemo prikrajšati.«
Jože Matitz, ravnatelj tozda Jeklo-livarna:
»Za poletne mesece imamo v Jeklo-livarni velike načrte. Tako kot vsa pretekla leta bomo skušali vrzel zaradi dopustov zapolniti z dijaki in študenti na počitniškem delu. Vzeli jih bomo od 60 do 70 vsak mesec, nekaj tudi v juniju in septembru. Zanje imamo zelo stroge kriterije. Iščemo predvsem take, ki so se pri nas že kdaj izkazali, in jih sploh ni malo. Prav tako želimo z njimi zasesti delovna mesta naših delavcev, torej gre za pravo nadomeščanje. Ker je večina praktikantov že delala pri nas, jih je razmeroma lahko uvesti. Sicer pa so vsi deležni temeljite instrukcijc na začetku, potem pa jih nadzorujejo mentorji — delovodje. Čeprav počitniški delavci nimajo takšne ročne spretnosti kot stalni, s svojo pridnostjo to negativno plat odpravljajo. Ker so to ljudje z razmeroma visoko inteligenčno stopnjo, se zelo hitro naučijo večinoma rutinskih opravil. Angažiranje stro-
Ivan Pungartnik
Tako nam po planu manjka 16 ljudi, največ v težki kovačnici, za brušenje, čiščenje, žaganje in nekaj v adjustaži. Da bi težave omilili, si že nekaj let Prizadevamo. Rešitev vidimo v avtomatiziranem čiščenju gredic in ingotov v ccntromaskinih, za katere pa zaenkrat ni denarja.
Pomanjkanje kadrov sc seveda v Poletnih mesecih še zaostri. Izpad rešujemo z dijaki in študenti, ki pridejo na proizvodno delo. Letos jih je 13 ali 14 na mesec. Največ jih zaposlujemo v avtomatski kovačnici, nekaj pri “rušenju in v lahki kovačnci, v težki “e> ker je tam delo zelo specifično. Predvsem delajo praktikanti na me-stih, kjer je največ šesta skupina sestavljenosti dela. Tam, kjer je odločilen vpliv na kvaliteto, ne delajo. Zdaj, 150 smo v Kovačnici po kvaliteti na Vrhu, ko imamo minimalno neuspelo Proizvodnjo in izmeček, si spodrsljajev ne smemo privoščiti. Kar sc tiče kvalitetnega asortimenta, pa smo v smernicah srednjeročnega plana zapi-^1>> da ga želimo občutno izboljšati.
pa je odvisno od sposobnosti agregatov za predelavo ingotov, od sekundarnih naprav za njihovo čišče-nJe, od termične obdelave po kovanju
Vlado Macur
drovski problem. Med letom je pri nas tudi do 27-odstotna fluktuacija, in ta ima zelo negativne posledice. Ker ni časa za ustrezno poučevanje, je več poškodb, je slabše delo itd.
Poleg tega je letos Jeklarno doletelo že mnogo drugih težav: generalno je bilo treba popraviti bofors, aprila je bil strojelom na 25-tonski peči, pregorelo je navitje enosmernega generatorja peči SIEMENS itd.
Ocenjujemo, da v Jeklarni zadnja tri leta kljub vsem kadrovskim težavam in mnogim okvaram tako dobro delamo predvsem zaradi dobre notranje organizacije in izboljšane tehnologije dela. Vse pogoje imamo tudi za takšno nadaljevanje. Zaupamo v topilce, kajti to so ljudje, ki hočejo in zmorejo dobro delati.
Vzrok vsem težavam v poletnih mesecih so — kot je znano — dopusti. Dokaj ugodno je, da bodo v Jeklarni II. od 17. avgusta do 5. septembra kolektivni, vendar to ni najboljše za dopuste same, kajti pozno je. Zal remonta peči ne moremo imeti prej, saj bodo vzdrževalci prej angažirani v Valjarni na srednji in lahki progi.
Tako je naš avgustovski plan 15807 ton, medtem ko je julijski 21472 ton.
v termični obdelavi, ki je še vedno naše ozko grlo, sicer pa posebnih zalog profilov letos nimamo.
Remont težke proge je letos daljši, saj je na njej predvidena predelava vležajenja valjev z drsnih na kotalne ležaje in popravilo kleščnega žerjava. Kljub temu upamo, da si bomo z dobrim delom Jeklarne in bluminga zagotovili dovolj gredic za valjanje profilov v času remonta bluminga. Zato zdaj viška gredic ne odprodajamo več, ampak ga skladiščimo, čeprav imamo s tem ogromne težave (zaradi novih zmogljivosti se manjša skladiščni prostor).
Zaradi remontov v Valjarni pričakujemo, da julija in avgusta ne bomo dosegli tonažnega plana. To je zaskrbljujoče, kajti Valjarna mora skušati tudi v poletnih mesecih realizirati interne dobave (predvsem v Jeklovlek in Vzmetarno).
Ker sc v Valjarni svojih obveznosti zavedamo, se trudimo, da bi čimveč naredili že v mesecih pred poletjem. Zato je takrat zelo malo dopustov, poleti pa so kolektivni. Izpad zaradi njih skušamo tudi v Valjarni delno nadoknaditi z dijaki in učenci na po-
kovnega in vodstvenega kadra pa je pri tem seveda maksimalno.
Tako v poletnih mesecih v Jekloli-varni nimamo znižanega plana. Tudi privoščiti si ga ne smemo, ker smo v začetku leta zaradi nedokončanih investicij imeli razmeroma slabe rezultate. Seveda pa se bojimo, da plana ne bomo uspeli uresničiti, kajti mnogo je soodvisnosti: zmanjšana dobava tekočega jekla iz Jeklarne povzroči zmanjšano proizvodnjo pri nas, to pa ima težke posledice pri naših proizvodnih tozdih in zunanjih kupcih. Vseeno upamo, da bo tudi letos, kot je bilo navadno doslej: kljub vsemu smo dosegli vsaj približno takšne rezultate kot v drugih poletnih mesecih.
Večjega generalnega remonta v Jek-lolivarni poleti ne načrtujemo, lahko pa pride do kakšne nepredvidene okvare, kajti naša oprema je, razen avtomatske formarske linije, zelo zastarela, in lahko računamo vsak trenutek na izpade tudi za proizvodnjo zelo pomembnih agregatov.«
Helena Merkač
Franc Hartman	Jože	Matitz
DELAVSKI SVET ŽELEZARNE
Delavski svet železarne je na 2. seji 30. 5. 1986 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča:
• V letu 1986 bomo še naprej sami organizirali počitniško delo brez študentskega servisa.
0 Zahteval je, naj tozd Komerciala čimprej pripravi predlog pravilnika o izvoznih premijah, da bo zagotovljena dohodkovna motiviranost vseh tozdov v repro verigi.
0 Določil je predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih OD in skupne porabe in razpisal za sprejem tega sporazuma referendum za 16. 6. 1986.
0 Ugotovil je, da so vsi delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti določili predlog pravilnika o osnovah in merilih OD in skupne porabe in predlog pravilnika o inovacijah ter razpisali referendum. Zahteval je, da se po sprejemu in uveljavitvi inovacijska dejavnost organizirano spremlja in kontrolira, po enem letu pa se pripravi analiza.
0 Ugotovil je, da so v vseh tozdih in delovnih skupnostih sprejeli načrt naložb v osnovna sredstva v letu 1986.
0 Zahteval je, da se za eno od sej ob koncu leta 1986 pripravi poročilo o poteku gradnje nove jeklarne na Jesenicah.
(Vir: sklepi in stališča 2. seje delavskega sveta železarne)
ODBORI DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE
REŠEVANJE TEŽKIH STANOVANJSKIH PROBLEMOV
Odbor za družbeni standard se je sestal dvakrat. Zadnji čas se veliko ukvarja z nujnim reševanjem težkih stanovanjskih primerov delavcev, ki so eksistenčno ogroženi in je skoraj nemogoče, da bi čakali po redni prioritetni listi in na ta način dobili stanovanje, ki ustreza dogovorjenim standardom. Odbor jim tako dodeljuje tisto, čemur se reče »stanovanje, ki ne zadovoljuje standarda«; vse bolj pa ugotavlja, da je potrebna sistemska rešitev. Tudi filozofija, da ne smemo sprejeti na delo delavcev, če jim ne moremo dati stanovanja, ni vzdržna, saj morata proizvodnja in življenje teči dalje. Odbor tako daje pobudo za neko sistemsko rešitev. Da bi prišli do točnejših podatkov, je odbor imenoval posebno komisijo, ki si je ogledala tako stanovanjske kot socialne razmere na terenu in nato predlagala prednostno listo, ki temelji na samoupravni presoji, saj točnih kriterijev tu ni.
Na zadnji seji je določil tudi predlog prioritetne liste za dodelitev in zamenjavo stanovanj in garsonjer, ki so jo potrdili delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti.
REFERENDUM IN SPROTNE ZADEVE
Odbor za dohodkovna vprašanja je v času pred referendumom v juniju obravnaval in določil predlog samoupravnih splošnih aktov s področja OD, obenem pa je sprejel sklep o spremembi višine prejemkov iz materialnih stroškov, kjer gre za dnevnice, kilometrino, povračilo stroškov za prihod na delo in z dela, terenski dodatek in ločeno življenje. Delavskemu svetu je tudi predlagal sprejem sklepa o spremembi deleža za izjemne temperature na nekaterih delih in nalogah v Kovačnici in Transportu.
KDAJ NAMENSKA NALOŽBA SREDSTEV IZ DAVČNIH OLAJŠAV
Odbor za razvoj je pred sprejemom v tozdih obravnaval načrte nailožb v osnovna sredstva skupaj s finančnim odborom. Pri tem se je ponovno soočil z vprašanjem angažiranja sredstev iz davčnih olaj-
Družabništvo
šav, namenjenih za sanacijo delovnih mest in delovnih pogojev za invalide. Ugotovil je, da je bistvo problema v tem, da v železarni še nimamo pravega projekta, v katerega bi najbolj pravilno naložili ta sredstva, zaradi tega, ker strokovne službe Delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve ne dajo osnove, na kateri bi razvoj lahko pripravil konkretni projekt.
Poleg drugih zadev se je odbor soočil tudi z vprašanjem nadaljnjega razvoja jekel v Železarni Ravne glede na to, da se tudi druge železarne v Jugoslaviji orientirajo na kvalitetnejša jekla in se razvijajo v smeri, ki za našo železarno ni najbolj ugodna. O tem bo še govor.
VEC pozornosti delu interne banke
Finačni odbor je skupaj z delegacijo za zbor interne banke obravnaval letni načrt interne banke za leto 1986. O združevanju in uporabi sredstev prek interne banke za naložbe v posameznih delovnih organizacijah bomo morali širše poročati, saj gre za pomembne zadeve, ki jim samoupravljalci posvečajo premalo pozornosti.
ZA UREDITEV GLAVNIH CEST V OBČINI
Odbor za poslovanje je imel dve seji. Na prvi je analiziral rezultate poslovanja v 1. kvartalu in spregovoril o potrebi ureditve izvoznih premij. Njegovo stališče je, naj bi bil sistem izvoznih premij tak, da bi zagotovil ustrezno in enakopravno dohodkovno motiviranost vseh tozdov v repro verigi. Vsak razvojni elaborat bi moral biti pravočasno in ustrezno obdelan tudi z ekonomskega vidika, kar se sedaj opravlja bolj formalno.
Nekateri vodilni delavci, ki se prijavljajo na razpisana delovna mesta, ne dajejo programov dela, temveč na hitro napisana poročila o sedanjem delu. Razpisne komisije naj v prihodnje nepopolne prijave zavrnejo, kadrovska služba pa naj na primeren način obvesti tudi kandidate, ki se prijavljajo na razpis, o metodologiji in pristopu pri pisanju poročil o delu in programu dela, kije pomembnejši od poročila.
Na zadnji seji je odbor sprejel po hitrem postopku dogovor o povračilu za čezmerno uporabo cest, s čimer se Železarna Ravne zavezuje, da bo Cestnemu podjetju Maribor prispevala 140 milijonov din v letu 1986, in to v treh obrokih, za ureditev glavnih cest v občini. Pri tem je treba reči, da je bil odbor do predloga takšne rešitve sicer kritičen, menil pa je, da je v dani situaciji edina možna rešitev. Podprl pa je imenovanje posebne strokovne komisije in se zavzel za čimbolj učinkovito kvalitetno kontrolo izvajanja del, da bi sanacija cest v občini res pomenila tudi nekoliko trajnejšo rešitev.
Sprejel je tudi sklep o pomoči železarne pri financiranju razvoja računalništva v zdravstvenem varstvu, to je na medicini dela v Koroškem zdravstvenem domu Ravne. Po dogovoru bi dala železarna medicini dela v uporabo en terminal, ki bi sicer ostal njeno osnovno sredstvo, plačala stroške ptt in brezplačno izdelala potrebne programe. Ker gre za skupni interes, zadeva ni sporna, odbor pa je vendarle zahteval, da je za letos treba posredovati informacije, za naslednje leto na konkretni program.
J. D.
OSKRBA Z ENERGIJO
Dobavitelji primarne energije so nas v maju zadovoljivo oskrbovali. Prav tako dobavitelji kisika, čistega dušika in argona. Poraba kisika je namreč že večja, kot je zmogljivost naše kisikame, čistega dušika in argona pa s to napravo sploh ne moremo proizvajati. Poraba teh plinov narašča, zato že teče postopek za obnovo kisikarne z modernejšo opremo in večjo kapaciteto.
Poraba in stroški
Primarna energija	Poraba	Strošek v 1000 din
Elektroenergija	20,274.352 kWh	228.434
Zemeljski plin	4,138.537 Sm3	278.442
Butan-propan	35.354 kg	3.733
Mazut	852.560 kg	65.352
Koks	8.720 kg	423
Karbid	16.470 kg	2.947
Sekundarna energija	7.256 kg	4.790
Acetilen	1,641.854 m3	48.697
Hladilna voda	9.500 m3	5.267
Higienska topla voda	4,654.000 kg	47.680
Para	328 MWh	3.019
Centralno ogrevanje	157 MWh	1.690
— železarna	152 MWh	1.330
— mesto	556.880 kg	5.648
Komprimiran zrak	5,701.656 m3	2.492
Čisti N2	50 m"	16
Tehnični N2	31.456 m"	1.126
Argon	12.736 m"	12.787
S prenehanjem ogrevanja poslovnih in stanovanjskih objektov je bila poraba goriv v maju manjša kot v aprilu. Nekaj manjša je bik tudi poraba elektrike, karbida, pare in dušika. Strošek prek 710 mil1' jonov za porabljeno energijo je več kot 10°/o vrednosti prodanih pi’°' izvodov. Pričakujemo, da bo novi pravilnik o inovacijah, ki smo S3 sprejeli v vseh sredinah, prispeval k večji in množičnejši angažirano' sti tudi na področju varčevanja z energijo.
Tozd Energija
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
7398 Jablonskij A. A., Kurs teoreti-českoj mehaniki 1984.
7399 Malinin N. N., Sbornik zadač poprikladnoj teorii plastičnosti i polzučesti 1984.
7400 Skurihin V. I., Avtomatizacija proektirovanija kompleksa ustrojstv avtomatiki 1981.
7401 Bcleckij V. V., Dvunogaja hod-ba. Modelnic zadači dinamiki i upravlenija 1984.
7402 Zarubin V. S., Prikladnie zadači termopročnosti elementov konstrukcij 1985.
7403 Gncdcnko B. V., The Theory of Probability 1982.
7404 Martin Dž. Planirovanie razvi-tija avtomatizirovannih sistem 1984.
7405 Gorinštejn A. M., Praktika re-šenija inženernih zadač na EVM 1984.
7406 Kozačok A. G., Golografičeskie metodi issledovanija v eksperi-mentalnoj mehanike 1984.
7407 Nejmark A. M., Roboti na službe čeloveka 1982.
7408 Krasnov M. L., A Book of pro-blems in ordinary differcntial Equations 1983.
7409 Panasjuk V. V., Metod singru-jarnih integralnih uravnenij v dvumernih zadačah difrakcii 1984.
7410 Sokolkin Ju. V., Mehanika de-formirovanija i razrušenija strukturnu neodrodnih tel 1984.
7411 Obraz R., Inovacija proizvoda od zamisli do ostvarenja 1984.
'412 Slovič D., Klizna skala i obračun investicija 1984.
7413 Človek in stroji 1985.
3587/679 Turk R., Študij termome-hanskih parametrov v deformacijski coni pri kovanju na kovaškem stroju 1985.
3587/604/11 Kmetič D., Raziskave procesa valjanja compound jekel II. del. 1985.
3587/571/111 Arzenšek B., Vlečenje orodnih jekel pri povišanih temperaturah III. del. 1985.
3587/641/11 Torkar M., Vpliv bakra, niklja in kositra na začetno plastičnost in uporabne lastnosti jekla Č. 4320 II. 1985.
425/1 Horvat B., Jugoslovenska pri-vreda 1965—1983. Prognoze i
7 kritike I. 1984.
425/11 Horvat B., Jugoslovenska privreda 1965—1983. Prijcdlozi i rješenja II. 1984.
387/539/VIII Velkovrh A., Kontrola spektroskopskih standardov VIII. 1985.
87/645/11 Ule B., Interkristalna krhkost v jeklih za UTOPE in drugih legiranih jeklih za po-
7 boljšanje II. 1985.
7jJ4 Pasti razvoja. Ekološke študije.
445 Debeljkovič D., Stohastički linearni sistemi automatskog
7 upravljanja 1985.
46 Klotten K., Tcchnische Schwin-
7 gungslehre 2. 1981.
47 Šostar A., Tehnika odrezavanja kovin I. 1975.
®%/4 DIN Taschenbuch 4. Stahl und Eisen. Giitcnormcn 1. 1985.
48 Mang T., Die Schmicrung in der Metallbcarbeitung 1983.
^87/680 Kveder A., Oplemenitenje površin — gospodarnejša izdelava in obnova strojnih delov
. in delovnih sredstev 1985.
87/681 Bačič N., Možnosti proizvodnje nekaterih ognjevarnih materialov za jeklarstvo v Sloveniji 1985.
3587/633/III Osojnik A., Študij in izpopolnjevanje metodike za analizo žlinder III. del 1985.
3587/556/IV. Debelak M., Livni izolacijski praški IV. 1985.
7419 Mandič J., Temeljenje mašina sa primenom elastičnih izolato-ra oscilacija 1985.
7420 Milinčič D., Problemi iz prosti-ranja toplote 1984.
7421 Nastič D., Engleski jezik za elektrotehničke i mašinske fakultete 1984.
7422 Fischer W. A., Metallurgische Elektrochemie 1975.
7423 Schlacken in der Metallurgie
1984.
7424/3 Niihrmann D., Optoelektro-nik Fernsteuerschaltungen. Steuer und Regelungtechnik 3.
1985.
7424/4 Niihrman D., Operationsver-starker, Motorsteuerungen, HF und Messgeratetechnik 4. 1985.
7425 Balač M., Mere i metode za po-dizanje efikasnosti poslovanja u OUR 1985.
3587/682 Peklenik J., Razvoj informacijskega sistema za orodno službo v TSD 1985.
3587/683 Vodopivec F., Tvorba sul-fidnih izločkov pri ohlajanju jekla s temperaturo strnjenja 1985.
NA BIAMU Z NOVOSTMI ŽELEZARNE RAVNE
Kot vsako leto se je Železarna Ravne letos predstavila na BIAMLT, razstavi novitet v strojegradnji. Sejem je bil od 16. do 21. junija v Zagrebu.
Zelo pomembni novi razstavljeni izdelki železarne so bili: elektronsko krmiljena stiskalnica za podajanje k orodju (na fotografija montaža te stiskalnice v tozdu Stroji in deli), še ena podobna stiskalnica, PRO 600-naprava za obračanje odlitkov v vseh položajih, krožni rezalci, s katerimi se je na sejmu prvič predstavil tozd Kovinarstvo Ljubno, ter STM 16 — stroj za praškaste materiale, za katerega je Železarna Ravne prejela zlato odličje razstave za kvaliteto.
Sodelovanje na sejmu, kot je BIAM, je za železarno zelo pomembno. Ne le zaradi predstavitve novosti, tudi zato, ker se tam sklepajo posli.	H.	M.
TUDI MI POPRAVLJAMO CESTE
Deli cest v železarni so že zelo poškodovani, ker po njih vozijo težka vozila. Zato bodo na teh krajih ceste utrdili in asfaltirali. Na sliki vidimo popravilo ceste med težko livarno in livarno.
(Vir: informacija tozda PII)	N.	Z.
Skupni načrt razvoja jugoslovanskega železarstva
Družbeni plan Jugoslavije za obdobje 1986/1990 predvideva tudi izdelavo razvojnih programov tistih industrijskih vej, ki imajo poseben družbeni pomen za doseganje integralnih razvojnih ciljev države. Splošno združenje črne metalurgije Jugoslavije je pripravilo skupni program razvoja železarstva Jugoslavije za obdobje od 1986 do 1990. leta. Oprt je
— na večje spoštovanje in upoštevanje zahtev domačega tržišča po valjanih, kovanih, vlečnih in luščenih jeklih, in to po količini, asortimentu, kvaliteti in dinamiki potrošnje
— na tehnično, tehnološko in organizacijsko modernizacijo, ki omogoča bistveno izboljšanje asortimenta proizvodnje in ekonomičnosti proizvodnje jeklarskih izdelkov
— na učinkovitejše usklajevanje sedanje delitve dela kot tudi bodoče nove proizvodnje med jugoslovanskimi železarnami
— na skupno angažiranje lastnih sredstev, sredstev potrošnikov in drugih družbenih sredstev pri financiranju usklajenega razvojnega programa
— na podporo tistim organizacijskim oblikam, ki bi povezale jugoslovanske železarne in omogočile dosegati skupno večjo učinkovitost železarstva.
Jugoslovansko železarstvo po predloženem skupnem razvojnem programu zasleduje predvsem naslednje cilje:
— postopno odpiranje novih rudnih rezerv
— uvedba novih tehnologij v pripravi železovih rud
— uvedba procesov za intenziviranje proizvodnje surovega železa z uvedbo visokih temperatur vetra, uporabo naravnega plina, vpihovanjem kisika, dvigom tlaka vetra itd.
— pospešeno uvajanje ponovčne tehnologije, zlasti za kvalitetna in plemenita jekla
—• povečanje deleža kontinuirano odlitega jekla, da bi s tem predvsem zvišali izplen in povečali produktivnost
— uvedbo kontinuiranih in programiranih procesov v valjarnah
— pospešeno osvajanje novih vrst jekel in novih jeklenih proizvodov.
Skupni program razvoja predvideva povečano potrošnjo jekla na jugoslovanskem trgu od 4,685.000 ton na 5,708.000 ton v letu 1990. Po nekoliko bolj optimistični prognozi pa bi potrošnja jekla v letu 1990 znašala celo 5,822.000 ton.
Na osnovi ciljev razvoja je v skupnem programu predvidena tudi povečana proizvodnja v vseh fazah proizvodnega programa.
Proizvodnja (v 000 ton)	Indeks
1985	1990	Povečanje	povečanja
Koks	3.500	3.700	200	106
Železova ruda	4.400	7.022	2.622	160
Surovo železo	3.100	4.482	1.382	145
— belo	2.865	4.204	1.399	147
— sivo	235	278	43	118
Jeklo	4.450	6.296	1.846	142
— SM	1.515	1.433	(—82)	95
— konvert.	1.795	3.160	1.365	176
— elektro	1.140	1.703	563	122
Valjani proizvodi	5.010	7.213	2.203	144
—■ železarne	4.368	6.106	1.738	140
— ostali	642	1.107	465	172
Dosedanja razvojna pot jugoslovanskega železarstva in potrošnikov jekla ni bila dovolj usklajena, in tako tudi po tem programu do leta 1990 proizvodnja v posameznih asortimanih izkazuje presežke kljub izvozu, na nekaterih področjih pa imamo primanjkljaj, pa čeprav brez minimalnega izvoza. V skupnem seštevku jugoslovansko železarstvo načrtuje izvoz 1,608.000 ton valjanih, kovanih, luščenih in brušenih jekel. Ce bi izvoz bil dosežen bistveno nižji, potem bomo v letu 1990 izkazovali še znatno večje presežke proizvodnih zmogljivosti nad potrebami domačega in osvojenega tujega tržišča.
Tako zasnovana proizvodnja bo v letu 1990 potrebovala iz uvoza nujno potrebne surovine:
	ton	mio $
— premog za koksiranje	3,750.000	320
—• železova ruda	3,200.000	112
— jekleni odpadek	1,100.000	113
— polizdelki	860.000	234
— železove zlitine	13,200.000	56
— ognjevzdržni materiali	6.000	42
— grafitne elektrode	9.000	18
— rezervni deli		33
— skupaj		928
Relativno visok delež uvoza polizdelkov in velika odvisnost pri proizvodnji koksa sta osnovni razlog, da bo v letu 1990 vsaka tona dobavljenega jekla vsebovala skoraj 130 $ uvoznih substanc. V petih letih bo tako uvozna odvisnost znižana za okrog 30 $ na tono.
Po cenah iz leta 1985 so ocenjena tudi potrebna finančna sredstva za izvedbo vseh predvidenih investicij in na osnovi tečaja dolarja 212 dinarjev znašajo skupne investicije:	Vzporedno	—	do	nesreče
mio din
— železarne	445.700
— proizvajalci železovih zlitin	50.000
— ostali	26.400
Iz lastnih sredstev predvideva program 34,5% udeležbo, tuji krediti naj bi bili udeleženi z 32 %, združena sredstva potrošnikov jekla pa 14,5 %. Ostala sredstva so iz bančnih kreditov in sklada za pospešen razvoj manj razvitih republik in pokrajin.
Višina potrebnih sredstev za realizacijo skupnega programa kaže, kako je kapitalno intenzivna proizvodnja domačega jekla, pa je zato treba vsako tono dodatno izkazane potrebe po jeklu še posebej preučiti. Glede na velik presežek planirane proizvodnje v skupnem programu, ki naj bi ga prodali na mednarodnih tržiščih, zahteva torej tudi izredno velika vlaganja, pa je s širšega družbenega vidika vprašljivo, ali je za Jugoslavijo sprejemljivo proizvajati tako velike količine jekla za izvoz. Vsekakor je del proizvodnega programa po kvaliteti ustrezen za mednarodno tržišče in skupni program nakazuje možnosti, ne samo zniževanja deviznih izdatkov zaradi uvoza valjanega jekla, temveč tudi pridobivanje deviz z izvozom jekla samega' Poslovodni svet Slovenskih železarn je na osnovi pripomb strokovnih služb pozitivno ocenil skupni program razvoja jugoslovanskega železarstva do leta 1990, ga sprejel in priporočal samoupravnim organom v sprejem. Zlasti je podprl osnovne cilje, ki jih skupni program razvoja jugoslovanskega železarstva zasleduje, kot so:
—• zniževanje razkoraka med primarnimi in sekundarnimi fazami s pospešeno izgradnjo domačega rudnika in jeklarskih proizvodnih zmogljivosti
—• z modernizacijo procesa proizvodnje surovega jekla in povečevanjem deleža kontinuirano odlitega tekočega surovega jekla
— z ukrepi in investicijami za zniževanje specifične porabe energije na enoto proizvoda
— s povečanjem produktivnosti in smotrnejšo delitvijo dela —• z zniževanjem uvozne odvisnosti.
Skupni program razvoja jugoslovanskega železarstva pa podpiramo tudi zaradi izredno kapitalne intenzivnosti izgradnje proizvodnih zmogljivosti v naših železarnah, saj bi dovolj usklajen skupni program omogočil znatno bolj racionalno usmerjati izredno velika družbena sredstva.
Ugotovljeni pa so tudi večji odstopi od osnovnih ciljev nadaljnjega razvoja, med njimi zlasti:
—• Večina projektov je usmerjenih in optimiranih na nivoju kom; binatov ter tako program povečuje stopnjo prekrivanja z jeklarskimi proizvodi na domačem trgu (jeklo za kovanje, cementiranje, kaljenje)
— veliko neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti na področju varjenih cevi, hladno valjanih trakov in hladno valjane pločevine ozirom3 veliko proizvodnih zmogljivosti je namenjenih za prevaljanje tujih polizdelkov
— načrtovanje investicij na osnovi navidezno zagotovljenih sredstev iz lokalnih virov, ki pa so indirektno vezani na združevanje V-vse Jugoslavije
— pri povezovanju s kupci se kaže tendenca nadaljnjega droblje' nja jugoslovanskega tržišča
— ni predložen program o zaustavljanju zastarelih proizvodnih zmogljivosti
— ni predložen program za doseganje znižanja specifične porab® energije na enoto proizvoda
— ocena investicijskih vlaganj je izdelana po različnih metodahi zato bo pri realizaciji celotnega programa prišlo do večjih razlik v dejanskih vlaganjih
— ni izdelan program za substitucijo številnih uvoznih asortimentov
— na splošno je program naravnan predvsem na dvig količinsk® proizvodnje in manj na strukturalno prilagajanje potreb kupcev na domačem in tujem trgu.	Peter Kunc
glasilo mladih delavcev železarne ravne
vi
i
priloga informativnega fužinarja
Leto XXIII
Ravne na Koroškem, 15. julija 1986
St. 7—8
Mladi fužinar izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Marta Vrenčur. Saša Meško, Alojz Lipovnik, Barbara Sušnik in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino.
Poročilo	o delu MS Z
I. 1985 s smernicami
Za nami sta dva pomembna dogodka, ki srno ju na lanski programsko-volilni konferenci MS ZSMS za Koroško opredelili za Prioritetni nalogi v delu naše organizacije v tem letu: volitve in 12. kongres ZSMS. Za slednjega lahko rečemo, da je uresničil naša Pričakovanja in le upamo lahko, da bomo sprejete skepe tudi uresničili. V celoti podpiramo sklepe, stališča in pobude 12. kongresa ZSMS, ki so in bodo vodilo pri našem delu. Nekatere od njih med drugimi še posebej izpostavljamo. Če pogledamo na lanski konferenci sprejet program dela, lahko ugotovimo, da smo nekatere sklepe in cilje v minulem letu dni uresničili. Večina pa je takšnih, ki lih ni mogoče uresničiti v letu dni in ostajajo še naprej naše naloge.
Se naprej bomo vztrajali pri doslednem Prestrukturiranju gospodarstva z intenzivnejšim razvojem naše proizvodnje in z izločanjem neperspektivne ekstenzivne (delovno-intenzivne) proizvodnje. V zvezi s tem zahtevamo ponovno objektivno strokovno oceno Smotrnosti že začetih investicij na Jesenicah (Jeklarna) in v Kidričevem (MPPAL). Zavzemamo se za načrtno prerazporeditev akumulacije v korist tehničnega in tehnološkega napredka, v inovacijske procese in visoko kvalificirane kadre. Smo za usmeritev k intenziviranju produkcijskega procesa, k Specializaciji in kooperaciji, na ekonomskih Zakonitostih utemeljeni centralizaciji in koncentraciji kapitala, k odpiranju tehnološko-tehnične revolucije v svetu itd. Pri tem pa Zahtevamo izdelavo programa racionalnejše Porabe energije.
Možnost hitrejšega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva vidimo v ustanavljanju novih ozdov skupin občanov ali novih tozdov znotraj iste DO. Zahtevamo, da se odpravijo ovire formalno-pravnega značaja za funkcioniranje majhnih produkcijskih in storitvenih enot.
. Z racionalnejšo porabo energije (boljše izkoriščanje energije, gradnja majhnih objek-tov itd.) bi dosegli številne ekonomske in ekološke prednosti. V zvezi s tem zahtevamo lavno, argumentirano in demokratično razpra-y° o jedrski energiji. Smo proti gradnji novih lodrskih elektrarn. Nedavna jedrska katastrofa v Černobilu v SZ je popolnoma zanikala trditev, da ne poznamo ekološko čis-ejšega in cenejšega pridobivanja električne Regije. To torej ni res. Gradnja jedrskih ®’ektrarn z uvoženo tehnologijo je draga, v dgoslaviji nimamo zadostne količine jedrcih surovin, problemi skladiščenja jedrskih Odpadkov in problemi ob prenehanju delo-jianja jedrske elektrarne še niso rešeni, cena vfoizvodnje električne energije v JE je mnogo 'Jmšja od tiste v hidro- oziroma termo-;lektrarnah itd. Razen prvega so še vsi ostali ®rgumenti odveč. Jedrske energije nočemo in :je potrebujemo. Najti je treba nove vire Pergije. SFRJ pa- naj čimprej ratificira žensko konvencijo o preprečevanju onesnaženja zraka iz 1. 1973.
Možnost, da postane okolica Slovenj Gradca 'llagališče jedrskih odpadkov, je predramila
večino prebivalcev našega področja, še posebej mlade. Dosledno se bomo borili proti postavitvi tovrstnih objektov na našem področju. Pri OK ZSMS Slovenj Gradec je že ustanovljena ekološka sekcija. Zaradi velikega pomena, ki ga ima čisto okolje za zdravo življenje, bomo skušali tudi na regijskem nivoju ustanoviti telo, ki bo koordiniralo delo ekoloških sekcij v vsej koroški regiji.
tendenc. Utapljamo se namreč v logiki poprečja. To pa obsoja na vegetiranje, obrobje in zaostajanje. Vemo, da so ljudje z malo znanja najbolj pogodu vodilnim strukturam, saj je z neukimi najlažje manipulirati. Zato zahtevamo dvig kvalitete vzgojno-izobraže-valnih programov, pri koncipiranju reforme pa je treba zagotoviti vpliv mladih, sprotno strokovno spremljanje in vključevanje izkušenj naprednih izobraževalnih sistemov v svetu. Ponovno poudarjamo zahtevo in potrebo po ustanovitvi lesarskega oddelka v Slovenj Gradcu.
Štipendijska politika, pri kateri smo v zadnjih letih dosegli bistvene premike, naj postane s svojo dolgoročno razvojno kadrovsko
\ Ir
Del udeležencev letošnjega majskega srečanja mladih iz Slovenskih železarn
Znano je namreč, da je Koroška izredno onesnažena slovenska regija. Čutiti je vplive TE Šoštanj, uničen je najvišji delež gozdov itd. Skrb za čisto okolje mora postati ena naših glavnih nalog.
Zavzemamo se za proizvodnjo, ki temelji na znanju in je zato prisiljena vanj tudi vlagati. Toda ne tako, da se v procesih usmerjenega izobraževanja šolstvo in štipendijska politika prilagajata gospodarski strukturi in obstoječi ponudbi delovnih mest, ampak bi reforma srednjega usmerjenega izobraževanja morala računati na proces prestrukturiranja gospodarstva in s tem odpirati možnosti za vedno večjo kvaliteto izobraževanja s širitvijo temeljnih znanj. Z roko v roki bi morala napredovati šolstvo in proizvodnja. Splošna izobrazba in permanentno izbraževa-nje ob delu sta gotovo edina možna pot k večji prilagoditvi kvalifikacijske strukture zaposlenih vedno novim spremembam v strukturi gospodarstva. Ker reforma izbraže-vanja kaže svoje rezultate pretežno v ohranjanju obstoječega — slabega, zahtevamo revizijo vseh ciljev usmerjenega izobraževanja in takojšnje celovito odpravljanje neugodnih
usmerjenostjo spodbujevalec razvoja posameznikovih sposobnosti, predvsem na višjih zahtevnostnih stopnjah.
Znano je, da sodobna ekonomija ne temelji več na množični produkciji blaga, temveč na množični produkciji znanja. Resnični strokovnjaki se kalijo in vzgajajo le v raziskovalnih dejavnostih ob aplikativnih raziskavah. Podpiramo akcijo 2000 novih raziskovalcev, obsojamo pa vse oblike ukinjanja raziskovalnih institucij, četudi se to dogaja pod parolo racionalizacije raziskovalne mreže. Predlagamo ZSS, da ponovno preuči odločitev o ukinitvi Raziskovalnega centra za samoupravljanje pri RS ZSS.
Koroška ima še eno značilnost. Kar iz treh koroških občin (Dravograd, Radlje in Slovenj Gradec) večje število delavcev dnevno mi-grira na delo v druge občine (Ravne, Titovo Velenje itd.). V teh se pojavlja vprašanje domicilnega zbiranja sredstev iz osebnih dohodkov teh delavcev. Gre za sredstva nekaterih SIS, ki sedaj ostajajo v občinah, kjer delavci delajo in se ne vračajo po normalni poti v sredine, kjer delavci živijo (sredstva za komunalno in cestno infrastrukturo, zdrav-
stvo, varstvo pred požari, za stanovanjske skupnosti, za delo KS, SLO, kmetijstvo .. .) Gre za velika sredstva, s katerimi bi te občine, če bi vsaj delno razpolagale z njimi, lahko reševale nekatera pomembna vprašanja svojih delavcev. Zato zahtevamo, da se vsaj delno tista sredstva, ki jih delavci ustvarijo izven svoje občine, vrnejo tja, kjer živijo.
Izredno pereč problem so na Koroškem katastrofalno slabe ceste, ki onemogočajo normalne komunikacije z ostalimi deli Slovenije (tudi zato, ker ni železniške povezave). Sprašujemo se, kam gredo sredstva, ki jih tudi na Koroškem odvajamo za ceste. Zahtevamo povračilo dela sredstev iz republiških cestnih skadov, saj bosta sicer prizadeta naše gospodarstvo in turizem. Pridružujemo se mnenju, da je potrebno del bencinskega dinarja nameniti za ceste.
Zelo pereče je na Koroškem za mladega človeka stanovanjsko vprašanje. Menimo, da je le s povečano družbeno gradnjo, izboljšanjem kreditnih pogojev, zmanjšanjem deleža lastne udeležbe za mlade družine in z zagotovitvijo vpliva delavcev na delitev stanovanj in kreditov, mogoče pričakovati boljše stanje.
Zanimanje za udeležbo na MDA v koroški regiji že vrsto let upada. Menimo, da bi s spremenjenim načinom organiziranja delovnim akcijam lahko vrnili precej atraktivnosti. Predvsem bi moralo biti delovnih akcij manj. Toda ne bi jih smeli kar tako ukinjati (po logiki boljšega financiranja: kdor da več, bo akcijo imel), pač pa bi morali delovne akcije organizirati tam, kjer so najbolj potrebne — torej tam, kjer objektov ni mogoče zgraditi strojno, ampak le z ročnim delom. Zato se nam ne zdi upravičena ukinitev MDA Ko-bansko, saj bi lahko s prostovoljnim delom uredili pašnike, meliorirali številna zemljišča, uredili telefonske napeljave itd. Predvidevamo, da bo zaradi znanih razlogov tudi letos na Koroškem primanjkovalo brigadirjev. Zato apeliramo na vse ostale DPO, naj pomagajo pri evidentiranju brigadirjev, vsaj enkrat pa
Od 16. do 18. maja letos je v Titogradu potekal 19. festival mladine Jugoslavije. Na njem je sodelovalo 130 ekip iz vse države. Tekmovale so v 28 poklicih. Vseh udeležencev je bilo okoli 2000. Ekipa OK ZSMS Ravne na Koroškem je štela 8 tekmovalcev iz 8 poklicev. Sestavljena je bila regijsko, saj so v njej sodelovale tri mladinke iz Srednje šole
naj bi se delovne akcije udeležili Titovi štipendisti.
Tudi v prihodnje je treba krepiti sodelovanje s kluboma koroških študentov v Ljubljani in Mariboru, i,n to ne samo pri financiranju njunih dejavnosti, pač pa tudi sicer. Okrepiti je treba sodelovanje z Zvezo slovenske mladine na avstrijskem Koroškem. Teh dveh nalog v preteklem letu nismo uresničili — vzroke gre iskati na obeh straneh.
Podpiramo pobudo mladih na 12. kongresu o nujnosti širokih, demokratičnih in javnih razprav:
— o možnosti neposrednih volitev na višjih ravneh delegatsko-skupščinskega sistema (za predsednika SO, SRS itd.)
— o večjih pristojnostih delavskih svetov pri oblikovanju kadrovske politike, občinske kadrovske koordinacije pri SZDL pa naj bi sprejemale samo smernice
— o spremembah Kazenskega zakonika SFRJ, in sicer o ukinitvi smrtne kazni in krajšanju 133. člena
— o referendumskem odločanju o pomembnih vprašanjih
— o pobudi civilnega služenja vojaškega roka in čimprejšnji ukinitvi ponavljajočih se kazni za tiste, ki so obsojeni zaradi odklonitve služenja vojaškega roka
— o vojaškem usposabljanju deklet. Smo proti obveznemu služenju vojaškega roka za dekleta. Služenje naj bi bilo izključno prostovoljno
— o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu (legaliziranje stavk, vloga sindikatov...)
— o regresiranju skupinskih potovanj otrok in mladine
— o financiranju organizirane prehrane v osnovnih šolah in usmerjenem izobraževanju
In na koncu se še enkrat zavzemamo za dosledno borbo proti logiki poprečja, ki že pošastno hromi naš gospodarski in šolski sistem.
Predsednica MS ZSMS za Koroško Janja Koren
Edvarda Kardelja v Slovenj Gradcu, ena pa iz tekstilne šole na Muti.
Našo ekipo so sestavljali: Matjaž Ferk, strugar, Andreja Ferk, brusilka, Bojana Kolman, rezkalka, Zdravko Senica, strojni ključavničar, Nataša Pačnik, trgovka, Majda Naroločnik, kuharica, Irena Holdrijan, natakarica, in Daniela Kotnik, konfekcionarka.
Ekipo sva spremljala Edi Lužnik in Alojz Kordež. V Titograd smo potovali z avtobusom poleg ekipe Maribora. Tekmovanja so potekala v delovnih organizacijah v Titogradu.
Takšna delovna srečanja mladih so potrebna, saj se mladi iz vse Jugoslavije med tekmovanjem tudi spoznavajo, izmenjajo izkušnje in utrjujejo vezi med bratskimi narodi. Vendar pa bi pri teh srečanjih moralo biti ocenjevanje bolj realno kot do sedaj. Udeleženci so imeli največ pripomb na ta račun. Najboljše ocene so namreč dobivali tekmovalci domačini, ker je v vsaki tričlanski komisiji bil tudi po en domačin.
Naša ekipa je med 130 zasedla 63. mesto. Mislimo, da je to dober rezultat, saj smo sodelovali samo v 8 poklicih. Za uvrstitve posameznikov še nismo prejeli rezultatov. V poklicih, v katerih smo sodelovali, je bilo 80 do 90 tekmovalcev. Po naših izračunih so morali biti naši uvrščeni najmanj med 10. in 15. mestom.
Tekmovalci so se v Titogradu dobro počutili. Pa ne zato, ker se je za to potrudil organizator srečanja, ampak smo se dobro vključili v družbo Mariborčanov. Škoda le, da je to počutje potem pokvarila nesreča, ki smo jo imeli na poti domov.
Edi Lužnik OK ZSMS Ravne
Od tu in tam
Geslo letošnje sklepne prireditve ob dnevu mladosti v Beogradu je bilo »Zbudi se, nekaj se dogaja, obžaloval boš, če boš to prespal ...« Nepozabna slika se ti je ponudila ob pogledu na nabito poln stadion v Beogradu, kjer je nekaj več kot pet tisoč mladih začelo praznovati sklepni del letošnjega meseca mladosti. Prireditev se je začela s himno ter pesmijo Druže Tito, mi ti se kunemo, potem pa so dekleta iz številnih mest naše domovine oblikovala sliko Jugoslavije. Iz zvočnika je odjeknila pesem, katere moto je bila letošnja prireditev sklepne slovesnosti: »Zbudi se, nekaj se dogaja,...« S sliko Jugoslavije, ki utripa ter kaže vse svoje bogastvo življenja v njej, so mladi ustvarili živo reko mladosti. Kdo bi lahko naštel in podrobneje opisal številne točke, ki so se zvrstile skozi celotno prireditev, katera je bila lepša. Morda tista, ki jo vsako leto izvajajo vojaki, hi ponazarja moč naše armade, da sleherni trenutek brani našo domovino, s svojimi telesi pa so izpisali tudi pozdravna sporočila 13' kongresu ZKJ ali pa morda točka ob 40-letnici proge Brčko-Banoviči.
Vrhunec vsega pa je bil prihod zvezne štafete mladosti ter tek zadnje nosilke Tatjane Godevske, ki je štafetno palico izročila predsednici jugoslovanske mladine Silvij1 Zugič-Rijavec. Ta pa je v svojem govoru mladim in mesecu mladosti med drugim dejala: »Ta država se je rojevala iz trpkih mladosti in gradila jo je mladost. Mladost j1 danes torej ne more biti breme. Ne privolim? v to, kajti kljub temu, da je v nas precej grenkobe, nismo izgubili idealov. Smo generacija s Titovimi ideali in ne bojimo se. Hočemo samo več dela in več samoupravljanja-Borili se bomo za novo, srečnejše življenj?’ za bolj človeške odnose. Naša največja moč je v človeku, delavskemu razredu, narodu. P°' nosni smo na naš pogum, bodimo vredn1 sami sebe. Prekosimo svoje učitelje, seda' njost, prekosimo jih v boju za pokončno življe' nje. Mladi Jugoslavije, želim vam srečeh praznik.«
Na svojem tradicionalnem srečanju, tokraj že tretjem zapovrstjo, so se zbrali tudi mlad Slovenskih železarn. KS OO ZSM Železarn Štore in OO ZSMS Žična Celje sta se potrudi' la, da je srečanje zares dobro uspelo, da S udeleženci v dnevu bivanja v Celju in Štorah odnesli kar največ vtisov in prijetnih doživ®' tij. Najprej so si ogledali celjski grad in * seznanili z njegovo zgodovino, potem pa ) sledil ogled Muzeja revolucije v Celju. Uda leženci so se nato odpeljali v Štore, kjer 3 bilo športno srečanje v različnih panogah' Seveda pa ni manjkalo družabnosti, kajti
Naše vodičke na I delovnem tekmovanju kovinarjev
Festival dela mladine Jugoslavije
Mladost v duetu
Začelo se brigadirsko
Na prvi izmeni zveznih mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji sodeluje trenutno 708 od 720 planiranih brigadirjev. Na akcije zunaj Slovenije so odšle tri skorajda popolne brigade, le ena (Ljubljana-Moste-Polje) je svojo udeležbo odpovedala.
Za mednarodne in posebne oblike mladinskega prostovoljnega dela je precejšnje zanimanje. To so podatki, ki presenečajo. Zlobneži verjetno pripominjajo, da je bil tudi pri nrigadirstvu že skrajni čas za kakšno prijetno Presenečenje.
Seveda pa brez težav ne gre. Ponekod je Prihod brigadirjev bolj presenetil kot razveselil. Priprave naselja, del, programov interesnih dejavnosti in konec koncev tudi uvodne slovesnosti — marsikje odgovornih ni bilo v naselje. S primerno mero potrpežljivosti recimo, da bo jeseni verjetno bolje, saj bodo za brigadirji ostali metri izkopanih kanalov, nekaj nad brigadirskimi vrtci navdušenih otrok, spomini na brigadirske »feš-te«, ki so popestrile poletne večere. Tisti, ki Ue prisegajo na mladinsko prostovoljno delo, bodo kot orožje za svoj bodoči boj uporabili naštevanje večjih ali manjših težav, ki jih Verjetno tudi letos ne bo manjkalo.
Vse to je naš vsakdan. Upajmo le, da ga bomo delili s čim večjim številom mladih, ki bodo, verjetno ne zaradi Mozarta ali lepe Alexis, prišli na letošnje mladinske delovne akcije.
le resnično srečanje kulture in športa mladih Zelezarjev, hkrati pa tudi srečanje starih in hovih generacij. Vsi udeleženci so bili enake-8a mnenja: »Bilo je lepo, samo škoda, da vse lePo tako hitro mine. Sicer pa na svidenje do prihodnjega leta, ko se bomo spet zbrali ha našem srečanju!«
Razgibano in pestro je tudi v svetu ZSMS SOZD Slovenske železarne, kjer kljub polet-
Tudi to je otroStvo
nim dnem potekajo številne aktivnosti, ki jih opredeljuje program dela sveta. Iz Slovenskih železarn sodelujeta v brigadi mladih železarjev Jugoslavije Norbert Weber dva mladinca, tečejo pa tudi pospešene priprave na letošnje srečanje mladih Jugoslovanskih železarn, ki bo izjemoma že od 22. do 24. avgusta v Lukavcu. Mladi tamkajšnjega koksnokemijskega kombinata zatrjujejo, da bo tokratno srečanje precej boljše od ostalih. V program so vnesli precej svežine in domiselnosti, tako da lahko upamo ter pričakujemo, da bodo zares presenetili. Seveda pa bomo o srečanju obširneje pisali tudi na straneh Mladega fužinarja.
Ob 12. kongresu ZSMJ je bilo precej polemik in vročih diskusij, nekatere med njimi bomo predstavili drugič, prav tako pa nekoliko obširnejši pogovor z Alenko Kolmančič-Bombek, ki je bila delegatka ravenske OK ZSMS na zveznem kongresu mladih Jugoslavije.
Mladinska organizacija je v preteklem obdobju uporabljala vse preveč orožje preteklosti — deklerativno zaklinjanje na kontinuiteto revolucije. To je bilo vsekakor nojevsko vedenje, ki je veliko več škodilo kot koristilo
Ko sva z Iztokom (oba osnovnošolca) vstopila v avtobus, so naju sprejeli začudeni pogledi. Ob pojasnilu tovariša Zabela, da sva dopisnika, pa so se ogreli. 2e takoj na začetku vožnje se je oglasila harmonika. Borci in borke so se veselo pozdravljali in pogovarjali, midva pa sva tiho sedela in nisva vedela, kje in kako naj izveva kakšno zgodbo, saj nama je tovarišica naročila, naj to storiva. Najin prvi poskus intervjuja je propadel, saj je najina sopotnica ob prošnji, naj nama pove kakšen dogodek ali zgodbo, odgovorila, da nima daru za pripovedovanje. Obmolknila sva in gledala skozi okno. Naša prva postaja je bila v Slovenskih Konjicah. Tam se nam je pridružilo nekaj borcev iz Bračičeve brigade. Po kratki vožnji se je avtobus ustavil. Nekdo od novodošlih borcev je vstal in prosil za tišino. Ko smo vsi umolknili, je povedal, da je v tem kraju padel komandant brigade Milenko Kneževič. Komandant se je v vasi zamudil in na konju pohitel za brigado. Počil je strel in ga težko ranil, tako da je kasneje umrl.
mladinski organizaciji, hkrati pa je to organizacijo izrivalo na rob družbenih dogajanj. Z roba v središče dogajanj bo prišla mladinska organizacija le, če se bo ukvarjala z bistvenimi problemi družbe. Tudi priprave na kongres ZSMJ so pokazale, da znajo mladi misliti s svojo glavo. Zanimivost, ki je bila izražena na kongresu, je tudi ta, naj bi sleherni mladi človek Jugoslavije poznal zgodovino vsakega jugoslovanskega naroda. Mladim je treba omogočiti, da se na osnovi svojih interesov povezujejo in vključujejo tam, kjer se odloča o njihovih problemih, to pa hkrati pomeni, da se morajo bolj aktivno vključevati v delegatski sistem. Prav tako pa za podrejenost in samostojnost mladinske organizacije ne smemo kriviti drugih, kajti krivi smo mladi sami. Takšnih in podobnih misli je bilo na kongresu zares veliko in da je bilo delo po komisijah ter samo plenarno zasedanje vroče, je jasen dokaz ta, da kongres zadnji dan zasedanja ni mogel izvoliti novega vodstva, to pa se je hkrati zgodilo prvič v zgodovini jugoslovanske mladine. Šlo je predvsem za neusklajene postopke evidentiranja kandidatov iz posameznih republik z zvezno konferenco ZSMJ. Vodstvo bo torej izvoljeno z nekaj zamude.	Q	T
Avtobus se je ustavil v Špitaliču, kjer je ta komandant pokopan. Pionirji so pripravili kratek program. Potem je spregovoril eden od borcev. Po slovesnosti smo nadaljevali pot. Po nekaj kilometrih vožnje smo prispeli do razvalin kartuzijskega samostana in do spomenika. Na njem piše:
V borbi proti fašizmu je 25. 4. 1945 v tem kraju padel komandant brigade Milenko Kneževič in 24 borcev njegove brigade. Njihova junaška smrt nam je svetel vzgled ljubezni do domovine.
ZB NOV Špitalič
Naslednji postanek je bil pred hišo, v kateri je Kneževič umrl. V njej je spominska soba in tam sem se zatopil v življenjepis.
Milenko Kneževič se je rodil v BiH na Kozari leta 1922. Že 10. maja 1941 je vstopil v Kozarski partizanski odred. Tam je doživel veliko bitko, s katero jih je okupator hotel uničiti. To bitko poznamo danes z imenom bitka na Kozari. V tej in drugih bitkah je pokazal izredni pogum. Kasneje se je bojeval
Učenci osnovnih šol pišejo
NA IZLETU Z NAŠIMI BORCI IN BORKAMI
Bil je hladen, deževen četrtek, ko smo tovarišica Trafela, tov. Backovičeva in jaz stale na ravenski avtobusni postaji. Bila sem dokaj vznemirjena, saj je bil pred mano zanimiv dan. Med vožnjo do Slovenj Gradca so mi misli pogosto uhajale k sošolcem, vse bolj pa proti Ljubljani, kjer naj bi se zbrali predstavniki najboljših razredov iz tekmovanja v umivanju zob, in to iz stoštiridesetih šol iz vse Slovenije. Tovarišici sta izmenjali mnenja o tekmovanju in tako smo hitro prispeli v Slovenj Gradec. Tu smo se srečali z ostalimi predstavniki Koroške regije ter stopili v mini avtobus, last bolnice Slovenj Gradec. Skoraj bi morali nekaj učencev pustiti doma, saj je bilo vozilo premajhno za nas vse. Vendar smo se stisnili in tako končno odrinili proti beli Ljubljani, mi vsi pa z belimi, snažnimi zobmi.
Ko sem se med vožnjo ogledovala, sem opazila, da je bila večina otrok učencev nižje stopnje. Le redke smo bile učenke 8. razredov, toda že na Trojanah smo začeli s prvim pogovorom. Med odmorom in med vožnjo mi nikakor ni bilo dolgčas, saj veste, kjer je tov. Trafela, je vedno zabavno. Tov. Backovičeva kot edina zdravstvena delavka med nami pa nas je opozarjala, kako in kje bo stvar potekala.
Nisem se še dodobra zbrala, kje smo, ko sem že zagledala predmestje, takoj zatem pa center slovenskega glavnega mesta. »Kam zdaj?« je bilo vprašanje. Treba je bilo najti »Dom španskih borcev,« toda kako? Vendar naš dobri šofer nas je pripeljal, čeprav po nekaj težavicah, na pravi konec. Izstopili smo, se malo ogledovali, nato pa šli v avlo tega doma.
v drugih odredih in naglo napredoval. Septembra 1943 je odšel v oficirsko šolo v Jajce, oktobra 1943 pa je bil poslan v Slovenijo, kjer je leta 1945 padel. Pomislil sem, kako kruto je pasti na pragu svobode.
Kasneje smo se ustavili pri spomeniku stotim žrtvam na Frankolovem, in pri spomeniku v Vojniku. Tu smo se v klubu borcev okrepčali, nato pa smo se odpeljali proti domu.
Ta izlet mi bo gotovo še dolgo ostal v spominu, saj je bil živa ura zgodovine, kakor je dejala naša tovarišica za slovenščino.
Rok Kotnik 8. b. COS Koroški jeklarji Ravne na Koroškem
Vse več je bilo učencev in učiteljev, pogovori so stekli. Z zanimanjem, kaj me čaka, sem komaj dočakala našo zobozdravnico, ki nas je peljala v dvorano. Skoraj sem zgrešila svoji tovarišici, toda moja skrbna razredničarka mi je že mahala. Tako smo si našle prostor in vse tri pričakale začetek. Trema je rasla, ko sem poslušala prisrčen pozdravni govor, zatem pa čudovito zaigrano igrico »Sapramiška«. Učenke so nam zaplesale še nekaj plesov, skratka, program je bil pester in zanimiv.
Sledila je podelitev nagrad. Pogled mi je zastajal na zobnih pastah, ki naj bi jih nekaj pripadalo tudi nam, razredni skupnosti 8. c razreda osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. S tovarišico sva se spogledali in bili hkrati ponosni na naš razred.
» 8. c in tovarišica Mira Trafela z osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem«, sva zaslišali. Umirjeno sva odšli do odra in tam sprejeli republiško priznanje v
umivanju zob. Tega lepega trenutka ne bom nikoli pozabila, zagotovo ne.
Klicali in klicali so predstavnike, od prvega pa do stoštiridesetega. 2e pred koncem smo že obdarjeni zapustili dvorano in povabili so nas na zakusko. Nisem mogla verjeti očem. Toliko dobrot na mizah in tako okusno pripravljeno, ne, tega nisem pričakovala, čeprav smo že na šoli pripravljali podobne reči. Skrbni tovarišici sta me vzpodbujali, naj jem, pa nisem vedela, kaj naj vzamem. Vsega po malo in bila sem sita. Malo sirčka, pa namazov, kruha, mleka, sokov, sladoledov, vsega je bilo dovolj. Ta prizor mi bo vedno v vzpodbudo k zdravi prehrani. Zadovoljni, z novimi prijetnimi vtisi smo se vrnili, pa čeprav malo mokri od dežja, v avtobus. Tov. Backovičeva je spregovorila nekaj besed ter podala nasvete iz svojih izkušenj drugim učiteljicam, nato pa smo se odpeljali. Pot nas je vodila do Gornjega grada, pa v Mozirje, kjer smo se tudi ustavili in se okrepčali, ter domov, na Ravne.
To srečanje v Ljubljani mi bo ostalo nepozabno v spominu. Ne da se ga opisati, moraš pač enostavno doživeti. Zato, trudite se učenci, umivajte si zobe, morda prav vas čaka drugo leto podobna nagrada, s tem pa tudi nagrada, ki bo morda vidna šele čez čas, trdni, zdravi, beli zobje.
Betana Jamšek, 8. c Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem
SLOVO
Zvončki zvonijo, rož’ce pojo,
a naši fantje v vojsko gredo. Dekleta se jočejo, fantiče hočejo,
saj čakale bodo jih cele noči.
SPOMIN
Oh, oče, kje mama počiva, kje ljubezen nekdanja je?
Ali izgubil ljubezen si, povej, povej, kje mama leži!
Lojzka Dobrodel, 6. r. Osnovna šola Franja Goloba Prevalje
Hopla, hopla, sem in tja
Počitniška brezskrbnost
Republiško priznanje za umivanje zob
Železarjji o svojem življenju in delu
RAZISKAVA JAVNEGA MNENJA V ŽELEZARNI RAVNE LETA 1985
KAKO DOŽIVLJAMO SAMOUPRAVO
Raje poslušamo kot beremo
Obveščenost prav gotovo sodi na začetek predstavitve rezultatov tega poglavja javne mnenjske raziskave. Omejili smo se na Ugotavljanje najpogostejših virov obveščanja (pisno in ustno) ter na pravočasnost in celovitost informacij.
Ocene kažejo, da nas še vedno največ dobi informacije na sestankih samoupravnih delovnih skupin in zborih delavcev. Drugače povedano, ustna informacija nam je še vedno bližja kot Pisna, ki pa ne zaostaja veliko.
Okrog polovici sodelavcev je Pisna informacija vendarle zelo Pogost vir informacij — oglasne deske, gradiva, tovarniška glasila. Precej manj zaposlenim so Posamezniki (sodelavci, delegati, Vodstveni in vodilni delavci, funkcionarji političnih organizacij) pogost vir obveščanja; med njimi pa prednjačijo sodelavci, znanci.
Kako ocenjujemo kvaliteto informiranja prek Fužinarja, Novic, Vestnika, oglasnih desk in drugih pisnih oblik? Dve tretjini jo zadovoljnih z obveščenostjo o Proizvodnji in prodaji ter o oblikovanju višine osebnih dohodkov. Manj je zadovoljnih z obveščenostjo o samoupravnih in Političnih dejavnostih — tretjina. Najbolj pa pogrešamo celovito Pisanje o tako imenovanih ključnih problemih.
Na kratko lahko rečemo, da v Poprečju bolj cenimo »živo besedo«, da nekako polovica zaposlenih redno prebira zapisano, da so naši predstavniki — samouprava, politika, vodstvo — še Premalo prisotni med zaposlenimi in da ostaja med zaposlenimi se precej nepojasnjenega.
Na delovnih skupinah po
GOSTO O DISCIPLINI
Najprej nas je zanimalo, kako Srno zadovoljni z organiziranostjo samoupravnih delovnih skupin 'delovna zaokroženost, velikost), vprašanje je bilo, kot kaže, prebralo pojasnjeno, tako da se kar Uetjina ni opredelila. Razvidno Pa je, da v manjšem številu skupiti želijo reorganizacijo. Da bi približali oceni učinkovitosti skupin, smo postavili vprašanje 0 uresničenih sklepih z njihovih ^tankov. Odgovori kažejo, da bi urhko uporabili vseh pet šolskih °cen, s tem da bi bilo največ ^endarle ocen zelo dobro (27%).
Med drugim nas je zanimalo, o ®?tn se na samoupravnih delov-
skupinah najpogosteje pogovarjamo. Med ponudenimi mož-	.
prstmi so anketirani najpogoste- Z’ ■e navajali pogovore o disciplini. '	,
:sebnih dohodkih, problematiki °zda, planu dela, problematiki Uelovne organizacije, problemih . skupini, delitvi dela med so-Uelavci in o določevanju delov-normativov. Najpogostejše ®me so bile tudi pogosto spod-bjevane izven skupin samih,
kar kaže na premajhno iniciativnost skupin samih.
Ali si želimo sami opravljati katero od opravil vodje delovnega procesa? V svetu in tudi že pri nas prihaja ponekod do večje samostojnosti proizvodnih enot (prenos nekaterih pristojnosti od delovodje na skupino delavcev in s tem spremenjena vloga organizatorjev delovnega procesa, ob tem tudi sprememba tehnologije). V precej uspelih preizkusih večje samostojnosti zaposlenih tako na Zahodu kot tudi na Vzhodu gre za prenos nekaterih pristojnosti v zvezi z notranjo delitvijo dela, kontrolo izdelkov, delitvijo gibljivega dela OD, delovnih odmorov, dopustov, sprejemanja in odpuščanja z dela itd. Vse to le na osnovnih nivojih dela in z namenom ustvariti večjo odgovornost, občutek pomembnosti in koristnosti in s tem večje zadovoljstvo industrijskih delavcev.
V naši raziskavi smo ponudili vrsto opravil z vprašanjem, katera bi lahko delavci sami opravljali? Pokazalo se je, da notranjo koordinacijo dela in kontrolo kvalitete zaposleni postavljajo na prvo mesto. To je spodbudna ugotovitev pri morebitnem širjenju samostojnosti zaposlenih. Ne želijo se »mešati« v področje delitve osebnih dohodkov in odpuščanje delavcev. Koordinacijo dela z drugimi enotami povsem logično postavljajo na zadnje mesto.
Seveda to ne gre kar čez noč, zato so zaenkrat skromne želje v tej smeri razumljive.
MNENJE O SAMOUPRAVI
Skoraj tretjina meni, da je samoupravljanje v Železarni Ravne bolj razvito kot v ostalih delovnih organizacijah. Kritičnih ocenjevalcev je le 5 %, torej gre za laskavo oceno.
Kako ocenjujemo lastno aktivnost na zborih delavcev? Odgovori razvrščajo zaposlene na iniciativne, sodelujoče in pasivne. Iniciativnih je četrtina (25,8%), njihova aktivnost pa se kaže v kritičnosti, pobudah in pripombah. V kategorijo sodelujočih se uvršča 29,7 % (»podpiral sem stališča«). Največ je pasivnih — 41 %, med njimi je največ tistih, ki ne vidijo koristi od tega, in tistih, ki jim predstavlja javni nastop posebno težavo.
Kako pa ocenjujemo aktivnost naših delegatov? Najboljše so ocenjeni delegati delavskih svetov tozdov in komisij, najslabše pa delegati delegatskega sistema. Posebej več pričakujejo zaposleni od delegatov potrošniškega sveta.
KDO NAJ BI VEČ ODLOČAL?
V raziskavi sprašujemo po času za samoupravne aktivnosti, o naprej šnj ih odločitvah in porazdelitvi odločanja med vodstvom, delegati in vsemi zaposlenimi.
Pokazalo se je, da normirano delo lahko predstavlja nekakšno oviro večji samoupravni angažiranosti, ravno tako skupinsko delo. Praktično polovica ne izraža zadržkov za samoupravno in politično angažiranje med delovnim časom.
Dokaj kritične so ocene o sprejemanju že sprejetih odločitev, saj kar tretjina meni, da je že o večini odločitev vnaprej odločeno, vsak deseti pa meni obratno.
Kakšne so želje glede porazdelitve moči v delovni organizaciji, si poglejmo v tabeli.
Razberemo lahko tri različne skupine zaposlenih: največ jih želi več direktnega odločanja (zbori, SDS, referendum), sledijo tisti, ki želijo, da bi več odločali na delavskih svetih, in tisti, ki menijo, da bi morali več odločitev prepustiti poslovodnim delavcem.
Eno vprašanje je bilo namenjeno ocenitvi aktivnosti političnih organizacij v Železarni Ravne. Med tremi navedenimi je sindikalna organizacija najbolj prisotna med zaposlenimi.
Samo Šavc
Kje menite, da bi morali delavci več kot do sedaj odločati?		
Odgovori	F	%
1. Na zborih delavcev	254	37,97
2. Na delavskem svetu TOZD in DO	116	17,34
3. Na samoupravnih delovnih skupinah	107	15,99
4. Več odločitev prenesti na poslovodne organe	70	10,46
5. Zdaj je kar v redu	42	6,28
6. Več odločitev z referendumom	34	5,08
7. Ne vem	28	4,19
b. o.	18	2,69
m
Od besed k dejanjem
15	INFORMATIVNI	FUZlNAR
Nadomestilo OD delovnim invalidom
V juniju in juliju je strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja izdala delovnim invalidom sklepe o ugotovitvi nadomestila osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu nadomestilo) zaradi nižjega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu za leto 1985 in akontacije na nadomestilo za leto 1986. Letošnja ugotovitev nadomestil bo že po novih — dopolnjenih predpisih. Prva je bila v letu 1985 za končno ugotovitev nadomestil v letu 1984 in akontacije za leto 1985.
Na konferenci aktiva invalidov so bila nadomestila upravičeno izpostavljena ostri kritiki, saj kljub dopolnjenim predpisom niso realna. Zanesljivo lahko trdim, da so nadomestila z novimi predpisi znatno slabše urejena, kot so bila s prejšnjimi (leto 1982 in 1983), za katera lahko rečem, da so bila dokaj realna. Ugotavljam pa tudi, da večini niti vodstvu aktiva novi sistem ni poznan, zato bi rad v tem prispevku ta sistem predstavil, opozoril na njegove slabosti in možne poti za odpravo le-teh.
Najprej moram ponovno opozoriti, da se nadomestilo ugotavlja po predpisih strokovne službe SPIZ (republiški zakon PIZ, statut SPIZ, sklepi skupščine SPIZ) in ne, kot nekateri še danes zmotno mislijo, po predpisih delovne organizacije. Organizacije združenega dela dajejo za ugotovitev nadomestila le podatke, ki jih strokovna služba SPIZ zahteva s predpisanimi obrazci.
Nadomestilo sc ugotavlja po dveh principih:
— za delavce, ki so uveljavili status delovnega invalida s 1. 1. 1984 in pozneje — novi primeri in
— za delavce, ki so uveljavili status delovnega invalida do 1. 1. 1984 — stari primeri.
NOVI PRIMERI
Nadomestilo se odmeri v višini razlike med osebnim dohodkom, ki ga je delovni invalid prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, in osebnim dohodkom, ki ga prejema za delo na drugem ustreznem delu, s tem da se osebni dohodek, ki ga je invalid prejel v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti, vedno uskladi na leto, za katero se nadomestilo odmerja, po rasti osebnih dohodkov v TOZD — DS, kjer je bil invalid ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju.
Npr. invalidnost, nastala 1. 3. 1984. V osnovo gre OD iz leta 1983, se uskladi s količnikom rasti OD v letu 1984 nasproti letu 1983 in primerja z OD z ustreznega dela od 1. 3. — 31. 12. 1984. Razlika med dohodkoma je nadomestilo OD za navedeno obdobje in obenem akontacija za tekoče leto.
STARI PRIMERI
Princip ugotavljanja je v bistvu enak kot pri novih primerih, s tem da se v osnovo OD s svojega dela všteje OD, ki bi ga delovni invalid prejel za poprečne 100-odstotne delovne rezultate, če bi v letu 1983 še opravljal svoje delo — delo pred nastankom invalidnosti.
V naši delovni organizaciji smo dohodek za svoje delo v letu 1983 ugotovili po naslednjem principu:
— Strokovne službe v TOZD in DS so najprej uskladile svoje delo de-
lovnega invalida z veljavno organizacijo del in nalog v letu 1983. To je bilo potrebno zaradi tega, ker smo imeli z leti več reorganizacij, nekatera dela so bila ukinjena, stroji iztrošeni itd., med invalidi pa so še delavci, ki imajo uveljavljen status delovnega invalida že od leta 1959.
Z uskladitvijo svojih del z novo organizacijo so bili invalidi seznanjeni osebno, prek oglasnih desk in aktiva invalidov. Tako da so lahko dali pripombe, ki so jih ponovno obravnavale komisije za kadre TOZD oziroma DS.
— Za vsa dela je bil izdelan teoretični izračun OD po osnovah in merilih, ki so veljala v letu 1983. V osnovo so bili zajeti vsi deleži OD — skupina zahtevnosti del, PPD, temperaturni dodatek, deficitarnost, dodatek za izmensko delo, osebni prispevek v celoti, in sicer poprečje vseh zaposlenih na tem delu v letu 1983, minulo delo v odstotku, ki ga je dosegel posamezni delovni invalid v letu
1983.
Seštevek vseh enot dela je bil pomnožen z vrednostjo enote dela TOZD oziroma DS, kjer je delavec postal invalid, in se preračunal na mesečni poprečni OD za leto 1983.
Tako ugotovljeni OD za leto 1983 je skupnost uskladila na nivo dohodkov v letu 1984 in 1985, ga primerjala z dejanskim osebnim dohodkom v letu 1984 in 1985, razliko med temi dohodki predstavlja nadomestilo za leto 1984 oziroma 1985 in akontacijo za leto 1986.
Pri tem je treba še pripomniti, da se je v osnovi OD upošteval samo OD za redni delovni čas — efektivne ure, brez nadur in nadomestil OD (bolniška).
In kakšne so slabosti novega sistema?
Republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti SPIZ zagotavljata delovnemu invalidu nadomestilo zaradi nižjega dohodka na ustreznem delu. Vendar metoda, s katero se ugotavlja OD s svojega dela, ne more dati realnega nadomestila. To je višine osebnega dohodka, ki bi ga delavec dosegel na svojem delu.
Nerazumljivo je, da so to metodo lahko sprejeli ljudje in institucije, ki jim je zaupana družbena skrb za varstvo invalidov, in to kljub temu, da je v javni razpravi tako republiškega zakona kot statuta SPIZ doživela ostro kritiko in da so bile predlagane tudi boljše rešitve. 2e s prejšnjimi predpisi (leto 1982 in 1983) je bilo to področje znatno bolje urejeno.
Novi sistem se ponovno vrača na že opuščeni sistem, ki sc v praksi pred leti ni obnesel. V osnovo osebnega dohodka s svojega dela se všteva osebni dohodek delavca iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti. Ta pa je zaradi različnih vplivov zelo problematičen:
1. Le v redkih primerih je vzrok invalidnosti nesreča. V večini primerov je invalidnost posledica dolgotrajnih škodljivih vplivov in obremenitev, ki dosežejo svoj višek z dnem premestitve na drugo ustrezno delo, ki je hkrati tudi dan nastanka invalidnosti. Ali je pošteno do delovnega invalida, da mu gre v osnovo osebni dohodek iz obdobja, ko zaradi bolezni že ni več mogel dosegati takšnih rezultatov kot takrat, ko je bil še zdrav?
2. V večini primerov je delavec takrat v bolniškem staležu, in to prav
v drugi polovici ali koncu leta, ko v naši delovni organizaciji dosežemo po novem sistemu delitve OD (mesečne stimulacije, kvartalni obračuni) najvišjo rast osebnih dohodkov. Glede na to, da se v osnovo všteva samo osebni dohodek za redni delovni čas — efektivne ure, in ta usklaja po letni stopnji rasti, gre v osnovo OD iz svojega dela OD iz prve polovice leta, ko je rast znatno nižja kot letna, v osnovo OD z ustreznega dela pa OD iz druge polovice leta, ko je rast OD znatno višja. Invalidnost ne nastane s 1. 1., da bi lahko šel v osnovo letni OD, ampak je ta datum odvisen od končanega zdravljenja in možnosti razporeditve na ustrezno delo. Ta datum pa je praviloma tudi dan nastanka invalidnosti.
Naj to prikažem s primerom. Za delavca je obratni zdravnik uvedel postopek za oceno po IK, ko je ugotovil, da za svoje delo ni več zdravstveno zmožen. V bolniški stalež je bil sprejet s 1. 4. 1984. Takrat je začel teči postopek za oceno po IK (zbiranje zdravstvene dokumentacije, iskanje ustreznega dela). Na ustrezno delo je bil razporejen s 1. 9. 1985. Ta datum je praviloma tudi dan nastanka invalidnosti.
V osnovo za ugotovitev nadomestila sta mu bila všteta OD za redno delo I.—III. 1984 s svojega dela in IX. do XII. 1985 z ustreznega dela. Letna rast OD v delovni organizaciji leta 1985 nasproti letu 1984 znaša 115 odstotkov. S tem mu je bil usklajen OD s svojega dela, dejansko pa je bila rast IX.—XII. 1985 nasproti I.—III. 1984 znatno večja.
3. Po novem sistemu ni možno usklajevati OD s svojega dela v primeru, ko je na svojem delu prišlo do sprememb o vrednotenju del. Skupnost ugotavlja nadomestilo le na osnovi dejanskega OD v koledarskem letu pred nastankom invalidnosti. Ta pa je ugotovljen po takrat veljavnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodka in osebnih dohodkov.
4. Najbolj nelogično je v novem sistemu obravnavanje deleža OD za minulo delo. V OD s svojega dela je delež OD za minulo delo v odstotku, ki ga je dosegel delavec v tem letu. Ta pri ugotavljanju nadomestila v poznejših letih ostaja enak, medtem ko v OD z ustreznega dela raste po določeni stopnji rasti. Pri nas tudi do 17 odstotkov.
To so v glavnem vsi vzroki, zaradi katerih nadomestila OD niso realna. S to problematiko smo seznanili vodstvo DS, DO, konferenco sindikata 2R, Aktiv invalidov 2R in strokovno službo SPIZ. IO sindikata je že v letu 1985 organiziral razširjen sestanek, ki so se ga udeležili vodja kadrovske službe, predsednik aktivov invalidov TOZD in vodja območne delovne enote SPIZ. Sestanek se je končal neuspešno. Prisotni se niso niti potrudili, da bi problematiko dojeli. Prav tako se je neuspešno končala pobuda, ki je šla prek delegatskega sistema.
V strokovni službi smo za vse opisane primere delavcem, ki so to hoteli, pomagali pri sestavi pritožb na ugotovitev nadomestil. Zal so ti postopki zelo dolgotrajni. Samo v enem primeru je prišlo do obravnave na prvi instanci na posebnem sodišču pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev in kmetov, pa še ta je bil negativno rešen.
Povsod je bilo ugotovljeno, da je nadomestilo »zakonito«, da so podatki točni, da so bili uporabljeni pravi
predpisi, da pa so ti predpisi nelogič' ni, neživljenjski, pa nobenega ne mo-ti. Na obravnavi je sodnik delavca opozoril, da bo verjetno primer tudi na drugi instanci negativno rešen m mu svetoval, da naj poda zahtevo za prevero ustavnosti 47. člena zakona o PIZ ali pobudo za spremembo zakona. Ponovno predlagam, da ta po-stopek pokrene aktiv invalidov 2R> saj je bil podoben primer na ustavnem sodišču pred leti uspešno rešen-To smo aktivu invalidov predlagali že pri ugotovitvi nadomestil za leto
1984.	Če bi postopek pokrcnili takrat, bi bila verjetno že letošnja odmera zadovoljivo rešena.
Da pa mi ne bi bilo očitano, da sistem samo kritiziram, dajem tudi boljšo ureditev tega področja.
Verjetno strokovna služba SPIZ ne more poznati vseh sistemov delitve OD in njihove specifike v organizacijah združenega dela širom Slovenije tako dobro, da bi lahko z zakonom tako konkretno določila celoten sistem. Z republiškim zakonom in statutom SPIZ naj bi delovnemu invalidu tako kot pravico do zaposlitve na ustreznem delu zagotovili tudi pravico do nadomestila OD zaradi nižjega dohodka na ustreznem delu. Metodo ugotavljanja nadomestila pa bi morali prepustiti delovnim organizacijam, ki svoje sisteme delitve najbolj poznajo-
Odveč je bojazen skupnosti, da b> bila nadomestila nerealna, npr. previsoka. Če je kdo zainteresiran, da so nadomestila realna, je to delovna organizacija, saj se pri njej pojavljajo vsi problemi. Iz prakse imamo primere, ko so bila nadomestila previsoka, lc bil v delovni organizaciji takoj revolt zdravih delavcev, za prenizka pa imamo že sedaj bogato prakso.
Nadomestila, ki gredo iz sredstev delovnih organizacij delavcem s spremenjeno delovno zmožnostjo in neposredno nevarnostjo za nastanek in' validnosti, smo v delovni organizacij* dokaj dobro uredili.
In kako je potekala letošnja odme' ra nadomestil!
V delovni organizaciji smo od 5, do 20. aprila strokovni službi SPI^ dostavili vse potrebne podatke za ugotovitev nadomestil. Do zaključka obračuna za maj je strokovna služba dostavila okoli 400 sklepov, ostale P} bo verjetno do zaključka obračuna z> junij. Tako da bo obračun zaključila s 15. julijem za vse primere.
Delovne invalide moti to, da do iz" plačila nadomestila 15. 6. 1986 še ni' so sprejeli sklepov o ugotovitvi nadomestila. Obračun je bil opravljen z željo, da bi bila izplačila čim prej na osnovi konceptov, sklepe pa bo skupnost dostavila naknadno, ker pač vsega dela sama ni zmogla, smo na prošnjo invalidov tudi to delo opravili v 2clezarni Ravne.
Milan Praznik
KITAJSKE MODROSTI
Življenje je komedija za tiste, ki mislijo, in tragedija za tiste, k1 čutijo.
Polovico življenja sestavljaj želje, drugo polovico nezadovoljstvo.
Premišljevanje je delo, misel ie dejanje.
Lepa beseda nikomur ne Pre seda.
končno spodobne
GARDEROBE
kako živimo
Ko je treba s kurami spat in s soncem vstat
v vrtcu zamudil malico. Če se mu to zgodi, mu je najbolj žal za marmelado in kruhom.
Ne vstajanje, pač pa zgodnje leganje Primožu in Urošu ni všeč. Ko je sonce še skoraj sredi neba, je že risanka in po njej je treba
na prebedele noči ob zibelki, na dneve, ko je ona spravljala dojenčka, on pa malčka v varstvo v vsakem vremenu, ob luni na nebu ali ob prvih sončnih žarkih, v dobrem ali slabem počutju. Kajti stanovanje je ostalo prazno, služba (Nada je tajnica poslovodnega odbora) pa je čakala. Edina njuna sreča je ob vseh ceremonijah bila, da sta imela dobro varuhinjo. »Tako zelo se je navezala na fanta, da je takrat, ko je tudi Uroš šel v vrtec, od žalosti zbolela,« pravi Nada. »Toda
Ce ^ vprašate Abrahamovega , r®ioža, sedemletnega junaka, ki /a*a> da se mu bodo v jeseni od-Piia vrata prvega razreda, za ka-en šport je, reče, da za nogomet, aavija pa za Schumacherja. Ka-"° tudi ne ob času mundiala! Če Pa postavite enako vprašanje “rošu, se odreže, da za hokej, avija pa da za Hajduk. Hajduk n hokej!? Nič ne pomaga, po-redovati je treba. To stori oče, Prvič im ne zadnjič, kajti izpraševanje in vzgoja sta dolga n zamotana procesa, dandanes še Kako pomembna.
Nada in Marjan se tega zave-zato se trudita, da bi bila Juna fanta čimmanj prepuščena 6sti in dvorišču pred njihovim k>kom ob kiosku na Cečovju. ^arnor le moreta, ju vodita s se-°K v trgovino, na vrt k Bran-Prniku ali na Poleno, v park. raven ju jma 0£e Gk reševanju .‘jfank, saj rada listata po en-klopedijah, zraven pri televi-0rJU, ko je šport.
Nada in Marjan menita, da cesta ni dobro vzgajališče. »Logično je, da ju čisto odtrgati od nje ne moreš, saj so tam peskovniki, gugalnice, je igrišče. Toda dobro ni. Tam jih je veliko, večjih in manjših, in več jih prej kaj uš-
ZA JEKLARJE
je^k°li 180 delavcev jeklarne I s, Pp sedaj imelo slačilnico v pro-^ h tozda Jeklolivarna, slabo in gj Prepihu, odkar se je vanjo raz-j. a avtomatska formarska lini-■ Zato se jeklarji veselijo novih - r<^Grob, umivalnic' in tušev, ki
Jih dobili v nekdanjih delavni-
tozda SGV v Jeklarni.
piči,« pravi oče. Tako sta tudi Primož in Uroš enkrat, ko je on spal po nočnem šihtu, mama pa je bila v službi, nesla na dvorišče največji kuhinjski nož.
Sploh sta Nada in Marjan, kot je razbrati iz njunega govorjenja, bolj navdušena nad »staro« vzgojno šolo. Marjan pravi: »Beseda mora pri otrocih žaleči. Če ne, mora za vsak primer biti pri hiši namočena tudi šiba,« Nada pa dodaja: »Toliko da je, da se pokaže za strah.« In še: »Danes imajo mnogi starši le čut za vzdrževanje ortrok, za vzgojo pa ne. To prepustijo dopoldne vrtcu ali šoli, popoldne pa hote ali nehote dvorišču.«
Tudi Primož in Uroš sta v vrtcu, oba v Solzicah, oba imata 3» vsak svojo vzgojiteljico Olgo. In prav zaradi vrtca smo se tudi srečali, kajti Abrahamova sta ena izmed staršev, ki svoje otroke že od osmega meseca starosti naprej spravljata v varstvo, nekaj časa v privatno, nato v družbeno. Nekoliko je pri njih to laže zato, ker ima Marjan v Jeklo vleku na končnem brušenju že vseh 17 let zaposlitve triizmensko delo. »Laže ali pa tudi ne,« pravi, »kajti ko se otrok enkrat navadi vstajati zgodaj, mu ni težko. Če pa en teden vstaja ob petih, drugi pa, ko se zbudi, se težko prilagaja.«
Ampak vstajati zgodaj pri Abrahamovih ni najtežje. Prva je pokonci mama, odpre rolete oken v devetem nadstropju, »da prej kot drugi pri tleh vidi, kakšno bo vreme«, in pokliče. Z Urošem ni težav, takoj odpre oči. »Uroš rabi veliko manj spanja kot Primož, že od malega, ko ga je kot dojenčka zvijalo in so bile noči svetle. Primož pa je bolj zaspane sorte.« Da hitro vstane, pa ima
H.	M. Uroš še en razlog: boji se, da bi
Družina Abraham
spat. Uh! Tudi če so zdoma, mama in ata gledata, da se ja vrnejo pravi čas. Prvi so otroci.
In če je tako, žrtvovanja staršev niso redka. Predvsem Nada to dobro ve. Se so živi spomini
Uroš je moral v vrtec, da je še leto dni hodil s Primožem, da se je navadil,« pojasni.
In se je, hočeš, nočeš, moraš — kot se morajo otroci večine nas.
Helena Merkač
TUDI TAKO ŽIVIMO
Približno leto dni imamo rubriko Kako živimo. V njej smo skoraj praviloma predstavljali družine in posameznike, ki živijo urejeno, brez posebnih težav in skrbi. Toda samo takšni so pristali na naš obisk.
Ker seveda vemo, da življenje ni samo delo in pesem, poglejmo tudi v temne strani.
Največje stanovanjske tegobe imajo podnajemniki. Podnajemništva naših delavcev pa imajo dva različna začetka. Prvi je ta, da otroci rastejo, stanovanja njihovih staršev pa ne. Ker ostanejo otroci doma, tudi ko niso več otroci, si ustvarijo lastno družino ali vsaj zametke zanjo, potem pa pride do takšnega stanja:
— skupaj biva pet članov družine; nesporazumi
— skupaj biva sedem ljudi; prepiri
— skupaj živijo starši, babica in naš delavec z ženo, ki je noseča; spori
— v enosobnem solidarnostnem stanovanju živi pet ljudi.
Drugi začetek ni nič lepši, prej slabši.
Delavce zaposlujemo, stanovanj zanje nimamo. Tako prihajajo delavci iz drugih republik, se zaposlijo v Jeklarni, Valjarni ali v kakšnem drugem tozdu, naselijo pa se pri sorodnikih ali znancih. Ker je težko biti sam na tujem, pride za njim kmalu še žena. Tudi to sprejme isti sorodnik ali pa dobi streho pri drugem znancu.
Ni pa samo tako. Nekateri naši krajani oddajajo sobe za prehodne goste. Te niso prav poceni, pa tudi kuhanje v njih skoraj ni dovoljeno. Stanje je takšno (imena so izmišljena, težave ne):
— Popovič stanuje pri Petroviču, v enem stanovanju šest ljudi
— Novakovič stanuje pri Kostiču; v enosobnem stanovanju brez kopalnice živi pet ljudi.
Kako kvalitetno in varno lahko delajo delavci, ki živijo v takšnih razmerah, si lahko misli vsak sam. Eni pridejo in odidejo (res, ne vsi samo zaradi stanovanj), drugi vztrajajo in životarijo.
Odbor za družbeni standard, referent za stanovanjska vprašanja in socialne delavke se sestajajo, gasijo, iščejo rešitve, kakor vedo in znajo, ker so razmere 27 družin obupne. Tudi pobude za sistemske rešitve dajejo. Upamo le, da bomo lahko kmalu poročali o dobrih rezultatih.	Uredništvo
PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
HOTULJCI GRADIJO
Končno so Hotuljci dobili novo trgovino. V njej imajo vse, kar gospodinja potrebuje v kuhinji, razen mesa. Kot sta nam povedala predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Košeljnik in tajnik sveta Bojan Lesjak, te trgovine brez pomoči širše družbe ne bi mogli urediti, saj KS sama ni zbrala toliko sredstev. Kakor hitro bo mogoče, p'a bodo adaptirali prostore stare trgovine, police pa založili s kmetijskimi potrebščinami. V KS Kotlje spada namreč kar okrog 100 kmetij, ki so raztrosene daleč naokoli. Okrog obeh trgovin bo treba urediti okolico, srednjeročni plan pa vsebuje še gradnjo mesnice.
»Zelo velik problem nam predstavljajo lokalne ceste. S temi imajo težave verjetno tudi druge krajevne skupnosti. Trenutno popravljamo oz. širimo cesto do Dularja, ki pa ne bo asfaltirana. Škoda je, da tudi Slovenjgradčani niso zainteresirani za popravilo te ceste. Tako bo sedaj od Dularja proti Slovenj Gradcu ostala takšna, kot je. Dela je prevzela Lesna, izvajajo pa jih vojaki, kar pomeni znatno znižanje stroškov. Za to ima velike zasluge predsednik skupščine tov. Logar. Ponovno pa morava poudariti, da brez sodelovanja z delovnimi organizacijami KS sama ne bi mogla skoraj nič narediti.
Istočasno je že v izdelavi projekt za novo pokopališče. Staro je premajhno, neprimerno današnjemu času, zato ga bomo razširili in zgradili vežice.
Dvorana Kulturnega doma Prežihov Voranc ni bila adaptirana že 10 ali 15 let. Zato bomo skušali doseči, da bi jo uredili in kulturni dom v bližnji prihodnosti priklopili na centralni toplovod ter zgradili prizidek. Do zdaj smo uspeli v njem organizirati redne filmske predstave, zato je tudi obisk večji,« sta povedala naša sogovornika.
Za lepšo urejenost kraja si zelo prizadeva Turistično društvo Kotlje; pustni karneval je postal že kar tradicionalen. Radi pa bi povrnili ugled tudi Rimskemu vrelcu. Verjetno sredi Kotelj ne bi bil odveč kiosk, kjer bi med drugim prodajali turistične vodnike in prospekte.
»Kaj pa je z gradnjo novega naselja Kotlje II?«
»Hotuljščica je zaradi vseh odplak, ki jih spuščajo vanjo, že sedaj zelo umazana. Zato je sklep skupščine KS, da morajo najprej rešiti komunalni problem, šele potem lahko začnejo graditi. To je problem širše družbe. Upajmo, da ga bomo s skupnimi močmi uspeli rešiti.«
Da v Krajevni skupnosti Kotlje kar naprej nekaj delajo in popravljajo, je tudi, kot pravita Milan Košeljnik in Bojan Lesjak, velika zasluga Hotuljcev samih. Če ne gre drugače, vsak žrtvuje nekaj prostih ur. Tako so npr. z udarniškim delom zgradili športno igrišče.
N. Z.
MORJE
Ura je 3 in 45 minut. Na avtobusni postaji na Ravnah se že zbirajo prvi železarji — turisti z natovorjenimi kovčki in potovalkami, saj se začenja nova izmena v našem prelepem počitniškem domu. Oči so ostro naperjene v prihajajoče, ki se počasi približujejo avtobusni postaji. Točno ob 4. uri smo vsi zbrani, kot 5 minut pred drugo uro pri vratarju v železarni. Nestrpno se pomikamo po postaji in gledamo proti Prevaljam, kjer se naj bi pokazal avtobus. Ura se krepko približuje pol peti, ko se izza vogala le prikaže avtobus. Vsi nestrpni planemo in se z vso močjo prerinemo na avtobus, kjer se nam po napornem vzpenjanju le posreči posesti. In potem še kontrola, kot v šoli, nakar šoferju le uspe in že drvimo proti morju.
Vsi zaspani skupaj z otroki zadremamo in že je tu prva postaja na Trojanah, kjer se temeljito sprehodimo in potolažimo s kavo, tako da potem lažje počakamo drugo postajo, kjer se založimo z dobro pripravljenimi domačimi sendviči. Samo še nekaj poti in že vsi prepoteni od vročega sonca zagledamo morje. Nestrpno se presedamo in komaj čakamo, da se avtobus ustavi na cilju. Ura je pol desetih, ko smo pred domom. In že spet se začne prerivanje, le kdo bo prvi prispel do pisarne, kjer moramo dvigniti ključe. Tudi to je uspelo, sedaj pa najdemo še
Poletno veselje
NASE
mizo in sobo in naš dopust se lahko prične.
Srečni, da smo vse lepo pre-brodli, se odpravimo na plažo, kjer se bomo najprej lepo name-
stili. Toda žal, že spet problem. Nikjer in nikjer ni naše deske, kjer bi lahko mimo počivali. No, končno se tudi to uredi in soseda mirno opozorimo na našo številko deske.
Dnevi hitro minevajo. Sprijaznimo se z vsemi in že tudi s sosedom smo se začeli pogovarjati. Kljub temu, da se skoraj vse leti, vidimo v železarni, nas drugi zelo zanimajo. Dnevi dopusta se približujejo kraju in tu je že zaključni večer, kjer se poveselimo, malo kritiziramo, toda kljub temu nam je lepo.
In že je tu konec. Avtobus pripelje točno ob 16. uri na parkirni prostor. Posedemo se tako, kot smo sedeli ob prihodu, vendar jih
kljub temu nekaj ostane brez s®' dežev. Začenjajo se ugibanja vprašanja, le kako je to mogo^ Pa se tudi to uredi in odpravil’ se proti domu; za nami je &eS dni počitka.
Tako smo preživeli dopust jjj spet se srečujemo na delovne^ mestu. Prve dni smo malo utr3 jeni, kljub temu se utegnemo P?! govarjati o slabi postrežbi, o sl3“ prehrani in še marsikaj druge9 o prijateljih in znancih. Nakar s vse lepo umiri, saj se bomo ta drugo leto prijavili v naš lepi Pj čitniški dom, čeprav je zelo ra3 možnosti, da bi prišli na vrsI Toda upanja ne bomo izgubili’
Marta VrenčuT
Terasa na DTK čaka poletne obiskovalce
ZDRAVJE
KAJ NAS POLETI NAJPOGOSTEJE OGROŽA IN KAKO SI POMAGAMO
Vemo, da so zdravstvene službe Poleti kadrovsko močno okraj e-v turističnih krajih pa preobremenjene, zato je prav, da si Pr* nekaterih stvareh znamo požgati sami, predvsem pa je po-membna preventiva, kajti staro Pravilo — bolje preprečevati kot praviti — tu še prav posebej velja.
Toplotni udar — vročinska kap
Kadar telo ne more oddajati zabosti toplote, se ta kopiči v njem. To se zgodi v zaprtih, preveč segretih prostorih, kjer je zrak pre-aasičen z vlago ali kadar smo nepravilno in preveč oblečeni 'turisti v gorah).
Znaki: zariplost obraza, huda Utrujenost, slabost, žeja, hitro dihanje, slabo polnjen hiter pulz.
. Prva pomoč: čimprejšnje hla-lopje — polivanje z vodo, hladni uokladki. Bolnik naj pije čim več tekočine, ki ji na 1 liter dodamo čajno žličko soli.
Sončarica
Ue je telo, posebno glava in 'jrat, preveč izpostavljeno soncu, Umujejo prodorni rdeči in kratko-valovni infrardeči žarki na možganske opne in na same možgane. '° povzroči glavobol, omotico, ■P°4no povišano temperaturo, ne-,'r, pospešeno dihanje in bitje »rca.
Prva pomoč: Bolnika položimo hlad ter ga hladimo s hladnimi bkladki. Piti mu damo dosti 'ekočine.
Utopitev
Utopimo se takrat, kadar najeto zraka vdihavamo vodo. topi se lahko tudi najboljši plavalec. Posebno previdni morajo 't' bolniki z nevrološkimi in ?čnimi obolenji. Včasih se zgodi, a Vetrovi in valovi povzroče, da gladino morja lebdi gosta ,ast aerosola, s katero se lahko tMušimo.
.Prva pomoč sta umetno dihale 'n zunanja masaža srca.
Meduza
.Jadranski klobuk ali meduza A^roča lokalne simptome. Lov-C Vsebuje številne mehurčke,
, rhike ali knide, ki imajo veli-. st eritrocita, vsebujejo pa stru-110 tekočino s tkivnimi strupi. .Prva pomoč: Odstranimo lovke, ^Uesemo alkohol, suh pesek ali |Ao, puder. Kasneje uporabimo Ho. pri težkih splošnih re-3>jah je potrebna nujna zdravja pomoč.
Hibe
|A' ribolovu ali čiščenju rib se kj ,° poškodujemo na bodicah, imajo strupene ribe v hrbt-(6l ali repni plavuti. Znamenja Poškodb so hude bolečine na (jfjftu vboda z oteklino in mole asto obarvanostjo okolne ko-/Časih se na mestu poškodbe tAljejo lokalizirane gangrene, tonalne bezgavke zatečejo, po-
javijo pa se lahko tudi znamenja splošne zastrupitve s slabostjo, znojenjem, počasnim pulzom, težkim, napornim dihanjem in kolapsom.
Prva pomoč: preveza uda nad mestom vboda v smislu venske staže, da preprečimo širjenje strupa po telesu, ter kopel poškodovanega dela telesa v zelo vroči vodi, ker so strupi termolabilni in se pri visoki vročini inakti-virajo.
Ihtiohematotoksične ribe (morena, jegulja, ugor, paklara) pa vsebujejo v krvi in serumu toksin, ki povzroča, če pride v stik s sluznico ali če pride direktno v kri, krče, paralizo in lahko tudi smrt.
V teh primerih je potrebna nujna medicinska pomoč. Vsi ti strupi so termolabilni in jih s kuhanjem in pečenjem rib uničimo.
Školjke
Školjke so posebno nevarne iz dveh razlogov:
— nekatere vsebujejo toksine, beljakovine, ki povzročajo alergične reakcije
— v sebi kopičijo snovi iz vode in tako se lahko pojavijo znaki zastrupitve s svincem, arzenom, z virusom hepatitisa, tifusa, para-tifusa, kolere.
Piki strupenih žuželk
Žuželke, ki živijo pri nas (ose, sršeni, čebele, čmrlji) praviloma niso življenjsko nevarne, so pa njihovi piki boleči. Mesto pika oteče, pordeči in močno boli. Čebele pustijo v koži tudi želo, ki ga je treba izvleči in odstraniti s praskanjem, nohtom ali nožem, nikakor pa ne s stiskanjem. Prizadeto mesto očistimo z vodo in z milom ali z antiseptično tekočino ter ga hladimo. Nevarni so piki v usta ali v žrelo, ker sluznica ust in žrela hitro in močno oteče in se bolnik lahko zaduši. Dajati moramo hladne obkladke na vrat, brado in usta ter čim-prej poiskati zdravniško pomoč.
Kadar je oseba alergična na pike žuželk, je treba takoj poiskati zdravniško pomoč.
Pri nas živijo tudi gosenice (borov prelec), ki lahko na koži zapuščajo prav tako boleče in srbeče sledove.
Škorpijoni, ki živijo pri nas na Primorskem in v Istri, niso zelo strupeni. Pičijo le v obrambi, če stopimo nanje ali jih pomotoma zgrabimo.
Prva pomoč je enaka kot pri pikih žuželk.
Piki pajka
Zdravimo jih s hladnimi obkladki in mirovanjem prizadetega dela telesa. Črna vdova, ki živi pri nas, lahko povzroča splošno prizadetost, ker je strup ne-vrotoksičen. Samega pika človek često niti ne opazi. Pojavi se močna bolečina v regionalnih bezgavkah, krči v prsnem košu,
križu in trebuhu. Nastopi otr-delost obraznih mišic. Potrebna je nujna zdravniška pomoč.
Piki kač
V Sloveniji sta strupena gad in modras, v Dalmaciji poskok.
Prva pomoč pri kačjem piku: bolnik se mora takoj uleči in mirovati. Ud nad mestom pika narahlo prevežemo, tako da preprečimo odtekanje strupa po površinskih venah in mezgovnicah proti srcu, nikakor pa ne smemo namestiti Esmarhove preveze (elastični stisk arterije). Periferno mora ostati pulz vseskozi ti-
Prispevek v rubriki Zdravje v
5.	št. Informativnega fužinarja 1986 je bil prikaz knjige Luciena Duvala Otrok, ki se je igral z luno, knjigo zdravljenega alkoholika iz klubov anonimnih alkoholikov. Pomen besede »zdravljen« in »ozdravljen« je pomemben, in dovolite, da na kratko razložim.
Alkoholizem je kronična bolezen in kot vse kronične bolezni se nikoli v celoti pozdraviti ne da. Ostane kot latentna klica, ki se lahko vedno znova in znova razbohoti. V klubih anonimnih alkoholikov imajo programi 12 stopnic in že prvi dve stopnici nazorno govorita o tem.
pljiv. Preveza sme ostati največ dve uri. Pičeno mesto sterilno obvežemo in ud imobiliziramo. Potrebna je nujna zdravniška pomoč. Križno zarezovanje, izsesavanje, izžiganje, posipanje s hi-permanganom in alkohol smo opustili.
Dajanje antiviperinega seruma smo zaradi relativno pogostih alergičnih pojavov, ki so nevarni, opustili. Dajamo ga le v primeru, kadar se zelo hitro razvija splošna zastrupitev.
Dr. Alenka Florjančič-Košuta, spec. kirurgije
1. Sprejemamo dejstvo, da smo pred alkoholom nemočni in da nismo mogli več sami usmerjati svojega življenja!.
2. Prišli smo do prepričanja, da nam lahko zdravje vrne le sila, ki je močnejša od nas.
Ta močnejša sila je klub in skupina, s katero je treba biti doživ-ljenjsko povezan, saj le na ta način lahko kljubuješ alkoholni kulturi in indoktrinaciji. Zaradi vsega tega je seveda pomembna razlika v besedah »zdravljen« in »ozdravljen«.
Dr. Franc Heber
V pristanišču
POPRAVEK
KULTURA
MED PECO IN POHORJEM 3
Sredi junija je izšel zbornik Med Peco in Pohorjem 3. Uredil ga je Janez Mrdavšič, izdali pa Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik in Kulturna skupnost Ravne ob 40-letnici srednjega šolstva na Ravnah. Zbornik vsebuje prispevke 14 avtorjev, dodana pa sta seznam maturantov ravenske gimnazije 1976—1984 in Koroška bibliografija za isto desetletje Marije Suhodolčan.
Ivo Štrucl je v razpravi o naravnih danostih koroške krajine in njihovi problematiki popisal dileme izkoriščanja domačih rudnih bogastev. Več jih je, kot mislimo, a ekonomika pridobivanja je mnogokje vprašljiva.
Mateja Mešl je v tekstu Prebivalstvo in poselitev v občinah koroške krajine iz številnih podatkov o povojnih pretakanjih povzela, naj bi bil v prihodnje demografski razvoj usmerjen tako, da bomo ohranili živo pokrajino in mejo, kvliteten prostor, zdravo vodo, čist zrak in obdelane kmetijske površine.
Vida Potočnik je v besedilu Gospodarstvo v občinah koroške krajine ugotovila, da se je ta krajina približala poprečno razvitim slovenskim krajinam, zaostale pa so predvsem storitvene dejavnosti. Dobre življenjske pogoje naj bi si v prihodnje ustvarili z razumnim uravnoteženjem družbenih, individualnih in naravnih možnosti.
Anton Pratncker je predstavil zdaj že precej popularni koncept proizvodnih celic na Koroškem, Jože Šegel pa razvoj računalniško podprtih informacijskih sistemov v koroški krajini.
Naslov razprave Janka Sušnika Kako zelena je (bila) moja dolina — ekološki problemi pokrajine med Peco in Pohorjem pove na kratko vse tako o vsebini kot o načinu pisanja, tako značilnem za tega strokovnjaka in humanista. Težišče je postavil v Mežiški dolini, kjer je stanje najslabše.
Tudi Andrej Šertel je že z naslovom Gozdovi umirajo zajel bistvo svojega pisanja. Če bomo pri odpravljanju vzrokov (žveplove in druge toksične sestavine dima) mudili, bodo posledice hude in dolgotrajne.
Alojz Krivograd je uspel zaključiti svoj Oris delavskega gibanja v Mežiški dolini med obema vojnama; skrbno opravljeno delo.
Risto Stojanovič je orisal zadnje vojaške akcije v Mislinjski in Mežiški dolini ter v zamejski Koroški 1. 1945.
Franc Ivartnik je prikazal razvoj zdravstvenega varstva v koroški krajini od konca prve svetovne vojne do danes.
Miran Kodrin je opisal dogajanja v alpinizmu na Koroškem v letih 1937 do 1985, Miroslav Osojnik pa je poskusil orisati kulturno podobo koroške krajine od ekologije do bralnih značk in Vorančeve poti.
Štiri desetletja srednjega šolstva na Ravnah in v koroški krajini sta podala vsak s svojim prispevkom in s svojimi poudarki Tone Golčer in Tone Sušnik.
Teh besedil je 196 str. ali 58% obsega knjige, medtem ko seznam maturantov in Koroška bibliografija zneseta 141 strani ali 42% obsega.
Za presojo knjige je treba upoštevati uvodne besede uredniškega od-
bora: zborniku so bili ž'e na začetku postavljeni tematski, denarni in časovni okviri. Predvsem se je v njem želela videti vsa koroška krajina na čimveč področjih. Rezultat v celoti nikakor ni slab. Marsikatero področje, načeto v prejšnjih dveh zbornikih enakega imena, je zdaj zaokroženo, obilo je demografskih in ekoloških podatkov, ki utegnejo koristiti celo v vsakdanjih delegatskih odločitvah.
Ker pa uredniška beseda očitno meri tudi k prihodnjim podobnim publikacijam, kaže našteti nekaj pomanjkljivosti, ki bi se jim v prihodnje dalo izogniti.
Ko se bralec sprijazni s konceptom knjige, ga tematska pisanost ne moti prehudo. Morali pa bi naročniki in plačniki zbornika jasno povedati, ali želijo za svoj denar realistične portrete ali slike za družinski album. Tokrat je vsakega nekaj, in zborniku gotovo ni v prid, da sega razpon besedil od znanstvenih prek kroniških in publicističnih, do retoričnih in bede-kerskih. Vsaj slednja v takšni knjigi ne bi smela imeti prostora.
Za konec: bibliografija je zunaj vsakega dvoma imenitna stvar, vendar za strokovnjake, torej za prav ozek krog ljudi. Poleg tega je vsaka tiskana bibliografija obsojena na to, da je že ob izidu nekompletna. Ažurne so lahko zmeraj le ustrezne kartoteke v knjižnicah.
Marjan Kolar
NOVE PESMI
Naj me z rdečim zaznamujejo kakor vse smrti zapisane smreke!
Otrese sneg z vej, zabriše stopinje lovcev: odpuščanje brez dokumentov.
Smrt pajkom, ki nam spletajo mreže!
A kdo me zdaj ujame, da se umirim?
V večnost
kot muha pribrenčim.
Sem lok in puščica, brneča tetiva in tarča, skrita za zidom.
Ni je zlatarne, ki bi ji hotel prodati svoj rabljeni molk!
Ciprese,
moj slvček in zvezde spijo stoje in v sanjah migajo z ušesi.
Koliko vrvi!
Za prvega človeka, ki se bo obesil na luno.
Široko odpreš oči, v hipu popokajo strune luči
in svet je isti kot v sanjah.
Franc Pečnik
’vs
{!	'•	»i.
yo?
' Vv \ \ .
" V V
:	V.	'*
w. .
■ M'
; k\ /,
,!
Slikarjev ex libris
TONE KUNTNER NA LEŠAH
S
Program kulturnih prireditev, ki ga izdaja Zveza kulturnih organizacij Ravne, je napovedal v maju na Lešah in v Šentanelu srečanje s slovenskim pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem. Čeprav pesnika poznam, saj smo se pred mesecem srečali z njim na toplem, doživetem literarnem večeru v Koroški osrednji knjižnici, sem sc srečanja v naši vasi kar nekako bala. Čemu preplah? Zgodilo se je namreč prvič, da imamo na Lešah literarni večer, in to srečanje s sodobnim slovenskim pesnikom, ko vendar vemo, da ljudje že v vsakdanjem življenju tako redko preberejo kakšno pesem, posežejo po kakšni pesniški zbirki. Pesmi za otroke, to še, a pesmi za odrasle?
Kakšen bo obisk? Ali bomo vsaj delno napolnili dvorano? Z veliko negotovostjo sem prestopila prag večnamenskega prostora, a odleglo mi je kmalu. — Polna dvorana.
Prve vrste so sicer zasedli otroci, ki tovrstne poezije gotovo še ne razumejo in jim je ta večer bolj doživetje živega srečanja s priznanim slovenskim pesnikom. Bolj v zadovoljstvo KUD Leše in pesnika samega pa je bilo tudi veliko število odraslih, ki so se, to lahko trdim, sploh prvič srečali s poezijo (če izvzamem tisto, ki so se je učili v osnovni šoli).
Začelo se je. Prepletajoče: citre in lepa domača pesem izpod prstov Ma-
rije Dretnik in Kuntner s predstav11 vijo pesmi iz svoje najnovejše zbif“, (osme) Moja hiša. Vznemirljivi vcfZl o temeljnih vprašanjih našega vsako’ njega življenja: zemlja, kmet — sV*| med včeraj in danes in jutri. Prišla? nili smo besedi o zemlji iz zemlje, upam, da nam ne bo več vseeno, ^ se dogaja z njo, kakšna je in bo nje?' usoda. Izziv tudi mladim, na prirej vi jih je bilo kar veliko, da bodo li gledati, razčlenjevati, soditi in
sojati v tem našem neusmiljene^1 ^ mnogokrat nerazumevajočem svetl1 Ko smo sc potem, ko je pesnik Pr vim štirim razredom osnovne Šole P° delil še Prežihove in Suhodolčan®'',1 bralne značke, razhajali zadovolj^ polni domačnosti, sem sama porni*11
la: torej se v prihodnje ni treba -• prirejati podobne prireditve. čepr’ majhna kmečko-delavska vasica, njeni ljudje niso željni več le cnos** nih igric in zabav, tudi kvalitet|! predstave potrebujejo.
Upam, da je to srečanje koga hjj vzpodbudilo, da se bo napotil v knP nico po kakšno pesniško zbirko alf ? jo bo mogoče celo kupil. Odloč'1 in pobuda ZKO Ravne je bila ^ dobra in želimo si še podobnih Pr‘^ ditev. Če ne prej, pa ob izidu n® pesniške zbirke Toneta Kuntnerja h prive.
Hedvika GorenŠe^
b»<'
REKREACIJA IN ŠPORT
letne Športne igre
SLOVENSKIH ŽELEZARJEV
. Koroški železarji smo bili 21. Junija gostitelji delavcev sozda Slovenske železarne, ki so merili juočd na letnih športnih igrah. Na Savnah se je zbralo prek 300 delavcev iz Plamena Kropa, Žične ® Celja, Verige iz Lesc, To vila iz Ljubljane in seveda iz treh železarn Jesenice, Štore im Ravne, Preizkusili pa so se v odbojki, tealem nogometu, namiznem te-P»su, kegljanju, streljanju in v šahu.
Srečanje je v sončnem sobotnem dopoldnevu potekalo v priletnem tovariškem vzdušju, katerega vrhunec je bil ob svečani Podelitvi pokalov in kolajn. Kljub temu zagrizenih bojev na Posameznih tekmovališčih ni Paanjkalo, ekipna prva mesta pa bila »bratsko« razdeljena. Ta-110 so bili Jeseničani najboljši v Pamiznem tenisu, malem nogo-jPetu in šahu, Štorčani so zabelili ekipni zmagi v streljanju, gostitelji letošnjih iger — Železarna Ravne — pa so pričakovalo slavili zmage v odbojki in •teglianju tako pri moških kot Pri ženskah.
Ravenčani so osvojili druga u^sta v namiznem tenisu, kjer te domača ekipa v postavi Tone aaklin, Andrej Pandev in Ro-ert Jamšek doživela poraz 1:3 v tealni igri z Jeseničani. Drugo •■testo je pripadlo tudi nogomc-Usem, potem ko . so po dveh teagah v finalu klonili proti je-eKlpi z 2:1, enak uspeh, .orej drugo mesto, pa so si pri-rrali tudi šahisti dz ravenske že-iJ-orne. Med posamezniki so se izkazale zlasti kegljavke, saj je tedika Prinčič premočno zma-'i P*a, Majda Voler je osvojila roinasto odličje, Silva Cigler je “u 5., Ivanka Sabljar pa 7. Pri ''oskih je osvojil srebrno kolaj-te Silvo Belaj, Rajko Podojster-Pa je bil 5.
KEGLJANJE
,po štirih nastopih na keglji-| cClh na Ravnah, v Slovenj Grad-U ln na prevaljah se je v juniju Ohčalo prvenstvo koroške regije k Posameznike. Naslova prvaka J* Pripadla Ivu Mlakarju (Fu-Gnar) in Majdi Ermenc (Slovenj ‘‘»dec). Vrstni red: moški — 1. r al^ar 3504 podrte keglje, 2. Pa-diž (oba Fužinar) 3460, 3. M. ^ašek (Slovenj Gradec) 3394, 4. s°dojsteršek (Fužinar) 3380, 5. °nJak (Korotan) 3373 itd. Zen-(j 6 — 1- Ermenc (Slovenj Gra-jj 1630, 2. Harnold 1624, 3. žFlnčič 1623, 4. Lečnik (vse Fu-nar) 1613, 5. Tovšak (Slovenj radec) 1602 itd. j Lla republiško prvenstvo, ki bo jijfhi. so se uvrstili: Mlakar in dov iž ter Ermen^eva. Harnol-Va, Prinčičeva in Lečnikova.
ROKOMET
V6^°kometašem Fužinarja se je lu^darle nasmehnila sreča v zad-d0]m k°lu in izpolnila se jim je tj.Soletna želja. Po tridesetih le-r so končno postali člani prve ^ubliške lige in bodo v sezoni
1986/87 nastopali skupaj z najboljšimi slovenskimi kolektivi. Čestitamo!
Vse do zadnjega kola v II. republiški ligi je kazalo, da Fužinarju ne bo uspelo v mrtvem teku z edinim rivalom Bakovci, saj si nihče ni upal pomisliti, da bo pomurski obračun prinesel uspeh Ravenčanom. Prav zavoljo tega smo se v pretekli številki IF poizkusili v prognoziira-nju, a se krepko ušteli. Pomurski derbi se je namreč v zadnjem kolu končal z zmago Kroga nad Bakovci z enim samim golom razlike, to pa je bilo dovolj, da je Fužinar po točkah prehitel tekmeca. V zadnjih dveh kolih je koroški ligaš v gosteh premaga) Radgono 30:20, doma pa še Aero/ Celje 24:19 in tako v spomladanskem delu prvenstva zmagal kar sedemkrat, igral enkrat heodlo-čeno in doživel poraz le v Mariboru z Branikom.
Pri Fužinarju se seveda veselijo napredovanja v višji rang tekmovanja, saj so na priložnost čakali že desetletja. Velikokrat so bili blizu želenega cilja, ki pa se jim je zadnji trenutek izmuznil iz rok, tokrat pa je uspelo nadarjeni generaciji igralcev, ki že vrsto let igra skupaj. Za izjemen uspeh, — Korošci imamo sedaj dva ligaša Slovenj Gradec in Fužinar — so zaslužni prav vsi v klubu, od predsednika Milana Paviča, do sedanjega trenerja Petra Metulja. Nedvomno pa si pohvalo najbolj zaslužijo igralci sami: Mrdavšič, Goran in Roman Haber, Grzina, Hrastnik, Logar, Gradišnik, Cegovnik, Šater, Mavrič, Iršič, Nabernik, Magdič, Korbar, Zunec in morda še kdo.
Rokometašice Fužinarja so prvenstvo v enotni republiški ligi sicer sklenile s presenetljivo zmago doma nad ljubljansko Veto, toda kljub temu osvojile zadnje mesto in izpadle iz lige. REZULTATA: Fužinar — Novo Mesto 10:18, Fužinar — Veta 26:18.
NOGOMET
Končano je tudi prvenstvo v območni slovenski nogometni ligi, kjer je Fužinar osvojil 7. mesto. Naslov prvaka so osvojili nogometaši Elkroja iz Mozirja, Partizan iz Slovenj Gradca je bil 2., Ojstrica iz Dravograda pa
11.	Iz lige je izpadla Ptujska Drava. Ravenčani so v zadnjih dveh kolih v juniju izgubili v Zagorju s Proletarcem z 1:2, na domačem igrišču pa premagali Nafto iz Lendave z 8:7. Po končani sezoni so se pri Fužinarju odločili za spremembo v strokovnem vodstvu kluba. Dolgoletni trener Ivi Kokalj je svoje mesto prepustil drugemu — Gvidu Perušu iz Radelj, ki bo odslej vadil prvo moštvo.
Mladinci Fužinarja so tudi drugo leto, odkar nastopajo v enotni slovenski ligi, z uspehom zaključili sezono in se uvrstili v gornjo polovico lestvice. V zadnjih dveh kolih so doma premagali Usnjar iz Šoštanja s 4:2, z istim rezultatom pa so teden dni kasneje izgubili v Kamniku z UTOK-om. Mladinsko ekipo sta vodila trener Alojz Lasnik in tehnični vodja Karli Krajger.
Končano je tudi nogometno prvenstvo v koroški ligi, zmagal je Korotan pred Peco in Akumulatorjem. Prevaljčani so si tako pridobili pravico nastopa v kvalifikacijah za vstop v območno slovensko ligo. Toda izpadli so že v prvem kolu. Po veliko boljši igri jih je dvakrat premagal Partizan iz Žalca s 3:0 in 4:1.
Na letošnjem turnirju v malem nogometu, ki ga je organizirala mladina Kotelj, je med 25 ekipami zmagala ekipa Polene/Mežice pred Valjarno iz Železarne Ravne ter Pizzerijo Škufca s Prevalj. Najboljši strelec turnirja je bil Trdina, član zmagovalne ekipe, za najboljšega igralca so razglasili Ferlina iz ekipe TNT, za najboljšega vratarja pa Draga Kosa (Pizzerija Škufca). Posebej so podelili tudi pokal najbolj disciplinirani eikipi, dobilo pa ga je ŠD Vače pri Litiji.
PLAVANJE
V začetku junija je bil v Trbovljah finalni nastop za pokal PŽS. Zmagala je mlada ekipa Klime/Neptun iz Celja, ravenski Fužinar pa je sodeloval le z nekaj plavalci in plavalkami ter med 13 ekipami osvojil 9. mesto. Dobre uvrstitve so zlasti dosegli: Bernard Pesjak na 100 m prsno, Dijana Simonovič na 200 m delfin ter Darja Kop na 100 m hrbtno — vsi trije so osvojili prva mesta. Andrej Ceru je bil na 200 m delfin 3.
Na »Veliki nagradi Slovaške«, kjer je bil od naših najboljši re-prezentatnt Darjan Petrič iz Kranja, je sodelovala tudi plavalka Fužinarja Dijana Simonovič. Na 100 in 200 m delfin je osvojila 10. in 11. me$to.
V Kranju je bilo 8. junija drugo kolo tekmovanja za pokal PŽS za mlajše pionirje A. Med Ravenčani, ki so bili ekipno sedmi, so se najbolj izkazali pri fantih Medvešek in Fink, pri dekletih pa Novkovičeva.
Fužinarjev reprezentant Aleksander Ambrož je sredi junija nastopil na plavalnem mitingu v Gradcu. V izbrani slovenski vrsti je bil med najuspešnejšimi, prva mesta je osvojil v disciplinah 100 m delfin in 200 m mešano, na 100 m hrbtno je bil 2., na 200 m hrbtno pa 3.
Ne republiškem članskem in mladinskem prvenstvu v Kranju, ki je bilo 21. in 22. junija, so plavalci in plavalke Fužinarja osvojili kar 30 medalj. Nasploh je bil ravenski klub najuspešnejši na tem prvenstvu, ki pa je bilo sila okrnjeno. Manjkala sta Klima/Neptun iz Celja in mariborski Branik, kluba ki imata obetavne mlade reprezentante, na prvenstvu pa tudi ni bilo tačas najboljšega v Jugoslaviji Darjana Petriča. Čeprav tako sicer zasluženo priplavana odličja dima j o pravega leska, je republiško prvenstvo pokazalo, da so plavalci Fužinarja dobro pripravljeni za bližnje državno prvenstvo, ki bo od 18.—20. julija v Mariboru.
Med posamezniki so se v Kranju izkazali: Ambrož je osvojil tri zlate medalje, Darja Kop 6 zlatih, od tega tri v mladinski
konkurenci, dvakrat pa je bila še tretja. JaSko Kambur je bil prvi med mladinci na 100 m hrbtno, Bernard med člani 2. in 3. v prsnem slogu, Alenka Pešl dvakrat prva in dvakrat druga, Sejbin Brašnič je osvojil dve prvi mesti, bil 2. in 3., Dezire Simonovič pa je osvojila srebrno in bronasto medaljo. Poleg posamičnih zmag so bile uspešne tudi fužinar j eve štafete; v treh disciplinah je osvojil Fužinar naslov republiškega prvaka, dvakrat pa so bili 3.
NAMIZNI TENIS
Mladinci Fužinarja so postali viceprvaki države, to je nov uspeh varovancev trenerja Roberta Jamška, dosežen na državnem pr-ventvu, ki je bilo 7. in 8. junija v Murski Soboti. Na prvenstvu so pričakovano zmagali igralci Sobote, Fužinar, ki je nastopal v postavi Jamšek, Sirovina, Kotnik in Godec je bil 2., Sloga Doboj 3. in Senta 4. V finalni igri so Ravenčani izgubili proti Soboti z 1:5, predtem pa premagali vse svoje nasprotnike.
Po končanem tekmovanju je zvezni kapetan za mladince Ljubimko Skakič določil reprezentanco za EP v Belgiji, v kateri je znova igralec Fužinarja Darko Jamšek. Za reprezentanco Jugoslavije je nastopil na mednarodnem prvenstvu Madžarske, od 4. julija dalje pa so najboljši namiznoteniški igralci zbrani na skupnih pripravah v Radovljici.
V Celju je bil sredi junija pozivni namiznoteniški turnir za pionirje, na katerem je nastopil tudi igralec Fužinarja Uroš Lesjak in bil v 1. kakovostni skupini peti.
KOLESARJENJE
V nedeljo, 22. junija, je kolesarska sekcija pri TVD Partizan Ravne organizirala drugo kolesarsko akcijo po obmejnih koroških občinah. Tudi tokrat je akcija lepo uspela, saj je v sončnem dopoldnevu progo, dolgo nekaj čez 50 km, prekolesarilo 230 udeležencev. Krenili so z Raven, kjer je bil start, skozi Dravograd, čez mejni prehod Vič — Suho — Pliberk — mejni prehod Holmec in nazaj na Ravne. Letos je bilo na štartu več kolesarjev kot lani, prihodnje leto jih bo zagotovo še več, ne gre pa zanemariti dejstva, da takšne športne manifestacije tudi prispevajo h krepitvi prijateljskih vezi in dobrososedskih odnosov.
Ivo Mlakar
KARATE
7.	junija 1986 je Karate klub Idrija organiziral republiško prvenstvo za starejše pionirje in kadete. Vseh nastopajočih je bilo okrog 150. Karate klub Ravne so zastopale:	Andreja Lasnik in
Slobodanka Gavrič med starejšimi pionirkami in Dominika Kos med kadetkami. Slobodanka Gavrič je zasedla 21., Dominika Kos pa 6. mesto, medtem ko je bila Andreja Lasnik zaradi napake diskvalificirana.
Tekmovalke se s karatejem ukvarjajo šele pol leta, zato je tudi to lep uspeh.
(Vir: poročila z republ. prvenstva za starejše pionirje in kadete)
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE 1986
V Dravogradu so bile od 16. do 25. aprila 1986 delavske športne igre ’86 v počastitev delavskega praznika 1. maja. Iger se je udeležil tudi tozd Monter. Nastopili smo z desetimi ženskimi in osemnajstimi moškimi ekipami. Zenske so tekmovale v sedmih panogah: odbojki, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, šahu, plavanju in krosu. Dosegle so naslednje uvrstitve: v streljanju 1. in 7. mesto, v odbojki 5. mesto, v kegljanju 5. in 7. mesto, v namiznem tenisu 4. in 5. mesto, v šahu 2. mesto, v plavanju 2. mesto in v krosu 1. mesto.
Zenske ekipe tozda Monter so v skupni uvrstitvi med devetimi ekipami osvojile 1. mesto s 63 točkami pred Konfekcijo in Barvamo 55 ter Imontom 48 točk.
Tudi moške ekipe so tekmovale v vseh devetih panogah: kegljanju, odbojki, streljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, šahu, plavanju, krosu in vlečenju vrvi. V posameznih panogah so dosegli naslednje uvrstitve; v od-, bojki 8. mesto, v streljanju 9. in
10., v kegljanju 9., 14. in 17., v namiznem tenisu 3. in 6., v malem nogometu 7. in 12., v šahu 3. in 6., v plavanju 3. in 4., v krosu 1. in
2., v vlečenju vrvi 1. in 4. mesto.
Moške ekipe tozda Monter si
v skupni uvrstitvi med sedemnajstimi ekipami delijo 1. mesto s Kogradom in DPO. Vse tri ekipe so zbrale po 69 točk.
Tudi v skupni uvrstitvi je med 19 ekipami zmagal tozd Monter, in sicer s 132 točkami, pred drugouvrščenim Kogradom 115 in
20. 6. 1986 je bilo v železarni zaposlenih 6633 delavcev ali 24 manj kot mesec poprej, in sicer predvsem zaradi odhodov delavcev v JLA.
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
JEKLARNA — Krupic Mchmed, gasilec, Adam Maks, ključavničar — iz JLA; Pranjič Nedeljko, strojni tehnik — prva zaposlitev; Simič Boro, NK delavec — iz druge DO; Palko Andrej, NK delavec — ponovna zaposlitev v 2R.
JEKLOLIVARNA — Rose Tomaž, Gregelj Robert, Zdovc Janez, vsi modelni mizarji, Pranjkovič Ivica, ključavničar, Boženk Branko, talilec — iz JLA; Krasniqi Bashkim, NK delavec — prva zaposlitev; Gorenšek Franc, talilec, Čurin Drago, NK delavec — iz druge DO; Čurin Franc, rezalec — iz TOZD Jeklarna; Božank Franc, NK delavec — iz TOZD Komerciala; Ridl Zdravko, žerjavovodja — iz TOZD Vzmetarna.
VALJARNA — Pogorevc Božo, valjavec — iz JLA; Vrhnjak Dušan, avtomehanik, Barič Anton, zidar, Sta-nimirovič Miodrag, strugar, Osojnik Rado, valjavec, Golubovič Milan, NK delavec — iz druge DO.
KOVAČNICA — Kos Danilo, Je-romel Roman, kovača — iz JLA; Cvek Matjaž, Kurunič Dražen, NK delavca — iz druge DO.
tretjeuvrščenim Imontom, ki je zbral 97 točk.
Za doseženo prvo mesto v ženski, moški in skupni uvrstitvi smo prejeli pokale, za dosežena prva, druga in tretja mesta v posameznih disciplinah pa priznanja.
Tudi letos smo uspešno zaključili že tradicionalne delavske športne igre v počastitev praznika 1. maja. Lahko smo zadovoljni, da je za to vrsto športne rekreacije še vedno veliko zanimanja, saj smo letos nastopili z naj-večjim številom ekip.
Delavci v našem tozdu spoznavajo, da ne gre za nobeno vrhunsko tekmovanje, temveč za sodelovanje, množičnost, spoznanje med seboj in razvijanje prijateljskih odnosov. Dosegli smo nekaj več, dosegli smo dobre rezultate, kar nam bo za vzpodbudo za še boljšo organizirano športno rekreacijo.
Janko Lorber
ROKOMET
Tozd Družbeni standard je priredil prvenstvo železarjev v rokometu po enokrožnem ligaškem sistemu. Sodelovalo je 13 ekip. V predtekmovanju so bile ekipe razdeljene v tri skupine. Zmagovalci skupin so se nato uvrstili v finale, kjer so se pomerili med seboj. Zmagala je ekipa tozda Industrijski noži, ki je premagala oba nasprotnika. Drugo mesto je osvojila ekipa tozda SGV, tretje pa ekipa tozda Jeklolivarna.
Franc Golob, organizator rekreacije
TEŽKI STROJNI DELI — Blatnik Tomo, strojni tehnik — iz JLA; Borko Boris, ključavničar, Tertinek Jožef, strugar — iz druge DO.
STROJI IN DELI — Cigler Ivan, rezkalec, Grubelnik Matjaž, strugar — iz druge DO.
ENERGIJA — Gorenšek Zoran, mehanik obd. strojev — iz JLA.
ETS — Jezernik Janez, elektrome-hanik, Pšeničnik Karli, Tjukajev Rajko, obratni elektrikar, Hudrap Stojan, elektronik — iz JLA.
SGV — Jert Iztok, Sekavčnik Peter, Tomaž Franc, mehaniki obd. strojev — iz JLA; Haber Jože, varilec — iz TOZD Jeklolivarna.
ARMATURE — Gratej Jožef, rezkalec, Korat Rajko, oblikovalec kovin, Mori Branko, NK delavec — iz JLA.
RPT — Čegovnik Srečko, strojni tehnik — iz JLA; Bevc Drago, dipl. inž. strojništva — pripravnik.
KONTROLA KAKOVOSTI — Grobelnik Kamilo, pripravnik — iz TOZD Vzmetarna.
KOMERCIALA — Boženk Miran, NK delavec — iz JLA; Senica Kristijan, dipl. ekonomist — pripravnik.
DRUŽBENI STANDARD — Bertoncelj Dragica, administratorka, Borštner Marijan, gimnazijski maturant — ponovna zaposlitev v ŽR; Lesnik Neža, kuharica — iz druge DO.
RAČUNOVODSTVO — Svetina Srečko, ekonomist — iz JLA.
KSZ — Praznik Jožica, NK delavka — iz druge DO.
MONTER — Čevnik Jože, ključavničar — iz JLA; Planinšec Jože, Pa-žek Edvard, ključavničarja — iz druge DO.
DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO
JEKLARNA — Turk Ivan, žerjavovodja — invalidsko upokojen; Ketiš Dušan, pomočnik zidarja, Manoj-lovič Miladin, pripravljalec za litje, Trbovšek Branko, ponovčar VF peči
— v JLA; Pranjič Žarko, pripravljalec za litje — neuspešno poskusno delo; Vardič Pero, skladiščni delavec, Žunko Igor, pomočnik topilca VF — sporazumno; Čurin Franc, rezalec premeščen v TOZD Jeklolivarna.
JEKLOLIVARNA — Nanič Muha-rem, brusilec na SBS — izključen; Gostenčnik Jakob, brusilec — invalidsko upokojen; Korošec Borut, Režonja Jožef, ročni oblikovalec, Kras-niqi Fatmir, Muš Boris, AsanjBehx-het, brusilec, Cepec Miran, žarilec, Ramšak Jože, nabijalec, Tutič Mato, delavec na torni žagi, Pečolar Janez, izdelovalec mask — v JLA; Navod-nik Anton, monter najzahtevnejših modelov, Rogina Silva, ročni brusilec
— sporazumno; Kašnik Marko, brusilec na rafami — izključen; Mavrel Stanislav, čistilec — mirovanje pravic; Haber Jože, varilec — premeščen v TOZD SGV.
VALJARNA — Medič Milovan, žerjavovodja — mirovanje pravic; Vidovšek Boštjan, transportni delavec, Srebre Igor, kontrolor — v JLA.
KOVAČNICA — Prinčič Stanko, skladiščnik — starostno upokojen; Vrhovnik Zdenko, pomočnik krčilca, Jakop Bernard, kladivovodja — v JLA; Plazovnik Drago, čistilec polizdelkov neuspešno poskusno delo.
ORODJARNA — Žnidar Janko, rezkalec — v JLA.
TEŽKI STROJNI DELI — Poder-žan Anton, Vogel Ivan, strugarja, Jelen Drago, ključavničar — v JLA; Erat Bogomir, ključavničar, Lužnik Marijan, monter — sporazumno; Kališnik Janko, ključavničar — izključen.
STROJI IN DELI — Ogris Anton, pehalec, Bari Dominik, kontrolor — starostno upokojena; Mlinar Iztok, Božank Dušan, Orešnik Bogdan, strugarji, Kranjc Igor, rezkalec, Rotovnik Ivan, ključavničar — vsi v JLA.
INDUSTRIJSKI NOŽI — Leitgeb Franc, brusilec — starostno upokojen.
PNEVMATIČNI STROJI — Lepen Darko, ključavničar, Tomaž Janko, Camlek Ivan, Katalinič Igor, strugarji — v JLA.
VZMETARNA — Pogorevc Rok, odlagalcc pri napustni peči — samovoljno; Grobelnik Kamilo, rezalec — premeščen v TOZD KK; Ridl Zdravko, žerjavovodja — premeščen v TOZD Jeklolivarna.
ENERGIJA — Smonkar Danilo, strojnik — sporazumno.
ETS — Mager Verner, obratni elektrikar — v JLA; Vušnik Ivan, pomočnik ravnatelja — sporazumno.
SGV — Lindenbaum Marko, ključavničar, Mravlak Bojan, strugar, Pori Franjo, mizar — v JLA.
TRANSPORT — Pešl Milan, pomožni delavec — v JLA.
TRO — Samec Amalija, vrtalka — dana odpoved.
KOVINARSTVO — Gostenčnik Božidar, Rihter Janez — v JLA; Poličnik Peter — dana odpoved.
RPT — Razgoršek Gregor, strugar
— invalidsko upokojen.
Kadrovska gibanja
od 21. 5.do 20. 6. 1986
KONTROLA KAKOVOSTI — Letonja Anton, dipl. inž., vodja KK — starostno upokojen; Špegel Marko, referent za atest — v JLA.
KOMERCIALA — Pongrac Anton, pomožni delavec —- samovoljno; Božank Franc, skladiščni delavec — Prc' meščen v TOZD Jeklolivarna.
DRUŽBENI STANDARD — Grei-ner Danica, čistilka — potek delovnega razmerja za določen čas.
KSZ — Vnučcc Otilija, čistilka invalidsko upokojena; Gostenčnik Ana, čistilka — starostno upokojena; Brinar Branka, dipl. pravnica — sporazumno.
MONTER — Kancijan Branko — invalidsko upokojen; Knez Igor, kl)u' čavničar — v JLA.
Kadrovska služba
NOVA ČISTILNA NAPRAVA
Polži in cevi na JV steni tezk livarne predstavljajo od konca P' nija naprej odpraševalno napra,,g za iztresno rešetko in regeneracij peska v težki livarni. Naprava J usposobljena z enoletno zamud' Zataknilo se je pri dobavi ele*\ tromotorja. Čakali so na 250 kvj enakega, kot ga ima čistilna ij0 prava Flackt v Jeklarni, da j enaki nadomestni deli in bo za manj težav.	^
Pomen naprave je nesporen:J-boljše delovno okolje in za ek nomiko tozda Jeklolivarna (re» neraoija peska).
H. M-
KITAJSKE MODROSTI
Nihče ne ugrizne v lastno rok0
Poševnemu očesu se zdi ravno krivo.
K>
Ljudje se bojijo človeka-molči, in prezirajo človeka, ki liko govori.
ZAHVALE
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Alojza Vcčka
Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga Pospremili v tako velikem številu Pa njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo Pihalnemu orkestru ravenskih žele-?arjev in pevskemu zboru za zalostinke.
Zena Štefka ter otroci Majda, Lidija, Štefan in Adi z družinami
. Ob boleči in nenadomestljivi lzgubi dragega moža, očeta in dedi j a
Gustava Vebra
Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s° se poklonili njegovemu spominu, sočustvovali z nami in darovali cvetje, posebno se zahvaljujemo zdravnikom, ki so mu *ajšali trpljenje, ZB za organizacij pogreba, govornikoma, Dekliškemu oktetu glasbene šole in Pihalnemu orkestru ravenskih zelezarjev.
Žalujoči: žena Mira, hči Mile-ha, sinova Dušan in Brane z družinami
Ob boleči in nenadni smrti mo-^ in očeta
Ivana Kotnika
?e iskreno zahvaljujemo za cvetje *h izraženo sožalje vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji Poti.
Hvala govorniku za besede slo-^sa, godbenikom za odigrane zalostinke in g. župniku za opravilni obred.
Vsi njegovi
KOROŠKI KINEMATOGRAFI v JULIJU IN AVGUSTU '■■■■■■■■■■■■■■■■■■■n
».^broški kinematografi Crna, Žerjav, Or lca. Prevalje, Ravne, Kotlje in hj-vograd bodo v juliju in avgustu H^dvajan predvidoma naslednje fil-
3,hOBlN HOOD, ameriški — 15. do
DifOROCNA ZVEZA, ameriška kome-ia — 17. do 28. 7.
-ROPARJI ATLANTIDE, italijanski Aforistični — 17. do 27. 7. (.AVANTURE GWENDOLINE, fran-skl avanturistični — 17. do 28. 7. nPOV NA ZELENI DIAMANT, ame-Jki avanturistični — 24. 7. do 4. 8. POSLEDNJA SANSA, ameriška ko-foija — 24. 7. do 4. 8.
On.ORtLSKI AVTO CHRISTINA, 24. 7.
V' 8'
st!LOV1 BARBARI, italijanski znan-£no-fantastični — 24. 7. do 4. 8.
1 '-OnAN II, ameriški spektakel — ,?o 12. 8.
n^ZBOJNIK IZ SANTUNGA, ame-|ki akcijski — 1. do 11. 8.
*MRkCi prihajajo, ameriška ri-— 1. do 17. 8. st“UPER DEKLETA, ameriški znan-j^oo-fantastični — 8. do 20. 8.
16/RVAVI PROSTO, ameriški — 8. do
^Prebujanje POMLADI, ameriška iftedija — 7. do 18. 8.
Ciiti f1 GOSPODAR, hongkonški ak-
Svi ~ 7- do 1S- 8-»cW;*NoVA ljubezen, francosko-^Jki _ 7. do 17. 8.
'ijai , JE NEKOČ V AMERIKI, ita-J^ko-ameriškl avanturistični — 7.
Koroški kinematografi Prevalje
Sodelavcem Komerciale se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ob smrti moje mame.
Zinka Pandev z družino
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
Petra Kolarja
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in denarno pomagali. Hvala vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala gasilcem, pevskemu zboru s Prevalj, Pihalnemu orkestru ravenskih železar-jev, g. kaplanu za opravljeni obred ter cerkvenim pevcem, dr. Janetu in patronažnim Sestram za pomoč med boleznijo. Hvala vsem prijateljem in znancem za tolažilne besede in sožalje.
Žalujoči vsi njegovi
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, babice in prababice
Magdalene Tomaž — Povhove mame
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, vsem, ki so ji darovali vence in cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala dr. Vodnjovovi za pomoč med boleznijo, gospodu župniku za opravljeni obred, predstavniku krajevne skupnosti Šentanel tov. Plevniku pa za izrečene poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Otroci z družinami
Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame, babice in prababice
Pavle Ferk
z Raven na Koroškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, ki so ji darovali vence in cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala prevaljškemu oktetu za žalostinke in prevaljški godbi. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Marjetki za njeno nesebično pomoč in osebju oz. zdravnikom Koroškega zdravstvenega doma.
Zahvaljujemo se tudi sodelavcem za denarno pomoč in darovane vence. Hvala vsem, ki ste našo mamo, babico in prababico imeli radi in jo spoštovali.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, svaka in dedka
Ivana Lipovnika
s Tolstega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in
cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Hvala Pihalnemu orkestru že-lezarjev za posebej izkazano pozornost in pevskemu zboru glasbene šole.
Zahvaljujemo se tudi sosedu Petru Času in Ajnžiku ter g. župniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: žena Katica, sin Loj-zi in hčerka Ivanka z družinama ter hčerki Majda in Anica, sestra Urška, brata Lojzi in Poldi z družinami
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata in dedija
Antona Ferka
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem in sodelavkam livarne težkih ulitkov in Delovne skupnosti za računovodstvo za darovano cvetje.
Hvala pevskemu zboru in Pihalnemu orkestru ravenskih že-lezarjev za žalostinke ter g. župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
Vesele pesmi, ki so ob slovesu donele iz naših grl, me bodo vedno spominjale na leta, ki smo jih skupaj preživeli v slabih in dobrih časih na »šihtu« in zunaj njega.
Za lepo darilo ob upokojitvi se najiskreneje zahvaljujem sodelavcem tozda Kalilnica. Prisrčna hvala tudi govorniku za lepe besede in delavcem gostišča pri Upokojencu za napore pri pogostitvi.
Marija Jeseničnik
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Kovačnica za lepo darilo in izkazano pozornost.
V nadaljnjem delu vam želim veliko uspehov, zdravja in medsebojnega razumevanja.
Polde Petan
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tozda Stroji in deli za lepo darilo.
Vsem želim še veliko zdravja in obilo delovnih uspehov naprej.
Dominik Bari
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Ivica Klančnik, Marjan- Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek.
Uredništvo: glavni ln odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek. Telefon: 861131, Int. 304.
Tiska: CGP Večer. Maribor.
Glasilo Je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
Fotografije za to številko so prispevali: S. Jaš, H. Merkač, N. 2u-nec in kadrovska služba.
»Roža-
OBISK DELEGACIJE OZN
Maja nas je obiskala delegacija Organizacije združenih narodov iz Ženeve. Na njenem čelu je bil vodja za jeklarsko področje gospod B. Roux-Fouillet. Ogledali so si železarno in se zanimali za naše poglede na možnost razvoja v tej težki gospodarski situaciji. Očitno so bili z obiskom zelo zadovoljni, saj se je vodja delegacije za obisk posebej zahvalil in med drugim zapisal:
»Posebej sem se zanimal in bil impresioniran nad instalirano opremo, kvaliteto proizvodov in integralnostjo vodenja vaše delovne organizacije. Zelo zanimiva je bila diskusija o tehničnih vprašanjih z vašimi sodelavci iz vrst dinamičnega vodstva.«
In še: »Impresioniran sem bil tudi nad doseženim nivojem integralnosti računalniško podprtega informacijskega sistema in uporabe informacij na proizvodnem in poslovnem področju.«
Jože Šegel
PET MINUT ZA LEPOSLOVJE
NOVE	NESLO SLOVENSKE PESMI
cl9cacanja
Med starovcške podobe potujem v pokrajino minulih dni.
S predniki v razpadlih domovih drugujem in jim gledam v votline oči.
Nekam mirno zro, ne milo in ne očitajoče, čeprav so z nami do bolečine povsod: v nas nadaljujejo sen v nemogoče in hodijo z nami naš križev pot.
Pripovedujejo neke svoje legende, ki se ponavljajo iste v nas, da se stoletja spreminjajo v tedne, a dnevi v večnost — v naš skupni čas.
Crna leščerba v bogkovem kotu za žive in ranjke zažiga temo in kaže, kakor na usodnem križpotju, kje smo in kam gremo ...
Med starovcške podobe potujem iz enega mrtvega časa v drug, ki nas v koreninah opredeljuje za vernost vernih, za večni ničev up.
Vračam se. In ko me silijo stare podobe v pravo mero — k tlom, k tlom, k tlom! — poslušam, kakor bitje neke usode, bobne groze v daljavi in grom na grom.
Mirna luč sije v preteklost kakor na mizo, pogrnjeno s starim. Na pozabljeno pismo, orumenelo od let, a čisto in v vsem dorečeno.
Ta, ki je pisal, je že odhajal v tišino po mir ali se vračal k sebi v kraje pesmi, med trave in žito:
»Rad bi videl, kako je kaj letos v gori in kaj je Na loparju s pšenico.«
Tako je Spančkov Lojz v zaporih Capodistrie opravil s sanjami, s sabo, s fašizmom.
Gori na koru so orgle pele, doli bučalo morje, on pa je stopil v smrt, kot bi šel žet svojo njivo.
Mirna luč sije na ravnodušno pustinjo današnjega dne. Davni spomin razpade, zgubi obliko v morju živih in mrtvih.
Mi pa odidemo v Koper.
Tone Pavček
Različnost namesto uniformnosti
(Odlomek iz diskusije Miloša Mikelna na javni tribuni Društva slovenskih pisateljev Slovenski narod in slovenska kultura, v Ljubljani 9.—10. januarja 1985)
Minili so časi, ko je ob šestih zjutraj zatulila sirena in je šlo dva tisoč ali pet tisoč ali še več ljudi na delo v tovarno, na približno enako delo, da bi se ob dveh vrnili v približno enake domove k pri' bližno enaki hrani in enakim popoldanskim in večernim opravkom, v enak način življenja, in tako iz dneva v dan.
Naj nadaljujem z drugo primero, pravzaprav s primerom. Pn italijanskem Fiatu so se odločili, da zamenjajo motor, ki poganja tudi avtomobile iz naše Crvene zastave, z novim, sodobnejšim. P° dvajset in več letih. Pet let so novi motor pripravljali konstruktorji; zadnji dve leti so obenem s tem gradili novo tovarno in prav te dni prihajajo iz nje prvi motorji nove generacije. Izdelali bodo 2500 motorjev na dan. V tovarni je 75 delavcev.
Seveda tudi ta motor, čeprav njegov blok tehta samo še 18 kilogramov, potrebuje vlit blok. To se pravi, še vedno bo potrebno jeklo. Tudi tako imenovana postindustrijska ali, kakor jo nekateri (P° mojem napačno) imenujejo, informacijska družba, bo potrebovala rudo, premog, jeklo, se pravi, rudnike, premogovnike, jeklarne jn tako dalje. Ampak tudi tam, tudi v teh obratih, se bo način proizvodnje spremenil v gornjem smislu; se že spreminja, pa še kako naglo.
Kakšni ljudje so to, ki jih 75 naredi 2500 motorjev vsak dan, avtomobilskih motorjev, ki ima vsak stotine delov? Kakšne šole imajo, kaj znajo? In kako živijo, najprej v tovarni, potem doma, in nazadnje v svojem družbenem okolju, kakšno je njihovo družbeno, politično življenje? Kakšnih nazorov so? Kaj si mislijo o klasični večstrankarski ali klasični enostrankarski državi in politiki?
Iz proizvodnje izginja uniformnost, v tem je stvar. Uniformnih del ne opravljajo več ali ne bodo več opravljali ljudje. Se so in bodo tekoči trakovi, ampak za njimi ni več ljudi, temveč so namesto ljudi stroji. Te stroje po novem upravljajo ljudje.
Seveda popolnoma drugačni ljudje. Včeraj je bila vrlina industrijskega delavca sposobnost vključiti se enako kot tisoč drugih v proizvodni proces, enak za tisoče rok. Kdor tega ni bil sposoben, uniformnosti, je bil slab delavec. Danes je ali jutri bo vrlina delavca sposobnost za različnost, menjavo, prilagajanje. Kdor bo sposoben samo uniformnosti, ne pa tudi različnosti in menjave, bo slao delavec.
In vrlina podjetja bo sposobnost za različnost, za menjavo, Prl' lagodljivost. In vrlina družbe tudi.
Vrtna stran