Politični ogfled. Avstrijske dežele. A vs Lri.jsko. V ponedeljek je bila četrla oblelnica smrti cesarjeviča Rudolfa in so bile vsled tega celo dopoldne sv. maše za-nj v.dvorni kapeli sv. .ložefa. Svitli cesar in nadvojvodinja-vdova Šlefanija sta obiskala rakev pok. Rudolfa pri oo. kapncinih. — V državnem zboru gre posvetovanje o državnora proračunu precej hitro in še dosti giadko svo.jo pot; ininisfer za uk in bogoeastje se otro^a. kolikor niore. nadležnili vprašanj fer ne daje odgovora ne za, ne zoper versko šolo, tudi ne zoppr slov. paralelke na c. kr. gimnaziji v Gelji; pač pa zoper lake v Gorici. Vendar pa naj nihče ne npa preveč v Lega ministra! -— Iz stalne vpčine ne bode šp v kratkem resnica ali bolje, ne bode je nikoli, doklpr ostane grof TaafFe »nož na dva kraja«. . Štajarsko. Nemški konservalivci so tako nevoljni na sedanjo vlado, kakor je slov. ljudstvo in to lahko. saj ne stori vlada njim nieesar po volji. Oni bi bili torej veseli, ako gre grof Taaffe, vendar pa znajo oni, kakor mi, da za njim ne pride lahko bolja vlada in to je — sreča za sedanjo vlado, ne znamo pa, če jp tudi za državo. — V torek, dne 24. januarja je imel »Triglav«, društvo slav. dijakov v (iradci, »venček« v spomin dr. Prešerna; več gg. profesorjev in tudi rektor vspiK'ilišf*a. dr. Marcelin Schlager, je prišel k slovesnosti. KoroSko. Občinske volitve v Grnein, tik štaj. ineje, še niso bile in vse, kar nemškutarji zmorejo, dela sedaj na slov. volilce, da jih premotijo za nemškularje. vendar še ima.jo rodoljnbi upanje, da bode zinaga nanjili slrani. Da.j Bog! — V Podkrnosu hodi 83 otrok v tainošnjo Ijudsko šolo in čiida. ondi ni Nemca, tudi nemškega otroka ne in vendar je šola čisto nemška. Kaj takega je mogoče le od nemčurske pravičnosti! Kran.jsko. Svitli cesar je podflil dr. Jarnpju Zupancu, predsedniku nolarske kainore, red želežne krone III. vrste. --- Pri pogrebu kanonika .1. Marna v IJubljani ji> bila vsa odličniša gospoda svetnega in duliovakega stanu, imena vodje deželno vlade, barona lleina pa nisino našli med njimi. Tndi fo je znamenje! Od Radovljice do Bohinjske Bistrice sc delajo prij>rave za novo železnico, ali pa se izplača, če se dodela? Težko! Primorsko. V Ločniku pri Gorici dobijo priliodnji teden obč. volitve. Svoje dni je bila ta vas popolnem slovenska, ali sedaj je že veliko slov. Lahov ondi in ne venio, če bode niogoče slov. volilcem še dobiti obč. krmilo v rokp. —• V Trstu jp moral župan v' obč. seji prebrati pismo c. kr. namestnije; v tem pisinit naznanja ona, da je mestni zastop storil g. župnikn v Hojanah krivico, ko ga je obdolžil sovraStva do Lahov. Župan je to sprva samo povedal, in se ve, da je zavil vse v bespde, ki so resnico bolj prikrile, kakor razkrile, ali ees. namestnik, vitez Rinaldini je terjal, da prebere celo pismo in župan se je udal, na nevoljo svojib laških rojakov. Hrvaško. — V Zagrebu je dobila gospa Treza Kovačič veliko zlato medaljo iz ravstave na Dunaji za — svoje lamburiee. — Sabor ali deželni zbor je vsprejel postavo, ki premeni nekoliko najvišjo sodnijo vžfia-' grebu. — Ban je odstavil v Petrinji prof. dr, Frankela zato, ker je bil — Hrvat. Kdor ni prijatelj Madjaro-Vj' njemu se zaprejo kmalu vrata do drž. službe. ^ *'; Ogersko. Vladna stranka se krha in je nekaj odličnih mož iz nje izstopilo, več druzih pa še izstopi, najbolj zato, ker vlada sili na civilni t.j. posvetni zakon^ ljndstvo pa ne niara za-nj. Tudi hitrovci ne marajo <z& tak zakon, vsi pa so za-nj judje in kalvinci. ^- V drž, zboru niso vsprejeli predloga, naj se polagoma napravi posebej ogersko vojaštvo. No tega še nianjka! Vunanj> države. R i ni. Nemški poslanik pri sv. očetu LeomiXIII. je dal na čast novima nemškima kardinaloma, dr. Koppu v Vratislavi in dr. -Mertensu v Koloniji, veliko kosilo in se ga je vdeležilo več kardinalov pa tudi avstrijski poslanik pri sv. očetu. — Sv. oče so vsprejeli generala jezuvitov, o. Martina v slovesnem zasližanji. I tal i ja. Več gospode, v čijih rokah je bila »banca Bomana«, so zaprli: ti pa sedaj razodevajo imena vladnih niož, ki so njim dajali potuho, ko so zapravljali premoženje banke. Tako se godi rado. — V Palermu so zaprli tamošnje vseučilišee zavoljo nepokorščine dij^kov. In kdo je te nepokorščine kriv? Brezbožni naukif — Vojvodinja de Madrid je nagloma: uu>rla. - Francija. V državnem zbom.so dpvolili.vladi tajae zaklade t. j. denar, ki ga potrebuje vlada za podkupovanje oseb, ki delajo na tiliein za-njo.ter ,ji hitro sporočijo, ako je kje kaj nevarno za republiko. Lepo hi, da je vladi tacih ljudij treba, ali ludi po drugih državah se ne godi drugače. •—, Preiskovanje o.možih, ki so imeli svoje roke pri panamskih denarjih. šenima konci, vendar se Irndi vlada, kolikor se more, da se vduši to preiskovanje, ker je za republiko • in nje može jako nevarno. . Anglija. Po večjili tovarnah manjka-jim..-dela in njih posestniki si ne vejo kaj početi; najraje»bi tovarne zaprli, toda kaj bode potem iz delak-ev? Delalci so^ izrekli, da radi delajo naprej, če se¦ jim tudi plačilo zniža. Seveda je bolje »nekaj, kakor nikaj«; misli se, da se tako sitnoba še najbolje odpravi. . ! Nemčija. V odborn, ki se posvetuje o načrtii nove postave za dveletno vojaško službo, so končali svoje delo. Državni kancelar, general Gaprivi, se je tmdil veliko, da spravi to »svoje dete« na varno mesto: kolikor se sodi, bode na zadnje še vendar ta naert v resniei postava, kajti treba je nje zavoljo varnosti celo nemške države. Nihče ne zna, koliko da ima nemška država sovražnikov in veliko pušek, pa zato tudi veliko rok, ki jili držijo, so neki najbolja bramba. rrako-pravi kancelar in on zna, čemu pa je general! > , Rusija. Gdreviču se godi v Berolinu pri nemškem cesarji jako dobro in je mogoče, da se ti dve' državi t-pravite: obema je treba mirii. Nič se ne zna,. je-li na francosko-ruski zvezi v resnici kaj, ali pa je le^časnikarska raca, izmišljena zoper Nenice. . , > • Turčija. Ruski poslanik si prizadeva neki veliko pri sultanu, naj ga pregovori, da ugovarja spreinpmbi bolgarske ustave. Po njej knpzu ni treba biti pravoslavne vere, ampak ostane labko ud katoliške cerkve. Sedanji knez, princ Koburški, je katolik in nima volje prestopiti k razkolniški cerkvi. llpajmo, da sultan oslane trden ler se ne meša v bolgarske znotranje zadevp. Grecija. Kakor v drugih državah, primanjkujp grški vladi denarja in ona si misli pomagati s tem, da vzamp na svojo skrb tiskanje starogrškib bukev. Ne verjamemo, da si s tem pomaga izdatno, saj se ne tiska teh bukev že le tolika sila! Afrika. Sultan je podelil Rijaz-paši v Kajiru osmanski red prve vrste. Ali je to odlikovanje zoppr ali za angleško vlado ? - Arabske čpte so napadle kongoške vojake, pa niso bile srečne ter so jih le-ti zapodili nazaj čez re.ko Kiboli. Amerika. Na otoku Havaj je nastala revolucija, kraljica je zbežala, ustajniki pa se poganjajo za to, da se otok naj pridruži »združenim državam« v severni Ameriki. — Za več miljonov je iz New-Yorka zlata na potu v Evropo, največ ga pride v Anglijo.